GLASILO OSVOBODILNE ERONTE SLOVENIJE Ljubljana, torek 20. junija 1950 LETO XL, ŠT. 145 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIH Naše drugo ljudsko posojilo Zgodovina ne pozna primera, da bi država, ki se je znašla po vojni v ruševinah in v zaostalosti, iz lastnih moči razvila svoje proizvajalne sile v takem obsegu in v tako kratkem času, kakor je to pokazala Jugoslavija. Kar se je še pred dobrimi tremi leti, ko je bil sprejet zakon o petletnem planu, zdelo mnogim fantastično in avanturistično, je danes že v veliki meri uresničeno. Kakor med narodnoosvobodilno vojno so jugoslovanski narodi tudi v dobi obnove in graditve pokazali brezprimerno življenjsko silo in ustvarjalno moč. Vselej so se odločno upirali \ ..komur, ki je ogražal njihovo neodvisnost. Toko je tudi zahrbtna in ogorčena gospodarska blokada informbirajskih držav pr ii naši državi -propadla prav zaradi trase odločnosti delovnih ljudi Jugoslavije, zgraditi socializem in boljše življenje, če je treba samo z lastnimi silami brez tuje pomoči. Pred dobrima dvema letoma je bilo razpisano prvo ljudsko posojilo petletnega piana prav v dneh, ko so hoteli voditelji Sovjetske zveze in ostalih držav Informbiroja izzvati razdor v Jugoslaviji. Pa so se zmotili! Posojilo je bilo v razmeroma kratkem času prevpisano, in namesto 3500 milijonov so bile vpisane skoro 4 milijarde. To prvo posojilo, ki so ga dali naredi Jugoslavije svoji državi, je gotovo zaslužilo ime ljudsko posojilo, saj je bilo vpisovanje v resnici množično: posojilo je vpisalo nad 4 milijone ljudi, tako da je povprečno vsak četrti državljan vpisal obveznico. Sredstva, ki jih je s posojilom dobila država, pa So bila prav v tisti dobi dragocen prispevek delovnih ljudi v borbi za premaganje težav, ki so nastale zaradi blokade, saj so nam v informbirojskih državah zamrznila znatna sredstva, ker nismo dobili strojev in naprav, čeprav «no jih vnaprej plačali. Nujno potrebne stroje in naprave smo morali potem drugje naročati in plačati, oziroma doma sami izdelati. Te težave smo medtem v glavnem premagali z lastnim delom. Tako smo navzlic blokadi in nezaslišanem pritisku izpolnili obsežne naloge našega petletnega plana, v nekaterih panogah naše industrije pa smo morali tempo izgraditve nasproti prvotnemu planu celo pospešiti, da smo lahko doma izdelali številne naprave, ki bi jih morali dobiti iz držav Informbiroja. Sedaj uspešno premagujemo tudi težave, ki se kažejo v naši preskrbi z industrijskim blagom za široko potrošnjo in so deloma posledica hitre preusmeritve naše zunanje trgovine in nujne potrebe, najprej zagotoviti zgraditev osnovnih objektov naše industrije. Danes se nam ni bati nobenih presenečenj več. Postavili smo se trdno na lastne noge, poslali smo samostojni in resnično neodvisni, hkrati pa se je dvignil tudi ugled naše države v vrstah delovnih množic vsega sveta. Te dni je zvezna vlada razpisala drugo ljudsko posojilo petletnega plana v višini 3 milijard dinarjev. Glede na okolnost, da se je od leta 1948. naš narodni dohodek nadalje močno dvigni! in je hkrati narasel obseg investicij, je znesek razpisanega posojila razmeroma majhen. Vendar pa lahko tudi tri milijarde pomenijo mnogo, kadar gre za hitrejšo izpolnitev osnovnih nalog naše socialistične graditve, kar je pogoj za trajno zboljšanje življenja delovrrffT ljudi. Pomen tega posojila pa ne bo samo v tem, da zagotovimo nadaljnja finančna sredstva državi za gradnjo novih tovarn in drugih važnih objektov. Važen je tudi moralno-politični moment. Naši delovni ljudje bodo s prostovoljnim vpisovanjem posojila znova manifestirali svojo trdno odločnost, da hočejo ne samo z vsakdanjim delom, marveč tudi s posojilom prispevati k hitrejši izpolnitvi nalog petletnega plana. Ve lik bo pomen posojila tudi v tem. ker bo na ta način dobila država del denarnih sredstev, ki leže danes neizkoriščena zlasti na deželi in dvigajo povpraševanje po potrošnem blagu. Teko bo novo posojilo tudi važen pri spevek za ekonomsko uravnoteženje bit govnih in kupnih fondov. Danes imamo vse pogoje, da doseže uo pri vpisovanju posojila še večji ed dvema letoma, ko niso bite povsod za-e. saj kmetje v mnogih točno poučeni niti o ugodnih pogojih, ki jih nudi posojilo. Danes v naši državi tudi preprosti ljudje že poznajo obveznice ljudskega posojila in iz izkušenj vedo, da prinaša to posojilo lepe obresti in tudi dobitke, prve obveznice pa je država letos že izplačala. Navzlic temu bo dolžnost vpisnih komisij, ki morajo biti ustanovljene do konca tega meseca, da podrobno pojasnijo delovnim ljudem pomen posojila in ugodne pogoje, ki jih nudi vpisniku. Tudi novo ljudsko posojilo, ki je bilo pravkar razpisano, nudi lepo obre-stovanje: v celoti 8%, in sicer 5«/« v obliki obresti in 3% v obliki dobitkov. Nove obveznice se ne bodo več glasile na ime, marveč na prinosnika, kar pomeni, da bo za amortizacijo ali za dobitek izžrebano obveznico lahko vnovčil z obrestmi tisti, ki jo bo predložil. Razen tega bo mogoče obveznice drugega ljudskega posojila zastaviti pri banki za najetje kratkoročnih posojil. Razpis posojila je že prve dni razgibal naš delavski razred. Čeprav bo rok za vpisovanje šele določen, so kolektivi naših največjih podjetij takoj na množičnih sestankih razpravljali o vpisu posojila, tako n. pr. v Titovih zavodih »Litostroj«, v podjetju »Rade Končar«, v zagrebški železniški delavnici, v ladjedelnici »3. maj« na Reki in v drugih velikih obratih. Nekateri kolektivi so že napovedali tekmovanja drugim sorodnim kolektivom glede priprav za vpis posojila in glede višine vpisanega zneska. Ze ta prvi odmev kaže, da bo vpisovanje drugega ljudskega posojila nova mogočna manifestacija delovnih množic mesta in vasi za hitrejšo so1 cialistično graditev, ki bo hkrati pokazala njihovo politično zavednost in njihovo ljubezen do neodvisne socialistične domovine Skupita seja zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLR Jugoslavije Včeraj sta se prvič sestala zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLR Jugoslavije. Seji zakonodajnega odbora Sveta narodov je predsedoval Moša Pijade, seji zakonodajnega odbora Zveznega sveta pa dr. Josip Hrnčevič. Danes imata oba zakonodajna odbora skupno sejo, na kateri razpravljata o načrtu predloga zakona o odpoklicu ljudskih poslancev. Kot poudarek ljudske oblasti in kot izraz socialistične demokracije je odpoklic ljudskih poslancev določen že v ustavi FLRJ ter v ustavah ljudskih republik, v novem volivnem zakonu od 21. januarja 1950 pa govori čl. 11 o odgovornosti ljudskih poslancev ter o povodih njihovega odpoklica. — Ves način odpoklica ljudskih poslancev bo določen v zakonskem predlogu, ki je zdaj v razpravi .na skupni seji obeh zakonodajnih odborov. SPRAVILO LESA - najnujnejša naloga v gozdarski proizvodnji Ali res primanjkuje velenjskemu rudniku delovne sile Velenjski rudarji so znani kot odlični, požrtvovalni delavci. Mnoge brigade in številke v velenjskem rudniku presegajo svoje plane, vendar je rudnik kot celota v zaostanku. Ta mesec hočejo izbojevati novo veliko zmago. Prebili bodo 1200 m doig rov med novim jaškom in staro jamo. ' Loči jih samo še okrog 130 m trde stene. Toda Podpečanov:, Vrabičevi in Zakonškovi rudarji hitreje napredujejo, kakor je njihov plan. Rok za prebitje rova je bil 1. julij, velenjski rudarji pa so sklenili, da bodo to veliko delo opravili še nekaj dni poprej. Skoraj v vseh naših rudnikih imajo rudarje, ki so že izpolnili svoj petletni plan. Tudi v velenjskem rudniku prav gotovo že imajo rudarje, ki so izpolnili petletko. Toda zaradi površne evidence uprave rudnika jih do danes še niso odkrili. ’ Da rudnik svojega proizvodnega plana ne dosega vedno, so deloma vzrok objektivne težave (na mnogih mestih v rudniku je neznosna vročina), vzrok pa je tudi pomanjkanje delovne sile, bolje rečeno neižkori-ščanje notranjih delovnih rezerv. Fluk- irneli hrano brezplačno, odkar pa plačujejo hrano po uredbi, se je cena za hrano znižala kar za 300 din. Menza tudi hi zajela vseh pridelkov z ekonomije, da bi jih vskladiščila za kritične, mesece. Pridelke ekonomije so dobili posamezniki, menza pa jih ni dobila. Hrana v menzi tudi ni bila najboljša. Kuhinjske odpadke so metali na gnojišče, namesto da bi redili prašiče. Sedaj redi menza 10 prašičev, v kratkem pa se bo to število dvignilo na 20. Tako se bo menza lahko bolje oskrbovala z mastjo. Eden izmed vzrokov za fluktuacijo je tudi nerednost pri izplačevanju plač. Pri zadnjem izplačilu so dobili štirje fantje-rudarji 3180 din premalo plače. Hoteli so oditi. Sele ko jim je direktor obljubil, da bodo te nered-nosti odpravljene, so ostali. Take nerodnosti -v velenjskem rudniku niso osami jea primer. Tudi plača mnogih frontovcev, ki so delali v rudniku, je nekaj mesečev ležala kuverti ran s v blagajnikovi miznim (okrog 300.000 dinarjev). Prav gotovo, da so ljudje nejevoljni, če sa svoje pošteno delu niso pravočasno in pravilno plačani. č*s pa je dobil plačano h ran ari no. Evidenco so imeli tako, da še danes ne vedo točno, kdo je v bolniškem stanju. Značilen je primer rudarja, ki je že dve leti v »bolniškem stanju« — doma pa opravlja najtežja dela in dobiva bolniško hranarino ter živilsko nakaznico. Zaradi bolnikov so samo prejšnji' mesec izgubili nad 4000 delovnih dni. Od 5. junija imajo na rudniku ambulanto. v katero morajo na pregled Ljubljano, 20. junija. Vsi deiovni kolektivi v naši gozdarski proizvodnji se v zadnjih tednih nenavadno vztrajno in z gorečo vnemo bijejo za pravočasno izpolnitev polletnega proizvodnega piana. Precej krepko jim v tej bitki pomagajo tudi frontne gozdarske brigade, ki na področjih vseh lesnoindustrijskih podjetij v glavnem podirajo les na suš. Navzlic temu, da je v nekaterih gozdnih gospodarstvih občutna zadrega .zaradi stalne delovne sile in da se bo izpolnitev gozdarske obveznosti Fronte nekoliko zakasnila, kaže, da bomo v gozdarski proizvodnji ob polletju znatno presegli nameravano sečnjo lesa zlasti v iglavcih, verjetno pa tudi v trdnem lesu. Na suš posekam les se bo čez poletje po sečiščih dodobra osusil, nakar ga bo redna delovna sila do kraja izdelala. Spravilo in prevoz letošnje sečnje boste nato precej lažja, ker bomo spravljali do kamionskih cest in vozili na lesne obrate skoraj za 30 v. lažji les iu tako precej prihranili na teži prevozov. Tik pred koncem prvega polletja pa je v gozdarski proizvodnji še vedno silno kritična točka — spravilo in prevoz posekanega in na sečiščih Izdelanega lesa. Kakor lani, tako smo tudi še ietos neprestano v stiski zlasti zaradi spravila lesa s sečišč do kamionskih cest. Prav m je tisto »ozko grlo« v gozdarski proizvodnji,- zaradi katerega smo potem v zadregi za surov les na lesnih obratih iu v predelovalni lesni indusiriji, za izvozno blago, za gradnje, rudnike itd. Spravilo in prevoz lesa nam stalno ogrožata rudarji in uslužbenci. S tem so izpolnjevanje celotnega gozdarskega vsi odpravili vse tiste nerodnosti, ki so bile dozdaj z bolniškimi dopusti in z zdravljenjem pri številnih zdravnikih. Tudi število neupravičenih izostankov se je znižalo na polovico. Prej uprava rudnika, z njo pa tudi partijska in sindikalna organizacija, ni posvetila dovolj pozornosti tem neupravičenim izostankom in njihovi evidenci V »|ihlni knjigi« paznikov je bilo v maju zabeleženih 1469 neupravičenih izostankov, oddelek za delovno silo jih je imel v evidenci 1508, v tehnični pisarni so jih imeli 1421, v rudniški evidenci 725, v oddelku za preskrbo 1026. Za vsak neupravičeni izostanek bi morali odrezati živilske in tekstilne nakaznice. Toda teh so v maju odrezali samo za 328 neupravičenih izostankov. Sedaj je velenjski rudnik dobil novo vodstvo, ki se je vrglo z vsemi silami na delo za odpravo dosedanjih napak. Ko bodo odpravljeni neupravičeni izostanki in neosnovani bolezenski dre pusti, v velenjskem rudniku prav gotovo ne bo več tako velikega pomanjkanja delovne sile in bodo lahko tudi velenjski rudarji častno izpolnjevali svoje planske halog«. ( —k—) Najboljši rudarji s številke 1., ki kopljejo nov rov, v živahnem pogovoru z novim direktorjem velenjskega rudnika Hvaletom po prihodu iz jame uspeh kakor pr« Zb vpi 5 posojila dcv j'ne priprave. kr' t'ih niso bili tuacij2 je bila doslej boleča rana velenjskega rudnika. Vzrok je bila premajhna skrb za človeka. Uprava rudnika se ni brigala, da bi nudila ljudem vsaj tisto, kar je imela in kar bi jim lahko dala. Delavci še danes deloma stanujejo v nehigienskih, neurejenih stanovanjih. V samskih blokih morajo še vedno spati na primitivnih ležiščih, zbitih iz desk, medtem ko je uprava rudnika posodila lepo število postelj ljudem, ki niso zaposleni v rudniku. Za delavce, ki so prišli s podeželja, nihče ni skrbel, nihče jim ni pral, šival ali popravljal čevlje, čeprav ima rudnik veliko čevljarsko delavnico in še večjo krojačnico. Toda v teh delavnicah so delali za druge ljudi, za privatnike, za sorodnike uslužbencev in rudarjev, in to predvsem nove stvari. Rudarji pa so hodili raztrgani. Nadaljnji vzrok za fluktuacijo je bila tudi rudniška menza. Zaradi nepravilnega gospodarstva v menzi, je bila hrana zelo draga. Uslužbenci v menzi, in teh je bilo okrog 30, so imetje na Tolminskem vestno u e o s¥o o obvezno oddajo V tolminskem okraju, ki je izrazito ž:. inoreiski, je ležišče obveznih oddaj na mesu in mleku Letos kmetje te svoje oddaje, predvsem oddajo mleka. zelo točno izpolnjujejo, kakor to določajo časovni plani. Te piane celo presegajo in so na ta način svojo obvezno’ oddajo mleka za prvo polletje izpohjili že pred i. junijem Zato je svoj polletni plan iste J n: »o 'udi pod-je'je »Mtekosir« v Tolminu, ki iz oddanega mleka izdeluje mlečne izdelke. Najbolj ves'.m so pri oddaji mleka na Bovškem, predvsem pa Bovec. Srpenica in Čezsoča, Na Kobariškem se je med najboljše vasi povzpelo Iđr-k: je bilo iani med slabšimi, sledi pa mu Vrsno. Zaradi razmeroma c’■_--o .