] rJ Glas zaveznikov o mik A. I. S. Cena 3 lire TRST, ponedeljek 18. februarja 1946 PBttRUTTO : Via S. PelUco 12 • Telefon št 93854 in 94448 OGLASI: Cena za milimeter vlšme (širina ena kolona); trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 04, objave L. 13.50, finančni la pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) I* 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I, Societi per la Pubbllcitš in Italla, Trst, vla Silvio Pelllco št 4, teL 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo, Ti- •ud h m od- vit, sv ta- IW kit Nova grožnja za mir„ BELGIJA ”PolJaki gredo" za kralja *pmvI VišSnski pol mirni* 0 ,,a volišče dva in ,jso oa V0,ivcev. Volitve f kmlja belgijskega slio-sori»i.. V Sv,cL Krščan-a z vsemi ”,a stranka podpira t tov m„lN, ami Izaijevo vrni-hl j Jlas’ ®dtem ko ostale stranke * ^sproti,jej0 tej njeni ie)ji ^ zbornici je 202 gt ,h sedežev, v fenatu pa 'senat^tem ko bo ost:v,ih »3 izpraznjenih 5 Ja1ieni!!!i,,8ka radiiska posta--Inotrani 80 P° Podatkih i Ra'i ra*nistrstva iraa- Strni rŠ-?nsk; sodnici z l8i: Podatkih Po tlosedaPjik prck°p<>-selih ivrnert * ?!asov v dva*’ 1 volivnih i dvR’ntridesetih |{lm.j„ hj, “bt«ii. Vendar da so nrnv C R,asov> tako v v sel d-*V .Za Prav zmagali j gijskenm*^ T zaK°tovili bel" J', komSS-kra,JU ,vrn''tov. Tudi 80 zb0,'ša,i svoje “Mleta *iLV P^crl z volitvami >1* ralci , me<1tem ko so Jibe-.» temu JTla,‘sti’ „ki ki ftib rr konmm ?atno oadkHl ju.jejo f> meri " ,*> nazadovali v pri-ri- '°tom 1939. „ NEREDI * .Madridu Ob prim!-?’ i8- februana Bd so OH,:,. °bletnice volitev, V2 Ja ° na oblast vla, jf ji* prišlo a„ 1 ionske fronte, * Padridski^nrmavČK,j P° ifeofo«„ia!i ipias^ssu? rl jjfPand, spomnite se triumfa n’ Hipokratskih strank pri Vo-vah, l;i so bile v Španiji a -Sn^ tebniarja 1936. — živela d, ans,4r::ojske ^ba b*: 1 *ener*l Joseph E- Gospodarski in socialni svet je soglasno odobril predlog Združenih držav, da je treba ustanoviti poseben odbor za begunce. Odborova naloga bo preučitev begunskega vprašanja ter bo podel poročilo Svetu' pri njegovem drugem zasedanju meseca junija. Edvard Stettinius je izročil glavnemu tajniku ustanove ZN Trpgve Lieju tri listine o svobodi obvešče-venja in tiska, katere naj preuči gospodarski in socialni svet. Prva listina je načrt o listini svobode tiska, katero je izdelal predsednik u-pravnega odbora «United Pressav, Rugh Baillis. Tri načela, ki jih je predlagala filipinska delegacija ZN že na septembrskem zasedanju, je vključil v predlog. Dalje je predložil pismo Včillbura Forresta, predsednika združenja za svobodo ob-Vilčevanja, ki vsebuje predloge za čim svobodnejšo izmenjavo obve- stil. Končno še pismo ravnatelja agencije «Associated Press*, Kenta Cooperja, ki ugotavlja, da na tem zasedanju ustanove ZN niso pri ’i do nikake odločitve o vprašanju svetovne svobode tiska. Prav tako je Stettinius skupno z ostalimi člani odposlanstva Združenih držav govoril po radiu ame-riškemu narodu, o eživahnih razgovorih na glavni skupščini. Ob tej priliki je rekel, da mu bolj ugajajo »ostre besede kot krogle». ačlani skupščine so izražali svoja stališča jasno in odkrito, kakor se to dela med prijatelji». Iz Neto Yorka poročajo, da bodo najvišji newyorški nebotičnik Em-pire State Building, ki ima sto nadstropij in je visok 418 metrov, uporabili za začasni sedež ustanove Združenih narodov. To bo trajalo pet let, dokler ne bodo zgradili stalnega sedeža. Washington, 1). februarja Ameriško zunanje ministrstvo je ibjavilo besedilo poslanic, ki jih je izmenjalo z romunsko vlado o imenovanju poslanika v Wa.3blngtonu. Istočasno je romunska, vlada izrazila željo, da bi Ji bilo mogoče čiroprej vzpostaviti diplomatske od-nojaje z imenovanjem romunskega predstavnika v Washingtcmu. Tudi britanska vlada Je objavila uradno izjavo, v kateri navaja odgovor