-ddaie mleka ps ie vreba po- Frecejšnje težave pa povzroča tolminskim kmetom obvezna oddaja prašičev. čeprav je nizka. To pa zato, ker ie lod svinjereja le slabo razvita in imajo kmetje velike težave pri nabavi pujskov. Vendar pa bo kmalu tudi ta pomanjkljivost odpravljena za kar sta, sicer nekoliko pozno, poskrbeli poverjeništvi za državne nabave im kmetijstvo. Krajevni' ljudski odbori v glavnem v redu pošiljajo desetdnevna poročila o izpolnjevanju obvezne oddaje. Vendar je tudi pri tem nekaj izjem. Te izjeme so precej številne na Kobariškem, med njimi celo sam Kobarid. Zadeva je resna in se je je treba resno lotiti, preden bi nas k temu prisilila kskšc.a usodna nesreča. J. V. V velenjskem rudniku so večkrat pozabili na svoje ljudi. Sele takrat je videla uprava delavca, ko je že prinesel odpoved. Toda takrat je bilo največkrat že prepozno. Slabo je tudi vzgojno politično delo med delavstvom. Sindikat je bil večkrat le administrativna ustanova, ki je delila plašče za kolesa in podobne stvari ter pobirala članarino. Kulturnega življenja imajo še danes bore malo. Zgradili so si sicer nov kulturni dom, v njem pa imajo samo hreščavi kino in vsak teden plesne vaje. To pa je tudi vse kulturno izživljanje velenjskih rudarjev. Sedaj si bodo uredili lep senčni vrt in povečali ter preuredili rudniško restavracijo. Tudi njihovo kulturnoumetniško društvo bo moralo znova zaživeti. Boleča točka so neupravičeni Izostanki. Vse premalo je bilo drobnega individualnega političnega dela med rielavci-rudarji, ki so v večini pol-kmetje. Zato so se tudi v mesecih, ko je največ dela na polju, množili neupravičeni izostanki. V maju jih je bilo nad 1400. Med temi je bilo tudi p.rocej kroničnih neupravičenih iz-ostankarjev, s katerimi pa so velenjski rudarji že obračunali. Tisoče in tisoče ton premoga je ostalo v jami zaradi trodnevnih bolezenskih dopustov. Delav.ci so se morali zdraviti pri sedmih okoliških zdravnikih, evidenca pa je bila netočna. Vzemimo primer, da je vzel delavec danes bolniški list, čez dva dni je šel k zdravniku, čez nadaljnja dva dni pa ie prinesel zdravniški list. Za ves ta plana. Naši žagarski in lesni obrati živijo Uko rekoč iz rok v usta, saj niso nikoli tako založeni z raznimi vrstami Posvetovanj«, centralnega odbora AF2 Jugoslavije Centralni odbor AF2 Jugoslavije j« imel v Zagrebu posvetovanje z voditeljicami mestnih odborov AFZ. Na tem posvetovanju so na podlagi dose danjih izkušenj pri deiu govorili o nalogah. ki jih imajo žene pri graditvi socializma. Delo organizacij AFZ mora biti razširjeno na vse družbene probleme, predvsem pa na probleme iz življenja delovne žene in matere ter varstva otrok. Organizacije AFZ moraju dajati pobudo za rešitev vseh teli vprašanj in vedno morajo sodelovati z ljudsko oblastjo ter z drugimi množičnimi organizacijami. -V' Na posvetovanju so sklenili, da bodo važnejše probleme obravnavali na anketah s širšim krogom žena in s strokovnjaki ter o teh anketah izčrpno poročali po tisku. Vse delo organizacij AFZ se mora razširiti; na čim širši krog žena. Jeseniški kovinarji v hojti za izpolnitev planu surovega lesa, kakor bi marali bili pa določenem načrtu, ampak v najboljšem primeru največ do M •/«. Prav zaradi tega nastajajo seveda težave pri izdelavi raznih vrst lesa v dolžinah in širinah, ker na obratih ni večje izbire v hlodovini. Ob dolgotrajnejšem si»-hern vremenu ali pa v primerih nepričakovanih težav se nam zategadelj kaj rado zgodi, da ostanejo lesni obrati brez surovega lesa, čeprav nam po sečiščih v državnih in zasebnih gozdovih leži na sto tisoče ksbškov posekanega lesa! Ta neprestana stiska v spravilu in prevozu posekanega lesa je tembolj nerazumljiva, kar je vendar splošno znano in tudi statistično že večkrat v tisku ugotovljeno in dokazano, da imamo v Sloveniji na tisoče parov konj in volovske vprežne sile. Zraven tega že dve leti velja uredba o obveznih prevoznih storitvah v gozdarstvu. ki okrajnim ljudskim odborom oziroma okrajnim gozdarskim poverjeništvom daje zadostno osnovo in oporo pri organizaciji vprežne sile za spravilo in prevoz lesa. Podoba pa je, da je bite doslej organizacija okoli mobilizacije voznikov za spravite lesa povečini papirnato birokratičnega značaja, brez sodelovanja Fronte in kmečkih množic ter je čestekrat nepravično zadevala vedno ene in iste kmečke voznike tudi po večkrat na leto, medtem ko nekateri s prav močno vprežno živino še z mezincem r.iso mignili za spravilo lesa. Tu je treba naredtti red, pritegniti k sodelovanju okoii spravite same vaščane in tako demokratizirati mobilizacijo vaških voznikov, točno in dosledno ter pravično izvajati uredbo z vsemi posledicami, voditi točno evidenco o voznikih in jim jisno določiti «kdrvno nalogo ter poskrbeti zanje in za živino, brez zavlačevanja in nepotrebnih potov plačati voznikom prevozne storitve — pa ne bomo verjetno nikdar več v zadregi s spravilom lesa! Vse to pa so nsioge okrajnih gozdarskih poverjeništev, krajevnih ljudskih odborov in lesnoindustrijskih podjetij. Ob tolikem številu konj in druge vprežne živine lahko v teh dveh tednih z dobro organizacijo, ki pa ne sme biti birokratično počasna, prav zanesljivo precej razvozljamo zadrego okoli spravila lesa. Za izpolnitev polletnega plana gozdarske proizvodnje potrebujemo pri spravilu okoli 2150 .parov konj, ali povprečno po 79 parov Iz vsakega okraja. Kdor ve, kako odločilnega pomena je v našem celotnem gospodarskem načrtu in graditvi socializma prav . gozdarska proizvodnja, la bo zastavil vse sile, da ne borno zaradi spravite že posekanega lesa samo izpolnili gozdarskega polletnega plaua, ampak ga v naglici skušali celo preseči. Možnosti za to je več kakor iovoii. saz imamo posekane že sto tiso če kubikov in vprežne sile nam tudi ne manjka! V jeseniški železarni se že nekaj dni bije huda borba za izpolnitev polletnega plana. Za plan se bore delavci, mojstri, administratorji, tehniki in inženirji. Med prve obrate se je uvrstila strugama valjev -na Javorniku, ki je že za 34“/# presegla polletni plan. Slede brigade težke proge, lahkih pro-filnih prog in valjarne tanke pločevine na Javorniku. Zelo blizu so polletnemu pter.u brigade elektropeči in livarn. Brigada čistilcev litine pod vodstvom tov. Än-rtervaida je že v torek izpolnila' polletni pian. Se večji delovni polet je zajel brigade pri plavžih, kjer dnevno ugotavljajo in prikazujejo delovne uspehe posameznih brigad in obrata. Tudi v mehanični delavnici so brigade svoj plan že izpolnile. Od njilj je močno odvisen uspeh produkcijskih in predelovalnih obratov. Da bi promet v vsej železarni neovirano izpolnjeval težke naloge pri zalaganju vročih in hladnih obratov z vsem potrebnim materialom - se z veliko vnemo borijo tudi brigade prometnega oddelka. Brigada vlečne in prometne službe tov. Antona Vidica presega normo za 28%, brigada tov. Gasarja na progi za 23»/» in brigada Janeza Korena za 24“/o. Borba za plan se z vso vnemo nadaljuje. Pri tem odločajo ure. Kovinarji bodo kakor vedno tudi tokrat izpolnili svoje velike naloge in bodo še pred koncem junija začeli delati za drugo polletje. S. M. Izpolnili so polletni plan V soboto je po vztrajnem tekmovanju izpolnil svojo polletno proizvodno nalogo delovni kolektiv tovarne verig v Lescah. Dosegel je polletni plan po vrednosti, medtem ko je plan po obsegu izpolnil že s 125o/o- Konec preteklega tedna je izvršil svojo polletno proizvodno nalogo tudi kolektiv naše največje ladjedelnice »Tretji maj« na Reki. Med tovarnami cementa je kot prva izpolnila svoj polletni plan tovarna cementa »Slobo- ... r,.^, ....... ' • tm mw -ip"' Na hribčku stad Velenjem nastaja novo moderno rudarska naselje. Letos bodo dogradili še več stanovanjskih stavi» s 130 stanovanji da« v Podsusedu pri Zagrebu. V Zagrebu pa sta izvršite polletno proizvodno nalogo kolektiva Domače tovarne perila in Tovarne bonbonov in čokolade »Union«' . Med industrijskimi panogami LR Srbije je dosegla velik uspeh živilska industrija. Generalna direkcija živilske industrije Srbije je kot celota izpolnila polletni plan že 17. junija. Pian je izpolnila tudi ena največjih tovarn cementa v naši državi »Sloboda« v Podsusedu pri Zagrebu, in sicer po vrednosti in količini. »Sloboda« je prva tovarna cementa v državi, ki je izpolnila polletni plan. Strojevodja in kurjači kurilnice v Divači so izpolnili polletni pian prevoza 13. t. m. Mnogi okraji na Hrvatskem so izpolnili polletni plan oddaje mesa Na področju Ljudske republike Hrvatske so v mnogih okrajih izpolnili polletni plan odkupa mesa, živine, mršavih i« debeiih svinj. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da so v gospodarsko- šibkejših okrajih odkup boljše in prej izpolnili, kakor .v žito-rodnih. Odkup mesa so že 100% izpolnili okraji Nova Gradiška in Krapina, s 140nte v .Dolini zahtevajo., naj se ta odlok prekliče in \7<\z nw odlok. ki bo slovenščino poleg italijanščine priznaval kot uradni jezik. 21)00 francoskih ml mlincev pride v Jugoslavijo Pariz, 19. jun. (Tanjug). Včeraj je bil v Parizu tretji plenarni sestar.sk izvršnega odbora nacionalnega iniciativnega odbora za pošiljanje mladinskih delovnih brigad v Jugoslavijo. Na sestanku je bilo navzočih 45 delegatov iz 19 departmajev. Razen tega sta se sestanka udeležiin tudi delegata napredne vietnamske in švicarske mladine. Delegati ostalih 55 departmajev, ki niso utegnili priti v Pariz, so poslali plenumu pismene referate. . Iz poročil o dejavnosti krajevnih in deparlmanskih odborov je razvidno, da neprenehoma narašča število francoske delavske in napredite študentske mladine, ki je navzlic srditi gonji sklenila oditi v Jugoslavijo in sodelovati z jugoslovansko ljudsko mladino pri delih za zgraditev študentskega naselja in hkrati zvedeti resnico o Jugoslaviji. Doslej se je prijavilo za odhod v Jugoslavijo več kot 2000 naprednih francoskih mladincev. 200 ljudi zasul zemeljski plaz Kalkuta, 19. jun. (AFP) Doslej bo našli nad 200 mrtvih pod razvalinami hiš v turističnem kraju Darfeling'blizu Siligura v severni Indiji, ki so se porušile zaradi pogrezanja zemlje. Pogrezanje terena je zajelo najbolj naseljeni del tega kraja. Pričakujejo, da je število mrtvih in ranjenih še mnogo večje, Dsrželing je mano turistično r-.-ipešo V V’ 1 -r: W.--5 'T- S T ifmnskoi I Unesco mora neposredno sodelovati dijakov Razlikovalna politika jrriatojntt ob* lasti v Trstu — «gfrilm mete. pa tudi anglo-ameriške vojaške uprave — nasproti Slovence» in rain slovenskega Jedka je že ob različnih priložnostih prišla do vidnega izraza. Ker smo na kraju šolskega leta, se bomo na kratko ozrli na razmere tržaškega äplstva, ali bolje, na razliko, ki jo dela tržaški mestni svet med Italijanskimi in slovenskimi šolami. Poslužili se bomo statističnih podatkov, ki jih le objavila Zavezniška vojaška uprava. Čeprav nam te številke še zdaleč ne povedo vsega, kar zadeva odnose med italijanskimi in slovenskimi šolami v Trstu, je iz njih razvidno marsikaj, nad čemer se mora vsak pošten demokrat resno zamisliti. Priloga bLb k poročilu Zavezniške vojaške uprave prinaša naslednje podatke: Italijanske šole: Otroški vrtci, ki jih vzdržuje občina: vzgojitelji 84, gojene! — 21M; otroški vrtci, ki jih vedi Akcija za otroške vrtce (Opera asili infantil!): vzgojitelji — 29, gojenci — 577; osnovne šole: vzgojitelji — 1048, učenci — 16.411; srednje šole: vzgojitelji — 943, dijaka — «17. Slovenske šole: Otroški vrtci (občinski): vzgojitelji — 3, učenci — 120; privatni otroški vrtci: vzgojitelji — 11, učenci — 362; osnovne šele: vzgojitelji — 287. učenci — 3447; srednje šole: vzgojitelji — 114, dijaki — 1549. Ta statistika nam ne daje prave slike o številčnem stanju italijanske in slovenske mladine v Trstu, kajti znano je, da mnogo slovenskih otrok po-seča italijanske šole. Eden izmed vzrokov za to je nedvomno v prednosti, ki Jo dajejo uradne oblasti učencem, ki so končali italijanske šole, medtem ko imajo spričevala slovenskih šol za manjvredna. Toda, tuđi ako primerjamo te podatke, lahko razberemo smer prosvetne politike, ki jo vodi tržaški občinski svet. To najlepše vidimo s primerjalnimi številkami med italijanskimi fn slovenskimi učenci. Otroški vrtci (občinski); Italijani — 195, Slovenci — 5,4; privatni otroški vrtci: It. — 109, Slov. — 62,7; osnovne šole: It. — 100, Slov. — 21; srednje šole: It. — 100, Slov. — 22,7. Iz teh podatkov ni težko opaziti, da slovensko predšolsko mladino zapostavljajo, kajti samo 5,4 slovenskih otrok nasproti 100 italijanskim ima možnost obiskovati občinske otroške vrtce. Razmerje v osnovnih in srednjih šolah Je nekoliko boljše, a ne zadovoljivo, namreč 21 oziroma 22,7 proti 100. V občinskih otroških vrtcih pride po en vzgojitelj na 26 gojencev, v slovenskih pa na 40. V privatnih otroških vrtcih pa pride na 29 italijanskih otrok po en vzgojitelj, pri slovenskih pa en vzgojitelj na 33. V osnovnih šolah je ta razlika nekolike manjša, kajti na 15,6 italijanskih učencev pride en učitelj, medtem ko poučuje slovenski učitelj povprečno 16.6 učencev. Najbolj vidna je razlika v srednjih šoiah, kjer pride po en profesor na 7,2 italijanskih dijakov, oziroma po en profesor na 13,6 slovenskih dijakov. Ni mogoče trditi, da bi bil en prolesor za 13 dijakov preveč, na vsak način pa je pretirano (in kakor je glede tega napisal »Corriere di Trieste* — »preveč za zmogljivost tržaških financ«), da je za vsakih sedem italijanskih dijakov namenjen po en profesor. Ze samo ti statistični podatki in njihova analiza jasno kažejo, da so upravičene pritožbe slovenskega prebivalstva v Trstu, ki se čuti prikrajšano za svoje pravice in na lastni koži občuti zapostavljanje, ki ga izvajajo tržaški uradni krogi »v soglasju z ZVU« nasproti Slovencem. Preteklo je že dovolj časa, odkar je bil strmoglavljen fašistični raznarodovalni režim, zato bi bil že skrajni čas, da tudi pristojne obiasti v Trstu prekinejo z razlikovalno prakso nasproti Slovencem in slovenščini in da dajo slovenskim občanom tiste demokratične pravice, ki jim gredo. v borbi za mir Govor šefa jugoslovanske delegacije Ribnikarja Florenca, 19. ju«. (Tanjug) Na zadnji plenarni seji V. generalne konference Unesco, ki je bila 17. junija in na kateri so razpravljali o programu organizacije, je šef jugoslovanske delegacije tov. Ribnikar poudaril, da bi mogel biti osnutek programa, čeprav določa za leto 1951 mnogo koristnih akcij, boljši ia vsebinsko polnejši. Razen delavnosti, določene v programu, mor» Unesco neposredno in učinkovito sodelovati v borbi za mir. V tem pogledu smo stavili — tako je dejal tov. Ribnikar — konkreten predlog. t. j. sklicanje kongresa intelektualcev za sodelovanje v korist miru v letu 1950. Generalna konferenca je zavrnila ta osnutek, reševanje vprašanja neposredne akcije Unesco za mir pa je bilo odgodeno na leto 1951. Osnutek jugoslovanske delegacije je nudil najboljši način za izvajanje širokopotezne akcije v borbi za mir, kakršno pričakujejo od nas narodi vsega sveta. S tem, da je odklonila tako akcijo ali katerokoli drugo stvar, ki bi po svojem pomena in odmevu pri narodih ustrezala taki akciji, je konferenca pokazala, da še daleč ne misli na pravo borbo za mir. Vtis, ki ga bo ta konferenca napravila na javno mnenje, bo ta, da spada Unesco med tiste organizacije, v katerih se govori eno. praktično pa se dela drugo. Govorilo se je »o univerzalnosti«, o potrebi, da se slišijo vsa mnenja, da bi bile zastopane različne ideologije. Dejansko so se nekatere delegacije trudile na vse načine, da bi napravile iz Unesco predstavnika in za- govornika ene koncepcije, ene ideologije, nazadnjaške po vsebini in sko-lastične po obliki. Govori se o miru, čeprav večina prispeva s svojo pasivnostjo in s svojim problematičnim pacifizmom k temu, da se uspavajo sile miru, s tem pa podpirajo sile vojne. Stojimo trdno na stališču, da naloga Unesco v borbi za mir ni nikakor v tem, da se spremeni v orodje politike tega ali onega bloka držav, da sledi tem ali onim velesilam. Unesco mora ostati neodvisen v razmerja do kateregakoli političnega bloka. Vendar tudi to ne pomeni, da je treba izključiti sleherno politiko iz dela te organizacije. Unesco ne more prezirati sedanjosti, časa, - v katerem živimo, mednarodnih problemov, ki zahtevajo rešitve. Narodom je potreben mir, potreben jim je zlasti danes pri političnem stanju, v kakršnem smo, toda ne samo mir, ki bi izhajal iz nekega abstraktnega kulturnega sodelovanja, ki se uresničuje daleč od kakršnihkoli političnih načel. Enotni razredni sindikati v Trstu obnovljeni Trst, 19. jun. (Tanjug) V Trstu je bila včeraj ustanovna skupščina Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev, na katerem je poročal GioT-dano Luxa o položaju industrijskih delavcev v Trstu po objavi resolucije InfoimbiToja, Luxa je zlasti poudaril oportunistično politiko informbirojskih sindikalnih voditeljev in naglasil, da je nujno potrebno preosnovati ter obnoviti Enotne sindikate industrijskih delavcev, katere je informbirojcem uspelo razbiti. Luxa je podal poročilo v odsotnosti vodje akcijskega odbora za ustanovitev razrednih sindikatov Bartola Petroma, ki so ga inform-birojci hudo poškodovali ob napadu ponoči med soboto in nedeljo. Po poročilu Luxe je skupščina izvolila glavni odbor 11 delavcev, predstavnikov vseh večjih industrijskih podjetij in brezposelnih delavcev. S Odnos do Makedoncev - pogoj za dobro sosedstvo z Grčijo skupščine je odšla delegacija delavcev v bolnišnico k Bartolu Petroniu in mu izročila resolucijo, v kateri tržaški delavci obsojajo zločinski napad, ki so ga izvedli nanj informbirojci. V resoluciji se poudarja, da s takimi terorističnimi akcijami Informbirojci ne bodo ustrahovali tržaških delavcev pa tudi ne preprečili njihove borbe proti razrednemu sovražniku. Beograd, 1». jun. Gospod Gregorij Casimatia, predsednik zunanje političnega odbora grškega parlamenta je navedel, govoreč predvčerajšnjim v Parizu o jugoslovansko-grških odnosih, kot oviro za navezavo odnosov med obema državama dejstvo, da na jugoslovanski strani »načenjajo vprašanja, ki jih ni, kot je n. pr. vprašanje makedonskega naroda.« »Mi Grki« — je izjavil gospod Casi-matis — »sodimo, da se morajo Jugoslovani za normaliziranje grško-jugo slovanskih odnosov odreči vsakemu poskusu, da bi začeli neobstoječe makedonsko vprašanje.« Izjavd g. Caeimatisa, ki je podobna več prejšnjim izjavam odgovornih osebnosti grške vlade, ni mogoče razumeti drugače kot poskus, da bi se ustavil razvoj normalizacije odnosov med obema državama pri vprašanju, na kate nem je Jugoslavija brezpogojno zainte- Ankara, 18. jun. Turška vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem bo vojaška služba skrajšana od 3 let na 2 leti. Samo v mornarici bo trajala tri leta. Italijanski „mučeniki“ V gonji proti Jugoslaviji in da bi podkrepili bajke »o tragičnem položaju« v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja, je Italijanom dobrodošel vsak še tako nepomemben dogodek. V Kopru so bili te dni zaradi kršitve predpisov aretirani trije Italijani, med njimi tudi Tuni Manilo, ki je med vojno kot oficir okupacijske vojske v Crni gori izvajal na-silstva nad njenim prebivalstvom, po kapitulaciji pa prostovoljno vstopil v nemško vojsko in ostal v njej do popolnega poraza fašizma, Ta sam po sebi res nepomembni dogodek sta izrabila sedaj italijanski tisk in radio za novo divje hujskanje proti jugoslovanskim oblastvom. Na pomoč kličejo celo Organizacijo Združenih narodov, aretirance pa razglašajo za nacionalne mučenike, ki so postali žrtve jugoslovanskih nasilstev nad italijansko narodno manjšino v jugoslovanski coni. »Comitato di liberazione nazionale« »Istrski odbor narodne osvoboditve), kjer je zbirališče raznih sumljivih italijanskih elementov, naj le obdaja svoje varovance z mučeniško glorio-lo, toda za ljudi, ki poskušajo nadaljevati svojo zločinsko dejavnost izza dobe črnosrajčnikov, res ni primernejšega kraja za njihovo »miučeništvo« kakor za krepkimi zapahi resirana — zboljšanju položaja njenih sonarodnjakov v Grčiji, Jugoslavija se ne more sprijazniti z dejstvom, da uradni predstavniki današnje Grčije neprenehoma zanikajo obstoj makedonske nacionalne manjšine, kes je popolnoma naravno, da ni mogoče postaviti odnosov med dvema državama na zdravo in normalno podlago tako dolgo, dokler se makedonski manjšini v 'Grčiji ne prizna in zagotovi vsaj tisti minimum manjšinjskih pravic, ki ga uživajo pripadniki nacionalnih manjšin v vseh demokratičnih državah. Jugoslovamska javnost je s pravico pričakovala, da bo nova grška vlada izpolnila svoje obljube o notranji pomiritvi in demokratizaciji režima v Grčiji predvsem s tein, da bo dala poroštvo za prenehanje zatiranja in prisilnega raznorodovanja, ki so ga izvajali vsi dosedanji režimi v Grčiji nasproti makedonski nacionalni manjšini. To smo pričakovali) tudi zato, ker niti en režim v Grčiji ne more računati na liberalno ali demokratično obeležje, če so postavljene temeljne pravice nacionalne manjšine v tej državi praktično izven zakona, če se makedonski manjšini še naprej odreka pravica do uporabe materinščine, pravica do šol v njenem jeziku in pravica do razvoja nacionalne kulture. Odnos do nacionalnih manjšin in zagotovitev njihovih pravic je najnesnejše merilo za ocenjevanje stopnje demokratičnosti ali konservativnosti režima, v tem konkretnem primeru pa tudi najresnejše merilo za ocenjevanje dobre volje in iskrenosti grške vlade glede normalizacije odnosov z našo državo. Izjave grških voditeljev pa so nov povod za vznemirjenje naše javnosti, ki zahteva dejanska zagotovila, da nar sproti njenim sonarodnjakom v Egejski Makedoniji, ki so živi in sestavni del makedonskega naroda v Jugoslaviji, ne bodo še naprej izvajali režima nestrpnosti, raznarodovanja in fizičnega preganjanja. Jasno pa je, da vse dotlej, dokler nova grška vlada s svojim pozitivnim odnosom do Makedon cev v Grčiji ne ublaži upravičenega vznemirjanja in dvomov naše javnosti, ne more biti niti govora o konkretnih odnosih in dobrem sosedstvu med Jugoslavijo in Grčijo. (Tanjug) Teheran, 18. jun. Iranska vlada bo ukinila svoje poslaništvo v Varšavi in Tokio, 18. junija. General Mac Arthur" je sporočil, da bo prešlo nadzorstvo nad celotno poslovno delavnostjo na Japonskem s 1. julijem na japon sko vlado. Izvzete so samo osebe in tvrdke, ki opravljajo trgovinske transakcije z okupacijskimi agencijami ter osebjem. Tajpeh, 18. junija. Predstavnik kuo-mintanške vlade je izjavil;, da je bil bivši guverner Formoze general Cen Ji zaredi njegovih stikov z narodnoosvobodilno armado Kitajske obsojen na smrt. Sprememba \ vodstm Zreže slovaških antifašistov Bratislava, 19. jun. (CTK) Bivši predsednik slovaškega narodnega sveta Karel Smidke, ki so ga prejšnji mesec grajali na kongresu KP Slovaške zaradi »buržoazno-nacionalistične-sa odklona«, je zapustil položaj predsednika Zveze slovaških antifašističnih borcev. Na včerajšnjem sestanku Centralnega komiteja Zveze je bilo sporočeno, da je Smidke odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen polkovnik Van Zeman, Velik praznik v domu gluhih Na velikem dvorišču ljubljanske gluhonemnice je bila včeraj zbrana nenavadna množica ljudi od blizu in daleč, da proslavi 50 letnico važnega vzgojnega in človekoljubnega zavoda. Iz mnogih krajev so se zbrali nekdanji gojenci zavoda, ki so prisrčno pozdravljali svoje nekdanje vzgojitelje. Nekateri od njih, kakor ravnatelj Fran Grm, učitelja Rudolf Dostai, Ljubo Dermelj in drugi, so že v pokoju in ganljivo je bilo njihovo srečanje z nekdanjimi, zdaj že v raznih poklicih delujočimi učenci. — Velik del množice so tvoriti tudi starši sedanjih gojencev. — Prav spredaj pred slavnostnim odrom so bili na eni strani zbrani prvi gojenci zavoda od 1. 