romunske vlade na britansko poslanico, s katero Je britanska vlada priznala romunsko vlado u-poštevajoč zagovotila ministrskega predsednika Groze. Romunski odgovor pojasnjuje, da je romunska vlada sprejela «z najglobljim zadovoljstvom* odločitev britanske vlade Agencija Reuter poroča, da Je romunski propagandni minister Petre Constantinescu-Jasi ob priliki izjave o svobodi tiska napadel predstavnike liberalne in hmetske stranke v romunski vladi, češ da se ne ravnata po priporočilih moskovsko konference o bodočnosti Romunije. Propagandni minister obtožuje E-mila Hactegana ln Mihaela Rom-nlceana, da sta vztrajala pri kritiziranju vlade tudi po njunem imenovanju za ministra brez listnice. Minister obtožuje tudi glasilo kmetske stranke »Drepatatea*, da Constantlnescu-Jasi Je končno o-mcnll še zahtevo kmetske stranke za dovoljenje ponovnega izhajanja nekaterih listov. Rekel je, da Je te l!ste med vojno zaradi njihovega prijaznega stališča do Nemcev podpirala vlada Antonesrua, ki Je bil zaveznik osnih sil. Sporazum, se nanaša neposredno samo na 130 tisoč delavcev, podjetij *U. S. Steel Corporation*, vendar pa odpira pot za vrnitev na delo nadaljnjim 750 tisočem delavcev organizacije CIO, ki so pričeli stavkati pred 25 dnevi. Predsednik organizacije CIO, Philip Murray, je izjavil, da so pričeli v nedeljo pogajanja za prekinitev stavite v ostali Jeklarski industriji. Stavka pri podjetjih družbe «U. S. Steel Corporation* Je končala v nedeljo oo polnoči. Pcdravnatelj omenjene družbe John Stephens Jc sporočil, da bodo začeli z delom v ponedeljek zjutraj brez ozira na položaj stavkajočih. Soijelsko madžarski gospodarski sporazumi nega i in R. bosta zaslišala dva sodnika Vrhov-sodišča, Robert Taschereau L. Kellock, ki ata bila imenovana, da razčistita zadevo. Dopisnik dodaja, da je Mackenzie King poelal sporočko o izdaji teh informacij vsem 18 veleposlaništvom ln diplomatskim misijam v Ottawi in Je v obvestilu sovjetskemu velepesianištvu pripoir-nil, da bo člani tega veleposlaništva zapleteni v to stvar. a Tako sovjetski veleposlanik George N. Zaroubln, kakor tudi njegov vojaški pribočnik Nikolaj Sa-botjn, »ta trenotno odsotna iz Ot-tawe. Zaroubln le Je vrnil v decembru v Sovjetsko zvezo na zasebni obisk, ki je prvi od dneva njegovega prihoda v Kanado 19. junija 1044. Dopisnik lista «New York Ti- Dutra pred Japonskim napadom na amorlčkl Pearl H%fbor občudovalec nemške vojaške učinkovitosti in opremljenosti. Toda po japonskem napadu se je 'takoj in odločno postavil na stran Združenih držav. To »tališče je bila osnova vae brazilske vojne politike. General Dutra se je v volivnih govorih zavzemal za mednarodno sodelovanje, vendar ni hotel prelomiti tistega, kar imenuje »tradicionalna brazilska zunanja politika*. Zavzel se je za svobodno trgovino ter za industrializacijo Brazila. Po njegovem mnenju je tuj kapital bistvene važnosti za razvoj Brazila, zato morajo tuji kapitalisti imeti gotovost pravičnega obdavčenja, da jih lepega dne ne bodo razlastili ln da bodo imeli možnoet izvažati dobiček. Na drugi strani pa ni bil jasen z ozirom na de- Budimpešta, 18. februarja V zvezi s svoječasno gospodarsko pogodbo je sovjetska vlada zdaj predložila madžarski vladi sklenitev štirih posebnih sporazumov Prvi sporazum predvideva ureditev plovbe na Donavi, drugi skupno upravo petrolejske industrije, tretll ureditev pridobivanja boksita in Izdelavo aluminija, četrti pa urejuje zračne prevoze. Na podlagi prvega sporazuma naj bi ustanovili madiarsko-sovjet-sko družbo za rečno plovbo za Izkoriščanje prometa s pristanišči na Donavi in njenih pritokih. Prav tako bi obsegal dogovore o ladjedelnicah na madžarskem ozemlju. Drugi sporazum predvideva usta- je dvakrat prekršilo dogovor pre- novitev madžarsko-sovjetske petro-mirja o cenzuri, ki ščiti koristi za- lejake družbe, ki