1900, na drugi strani pa bivši gojenci, ki so postali vzorniki dela po svojih sposobnostih, vzbujenih in razvitih pod streho jubilejnega zavoda. Med vzorniki dela je zidar Renato Bavčar, ki si je zaslužil na raznih stavbiščih red dela, med mlajšimi pa so udarniki z raznih mladinskih delovnih akcij. Po pozdravu ravnatelja zavoda Mirka Der melja in po slavnostnem govoru strokovne učiteljice Zore Pianecki so gosti čestitali zavodu, učiteljskemu zboru in gojencem. V imenu vlade LR Slovenije, ki sta jo zastopala tudi minister za znanost in kulturo dr. Jože Potrč in minister za socialno skrbstvo dr. Anton Kržišnik, ter v imenu CK KPS je govoril minister prosvete Ivan Regent, ki je naglasil, da bo ljudska oblast nudila vso podporo vzgojiteljem gluhe mladine. Potem so izrekli svoje čestitke Vinko Rupnik, ravnatelj gluhonemnice v Portorožu, zastopnik centralnega odbora Združenja gluhih v Jugoslaviji, predsednik Društva gluhih v Ljubljani, Ciril Sitar, ki je bil med prvimi gojenci ljubljanske gluhonemnic^, predstavnika pedagogov in prosvetnih delavcev Jugoslavije, odposlanec zveznega komiteja za socialno skrbstvo, zastopnik ministrstva za socialno skrbstvo, zastopnik ministrstva za sos. skrbstvo LR Makedonije, predsednik Društva gluhonemih v Mariboru, predsednik Društva slepih v Beogradu, predstavnica zavoda za slepo mladino, pionirji ter zastopniki množičnih organizacij, ki so izročali tudi razna spominska darila. Čestitke predstavnikov ustanov in organizacij in zahvale nekdanjih gojencev so izzvenevale v poudarek, da je zavod v svojem visokem poslanstvu storil od narave za- postavljeni mladini in vsej skupnosti mnogo dobrega in nepoplačijivega ter da je njegov razvoj in napredek naša vroča želja in naše veliko upanje. V svojih odgovorih na čestitke in zahvale je ravnatelj Dermelj naglasil, da mora biti učitelj gluhe mladine še nekaj več kot dober strokovnjak, namreč tudi človek velike požrtvovalnosti. Ob zaključku jubilejnega sestanka pa se je obrnil do staršev gluhe mladine s pozivom, naj ne bodo v skrbeh za svoje otroke. Vaš otrok bo vzgojen in dobro pripravljen na pot skozi življenje! Kolike uspehe je dosegla gluhonemnica pri uvajanju svojih gojencev v življenje in družbo, kaže tudi razstava izdelkov gluhoneme mladine in odraslih gluhih, ki so jo odprli po slavnostnem zborovanju. V nekdanj-ii Jugoslaviji so se gluhi enostransko usposabljali za poklice. Največ je bilo čevljarjev, krojačev in mizarjev. Temeljito spremembo v življenju gluhih učencev v gospodarstvu je prinesla šele naša osvoboditev, ko je bilo šolstvo postavljeno na nove osnove socialistične družbe. Pod upravo zavoda za gluhe imamo grafično, lito garfsko, knjigoveško in galanterijsko delavnico, pod vodstvom Društva gluhih pa čevljarsko in keramično delavnico. V podjetju »Jelovica« v Škofji Loki pa je 13 gluhonemih učencev in tudi te poučujejo člani učiteljskega zbora ljubljanske gluhonemnice. Gluhi mladini ne manjka ne fizičnih ne psihičnih sposobnosti za učenja raznih strok gospodarstva. Zanje pa je nujno, da se v celoti izuče ene obrtne stroke, da bi se gluhi kvalificirani delavec pri menjavi podjetja mogel vključiti v kateri koli sektor dela svojega izučenega poklica. Mnogo polnovrednih in visoko kvalificiranih delovnih moči je že izšlo iz ljubljanske gluhonemnice. Med njimi imamo celo akademskega kiparja Ivana Streklja. Iz vrst bivših gojencev pa so tudi zoboteimiki, graverji, tekstilni mojstri, tehnični risar, študentka farmacije, knjižničarka itd. Tako se v polni meri izpolnjujejo besede Cirila Sitarja, nekdanjega gojenca gluhonemnice, ki je imel prej v Ljubljani lastno tiskamo m vodi zdaj tiskamo gluhonemnice, da vzgaja jubilejna gluhonemnica v. Ljubljani novega človeka tudi iz vrst gluhe mladine, ki bi bila brez te šole zelo nesrečna ŠE PRED ŽETVIJO je treba spraviti iz skladišč blago, namenjeno transportu Transport kot zaključna faza industrijske in vse ostale proizvodnje ima v gospodarstvu nadvse važno funkcijo. V socialistični državi so problemi transporta še toliko bolj važni, ker narašča proizvodnja s tako naglico, da pomeni slab ali tudi le pomanjkljivo organiziran promet resno in usodno oviro za industrijski razvoj pa tudi za vse gospodarstvo in za javno življenje. Vemo, da se mora, kakor vse ostalo gospodarsko življenje, tudi transportna služba opravljati načrtno in da mora potekati točno in dosledno po postavljenem planu. Poljski pridelki na primer terjajo takojšen in neodložljiv prevoz, spraviti jih je treba v kratkih dnevih po žetvi; imamo pa na drugi strani dolgo vrsto najrazličnejših življenjskih potrebščin in predmetov, ki niso vezani na nujen transport in jih lahko brez škode prevažamo ob vsakem letnem času. Pred nami je nova letina. Na poljih so že padli prvi snopi žita, pred durmi je prevoz žita in kmalu tudi ostalih kmetijskih pridelkov. Omejeno število prevoznih sredstev nas sili k temu. da čim racionalneje in koristno izrabimo vso njihovo kapaciteto. Za čim popolnejše izkoriščanje prevoznih sredstev pa je temeljni pogoj, da pred začetkom prevoza pridelkov do poslednjega kvadratnega metra očistimo vsa naša blagovna skladišča in zaloge vsega tistega blaga, ki se je doslej nabiralo in kupičilo v njih brez pravega razloga. Ljubosumni čuvarji takih blagovnih zalog se skušajo več ali manj posrečeno opravičevati z raznimi »ob- je pozvala poljsko vlado naj zapre po- jektivnimi« težavami, »nepričakovani slopje svojega poslaništva v Teheranu. | mi« ovirami, višjo silo itd. Njihovi iz- govori izzvenijo običajno v tožbah o pomanjkanju delovne sile, strokovnega kadra, o nezadostni ekspeditivnosti prometne službe, o poroanjkanjr vozil, pomanjkanju dispozicij, nepravočasni določitvi cen in podobno. Ce objektivno analiziramo vzroke neizpolnjevanja plana v transportni službi, vidimo, da našteta opravičila le bolj redko drže. Marsikatera pomanjkljivost pa gre na rovaš nekoordiniranosti dela med posameznimi vejami transportne dejavnosti, na rovaš malomarnosti pri planiranju blagovnih prevozov, neopravičljivega dolgo trajnega zadrževanja blaga v skladiščih, zgrešenega in škodljivega načina blagovne distribucije, nepravilnega odnosa posameznih odgovornih funkcionarjev do potreb ljudske skupnosti, nespoštovanja veljavnih predpisov in odredb itd. Zato morajo biti sklepi, ki so bili pred kratkim »prejeti na konferencah odgovornih organov, izvedeni z vso odločnostjo in doslednostjo brez vsake nepotrebne obzirnosti ali popuščanja na levo ali desno. Ti sklepi določajo v glavnem naslednje ukrepe: Zaradi enotnosti in odgovornosti za ves transport v naši republiki je treba v vseh gospodarskih resorih postaviti odgovornega organa, ki se bo ukvarjal s problematiko celotnega transporta. Drugi temeljni pogoj za izpolnitev plana in za uspešen razvoj rednega transporta je realizacija sklepa, da se do 30. junija t. 1., torej še pred začetkom žetve in spravljanja pridelkov, PO RAZSTAVI BOŽIDARJA JAKCA v Trstu 2ivo stremljenje jpo vzajemnosti slovenskega umetnostnega ustvarjanja v svobodni domovini in za mejami pričenja roditi lepe uspehe. Lani pričeta akcija Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu za stalno izmenjavanje kulturnih vrednot nam je doslej prinesla že nekatere umetnostne manifestacije, ki odločno in uspešno krčijo pota k medsebojnim stikom in so prav zanesljiv porok, da bodo prizadevanja v tej smeri bolj in bolj plodovit-na. Konec decembra in v začetku januarja letos so tržaški Slovenci spoznali sodobno slovensko grafiko, čemur je nato sledila razstava izbranih del Franceta Pavlovca. Obe razstavi sta vzbudili mnogo zanimanja ne le med tržaškimi Slovenci in okoličani, marveč tudi med Italijani, o katerih vemo, da so vajeni v duhu starih fašističnih gesel le zviška gledati na slo . venski živelj »mlekaric in hlapcev«. Sleherna slovenska umetnostna manifestacija na svobodnem tržaškem ozemlju je zatorej nova afirmacija Slovencev in Hrvatov na svobodnem tržaškem ozemlju nasproti neofašianu, ki nas bi rad pred tujim svetom venomer tolkel po glavi z »balkanstvom«. Sleherna naša razstava v Trstu je krepak udarec v njihovo megalomanijo, je razbijanje neofašističnega m kominfor-movskega šovinizma, ko morajo hočeš nočeš' priznati kulturna dejstva, našemu življu pa trdna tla. Razstavi slovenske grafike in Franceta Pavlovca je v času od 20. maja do 2. junija sledila razstava grafike Božidarja Jakca. V umetnostni gale- riji Scorpions je Jakac razstavil čez petdeset izbranih del, značilnih za njegovo umetniško rast izpred tridesetih let do današnjih dni. Predstavil se je več panogah grafike. Tu so predvsem lesorezi iz mlajših let: Koncert 1921, V kavarni 1922, Crni pivovar 1922 ter Mati in hči 1923. Suha igla predstavlja Jakca v delih, kakor so Sence. Na karnevalu. Deklica, V hamburški luki, Prijatelj. Dva človeka. Nad parkom, V kavarni, Trije, Moj prijatelj, Postrešček Jože, Izseljenec, Mati in Pesnik Miran Jarc. Redkeje je bil zastopan z litografijo: Moja mati. Zenska, Silvestrovo in Praško stopnišče. Po pretežni večini je razstava prikazala Jakca kot mojstra jedkanice, v kateri je pokazal svojo pot od portreta Riharda Jakopiča 1922 dalje do motivov iz Pariza in iz domačih krajev, čemur nato sledi daljša serija iz časov velike vojne. Tu je motiv iz osvobojene Bele Krajine 1944, portreta slikarja Franceta Miheliča in Bombaša v visoki jedkanici, dva motiva iz ilustrativnega cikla »XIV. divizija na Štajerskem 1944« (V snežnem metežu in Ranjenci), če-< mur sledijo motivi iz osvobojene domovine od 1946 do 1949, s katerimi spremljamo umetnika od Krvavega mosta v Foči na Boračko jezero, v Rimsko areno v Pulju, pa spet v njegovo domače Novo mesto, potem v Premantur v Istri, k barkam in na Soline. Tako raznolika motivnost in mojstrsko obvladanje grafičnih tehnik, je od vsega početka razstave zbujala zani- manje ne le med tržaškimi Slovenci, ki so veselo sprejeli delo enega naših vodilnih sodobnih umetnikov, marveč tudi med italijansko kritiko, ki jo je kvaliteta razstave — lahko bi rekli — primorala do tega, da so o nji obširneje spregovorili. In ko so že spregovorili, niso mogli utajiti vrednot Jakčeve razstave. Obširno so o nji poročali kritiki v tržaških italijanskih tistih, pošteno je o razstavi spregovoril tudi tržaški radio v italijanščini in slovenščini. Priznanje je vseskoz pozitivno; v posameznem so kritiki poročali: »II Corriere di Trieste« je že v samem naslovu izkazal Jakcu priznanje: »Riconoscenza a Jakac«. Umetnostna kritika, pravi pisec, mora vedno izkazati priznanje tistim velikim umetnikom Jakčevega kova, ki ji olajšajo nalogo umetniške ocene, saj mora kritika pogosto blebetati, da. bi dala malo zadoščenja temu ali onemu. Ponuditi mora roko vsem, kjer je pravi užitek ugotoviti, da je kritikova hvala pod vrednostjo umetnika samega. Jakac je eden izmed tistih velikih ljudi, ki je zrel po letih, predvsem pa zrel zaradi velikih izkušenj, eden izmed tistih, ki si mojstrskega imena ne zasluži zgolj iz akademske vljudnosti, marveč zaradi vrednosti, ki se trajno izraža in jo človeštvo priznava. — Končuje pa kritik: Splošno lahko priznamo, da je razstava v vsem dosegla svoj namen. To se vidi po tem, da prikaže gledalcu najbolj preprost, najskromnejši, najbolj zdrav motiv tistega življenja, ki ga je Jakac hotel mojstrsko vdolb-sti, s potrpežljivo ljubeznijo človeka, ki je v to življenje vedno veroval. — »Giornale di Trieste« sodi med dru- gim: Med dvema razdobjema, ki se nam zdita najbolj plodni, je »Martinama«. Vredno je ustaviti se pred to podobo in jo obdelati posebej. Kajti prav tu je Jakac pokazal največji razmah svoje sposobnosti: razmerja popolna, perspektiva natančna, prostor realen, a to je vendarle umetnina, o čemer se prepričamo, če le pomislimo, kakšna bi bila fotografija tega motiva. Je pač tisoč načinov, s katerimi dosežemo veljaven umetniški izraz. — Velja pristaviti citat iz kritike, ki jo je objavil tržaški Radio I.: Ne smemo pa imeti Jakca za verista, čeprav njegova grafika predstavlja hiše, ki so res hiše, ciprese res ciprese, obrazi pa izdelani z natančnim upodobljencem modela; če bi tako sodili, bi tvegali, da ne bi prav cenili ne vrednot ne širokih možnosti umetnika, ki ga je narava obdarila z vrlinami, kakršne so umetniku najbolj potrebne in so jih le zelo redki deležni. Razstave naše umetnosti.v zahodnem svetu so bile zadnja leta redke. Poleg zgoraj navedenih velja omeniti mednarodno grafično razstavo v Luganu od 6. aprila do 31. maja v ondotni vili Ciani. Narodi, ki so jih povabili k sodelovanju, so bili zastopani vsak s štirimi deli, kajti namen te razstave je bil ustvariti osnovo za ustanovitev stalne grafične galerije v vili Ciani. Od Jugoslovanov sta »e te razstave udeležila le dva: Jakac in Simunovič. Nadalje smo pravkar stopili pred zahodni svet s sodelovanjem na letošnji Biennal! v. Benetkah, kjer razstavljajo jugoslovanski umetniki: Boža Iljić, Petar Lubarda, Ismet Mujazinovič, An- ton Augustinčič, Fran Kršinič, Vojin Bakič, Vanja Radauš.. Kosta Angeli Radovani in izmed Slovencev G. A. Kos. Sodelujejo s 60 deli v olju in plastiki, grafika ni zastopana. Na razstavi, ki ima pol stoletja tradicije za seboj in je prirejena letos petindvajsetič, je zastopanih 22 narodov. Letošnjo jesen bo v Bruslju razstava grafik in risb narodov Jugoslavije. Dela, ki jih bo treba izbrati za to razstavo, so od nedelje razstavljena v grafičnem oddelku v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstavljeno je okoli 180 del, od katerih jih bo 130 šlo na razstavo v Bruslju. Najmogočneje pa smo uveljavili sloves svoje umetnosti s prodorno razstavo srednjeveškega slikarstva v Parizu. Za majhno ilustracijo sugestivnosti te razstave in po nji vse Jugoslavije naj navedemo primer umetnika Henryja Bryanta, po rodu Francoza iz Mehike. Ko si je ogledal našo razstavo v Parizu, se je takoj odločil za potovanje v Jugoslavijo. Naletel je na kopico ovir, predsodkov in podobnega, na kar pač naleti vsakdo, ki hoče priti v Jugoslavijo spoznavat življenje in razvoj »prečudne« dežele. Na mehiškem poslaništvu v Rimu je naposled premagal odpor s poudarkom, da gre v Jugoslavijo na slikarski študij. In ko se je znašel pri nas sredi gorenjskih prirodnih lepot, sredi delovnega razmaha, sredi ljudstva, ki nima nič kanibalskega na sebi, kakor M nas radi predstavili hujskači na zahodu kakor lz vzhodne soseščine, skratka, ko je spoznal prave utripe Titove Ju, sosiavije, ga je naša domovina zelo priklenila nase in bo poslej še kdaj naš gost. r. brezpogojno izpraznijo vsa blagovna skladišča v naših proizvajalnih podjetjih. S tem so mišljene vse transportu namenjene blagovne zaloge s tako imenovano »normirano zalogo blaga« vred. Izdelano blago naj gre čim p rej med potrošnike in naj ne leži pod najrazličnejšimi izgovori in opravičili v skladiščih, kar je tudi v škodo glavnemu smotru socialistične proizvodnje, to je zadovoljitvi življenjskih potreb delovnega ljudstva. Ugotovljeno je bilo že ponovno, da dolgo časa leži v skladiščih naših proizvajalnih podjetij izdelano in nerazdeljeno blago za več sto milijonov dinarjev. Isto velja za velike zaloge, izvoznega blaga. Da se omogoči uspešna izpraznitev skladišč do zgoraj postavljenega roka, je bilo sklenjeno, da se v delovnem območju vsakega resora ped vodstvom za transport odgovornega organa organizira enakomerno nakladanje železniških vagonov prav vse dneve v mesecu, medtem ko je na drugi strani železniška uprava dolžna enakomerno dostavljati naročene vagone. Pri nedeljskem nakladanju se mora doseči isto število naloženih vagonov ksker ob delavnikih. Železniški vagoni morajo biti brezpogojno naloženi do polne obremenitve, kar pomeni v lokalnem prometu z dvema tonama tovora nad nakladalno težo, pri izvozu pa do polne nakladalne teže. Vsi transportanti morajo brez izgovora upoštevati 6 urni nakladalni in razkladalni rok, ki ne sme biti v nobenem primeru prekoračen. Stojninam se je treba brezpogojno izogniti. Za plačilo neopravičljivih pe-nalov bodo odslej osebno odgovorni pristojni funkcionarji in uslužbenci. V zvezi z enakomernim nakladanjem blaga je treba doseči prevoz množičnega blaga z maršrutnimi vlaki. Odpravljanje kosovnih pošiljk mora biti pri podjetjih enakomerno, da ne pride do nepotrebnih zastojev ali sunkovitih prevozov. Dosledne in brezkompromisne izvedbe vseh gornjih sklepov se morajo vsa prizadeta proizvojalna podjetja lotiti takoj in brez slehernega zavlačevanja. Proizvajalne generalne direkcije in njim podrejena podjetja morajo povsod postaviti posebne transportne štabe, ki bodo skrbeli za najstrožjo in dosledno izvedbo naštetih nalog. Ti štabi morajo storiti vse, da mobilizirajo notranje rezervne delovne moči in vsa sposobna vozila, pri čemer jim bodo nedvomno 'z razumevanjem in požrtvovalno priskočile na pomoč množične organizacije, delavski sveti, ljudske inšpekcije itd. Zlasti je treba mobilizirati dovolj delovnih moči ob nedeljah, saj je bilo doslej ob nedeljah naloženega skoraj polovico manj blaga kakor ob delavnikih. Vsi ti delavci pa morajo biti plačani točno po svojem delovnem učinku ne glede na to, ali gre za frontovca, člana sindikata ali poklicnega transportnega delavca. Za stoodstotno izvedbo gornjih nalog, bo odločilne važnosti čim živahnejše in resnično socialistično tekmovanje med podjetji in generalnimi direkcijami. Glede na važnost sedanjih transportnih nalog pričakujemo, da se bodo tega, za vse naše gospodarstvo tako važnega tekmovanja brez oklevanja udeležili vsi, ki jim je pri aret) naša socialistična domovina. 20. junija 1950 / st. 145 / SLOVENSKI POROČEVALEC Str. S S PROSLAVE V LJUBLJANSKI GLUHONEMNICI Gostje na proslavi 30 letnice ljubljanske Gluhonemnice. — V ospredju ministri dr. Jože Potrč, dr. Anton Kržišnik in Ivan Hegent Razstava strokovnih šol vabi obiskovalce v ljubljansko tehnično srednjo šolo Ob precej velikem številu razstav, ki so trenutno v Ljubljani, naša javnost ne sme pozabiti na veliko ter izredno lepo razstavo strokovnih šol v ljubljanski tehnični srednji šoli. Na razstavi, za katero je odobren 50'» popust po železnici, razstavlja vrsta industrijskih kovinarskih šol tako iz mariborske livarne, železarne Muta. tovarne pisalnih strojev »Rog« na Viču. kamniške tovarne »Titan«, iz to. vame verig v Lescah, sodelujejo pa tudi najmlajši kovači in kovinarji iz Krope in drugih šol. Učenci teh šol razstavljajo predvsem orodje in mnoge že kar velike orodne stroje, ki so jih izdelali učenci predvsem iz II. in III. letnika. Prav zanimiv vpogled v delo naše Industrije nudijo razstavljeni predmeti industrijske gumarske šole v kranjski tovarni »Sava« ter ljubljanske šole za optiko in steklopihaštvo. Razstavlja tudi industrijska čevljarska šola v Zi-reh. šola mladih steklarjev v Rogaški Slatini, industrijska papirniška šola v Vevčah, kemičarska šola v Rušah, kranjski tekstilni tehnikum in usnjarski tehnikum v Domžalah. Bodoči rudarji iz Senovega. Velenja. Trbovelj in Zagorja, pa tudi učenci v gospodarstvu iz lesnih industrijsih šol. prikazujejo svoje delo, svo.ie strokovno usposabljanje in svoje življenje tud; v izredno lepih fotografskih albumih. Med oddelki tehniške srednje šole pa razstavljajo svoje izdelke zlasti rudarski metalurški, lesnj strojni in najmlajši radio oddelek. 99J« nuibolfša poslovalnica v JLjtiblfa-ni v mesecu kulturnega trgovanja je tekmovalo v Ljubljani okrog 580 trgovin. Povečana skrb za vse, kar je za kulturno trgovanje važno, je rodila lepe uspehe. V kratkem mesecu je bilo storjenega marsikaj, mnogo večji pa je pomen tega meseca zaradi tega. ker bodo odslej vse ljubljanske trgovine obdržale tekmovanje kot stalen način svojega dela. Kot najboljša je prejela prehodno mesečno zastavico poslovalnica »Jeklo« na Tvrševi cesti 14 (spada pod podjetje »Kovina«). Razen tega je dobila ta poslovalnica denarno nagrado in diplomo. Nagrado in diplomo sla kot naslednji dve najboljši prejeli še poslovalnica rajonskega podjetja »Hrana« (rajon IV.) na Gosposvetski cesti št. 2 in poslovalnica »Igračka« v Frančiškanski ulici (od podjetja »Tekstil«), Od dosegljivih 100 točk so dosegle te tri trgovine 88, 88 in 86 točk. Za nadpovprečen uspeh pa je tekmovalna komisija pri Direkciji mestnih magazinov sklenila pohvaliti šc 28 poslovalnic, med njimi industrijski magazin ministrstva za trgovino in preskrbo na Miklošičevi cesti (76 točk), poslo- valnico »Koloniale« v Einspielerjevi ulici (73 točk) in Delavsko nameščen-sko potrošniško zadrugo na Zaloški cesti št. 12 (77 točk). Ali l»o res bolje zapreti mostove na Boriu in v Ptuju. kakor pa ju popraviti? Most na Borlu (Ptuj-Varaždin) in v Ptuju (Maribor - Ceije) sta tako slaba za vprežna in motorna vozila, da ju bo treba takoj zapreti, če ne bodo izvršena najnujnejša popravila. Do tega sklepa so prišli pri Poverjeništvu za promet pri okrajnem ljudskem odboru v Ptuju. Cez Ptujski most pa se še vedno vrši redni profile;. Avtobusi še vedno prevažajo stotine potnikov. Nešteti tovorni avtomobili nemoteno vozijo s tovori čez most. V sredo 14. t. m. se je sredi mostu v Ptuju pod kolesom lahkega avtomobila strla vzdolžna vrhnja deska. Avto je zdrsel preko vdolbine. Pri odstranitvi cele deske se je pokazalo, da so vse prečne grede trhle. Na Placu-SwecIM Imajo dosti ndarnikov pa tudi velike uspehe Na državnem posestvu na Plaču žanjejo iz leta v leto nove uspehe. To pretežno vinogradniško posestvo ie začelo intenzivno gojiti tudi sadjarstvo, v zadnjem času pa posveča veliko skrb še govedoreji in svinjereji. Brez gnoja ni rentabilnih vinogradov, sadovnjakov in plantažnih nasadov. Zato hlevi Ae smejo biit prazni. Manj razvito je poljedelstvo, ker zanj ni primerne zemlje. Razne vrste žita. ki jih pridelujejo, so namenjene sarno za seme. Za razvoj sadjarstva je izkoristilo posestvo vsak košček zemlje. Iz zapuščenih reber ob vinogradih in košen i-cah so naredili police’Uerase) za plantažne nasade pritličnega sadnega drevja. Namesto nameravanih 2000 s« zasadili kar 3500 sadik jablan, hrušk in breskev. Lepo rast kažejo tudi siivni nasadi. S pridnimi ljudmi, ki se lotijo vsakega dela z ljubeznijo, so dosegli na Plaču zadnji čas zavidljive uspehe (udi v svinjereji. Doslej so vzredili 55 samih priznanih plemenskih svinj (jorkširska pasma). Večina jih tehta pa 260 do 300 kg. Svifnjaki so pravilno urejeni. Zlasti doječe svinje — teh je sedaj na posestvu 14, s skupno 130 prašički — imajo v pregradah novega svinjaka dovolj primernega prostora, posebno za mlade pujske, ki pridejo lahko na svoja tekaiišča naravnost iz pregrad. Plemenske svinje oddajajo tudi v druge kraje. Tako je dobil polj-čanski okraj šest 4 do 6 mesecev starih plemenskih merjascev, Murska Sobota pa 16. Mnogo zaslug za te uspehe pri vzreji zdravili plemenskih svinj imajo požrtvovalne svinjarice, med njimi posebno tovarišici Dora in Tončka Čepe s hčerko. Za odrejo mladih rnerjaščkov skrbi z vso vnemo Lojzka. Svoje delo razume odlično. O njej se širi po okolici glas. da ti naredi iz slabih prašičev lepe. Delovni kolektiv tega posestva se je izkazal tudi sedaj pri košnji. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako lepe košnje, kakor je letos. Na neki parcela 35 arov so pospravili kar 2000 kilogramov sena. Toliko pridelajo običajno na enem hektarju z otavo vred. Tega bogastva jim ni dalo samo ugodno vreme, temveč uidi skrbna nega travnikov, ki so jih spomladi dobro očistili, prebranali in pognojili z. apnenim dušikom. Da ne bi zaostali v delu, so brigade in desetine med seboj vneto tekmovale. Norme so prekoračevali za 100 odstotkov tudi pri spravljanju sena v senike. Nekega cine so spravili pod streho kar 36 voz sena. Ob vsem tem ni čudno, če so na posestvu Plač-Svečina pretekli teden proglasili 5B delavcev in delavk za udarnike. Na Plaču je najboljši Janez Lanšček, ki je sedaj že štirikratni udarnik. Četrtič sta postala udarnika tudi Dominik Kalanfar in Andrej Kirbiš, ki je vzoren živinorejec. S tema dvema se kosa še Gabrijan z eno. Na skrbi ima 34 glav goveje živine, poleg tega pa še dnevno vozi z voli in opravlja razna dela. Tudi Polanec ib njegova žena zaslužita za svoje deki pri 38 kravah in 10 do 15 teletih vse priznanje. Tončki Čepe so za uspehe v svinjereji priznali udar-ništvo že tretjič. Ti dobro znani udarniki na Plaču imajo enako vnete delovne tovariše v Svečini. Najboljši so postali tukaj udarniki že tretjič. Tako desetarja Ji JULA •pPURL!SK< kiNo DRAMA — LJUBLJANA »da. 21* i urina ob 20: Cankar: Za arrriov blaoor Gostovame Polonce lu«i» Branke Rezbarjeve Zaključena predstava za sindikate. Opozarjamo na gostovanje tov. Po. " 'tT jaka UNION: ameriški film »Gentelmen Jim«. Madžarske manjši-n-e. — Predstave ob lb.lo. lB.lo in 20.15 MOSKVA: francoski film »UD zori«. Srbski mesečnik 26/J. Predbace ob 16.15 in 18.15. Zadnja pred. stava odpade — nastopa Svengan StOGA: sovjetski film »Pot do slave«. Naši pionirji 9. Predstave ob 1.6.15. 18.15 in 20.15. TRIGLAV: sov- Glavni odbor za II. rep. razstavo lokalne industrije, obrti in komunalne delavnosti LRS obvešča, da je z dnem 20. junija zaključil sprejem prijavnic za II. rep. razstavo. Prijavnice, ki bodo prispele p0 tem datumu ne bodo več upoštevane. DAJALCI KRVI Pregledi in odvzemi krvi bodo v tem tednu v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani: — samo v sredo in četrtek od 7.30 do 9.30: v Transfuzijski pesiaji v Mariboru: glej objavo v lokalnem časopisu: v Transfuzijski postaji v Celin: v torek in četrtek od 8. do 10. — Opozorilo: Da-jalpc krvi mora biti popolnoma zdrav, starost naimani 21 let. 12 ur pred prijavo zaradi odvzema krvi ne zauži-vajte mastnih jedi. tudi mlečne kave ne (lahko čai, črno kavo. kruh). Dajalcem z dežele so povrnejo stroški za vožnjo v obe smeri, enosmerno vozovnico prinesite s seboj (pom. vlak III. razreda). SREDNJA VZGOJITELJSKA «or.s t' LJUBLJANI. Tabor 12 razpisuje redni vpis diiakinj za I. letnik. ki bo v dneh 27 28 in 29. tupüa od 8 do 12 i' I.iubiiam Tabor 12. Pri vnisu, ki se lahko oprav; tudi pummp točno izpolnjen obrazec »Prijava za vpis«, kolkovan z 10 din. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in rojstni list. Istočasno se vrši tudi vpis v Enoletno šolo za pomožne vzgojiteljice, pogoji za vpis so isti, le da morajo biti kandidatke staro najmanj 16 let. Prošnje za štipendije vlagajo dijakinje na oni šoli. ki jo sedaj obiskujejo. Dijakinje, ki bodo sedaj na novo prosile za štipendije na naši šoli. naj si k prošnji za štipendije preskrbijo sledeče priloge: točno izpolnjeno vprašalno polo za štipendijo, potrdilo o imovinskem slanju staršev in otrok (izda MLO. potrdi OlO) in potrdilo o mesečnih prejemkih staršev, ki ga izda delodajalec (če sia v službi oče in mati. mora bili potrdilo za oba). Ravnateljstvo. EKONOMSKI TEHNIKUM V MURSKI SOBOTI Vpis v I. razred Ekonomske srednje šole (Ekonomskega tehnikuma) v Murski Soboti bo 27., 28.. 