bi prevzela izkori-veznikov. | ščanje madžarskega petroleja. Mad- Julij Huxley, tajnik UNESCO Svetovno znani znanstvenik Ar. lullan Huxley, pisatelj številnih bioloških in znanstvenih knjig, bo prvi tajnik pripravljalnega odbora za organizacijo UNESCO f Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija ZN). Služba ja trajne. Novi tajnik Huxley bo nastopil svoje mesto 1. marca. Huxley je obljubil, da bo izvrševal posle tajnika, dokler bo deloval pripravljalni odbor, stalni sedež organizacije UNESCO bo v Parizu. Prostore za ustanovo bodo pripravili do jeseni. Ameriški zavod za arhitekturo je javil, da so pozvali 18 slavnih ameriških arhitektov, da bi ‘^delotmli v posvetovalnem odboru za izbiro najboljšega svetovnega arhitekta, ki bi izdelal načrt za palačo ustanove ZN. Po poročilu agencije «Reuter» se je glavni tajnik ustanove ZN, Trygve Lie, vrnil iz Londona Oslo, da bi uredil svoje zasebne zadeve, preden bo prevzel svoje mesto na začasnem sedežu ustanove ZN v Neui Yorku. davni tajnik Trygve ZAe je imenoval svoje prve pomočnike: podtajnik sa posla Varnostnega sveta bo Arkadij A. Sobolev; za sestanke glav?te skupščine Adiran Pelt,- za izvršni urad glavnega tajništva A. D. K. Uven 4» glavni svetnik tajništva Abraham H; FeUert žarska vlada naj bi zagotovila novi mešani družbi izključno pravico do izkoriščanja petrolejskih ležišč razen tistih, ki so last družbe »Standard Oil». Na podlagi tretjega sporazuma naj bi ustanovili skupno družbo za pridobivanje boksita in izdelavo a-lumlnija. Družbi bi dovolili izključno izkoriščanje važnih ležišč boksita za dobo 60 let. Po četrtem sporazumu bi uredili skupno izkoriščanje zračnih prog in uporabe mad- OBVEZNOST POGODB «Ne smemo dovoliti biv. Jim, napadalcem, nobene prilike, da bi spet začeli. Moramo držati nadzorstvo, dokler ne bomo prepričani o njihovi resnični spremembi. Moramo preprečiti kakršno koli kršitev pogodb*. LORD. HALIFAX, britanski poslanik v Washingtonu. žarskih letališč. Ti sporazumi bi o-mogočlli ustanovitev madžarskih industrij, na katere bi nihče drug v tujini ne mogel vplivati. Budimpeštanska radijska postaja poroča, da Je madžarska vlada c-dobrila sporazum, ki sta ga dosegla, v Pragi češkoslovaška vlada in madžarski zunanji minister dr. Gygengyoesy o izmenjavi madžarskih in slovaških manjšin. Na podlagi sporazuma bodo prepeljali na Madžarsko toliko Madžarov iz Češkoslovaške, kolikor Slovakov, ki prebivajo na Marž.arskem, bi izrazilo željo, naj Jih pošljejo na Češkoslovaško. me*» dodaja, da čeprav so vest o lavsko vprašanje Za čaaa Vanre ■sfistsjcriir' Mednarof,ia poročevalska služba sovo upravo ln pravi, da je poroča, da je neki visoki oblastnik ! »dolžnost države, da izvede aocial-dejal, da je Mackenzie King- uka- ■ no zakonodajo*. zal cenzuro nad vestmi o tej zadevi. (Nadaljevanje prihodnjič) POŽAR LONDONSKEGA KOLODVORA London, 18. februarja. — V soboto je izbruhnil požar na znanem potniškem kolodvoru Viktorija, ki je največji te vrste v britanski prestolnici. Požar je uničil velik del kolodvorske strehe, s katero je pokrit del tirov. Po dosedanjih ugotovitvah ni bilo pri požaru nobenih žrtev. Po Reuterjevem poročilu je požari- nastal v enem izmed kolodvorskih j lramovje na nekatere na postaji podzemskih prehodov med posa- \ stoječe vlake, so morali potniki za-meznirhi tiri, od koder se je razši- pustiti vozove. V približno pol uri ril na streho. Ker je padlo goreče | so požar omejili. Epidemija tifusa v Evropi Washington, 18. februarja | skal Meklenburško, ki je v sovjet- s—M-- I nlrAm voefirlKiirtam <š« «!