29. in 30. junija v ravnateljevi pisarni od 8. do 12. Absolventi nižjih gimnazij in se-dcmieik. ki se žele vpisati, naj predložijo ravnateljstvu z 10 din koleko-vr.no prošnjo z.a sprejem v srednjo ; t rokovno šolo ter naj prilože spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, nad 18 let stari potrdilo o volivni oravici ter potrdilo o eventualno opravljeni praksi. Za absolvente nižjih gimnazij ali sedemletk. ki se bodo vpisali po opravljenih popravnih izpitih. je vpis 13. septembra. Revnim in marljivim učencem je štipendija zajamčena. vendar morajo vložiti prospi? s potrebnimi prilogami do 26. junija na šolo. ki so jo doslej posečaii. DELAVSKI TEHNIKUM V LJUBLJANI vpisuje v I. letnik strojnega in elektrotehniškega odseka vsak dan od 8. do 12. v pisarni Tehniške srednje šole v Ljubljani. Aškerčeva ul. 9. Pogoji za sprejem: da ie kandidat dovrši! nižjo gimnazijo ali deiovodsko ali industrijsko šolo. da ie kvalificiran delavec v svoji stroki, da je državljan FI.RS in starejši nad 17 let. Vpišete so lahko tudi pismeno ali po drugi »sebi. Rri vpisu predložite izpolnjen obrazec »Prošnja za vpis v strokovno šolo«, kolkovan s kolekom 10 din (dobite ga v podružnici Drž. založbe), zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o izpitu za kvalif. delavca in kratek življenjepis. Vpis bo zaključen 10. julija. — Ravnateljstvo TSS. NA DR?.. DELOVODSKI SOLI V LJUBLJANI bodo v šolskem letu 1950/51 odprti naslednji oddelki: strojnomojstrski. elektrotehniški mojstrski in mizarski mojstrski. Pogoji za vpis: učna doba in pomočniški izpit ter daljša praksa v stroki, moralna in politična neoporečnost. Za vpis potrebni dokumenti: zadnje šolsko spričevalo, pomočniško »pričevalo, rojstni list, potrdilo o votivni pravici, potrdilo o dosedanji praksi *er kratek življenjepis. Prosilci nai pošljejo dokumente do 1. julija po pošti na naslov: Tehniška srednja šola v Ljubljani, nakar bo vsak posameznik pismeno obveščen, ali ie sprejet ali ne. Za štipendije bodo kandidati uredili vse potrebno, ko bodo sprejeti. — Ravnateljstvo TSS. PEDAGOŠKO POLITIČNI TEČAJ bo organiziralo Ministrstvo za prosveto LRS za prosvetne delavce (učite-lie, profesorje in šolske inštruktorje) od 3. do 29. julija v Ljubljani). Program tečaia ie objavljen v zadnji številki »Prosvetnega delavca«. Vsi interesenti naj viože takoj prijave preko svojih poverjeništev za prosveto pri Oltrfpr^h rdfeoTov. Ki ’’’’n rodc- za trdnejšo delovno disciplino, saj je med tekmovanjem delalo povprečno le 68% delavcev. Ajdovščini in Bledu sledijo lesno industrijska podjetja St Peter. Maribor, Postojna, Kranj, Ljubljana, Cerk niča in Ilirska Bistrica, na zadnjem mestu pa so Brežice. Tekmovanje ka že, da so skoraj povsod še dokaj za dovoijivo izpolnili sečnjo, zelo pa s< med drugim zlasti zaostali v odvaja nju lesa z.a izvoz, saj izpolnjujej plan komaj od 50 do 60%. Skoraj po vseh podjetjih je še vedno zelo nujno vprašanje delovne discipline in hitrej šega uvajanja brigadnega načina dela V gozdarski proizvodnji dela trenutno največ do 25% delavcev po brigad-nem načinu. V majskem tekmovanju so na vseh lesno-industrijskih podjetjih razglasili 595 udarnikov in raeionalizatorjev. V junijskem tekmovanju za čim prejšnjo izpolnitev polletnega plana bo treba poleg splošne delovne discipline še posebej dvigniti disciplino voznikov, sicer bomo še nadalje v zaostanku s spravilom in prevozom lesa. Učenci šole v Rakičanu gredo pomagat «a Kočevsko Minuli teden je 39 učencev prvega letnika državne kmetijske šole v Rakičanu končalo prvo šolsko leto. Ob tej priložnosti je uprava šole nagradila z leposlovnimi knjigami 23 učencev in učenk za učne uspehe in delo v mladinskih ter fizkulturnih organizacijah med letom. Učenci so se mnogo udejstvovali tudi izvest šole. Tako so pri dograjevanju zadružnega doma, raznih delih na posestvu in v tednu cest opravili 8938 prostovoljnih delovnih ur. Za izredno uspešno delo v tednu cest so prejeli kot najboljši radijski aparat. Ta mladinski aktiv se je izkazal tudi v predvojaški vzgoji, za kar so dobili od vojnega odseka Murska Sobota prehodno zastavico in več denarnih nagrad. Zavednost naših bodočih kmetijskih strokovnjakov dokazuje sklep, da gredo namesto na počitnice na Kočevsko, kjer bodo gotovo zeio veseli njihove pomoči pri košnji. Včeraj popoldne so v Ljubljani po kopali Vladislava Fabjančiča, višjega mestnega arhivarja, ki si je tudi pred tujim svetom pridobil ugled kot novinar in publicist. Rojen 19. maja 1894. leta v Bučki na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče nadučitelj, je bil že kot študent v prvih vrstah napredne in revolucionarne slovenske inteligence pred prvo svetovno vojno, ideolog »Preporoda«, od prvih vojnih dni pa tudi borec proti Avstriji na strani napadene Srbije. Med zgodovinsko bitko na Ceru je bil ranjen in potem poslan v Francijo in Švico, kjer je s svojim publicističnim delom mnogo koristil Jugoslovanskemu odboru. Njegovi francoski spisi o jugoslovanskem gibanju so bili učinkovito propagandistično sredstvo. Že med svojim bijem proti Avstriji je Vladislav Fabjančič spoznal najtesnejšo zvezo med nacionalnim in social:».!! osvobodilnim bojem in zato se je v nekdanji Jugoslaviji sprva pridružil delavskemu gibanju. Pred nastopom arhivarske službe v Ljubljani je bil poklicni novinar in dlje Časa je zastopal jugoslovansko poklicno novinarsko organizacijo v organizaciji tiska male antante. Njegova publicistična in novinarska dela so raztresena po mnogih revijah in časopisih, precej njegovih zgodovinskih spisov pa je ostalo nedokončanih, kajti od zelo marljivega dela ga je odtrgala nagla smrt kot posledica hude bolezni, skrite v njegovem na videz tako močnem telesu. Prezgodaj je umrl Vladislav Fabjančič, po svojem delu in značaju pa si je zaslužil lep in časten spomin. SMRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERIKI V Clevelandu, O., so umrli: Matt Kastelic st., star 69 iet. doma iz Berhove-ga pri Veliki Sevnici; Danijel JaEbec, star 70 let, doma iz vasi Sv. Teiih pri Komnu: Martin Bradač, star 69 let, doma iz Ajdovca r.a Dolenjskem, dospel v Ameriko pred 52 ieti: Joseph Gornik, star 74 let, doma z Gore pri Sodražici, v Ameriki kakih 50 let; — James Kos st., doma z Vrhnike, v Ameriki 45 iet; Jerica Novine, prej Snider, rojena Veršai, stara 52 let, duma je bila iz Trebnjega na Dolenjskem. — V tovarni se je smrtno ponesrečil Stanko Resnik, star 28 leb doma iz Sv. Križa pri Litiji; prišel v Ameriko z ženo in otrokom kot begunec iz Spittala na Koroškem, kamor so po osvoboditvi zbežal; okupatorjevi pajdaši. — Mary Uie, rojena Sever v Clevelandu, stara 43 let. — Michael P. Vrbanič, star 31 let. rojen v Clevelandu, mornar 11 iet in se je udeležil bojev na Atlantiku in Pacifiku. — Mary Zabukovec, rojena Demšar, stara 62 let, doma iz Sv. Lenarta nad Škofjo Loko, v Ameriki 37 let. — Ivana Arko. rojena Čampa, stara 65 leta, doma iz Zimarice pri Sodražici, v Ameriki 47 iet. V Flemingu. Kans., je umrl Jim Jerina. star 63 let, rnien v Gornji vasi pri Gornjem Logatcu. V Greensboru. Pa., je umrl Joseph Mrak, star 68 let, samski, doma iz Šmarne gore na Gorenjskem. V Muskegon Heighlsu, Mich., je umrl Frank Železnik, star 58 let. doma iz Brezovice pri Mokronogu na Dolenjskem. V Imperialu, Pa., je umrl Joseph Ule, star 61 iet. doma iz vasi Sele pri Zagorju ob Savi. v Ljubljani. Za prehrano in stanova, n in bo preskrbljeno. Za hrano. katero bodo možnosti plačali tečajniki sami naj prinesejo s seboj živilske nakaznice. NA DRZ. TEHNIŠKI SREDNJI SOU V LJUBLJANI Uido v šolskem letu 1950/51 odprti naslednji odseki: elektrotehniški, ra- dijski. strojni, avtomobilski, kemijski, rudarski, metalurški in lesnoindustrijski. Pogoji za vpis: dovršena nižja gimnazija z nižjim tečajnim izpitom ali vsaj dva razreda industrijske’ šole (ne šole za učence v gospodarstvu), moralna in politična neoporečnost ter izbrani stroki ustrezajoča telesna in duševna konstitucija. Za vpis potrebni dokumenti: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu (za absolvente industrijske sole zadnje spričevalo), rojstni list. Potrdilo o volivni pravici (za kandidate nad 18 let starosti), potrdilo o opravljeni praksi (če jo kandidat ima). Vpisovanje v I. letnik bo dne 27. in 28. junija od 8. do 12. v poslopju Tehniške srednje šole. Aškerčeva ul. 9. Kandidati za elektrotehniški in strojni odsek bodo 27. junija »b 9. opravljali sprejemni izpit iz slovenščine. matematike, fiz.ikč in kemije, vse v obsegu snovi nižje gimnazije. Kdor bi zaradi vpisa moral v Ljubljani prenočili, bo dobil stanovanje v internatu. Vpis se lahko izvrši (udi pismeno ali po drugi osebi. — ^lipendiie: Dijaki, ki reflektira jo na štipendijo, vlagajo prošnje na 'nji. ki in sedaj obiskujejo, in po navodilih, ki iih dobe tam. Ravnateljstvo TSS. INDUSTH1JSKO-KOVIN ARSK A SOLA TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR sprejme za novo šolsko leto učence za naslednje stroke: strugarsko, strojno ključavničarstvo, orodno ključavničarstvo. rezkarsko. brusilsko in avtome-haničarsko. — Stroške šolanja in vzdrževanje v internatu kakor tudi hrano, stanovanje in obleko krije država. Holes tega prejmejo učenci mesečno do 300 din nagrade, ki se odmerja po uspehih v šoli. Učenci imajo možnost udejstvovanja v različnih krožkih Ljudske tehnike. — Svojeročno pisano prošnjo s točnim naslovom, kolekova-no z 10 din, je dostaviti osebno ali priporočeno po pošti na naslov: Uprava za strokovne delavske kadre Tovarne avtomobilov Maribor. — Uprava šole bo prosilce pravočasno obvestila o dnevu sprejemnega izpita. Prošnie se sprejemajo do vključno 30 julija 1950. Podrobnosti pri upravi šole. MALI OGLASA OD KRŠKEGA do Smlednika z avtobusom sem izgubiia denarnico z dokumenti in 2000. — Naiditelja prosim. da dokumente vrne na nasiov v dokumentih, aenar na? ob^ - ?a nagrado. 2864.14 TOVARIŠICO Mivec Antonijo, prosi-mo. oa vrne po pomoti zamenjan dežni plaše. V zameno dobi svoiesra. Mesina kemična čistilnica in pralni-. ca Novo mesto. 2868-14 'r-. - JVjnj.iA ie bil na r.-n na nožni k j zgubljen roza ^trojki svi-Poštenega naiditelja da ga odaa nri telefonistu soc' zavarovanja, Miklošičeva 20. 2852-14 UMRLI \ Ulju» ni .c i-ii i n ijun v i te* i ; *i ' , . i q p ali po zastopniku, je treba predložiti: dostavila Ministrstvu za prosveto LRs IZGUBIL sem listnico z dokumenti. Najditelja prav lepo prosim, da mi vrne listnice, z dokumenti denar nai obdrži za nagrado. Carman Ivan — Čebelarska 4. Dravlje, Ljubljana. DEŽNIK sem našla 11. junija na Reki. Lastnik ga dobi na Sv. Petra cesti št. 52 pri Jakša. \' 4 ŠLA sem v' sredo 7. junija okrog 12 na Ajdovščini denarnico z manjen v'oto denarja Dobi se v Aljaževi št. 6. Zajc. ’ * Nenrdoma n»s ie zapustil naš 1 Tub-''eni. dobri oče. mož. tast. «tari oče. ■rat in stric FRANC SVETIO, bivši gostilničar v Koleziii. Pogreb bo v - redo ob 16. uri iz mrliške vežice sv. Nikolaja na Žaizh. Globoko žalujoča zena Miroslava sin Rade, hčerki Maruša in Slava por. Jeglič, brat Ignac z družino, zet prof. Jeglič, vnuček Mat težek in črtalo sorodstvo. - TJub-liana. 19. junija 1950. 2182-1 \ sem sorodnikom in znancem sporočamo. da ie umrla naša ljuba mama. stara mama. sestra in teta IVANA KOVAČIČ iz. Sodražice. Globoko žalujoča družina Kovačič. Pirc in »'kdo sorodstvo. Sodražica. 19. urrJi» 1950. 2159-1 Nenadoma t» «mrl član naše sindikalne podružnice, tov. JOSIP ŠERBEC. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji noti danes popoldne. Sindikalna podružnica delavcev in nameščencev trgovskih prriie-* t i štev.46 pri pođietiu »Slovenila’es«. Ljubi tana. 2170-1 Uprava nodietia Sloveni ‘ales sporoča. »jt ,'e n mrl njen uslužbenec tovariš JOSIP ŠERBEC. Marliiveea in vestnega tovariša bomo ohranili v naiiep-sem spominu. 2171-1 Naznanjamo žalostno vest. da ie danes. 19. iuniia. preminul po težki in dolgotrami bolezni moi liublieni mož. oče in sin MARJAN VIDMAR, skladiščnik pri Triglav filmu. Pogreb bo v sredo ob 15.50 iz mrliške vežice sv Krištofa na Žalah na pokopališče, ».aru loč a žepa Majda, hčerki Natašina in Marjanca, oče. mati. «estra, svak in ostalo sorodstvo. 2178-1 Nenadoma nas ie 19. iuniia 1950 zapustil naš dragi oče. stari oče ANTON ' IVRTANiK. Poereb dragega pokojnika bo v sredo 21. junija ob 15 uri iz kapelice sv. Antona na Zalah na pokopališče. Žalujoči: sinovi: dr. Peter. Marijan. Jožef, hči Marija nor. Abramič. in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trst. Solkan, Kamnik. 2179-1 Po težki in dolgi bolezni nam je umrla naša dobra mama. stara mama IVANA TOMŠIČ roj. ZADEL. Pogreb bo v sredo ob 17. uri na okoliško pokopališče v Celju. Družine: Drnovšek in Varlec. 2181-1 Sorod nikom. prijateljem In znancem naznanjamo žalostno vest. da nas je 16. junija 1950 nenadoma zapustil naš ljubljeni _sin MARVIN FRANKO. Ža-luioci: oče Marvin Karlo, mama MU- _____ ka. sestra Milka, brat Severin iz Vo- 2862.14 eerske&a štev. 5 ter ostalo sorodstvo. ßtr. 4 SLOVEN Skozi štiri im pol stoletju idrijskeffti rudniku, Dotea leta 50 cabjfi lojeve sveče, svetilke na olje šele od L 1827. nek~' Pievaeti od njegove sfcavpoetae «a-, raye so srednjeveški alkrnlsti imenovali živo srebro »Mater metatlocum* in skrivnosti se oklepajo ta® vfeffkegaf rudnika živega srebra v Idriji. Letnica začetka tega rudnika se ne da točno ugotoviti. Po Valvazorja je bilo leta 1437, francoski prirodopis«; Baltazar Hacquet (1733—1815), ki je bil' zdravnik v Idriji, je pisal celo o letu 1407, prva zanesljiva vest o rudniku pa je iz leta 1493, ko je bila v za-pj^niku čedadskega občinskega syeta vpisna prošnja nekega Formmtinija' 2a .iskanja rude ob Idrijci. Splošno se sedi, da je živo srebro v Idriji po naključju našel domačin, ki je delal leseno posodo. Zvečer je postavil ped studenec nov škaf, zjutraj Pa ga je komaj dvignil, ker se je vanj nateklo živega srebra. Svoje odkritje je zaupal znancu Kacijanu An-derletu, odsluženemu vojaku, in ta je zbral prve rudarje. Po letu 1494 sta bili v Idriji že dve rudarski združbi: čedadska in Andorietova iz nemških avstrijskih krajev. idrijskega rudnika Iz 1504. leta so listine o rudarskem podjetju pri sv. Ahacijsi (Gewerken der neuen Gab zu st. Achatzen). Oskrbnik te združbe je bü Valentin Kittier iz Salzburga. Združbi pa je kmalu zmanjkalo denarja in zdelo se je, da bodo tudi rovi kmalu izčrpam. Ko je oskrbnik Kutler vsepovsod iskal posojila, da bi debil denarja vsaj za izplačilo rudarjev, so rudarji 22. junija 1508 zasledili globoko v zemlji bogato žilo. Množica rudarjev in prebivalcev se je po tem odkritju zbrala pred oskrbnikovo hišo, a Kut-terjeva žena, ki je bila sama doma in ljudi ni razumela, je menila, da je to upor zaradi dolžne mezde. Skozi okno je zmetala množici ves svoj nakit, zlato in srebrnino, ter prosila, naj ljudje potrpijo do moževe vrnitve. Naposled so se s preplašeno ženo le sporazumeli in cd takrat je 22. junij tradicionalni praznih idrijskih rudarjev. Ped habsburško oblast je prišla Idrija 1500. leta, ko jo je z vso Goriško vred podedoval cesar Maksimilijan I. po zadnjem goriškem grofu. Cesar je dal skopati zase nove rove, konkurenco pa je »podprl« z novimi davki. Tako so delali kot njegovi nasledniki tudi deželni vladarji ter odkupovali cd podjetnikov njihove deleže, dokler ni I. 1578 ves rudnik poste! posestvo deželnega kneza. Idrijski rudnik pa je imel tudi druge gospodarje. Leta 1509 so bili nekaj mesecev gospodarji Benečani. Turki, ki so leta 1559 pustošili okoli Postojne in Logatca, do rudnika sicer niso prišli, napravili pa so mu mnogo škode. Ped francosko oblastjo pa je bil rudnik trikrat; prvič je bilo to 1. 1797. drugič 1. 1805, tretjič pa od 1. 1809 do 1813. Med francosko dobo so bili rudarji prvič podvrženi vojaškemu službovanju. Novačili so jih za avstrijske »brambovce« in tudi za francosko vojsko. Mrtvaško srajco je nosi! idrijski rudar že cd začetka rudnika. V rudniku je dostikrat gorelo. Ogenj so največkrat povzročili naravni procesi med suhim lesom, plini in velika vročina v globokih jamah. Večkrat je bila vzrok ognja tudi razsvetljava. let pred prvo svetovno vojno pa so uvedli acetReneke svetilke. Leta 1532 je zasulo 40 do 50 rudarjev in šele •po dolgih letih so prišli od druge strani po novih rovih na tisto mesto ter pobrali toasti ponesrečenih rudarjev. Strašna nesreča je bil ogenj, ki je izbruhnil v rovu 2. novembra 1846. V naslednjih dneh so z veliko težavo spravili iz rovov 18 mrtvih rudarjev. Ker se je ogenj razširjal, so morali spustiti v rove vodo, a dc polja, kjer je ogenj nastal, so prišli šele konec aprila 1847. Takrat so našli tam ostanke še treh smrtnih žrtev. Vsem žrtvam so še tisto leto postavili za spomenik veliko piramido. 2e od 1. 1578 so bili idrijski rudarji svet zase. Zanje sta veljala rudarski red in rudarsko sodstvo. Leta 1696 je bilo ukazano, da morajo hoditi rudarji na delo v jamo in tudi izven nje le v rudarski obleki, ki je imela hlače brez žepov. Zunaj jame so od sv. Jurija do sv. Mihaela delali od 5. zjutraj do 6. zvečer z odmori od 8. do 9. in od 1. do 2. ure, od sv. Mihaela do sv. Jurija pa od 7. zjutraj do 5. zvečer. Po rudarskem redu so brezposelne rudarje iz Idrije izseljevali. Stalež rudarjev so predpisovali od leta do leta. Rudarje so pošiljali tudi v druge rudnike, da bi se kaj naučili. Vsi rudarji so bili zapriseženi. Knapovske prisegel so ostale v veljavi do 1829. leta. Brez dovoljenja rudniške uprave se rudarji niso smeli ženiti. Zenitovanja so niso smela obhajati ob delavnikih, stroški pa niso smeli presegati 5 goldinarjev. Ze v 16. stoletju so imeli rudarji svojo oboroženo stražo ali milico, v burnem letu 1848 so morali tudi v narodno gardo, ki pa se je kmalu pridružila demonstrantom in so jo zaradi tega razpustili. Meseca marca 1848 so imeli dogodki v glavnih mestih močan vpliv tudi na Idrijo. Razširjeni so bili nemški letaki naslednje vsebine; »Idrijčani, če ne boste kmalu pregnali iz Idrije rudarskega svetnika in tistih uradnikov, ki vam in kmstom gulijo kožo in vas hočejo napraviti za sužnje, bodo tudi vaše hiše v kratkem požgane.« — Rudarji so takrat zahtevali zvišanje podpor in pokojnin bratovske skladnice, ki je bila ustanovljena že okoli 1. 1696, ter v najvažnejših točkah tudi zmagali. Pred podržavljenjem rudnika so dobivali rudarji svoje plačilo od stota pridobljenega srebra. Leta 1553 so dobivali za stot 14 goldinarjev, a to le od prvih devet stotov, deseti stot pa je šel za cesarski davek. Vse do 1912. Švedski histolog razpršil pravljico o maščevanju egiptovskih mumij. Znani švedski znanstvenik dr. Viljem Graf poroča v švedski medicinski reviji o okostnjakih in mumijah iz zgodovinske in predzgodovinske dobe in pobija pravljico, da se egiptovske mumije maščujejo nad egiptologi in plenilci grobov z nenadno in skx'ivnostno smrtjo. Dr. Graf poroča, kako je iz mumij izločil histamin in si ga vbrizgal v lastno telo, ne da bi se pokazale kake neugodne posledice. Dr. Grafovo delo obsega predvsem njegove poizkuse glede antropološkega določevanja krvnih skupin. Sestavil je mikroskopske folije iz kož in kosti 2500 do 3000 let starih mumij, kakor tudi kosti švedskih okostnjakov iz dobe, ki se razteza od kamenite dobe do 'vikinških časov. Rezultati so presegli vsa pričakovanja, kajti pri 11 preparatih so bile čisto jasno ugotovljene krvne skupine. Tako se more domnevati, da je ena izmed mumij izvirala od človeka krvne skupine AB, medtem ko je bilo mogoče uvrstiti domače okostnjake v krvne skupine A, B in C. Enako gradivo je bilo s presenetljivim uspehom proučeno tudi s histološkega stališča. Tako so bili v okostnjaku nekega Šveda, ki je živel pred več kot tisoč leti, našli popolnoma nedotaknjena rdeča krvna telesca. Pri drugih skeletih so opazili s pomočjo mikroskopa celična zrnca in celice kostnega mozga, kakor tudi arterij. Svetovna proizvodnja mesa. Po ameriških podatkih je svetovna proizvod- leta se dobivali del plačila v blagu, v žitu in drvah, bila pa je tudi era-ričoa preskrba mesa, vina in tobaka. Čeprav je pri takih »preskrbah« precej odpadlo za dobavitelje, posredovalce in razne uradnike, je bilo rudarjem blago več vredno kakor denar, zato so se upirali, kadar so jim hoteli blagovne dajatve omejiti ali odpraviti. Rudarska uprava s svojim redom in vsa gosposka je skušala rudarje čim bolj kasamirati. Okrajna oblast je 1. 1846 zahtevala predloge primernih ukrepov od dekana, rudniškega zdravnika in od sodnika. Dekan je predlagal uvedbo prisilne hranilnice za rudarje ter priporočal, naj se nekoliko zviša mezde rudarjem, ki bi se radi oženili. Zdravnik je predlagal, naj bratovska skladnica, ki ima dovolj denarja, zgradi za samske rudarje veliko stanovanjsko hišo s 13 sobami za po 10 mož, uredi v njej kuhinjo in vso oskrbo, hišo pa naj zvečer ob 8. ali 9. uri zapirajo kakor prave kasarne. Sodnik je hranilnico in kasarno sicer pohvalil, menil pa je, da zakoni predlagane prisilnosti ne dovoljujejo. Po daljšem času so bili predlogi poslani rudniškemu ravnateljstvu v izjavo, vsa zadeva pa je zaspala v letu 1848. Iz prve dobe ni zanesljivih podatkov o zaposlitvi rudarjev, 1665. leta jih je bilo 280, v letih 1747 do 1785 že po 450, po letu 1785 pa kakih 20 let tudi 900. Ob rastoči svetovni potrošnji živega srebra je idrijski rudnik po prvi svetovni vojni ob letni proizvodnji 500 do 600 ton začel dajati delo 1200 rudarjem. Novo razdobje v razvoju idrijskega rudnika se je začelo po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Proizvodnja rudnika se je še povečala, zlasti odkar so lani prvič zakurili novo peč v topilnici. Danes predstavlja idrijski rudnik veliko bogastvo naše socialistične domovine. V živem srebru imamo važno industrijsko in strateško surovino, ki prinaša z izvozom v inozemstvo tudi dragocene devize za našo socialistično graditev. Stoletja razvoja rudnika so bila tudi stoletja težkega boja rudarskih generacij za najosnovnejše pravice. Ze navedeni podatki so dokaz, da so redkokje na svetu rudarji živeli in delali v tako težkih razmerah. Idrijski rudarji pa so ostali zavedni in vztrajni, kar so posebno izpričali letos, ko so še pTed proslavo 450-letnice rudnika izpolnili vso svojo polletno proizvodno nalogo. tg. nja mesa dosegla lani 68,3 milijard funtov (1 funt = 0,457 kg). To pomeni, da se je proizvodnja mesa zvišala za 5 •/« v primeri z 1. 1948. Ameriško poročilo pravi, da so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Poljska in Italija v Evropi največji proizvajalci mesa. Te države so povečale svojo proizvodnjo mesa v L 1949 za približno 13"/». Kongres Indijancev. Kakor smo že poročali, se je nedavno južno-afriški kongres Indijancev obrnil do Organi- ; zacije Združenih narodov z zahtevo, j naj se Malanova vlada Južno-afriške s unije postavi izven zakona, ker »pred- \ stavlja resno nevarnost za svetovni I mir«. Malanova vlada namerava nam. i reč izseliti vse priseljence z azijskega i kontinenta. S posebno vladno odredbo so nadalje določena področja, kjer se ne more nihče naseliti, razen Evropejcev, ostali prebivalci (delavci in .uslužbenci belcev) pa ne smejo imeti nobenega premoženja. Določene so tudi posebne cone v okolici mest, ki so namenjene samo za Azijce, Ziđe itd. Da bo stvar še bolj popolna, zahteva Louis Weichardt, vodja južno-afriških fašistov in antisemitskega gibanja, naj vsi člani njegovega gibanja posnemajo njegove akcije proti komunizmu in antisemitizmu. Zanimivo je, da je bil Weichardt v bivši vojni interniran kot nacistični simpatizer. W@¥ICE ta s sveta S pt še brazMsM Msk Se nekaj dni nas lped od velikega in pomembnega športnega tekmovanja, svetovnega prvenstva v nogometu. — Športni in dnevni časopisi po vsem svetu objavljajo dan za dnem razne za. nimivosti o formi reprezentanc ter o odlikah in izredni sposobnosti posameznih igralcev. Nadalje priobčujejo izjave in mnenja priznanih mednarodnih nogometnih strokovnjakov, ugibajo katera izmed 13 rekrezentanc ima največ možnost; za uspeh itd. Vse to daje posebno barvitost razpoloženju svetovne športne javnosti. Vsi vemo. da je nogomet tudi pri nas zelo priljubljena športna panoga, vendar je zanimanje v Braziliji neprimerno večje. Svetovno prvenstvo v nogometu ne zanima samo ampak vso brazilsko javnost __________ dokaz za to: V nekem hotelu v Rio de Janeiru so se te etoi zbrali nekateri inozemski športni novinarji, ki so se živahno pomenkovali o sistemu in taktiki igre posameznih reprezentanc. — Zatopljeni v svoj pogovör. sprva niso niti opazili, da so obkroženi od hotelskega osebja — od direktorja do zadnjega natakarja. Vsi so napeto prisluškovali. da bi izvedeli čim več novega o bližnjem prvenstvu. Ostali mnogoštevilni gostje so seveda ta čas zaman čafcali sicer solidno in hitro postrežbo. Ce pride tujec v tem času v Rio de Janeiro, ho dobil najnovejše vesti o svetovnem prvenstvu najlaže . in najhitreje od prvega šoferja. Zgodilo se je, da je šofer peljal nekega evropske, ga novinarja po mestnih ulicah v Rio de Janeiru brezplačno samo da je izvedel od njega čim Več novic in podatkov o evropskih moštvih, ki sodelujejo na prvenstvu. Rio de Janeiro je sedaj dobilo novo podobo. Mesto je praznično okrašeno z zastavami držav — udeleženk. Tudi trgovina je v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva. Prodajajo na primer okusno izdelane majice, nogavice. srajce, čevlje itd, na katerih je v barvah naslikana boilis; žoga. pokal in podobno. Brazilski športni tisk posveča vedno več prostora našim nogometašem. — Članki s kričečimi naslovi; »Pozor ca Jugoslavijo! Prišli so naši najnevarnejši tekmeci!« itd. dokazujejo, da pozornost tamkašnjih športnih komentatorjev in nogometnih strokovnjakov ni obrnjena več toliko na Anglijo. Španijo in Italijo, ampak na Jugoslavijo, katere se spominjajo še iz leta 1930 (prvo svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu), ko je v četrtfinalnem tekmovanju premagala Brazilijo 2:1. Nek brazilski športni dopisnik je v listu »Globo« napisal tudi tole: »Žreb nam ni bil naklonjen. Jugoslavija je nasprotnik, ki smo Si ga najmanj želeli. Naši nogometaši bodo morali vlc: žiti vse sile. Ne dvomimo sicer v svoj uspeh, toda prepričani smo, da Bo zmaga težko priborjena,« V drugem listu spet bereš: »To so oni, ki Šo nas toliko razžalostili pred dvajsetimi leti. Se spominjate našega radijskega napovedovalca v Montevideu, ko je ghvo-ril: Arsenijevič. Jakšič. Ivkovič. Marjanovič ... žoga je stalno pri njilil« Presenetljiva in optimistična je izjava Švicarja Schickerja. sekretarja FIF. ki je dejal, da je njihova reprezentanca. kljub nedavnemu porazu z Jugoslavijo v Bernu 0:4. neveren tekmec v svoji skupini. Novi svetovni prvak bo prejel poleg velike denarne nagrade tuđi umetniško izdelan meter visok srebrn pokal vreden milijon italijanskih lir, — Tega bo darovala Nogometna zveza Brazilije. Zmaga Zagreba nad Dunajem v plavanju Na dvodnevnem mednarodnem plavalnem tekmovanju med zagrebškimi in dunajskimi plavalci je Mladost premagala dunajski plavalni klub Diana z rezultatom. 