*«• Knud Stowman, vodja informativne službe ustanove UNRRA, piše v seznamu epidemičnih bolezni, katerega Je objavila pred nedavnim UNRRA, da razsaja v Evropi tifus v epidemični obliki. Stowman pravi, da so to epidemijo povzročila vojna uničenja in preseljevanje ljudstva. Malo verjetno Je, da bi se primeri bolezni zmanjšali, dokler bodo trajale seda« nje razmere in se prilike ne bodo normalizirale. Iz poročila Je razvidno, da Je epidemija tifusa zahtevala največ žrtev na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji, na Ceškoslovanškems v Belgiji in Avstriji. Tudi na področju Pacifika razsaja tifus. Prav tako poroča dopisnik britan- ske radijsk« družbe BBG( ki J« skem zasedbenem področju, da skušajo tam z uvajanjem prepovedi kretanja prebivalstva iz kraja ▼ kraj preprečiti širjenje tifusa, ki se je pojavil v velikem obsegu zaradi nezdravih razmer. Begunce, ki se selijo iz kraja v kraj, držijo v po-sebnlh karantenskih taboriščih. Prav tako Je mnogo drugih bolezni. Dopisnik poudarja, da se je obseg epidemije zdaj že zmanjšal, kar se je treba zahvaliti energičnim ukrepom sovjetskih zdravstvenih oblasti. Veliko je prispevala tudi zima. Rdeča armada in sovjetske oblasti so stavile na razpolago pošiljke cepiva. Vsi potniki, ki potujejo po še-leznlci ln Ufel Nemci, ki obiskujejo kina, gledališča in druge javne lokale ter kavarne morajo vedno nositi s seboj zavojčke rukuievalnib O slovaški umetnosti Dr. Vladimir Clementis, državni podtajnik zunanjega ministrstva, Je napisal v tedniku »Nove Slovo*, članek o slovaŠKi umetostl, iz katerega prinašamo nekoliko odlomkov: Kakor Je znano, se Je slovaška likovna umetnost lahko že v davni minulosti pohvalila z nekoliko zvočnimi imeni svetovnega glaaune da bi pri tem svet vedel za njihov slovesni izvor. Toda za razvoj slovaške umetnosti je ustvarila pogoje šele narodna osvoboditev, torej Češkoslovaška republika. Toda tl pogoji so bili v nekaterem oziru danajsko darilo. Kajti v razdobju prve republike je Slovaška kot celota prehajala skozi razdobje narodnega priroda in prvih bojev za svojo duhovno usmeritev. Od likovnih umetnikov se ni mnogo zahtevalo. Pot najmanjšega odpora Jin hitrega uspeha, izraženega na drugi strani vsaj z najnujnejšo zagotovitvijo življenjskih pogojev, je hila videti mnogim talentiranim u-metnikom kot najugodmejSi-čeprav je istočasno peljala v slepo ulico. K temu je treba Se pridati dejstvo, da so vladala na SlovaJsem gesla o narodni umetnosti, ki so v našem primeru vodila v folkloristični realizem. Zato nas ni iznenudilo, da smo po prevratu videli i-mena slovaških umetnikov, ki so sli po poti lahkega uspeha, »med priznanimi* — kako se to danes čudno sliši — umetniki pr?d kratkim tako neslavno pokopanega režima. Ali motil bi se vsak, kdor bi vzel to, kar je bilo povedano, da je taka slovaška umetnost sploh. Da to dokažemo, ni niti potrebno, da se vrnemo v daleko prošlost. Dovolj je, če pogledamo na kratko dobo četrt stoletja in zlasti na leta nedavne lažne svobode. Ce Izhajamo iz te točke, tu je treba zlasti podčrtati dejstvo, da se ta kritika ne nanaša na slovaško likovno umetnost na splošno, to se pravi na vso povojno slovaško likovno generacijo, ki je v slovaško umetnost stopila zadnja leta pred to vojno in po vojni. Ta generacija je v težkih letih trpljenja, skozi katero je morala iti, vzdržala umetniško in človeško čast. Picasso je pred nedavnim ob priložnosti, ki je za njega bila izredno svečana, izjavil, da je čas, ki smo ga preživljali, zahteval tudi od umetnika državljansko hrabrost in točno izpolnjevanje državljanskih dolžnosti. To državljansko hrabrost pa mora umetnik izražati v svojem umetničinem delovanju. Toda tradicija našega naroda je zahtevala še več. Zato smo se od dob narodnega preroda srečavali s »lovačkimi pesniki in književniki v prvih vrstah političnih borcev, zato smo se z vežino slovaških likovnih umetnikov mlajše generacije srečavali v vrstah podtalnih ilegalnih delavcev in tako v letih lažne svobode, kakor pozneje v Banski Bistrici med politično - umetniškimi propagatorji. Grafik Novak jo padel na Martin-skih višinah in slikarja Varga in Kubtačan sta bila usmrčena v mučilnicah gestapa. To je pač dovolj za karakteristiko profila generacije, ki je povrh vsega še ohranila čisto umetniško Ime. To drugo je v prilikah zasužnjene Slovaška zahtevalo državljansko in umetniško hrabrost in značaj. Kakor je povojna generacija slovaških likovnih umetnikov imela pred seboj že omenjeno pot, ki Je vodila v umetniško slepo ulico, ta geheracija Je imela več teh poti, na katere so jih nasilno gonili. Toda ta generacija se je temu uprla in Je sama iskala svojo pot. To so žive priče o stvariteljski sili karakterja mlade slovaške likovne generacije, ki je v teh prilikah ne samo, da ni molčala, temveč je našla svoje oblike umetniškega protesta In boj proti suženjski stvarnosti ter v nobenem primeru ni dovolila, da Ji to vzamejo. Ta generacija je na zahtevo režima, da mora umetnik pomagati pri ustvarjanju (csmejoče se Slovaške*, odgovorila s črnimi barvami in figurami, iz katerih so tudi nepismeni kulturni politiki uvideli Jasen protest umetnika. Prav tako Je tudi na frazo o «evropstvu» odgovorila z umetniškim ustvarjanjem, kateri se s polno pravico uvrščuje v svetovni progresivni proces. Trtve potresa v comstantmi Po zadnjih vesteh se je Število Irtev potresa, ki je bil v torek zjutraj jugozahodno od Constantine v severnem AW.ru, zvUalo na 276 mrtvih in 70 teiko ranjenih. V četrtek je z letalom odpotoval v Aliir francoski notranji minister Andrč Le Troquer. Njegovo potovanje je bilo v načrtu le pred potresom. Ostal bo v Alliru pet dni. Poročilo o Škodi je podal včeraj v ustavodajni skupščini predsednik skupičine Vincent Auriol. Na področje potresa so z vso naglico poslali veliko Število avtomobilov z livili, oblekami, zdravniki in osebjem za socialno pomoč. EKSPLOZIJA NA DANSKEM Ob eksploziji nemškega streliva v bližini Esbjerga je, bilo ubitih 13 nemških vojakov in^en danski civilist. Eksplozija je nastala pri pripravah za uničenje streliva. Danski civilisti, ki so zaposleni pri tem delu, so se odločili za stavko v znak protesta, ker niso bili Nemci, ki so jim pomagali, zadosti previdni pri ravnanju z razstrelivom. Druge eksplozije so bile pred kratkim na Jut-landu. LETALSKA NESREČA Vodno letalo obrežnega poveljstva Raf »Sunderiand*, lcl je bilo namenjeno v Kanachi, je v torek v prvih jutranjih urah strmoglavilo vzdolž Lee - on - Sclent ter zgorelo. ASTRONOMSKO MESTO »Reuter* poroča, da so sovjetski znanstveniki javili, da bo »Astronomsko mesto* eno lzm:d 280 stanovanjskih središč, katera so začeli graditi, ali pa jih imajo že v načrtih. V tem mestu bodo velike opazovalnice in drugi zavodi za astronomska opazovanja. Sovjetski znanstveni načrti vključujejo tudi graditev letalskih ladij e posebno posadko in zrakoplove, ki jih, bodo uporabljali kot leteče opazovalnice. Iz Sovjetske zveze prihaja poročilo, da so znanstveniki poizkusili TRST Zmanjšanje obrokov maščob v Angliji je po mnenju ravnatelja britanskega urada za olja in mažeo-be posledica padca načrtnih dobav Indijskih oljaric, predvsem arašidov. Trgovinska pogajanja so začeli voditi med Italijo tn Belgijo. Pogajanja, ki so jih v decembru prekinili v Bruslju, nadaljujejo v Rl mu, kamor sta prispela belgijska odposlanca Chaldron in Gonte. Letalski sporazum so dosegle Združene države in Velika Britanija na konferenci na Bermudih. Glavne točke določajo, da bodo polete nadzirale vlade. Vsaka država bo svobodno določila število Idiotov, k! jih bodo izvršile njihove letalske družbe. Letala imajo pravico vkrcati in izkrcati potnike na kateri koli postaji med poletom. Irska pomoč Evropi bo tudi letos znašala 3 milijone funtov. Tako je izjavil Irak: ministrski predsednik Do Valera. Irska bo poslala Evropi živila. Francosko-itall jamski trgovinski sporazum ao podpisali dne 9 t. m. v palači Chigi v Rimu. Milanska tovarna