83:60. Water polo tekmovanja v okviru srečanja So se oba dneva prav tako končala z zmago Zagrebčanov V drugem srečanju je Mlas dost premagala Diano z rezultatom 6:4 (1:3). Drugi dan plavalnega tekmovanja je dosegel najboljši uspeh jugoslovanski rekorder Marjan Stipetič ki je preplaval 100 m prosto v času 59:4 sek. Sti-petič je prvi jugoslovanski plavalec, ki je preplaval v sladko vodi 100 m v času izpod ene minute. S tem svojim rezultatom je izpolnil posebno normo za letošnje evropsko plavalno prvenstvo na Dunaju. Mladinska štafeta Mladosti je na progi 4X100 m prosto (Silovič Korpes. Somodii Milinov). postavila nov jugoslovanski mladinski rekord s časom 4:24.0 min. Dosedanji rekord a» imeli mladine; Hajduka (Split) s časom 4:28,6 min Na 100 m prsno .ie dosegel plavalec reškega Primorja Finzi. ki ie plaval izven konkurence najboljši letošnji rezultat — 1:11.8 min. S tem rezultatom ie zrušil dosedanji hrvatski rekord 1:12,0 min. Rezultati so naslednji: MOŠKI — ICO m hrbtno: 1. Zwezl (Diana) 1:14.0. 2. Vilovič (Mladost) 1:14.6: 200 m prsno: Udovič (Mladost) 2:56.9; Cimprman (Mladost) 2:58,1; — 100 m prosta: Marjan Stipetič 59.4: Mislav Stipetičl:02.8; 4X50 m: Mladost (Vidovič Misiav Stipetič. Kvinc. Marjan Stipetič) 1:53.0. ZENSKE — 100 m prsno: Korpes (Mladost) 1:28.4: Kofler (Diana) 1:30,0. štafeta 3X100 m mešano: Mladost (Pa-škvan Korpes Dreganja) 4:26,0. Po plavalnem tekmovanju sta avstrijska skakača Kogler in Liedercr izvedla nekaj skokov s 3-metrske deske in desetmetrskega stolpa, s katerimi sta navdušila občinstvo. Konec dvoboja ie bila waterpolo te. km®. Mladost je premagala Diano s 6:4 (1:3) Avstrijci so bili enakovreden nasprotnik in so zaigrali mnogo bolje kot prvi dan. Zagrebčani se morajo v veliki meri zahvalit; Marjanu Stipeti-ču. ki je v drugem polčasu zamenjal Tomiča. S svojo brzino in temperamentom je poživil igro ter razgibal napad Zagrebčanov. Gole za Mladost so dosegli JežičS ter Strmec Somodii iu Mlikotin za Diano pa je dal vse štiri gole Endi. Univerzitetni fizkulturni odbor prireja prvenstveno tekmovanje ljubljanske univerze v plavanju, ki bo na Centralnem ljudskem kopališču v petek, 23. junija ob 17. Prvenstvo bo posamezno in ekipno. Prijave sprejema univerziteta; fizkulturni odbor, (telovadnica realke). Vegova ulica do vključno 22. t. m. . Ljudska tehnika Ishrani so modelar ji »a tekme na Finskem in Švedskem Prvenstvo miličnikov v nogometu V prvenstvenem nogometnem tekmovanju miličnikov sta se včerai pomerili reprezentanci Makedonije in Srbije. Moštvo Srbije je imelo več priložnosti za dosego gola. toda v svojih vrstah n; imelo odločnih strelcev. Makedonci so igrali požrtvovalno in borbeno ter zasluženo zmagali z rezultatom 2:1 (2:1). Sedi! je Gvardjančič. Danes ob 16 bodo igrali Slovenija : Bosna in Hercegovina, ob 17.30 pa Makedonija : Hrvatska. Tekmovanje je na Stadionu ob Tsrševi cesti. Mladinsko prvenstvo Mladinsko prvenstveno tekmovanje v nogometu ie bilo preteklo nedeljo nepopolno. Odigrane so biie samo tri tekme, ki so se končale s tesnimi izidi. Krim ie v Kopru premagal Proleterja, z enakim rezultatom se je končala tudi tekma med mariborskim Železničarjem in Kamnikom. Dve dragoceni točki si je priboril Korotan v tekmi s Soboto. Tekma Kladivar : Rudar bo v četrtek 22 junija, prav tako sta tudi preloženi tekmi Odred : Slovan ter Železničar (Lj) : Branik. Rezultati so tile: Proleter : Krim 2:1. Korotan : Soo-ta 1:0, Železničar (M) : Kamnik 2:1. V nedeljo 26. junija so na sporedu naslednje tekme: Železničar (L.i) : Rudar ob 13 (Tr-> novšek — igrišče Stadion): Proleter : Branik ob 15: Krim ; Železničar (M) ob 10 iRemid: Kamnik : Odred cb 15:30 (Duplica); Slovan : Korotan ob 10 (Trnovšek)- Sobota : Kladivar ob 15 (M. Sobota). Pionirji, mladi n ei, vrišite V dneh 6. in 7. junija so bile v Ru-mi izbirne modelarske tekme, ki so določile iz vrst najboljših modelarjev naše zastopnike na mednarodnih modelarskih tekmah v Finski in Švedski. Tekmoval; so v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji jadralnih modelov nordijskega razreda ter v kategoriji »Wackefield« gumenjakov. Mednarodno tekmovanje jadralnih modelov nordijskega razreda bo 28. julija na Švedskem, tradicionalno mednarodno tekmovanje za prehodni Wackefieldov pokal pa 23. julija na Finskem. Tekmovanje za ta pokal se vrš; vsako leto V tisti državi ki ga je osvojila. Tekmovanje z jadralnimi modeli se ie pričelo zgodaj zjutraj, tako da so bili izvršeni skoraj vsi leti v času. ko ni bilo dvigajočih se zračnih struj, pri čemer so prišle do izraza resnične sposobnosti modela. V tei kategoriji ie zasedel prvo mesto Mišo Inaberniašt iz Zagreba s 690 točkami, drugo pa Jože Prhavc iz Liubijane s 603 točkami. Prhavčev jadralni model je pokazal, da ima zelo dobre aerodinamične lastnosti. Naslednji dan ie močan veter zelo motil tekmovanje v kategoriji Wackefield gumenjakov, tako da doseženi rezultati niso pravi izraz kvalitete tek. muiočih modelov. Prvo merto v tej kategoriji je zasedel Emil Bresl s 1335 točkami, druga pa Radoslav Breznikar s 1125 točkami. Oba sta iz Zagreba. Za končni plasman se ie upošteval doseženi uspeh v obeh kategorijah. Ocenjevala se je pa tudi izdelava in konstrukcija modela. V ekipo za Finsko in Švedsko so bili izbrani naslednji modelarji: Fresl. Breznikar. Ins-bemfast Kapic in Prhavc. Ekipa se bo do odhoda skupno pripravljala za to mednarodno modelarsko tekmovanje. na katerem’ bo prvič po osvoboditvi zastopala naše letalsko modelarstvo. ki beleži Po osvoboditvi lepe uspehe. se v nogometno šoto! Da bi se LevLo p-v- a-- - a; av pomnožilo. je nogometni klub Krim iz Ljubljane ustanovil svojo nogometno šolo za pionirje In mlajše mladince. Š.-ia bo dvakrat na teden ter iv, v- v-prvem semestru tri mesece. Vor:! o oetl ■ s so.o mlaki FZS sr stisni Krima. Rok za vpis je do 26. t. m., «i trga dne dalje pa bodo sprejemni izpiti iz naslednjih nenoe: spies r.a telovadba 27. lun i ia. *. o 16: 1;-J J«,; r iCPCSiC^ 29 iucija ob Ib*. Redni pouk 5 e bo 4: ■ '.ei 3. julija, vsi gojenci bodo 'đ ravni s ko pregledom. Prijave sprejema pisjM.ua TO' VT let- nega kluba Krim L J US 1 i O O . Si or; tre št. 28. vsak dan od do 20. S d»/ 12 tor cd 23 Beograd : Menite Cvrlo 3:2 Teniški dvoboj Beosrad : Monte Carlo se ie končal z zmagr tv w:- 3:2. Izidi iger so naslednik Brano»-jč : Put. outer 6:0. 3:3. 6:3. 6:3 A’ V'» : ?';’o»_ kovic 5:7 6:3. ?:6. 7:5. 7:5. Pasonier-Noghes : Branovir-Mitojt-ovič V i. 10:6. 6:3. 2:6. 8:6 Milojko-’v : pastuhe.- 4:5. 6:1. 6:1 11:9 Brancvič : Noshes 6:3. 6:3. 6:1. brej« uredniški oilboi Odgovora: e-edn:k Ceae Kaanjc Uredništvo m uprava. Pintu;.™« koali>rva ulna 5 tei-ion o",- v do 55-25, telefon uprave ra ljubljanske naročnike 38-9t>, ra naročnike irren Ljubljane 35M telefon oglasnega oddelka štej. 38*96 Tekoči račun pn Narodni banki, Ljubljana 6-90601*1. Tiskarna >$!ofea?kega poročevalci!« v Ljubljani. — Poštnina plačana r gotovini. ** Četrtletna naročnina 133 din polletna 27© din. celoletne 540 djn — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. Fopoim Zapiski iz amerike KAREL KLANČNIK Svojevrstna posebnost je Radio City, to’ je dvorana za 20.009 gledalcev, z naj razkošne je opremljenimi stranskimi presteri. V vsej notranjosti, na hodnikih, v čakajnicah. garderobah, buffetih, salonih in podzemskih prostorih ne stopiš nikjer na pod ali kamen, ker so vsepovsod položene dragocene preproge, tako da pri hoji ni najmanjšega šuma. Stene so iz marmorja aii iz cgiedalnih stekel. Spored teče nepretrgano od 10 dopoldne dc polnoči in je vstop in izhod poljuben. Vsak sedež ima malo električno svetilko, ki meče svetlobo samo v tla, tako da ne moti sosedov. Kulise nameščajo in oastranjajo električno. Oder, ki ima tudi ploskev za drsalne revije, je zelo razsežen. 80-članski orkester ob začetku električno dvi°na»o in ga po končanem nastopu snet spuste. Nadvse zanimiv je baletni spored. Oblačila se pod ogromnimi reflektorji med p:esom vsak čas spi e-rninjaio v vseh mogočih barvah. Scena "Havajskih otokov ob sončnem vzhodu z oblaki, ki se pode na nebu. nas je spravila iz ravnotežja. Tud» ledna revija, kakršne še v nobenem nismo videli, in drugi nastopi so nas tako prevzeli, da se nismo mogli ločiti od zabavišča, čeprav nas je čas priganjal- Ogledali smo si tudi Rockefellerjevo četrt mesta, -ki- ima- mnogo -nebotič- ,-.pckeieiterjet nebotični! nikov, prostorne banke in trgovske hiše. Spomenik Svobode, simbol New Yorka, ki leži v zalivu, kamor te popelje na ogled ladjica, je po razsežnosti gotovo edinstven: 30 m visok kip stoji na 40 m visokem podstavku. Posamezni deli so ogromni, saj se v nosu ali ušesih lahko giblješ brez sklanjanja. Ko je prišla brzojavka iz Jugoslavije, da se moramo udeležiti tekmovanja v Hoimenkollenu na Norveškem, smo šli nakupovat skromna spominska darila za denar, ki smo ga prihranili od dnevnic in ga vse dotlej, skrbno čuvali. Zena dr. Goranina nam je bila tudi zdaj, kakor ves čas prej, skrbna vodnica. V veleblagovnici, ki ima dve etaži spodaj in 8 nadstropij nad zemljo, je bilo toliko raznovrstnega blaga, da nismo vedeli, kaj bi pravzaprav izbrali. — Vendar so bili naši prihranki kmalu izčrpani, čeprav je konkurenca med podjetniki tako huda, da je včasih kar nerazumljivo, kako obstajajo. Ce na primer kupiš kruh od prejšnjega popoldneva, je že skoraj polovico cenejši kakor pravkar pečen. Enako je z mlekom in stvarmi, ki ne ostanejo dolgo sveže. Blago za letno sezono je v jeseni mnogo cenejše, zimsko pa poleti nima cene. Manj vredne stvari takoj razprodajo za smešno nizek denar, ker jih baje /skladiščenje preveč stane. Skrbne in »edljive gospodinje si tako prihranijo narsikak dolar in si potem nabavijo-.elevizijski radijski aparat ki je že močno- izpodrinil navadne radijske sprejemnike, ali pralno omaro za perilo ali posodo, ki jo je treba z električnim gumbom spraviti le v pogon in čez čas vzameš iz nje suho oprano perilo ali pomito posodo. Res, premnogo je tu stvari, ki človeku olajšujejo delo ali pa mu služijo za udob- nejše življenje, vendar se vsega tega lahko poslužuje le malo ljudi, pa čeprav imajo v Zedinjenih državah Amerike okoli 45 milijonov avtomobilov. V četrtek popoldne smo odpotovali v Salisbury na mednarodno prvenstvo države Connecticut, kjer so sodelovali tudi Norvežani, Švedi, Američani in Kanadčani. Taksi je vozil zdaj hitreje, zdaj spet počasneje, kakor je bilo pač označeno na obcestnih signalnih tablah. Ceste so zaznamovane po številkah in ne po imenih. Table so postavljene, kjer je pač potrebno glede na križišča. Dr. Goranin nam je tolmačil: Poleg številke ceste je pred križišči v oklepaju napisana še številka ceste in smer, s katero je zveza. Onstran križišča je n,a tabli najprej številka zaželene ceste in v oklepaju številka prejšnje, kar je za voznika dokaz, da je na pravi poti. Ob cestah so tudi table z napisi o dovoljeni hitrosti vožnje, zdaj vidiš 40 milj. zdaj 50, pa 60, 70, 80, 90 in 100 milj, kar je 165 km na uro. Vedno je treba voziti s predpisano hitrostjo, kajti v nasprotnem primeru leteča policija vsakogar na mestu kaznuje s 15 dolarji. Tako te pripravijo do tega, da moraš imeti novejši voz, ki zmore vratolomno hitrost, če hočeš voziti po vsej državi. Bencinske črpalke so na gosto posejane ob cesti in kadar hočeš, vzeti bencin, je treba avtomobil zapeljati samo v njeno bližino. Medtem ko se okrepčaš v lični restavraciji, ki je cb vsaki črpalki, ti uslužbenec sam pripelje voz. bliže, napolni tank z bencinom, doiije olja in vode, preizkusi Kip Svobode v New Yorku pritisk zraka v gumah in naposled javi po mikrofonu: »Avto številka... je pripravljen!« Plačaš lahko z denarjem ali s čekom. Zanimalo nas je, kako je s popravili defektov. Za ta primer Isliko plačaš 12 dolarjev na leto določeni družbi in vsak gumi defekt ti na mestu brezplačno popravijo. Treba je samo z bližnjega obcestnega telefona javiti: Na cesti števili:::... pri l-i!o-metru... je kvar na gumah. Ne čakaš dolgo in repa return-; voz ie r.a mesto. Seveda so tu defekti velik- redi 'st. saj na cesti ni niti konj. niti drugih voznikov, niti pešce.', ki bi puščali žeblje aii druse os: re predmete. Ce si namenjen na enk-o not. javiš avtomobilskemu društvu kam ir. kdaj potuješ in takoj dobiš točen načrt in seznam cest, po katerih je treba vozi»;. da najhitreje prideš v določeni kraj. Prijazno mesto Salisbury je bilo brez snega, zatorej smo se tu v dveh dneh dodobra odpočili. V sobc-to po-■ ' % S: tel ra I: .-: 1:-.v -ii« pašnikih tek na 18 km. kjer je nastopil tudi naš Tone, ki se je kar dobro odrezal. Za pripravo skakalnice so zopet s kamioni dovažali led po 2 dolarja za tono in 6 dolarjev za prevoz. Naslednji dan je bila tekma v skokih z veliko udeležbo. Zmagal je spet Kristian Mohn, ki je bil prvi tudi na otvoritveni tekmi v Lake Placidu. Janez je skakal zelo daleč, jaz pa krajše, vendar z dobro oceno za slog, tako da sem se plasiral pred vsemi ostalimi, razen Norvežanov in dveh Švedov. Po tekmi smo bili povabljeni na 'Večerjo k uglednemu domačinu, kjer so se zelo trudili, da bi nam čim bolje postregli. Peljali smo se v najmodernejšem Cadillacu, v katerem je vožnja zelo udobna in se tudi za ameriške ceste ni treba bati, da bi šel prepočasi. ©alae^