pnevmatik Pi-rclll je začela obratovati, ko je dobila pošiljko ameriškega sintetičnega gumija. Doslej so izdelali po 800 zračnic dnevno, v prihodnjem tednu pa bodo proizvodnjo dvignili na tisoč kosov dnevno. Današnje zaloge surovin zadostujejo za proizvodnjo do meseca marca. Na poti pa so že večje količine gumija, ki bodo zagotovile obratovanje za mesec april in maj. Proizvodnja bo verjetno v tem letu spravila na normalno višino cene kavčukastth izdelkov, predvsem avtomobilskih plaščev in zračnic. Avtomobilskih plaščev izdelajo za zdaj 7.000 do 7.500 komadov na dan. Obnavljajo tudi proizvodnjo električnih kablov, četudi je za zdaj povpraševanje pičlo. Steklarskih delavcev po zadnjih možnost pošiljanja radijskih valov poročilih ne bodo Izgnali iz Ceško- iz zemlje na luno in dobiti odmev. Poskus se je pred kratkim posrečil ameriškim znanstvenikom. prišel po dveh In pol KomMja za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev je objavila strogo tajno okrožnico generala Maria Roatte o operacijah v Slovjnijl. Ta dokument so našli oh razsulu italijanske armade leta 1943 v armadnem vojaškem arhivu v Ljubljani. To okrožnico so poleg grnerala Robottija dobili v roke samo še štirje drugi generali. Okrožnica daje navodila za ohranitev splošnega reda in miru. Okupacijska vojska se sme posluževati za dosego tega smotra vs;h razpoložljivih sredstev kot n. pr. internacij, aretacij, zapiranj, uvedbe stroge osebne in prometne kontrole, požigov, streljanja talcev itd. Dopisnik ((Ljudske pravice* Martin Greif piše, da se volitve obratnih zaupnikov bi žajo k zaključku. Glavno breme za Izvedbo volitev je bilo na sindikalnih organizacijah. Veliko so pomagali tudi aktivisti OF, ker novi zaupniki ne bodo sa-mo zastopniki delavstva pri upravah podjetij, ampak bodo pri ljudski oblasti zastopali mnenje In interese delavstva. Vendar je bilo marsikje n. pr. v mariborskem in novomeškem okrožju opaziti, da so bili sindikati premalo delavni, medtem ko aktivisti sploh niso pokazali nikake delavnosti. Tudi so se marsikje vrinili na sicer enotne kandidatne liste različni protiijud-ski elementi, kulturbundovcl in belogardisti, ki bodo skušali ovirati polit ljudskih množi« in uspešno obnovo. ‘ * Pri sv. Križu pri IJUJ1 so tudi delili žrmljo graščine Podturen. Med 56 agrarnih upravičencev so razdelili 53 ha obdelovalne zemlje. Med drugimi sta dobila zemljo tudi bivša partizana — sedaj invalida Janez Bizjak in Franc Ko-ž-rnelj. V Dobrni je okrajna e grama komisija razdelila 100 ha veleposestniške in nekmečke zemlje. Razlastili so veleposestvo Weldenbusch in Novi grad. Zemljo so dobili dani JA, vdove padlih partizanov ter mnogo bajtarjev In malih kmetu/. Na Gorenjskem je 34 malih posestnikov dobilo 20 ha, obdelovalni zemlje. V 7, m Inču je dobilo 8 dinarjev in najemnikov, ki so bili doslej brez zemlje, okrog 30 ha r.emlje. V Z Ir eh je dobilo lt agrarnih interesentov 15 ha zemlje. Novomeško okrožno ljudsko sodišče Je Izreklo nad skupino novoveških špekulantov in črnoborzijancev strogo in pravične kazni, pijejo ljubljanski listi. Prijatelja Ivana in njegovo ženo Marijo, trgovca v Novem mestu so obtožili, da sta skrila 200 m blaga in nekaj volne ter perila. Prijatelj Marijo so obsodili na 2 leti zapora In na 5 let odvzema obrtne pravice ter na zaplembo prikritega blaga. Njen mož Ivan Je dobil mesec dni prisilnega dela. Trgovka Kopač Marija, ki Je prikrila 854 m blaga Je dobila 5 let zapora, 5 let izgube drž. pravic ter ro Ji zaplenili vse premoženje in odvzeli trgovsko obrt. Trgovca in pocestnika Goleša Janka so obtožili, da je prikril 152 m blaga, 30 kg m'la ln 420 kg bele mtike ter da Je s prikrito moko, ki se mu Je pokvarila, krmil prašiče, so obsodili na ,’mrt z ustrelitvijo, zaplembo vsega premoženja in trajno izgubo drž. ■3,-avic. Ista kazen Je zadela klobučarja Šmalca Ivana iz Novega mesta, ki so ga obrodili, da je špekuliral z valutami, prikril večjo količino blaga in klobukov, da je kupil 4 prašiče in Jih po črnoborzijanskih oenah tudi prodal ter da je bil v tesnih stikih z okupatorji. «81ov. poročevalec* piše, dia so Nemči in kulturbundovcl zapustili vasi v Apaski kotlini. Vasi 30 bil« že nekaj tednov popolnoma zapuščene. Le tu in tam Je ostal kak viničar, ki je nekdaj tlačantl Nemcem in ki bo zdaj dobil svojo zemljo* V zadnjih dneh pa ao pričeli od vseh strani Slovenije prihajati novi prebivalci - kolonisti. Prišli bo iz Bele krajine, lz Stične, iz Cerknice in z Gorenjskega. Posebno komisije so jim razdelile zemljo in nakazale hiše, kar bo vse postalo njihova last. Kolonisti, ki se jih pogostoma loteva hudo domotožje, pridno urejujejo in čistijo svoje domove ln sc pripravljajo na pomladansko setev In delo na rodovitni apaškl zetmlji. Okrožno sodlSče v Ljubljani je zaradi ovajanja pristašev OF, zaradi sodelovanja z okupatorjem ln zaradi Izdajanja vojaških tajnosti razpravljalo proti naslednjim obtožencem: Lampret Jože iz Fužm, Zajc Avgust z Viča, Kuster Stanislav iz Olševka, Presek Franc, Perko Vinko, Grošelj Karel, Ogris France, Janc Anton, Trdina Stefan, vsi iz okolice Kranja, Slapnik Anton iz Grahovega, Demšar Janez iz Selo, Kočevar Frančiška iz Martinjaka, Grajžar Joslpina, Križnar Janez, Vahen Damjan, Smerdu Franc, Praprotnik Franc, Reboli Vinko, Gosar Peter, Pavlin France; vsi iz Ljubljane: Dovžan Josip in Frančiška iz Tržiča. Po zanimivem članku »Polet«* povzemamo glavne misli o telesni vzgoji. V stari Jugoslaviji je bila telesna vzgoja po šolah zapostavljena. Zdaj ne bo več tako. Profesorji za telovadbo bodo morali končati popoln univerzitetni študij, ki bo trajal 8 semestrov. Poleg telovadbo bodo morali napraviti Izpite še lz kakega drugega predmeta, ki ga predavajo na filozofski fakulteti. V poštev po prišel zlasti prirodopis, kemija, higijena ln podobno. To bodo uvedli zaradi tega, ker ostareli profesorji za praktični telovadni pouk niso spfcsobnl ter bodo takrat lahko poučevali druge predmete. Najvažnejše poljedelsko vprašanja v Sloveniji je vpreganje semenskega krompirja. Poleg tega, kar bodo kmetje na svojih posestvih porabili semenskega krompirja, ga morajo Zbrati za seme vsaj Še 750 vagonov, dasi bi ga samo Krško polje potrebovalo okoli 900 vagonov. Prav zdaj hodijo po deželi odkupne komisije, ki bodo skušale s prisilnimi odkupi zbrati zadostno količino krompirja. Kmete pozivajo, naj pravilno razumejo svoje dolžnosti ln naj ne prikrivajo cdvišnlh količin krompirja, leme lz Vrhpolja pri Moravčah pišejo, da so za ranjene partizane pripravile 100 okrašenih paketov k! »o vsebovali jajca, moko, cigarete. suho sadje, mast, denar in pecivo. S temi paketi so odšle v Ljubljano, kjer so v vojn! bolnišnici razveselile ranjeno vojake. Odmev je sekundah. HOLLOVI SPOMINI Po poročilu mednarodne obveščevalne službe so uradno javili, da je bivši zunanji minister Cordell Hull podpisal z neko založbo v Ne-w Torku -pogodbo za tiskanje spominov. Po gornji vesti bo delo pripravljeno za tisk spomladi 1947. slovaške. Tako je izjavil predaed nlk Beneš delegaciji, ki je poudarjala njihovo važnost za steklarsko industrijo. Preko 80 odstotkov teh delavcev Je zaposlenih pri specializiranem delu. Predsednik Beneš je izjavil, da bo pod gotovimi pogoji ostalo na Češkem 200.090 do 300.000 -nemčicih delavcev. Zvišanje davkov je predpisal s štirimi odredbami Zavezniški nadzorstveni svet za Nemčijo. Davki bodo približno za 50 odstotkov višji kot pod nacističnim režimom. Nastop škotske godbe V soboto popoldne so pred več tisoč gledalci izvajali na trgu Ubit*, vojaki prvega škotskega londonskega bataljona »The Gordon Hlghlanders* »Mlrozov*. To je slovesnost, ki jo vojaki upravljajo po izvršeni dnevni službi. Igralci na piščali in bobnarji so korakali po trgu gori ta doli ter menjavali korak ta melodijo od počasnega- do hitrega tempa z lahkoto, ki je vZbujtla občudovanje. Londonski škotski polk je teritorialni polk, kar pomeni, da v rednih časih nima polnega števila vojakov. Vse njegovo osebje mora biti rejeno na Škotskem ali imeti rodbinsko zvezo s to pokrajino. Redni vojaški polk, h kateremu pripada, je polk »Gordon Hlghlanders*, ki Je eden izmed slavnih Škotskih polkov v kratkih krilih. Uradni list ZVU Predsednlštvo področja sporoča, da sta izšli dve številki uradnega lista Zavezniške vojaške uprave, i;> sicer št. 11, ki vsebuje samo civilna obvestila in št. 12, ki prinaša uradne odredbe in civilna obvestila. Obo številki sta naprodaj na prefekturi v sobi št 16. PoTlšanje tarife za občinska kopališča V soboto popoldne je bila redna seja Pokrajinskega sveta; po odobritvi zapisnika zadnje seje so sklenili odobriti povišanje tarife za javne lepake v tržaški občini. Zadevo, ki se tiče nakazila 150 tisoč lir za nadurno delo uslužbencev tržaške občine so preložili na prihodnjo sejo. Predsednik področja je nato omenil pritožbe zaradi nekaterih stanovanjskih preiskav, ki jih je dal napraviti «Town Major*; ZVU sl to prizadevala, da bo preskrbela prizadetim družinam druga stanovanja. Po čttanju pisma prebivalcev lz Gradeža, ki prosijo, da bi odprli igralnico in po sporočilu, da je gospodarska komisija ponudila določeno količino riža, ki naj bi ga razdelili med prebivalstvo po 400 gr na osebo in po ceni 69 Ur za kg, so sejo zaključili. GORICA Razdeljevanje obutve po ugodnih cenah Zbornica za trgovino, industrijo ln poljedelstvo naznanja, da občim goriške pokrajine na področju A razdeljujejo nakaznice za dvigi moški! čevljev po ugodnih cenah, ki jih je dal na razpolago milanski industrijski odbor za usnje. V mejah razpložljivosti imajo pravico na nakup 'novih čevljev delavci ln uradniki, upokojenci in v splošnem manj premožno osebe. Prošnje za nakazilo je treba predložiti neposredno na pristojno občino. Odločnost nun preplašila roparje Beg Iz norišnice - Učinek slike in neprijetne posledice V soboto ob 22 uri so nuno iz sole Marije Device telefonirale na oddelek policije za takojšnje posredovanje, ker so se na glavnih vratih pojavile tri nepoštene osebe naperjenimi revolverji ln zahtevale, da jim odprejo vrata. Zaradi odločnosti nun pa so neznani vsiljivci kmalu izginili in ko je dospel policijska «jeep» V ulico Scorcola, kjer je šolski zavod, ni našel nikogar več. Nič manj razburljiv ni bil telefonski poziv, ki ga je prejela policija v soboto dopoldne ob 11. uri. Iz umobolnico pri Sv. Ivanu je namreč pobegnili 44-letnl Pletiro SlmonettU Kljub takojšnjemu za- Avtobusi za izvoz ......., ' _LIL-: . '* HI Zmanjšanje prakse za dosego kvalifikacije pravnega zastopnika Odredba st, 65 deloča, da se bo-go začeli Izpiti za dosego kvalifikacije pravnega zastopnika 16. aprila 1946. Odredba št 70 znižuje dobo prakse, ki Je predpisana, za n« katere kandidate na 3 mesece; ne velja pa ta ukrep za dobo prakse, ki je potrebna za vpis v seznam odvetnikov. Radijska predavanja ameriških univerzitetnih profesorjev Trlaška radijska postaja sporoča, da bo od 18. t. m. dalje oddajala vsak ponedeljek in petek ob 11.45 url predavanja ameriških univerzitetnih profesorjev o najvažnejših vprašanjih modernega znanstva, umetnosti ta tehnike. PREHRANA *****-.. _____________________________________________ Prvi britanski avtobus, ki so ga od leta 1939 izdelali za izvoz, so poslali na Ceylon. Vozilo je izdelala tovarna Park Rogal Coach-works Ltd., ki je med vojno izdelovala bombniSka krila. Opremila ga je tudi z imenom in Številko. Vsak ceglonski avtobus ima namreč ime. Gornje vozilo so imenovali po starem ceglonskem kralju. Imenuje se tParakrama Bahu VI». Sir za rifcunje za občine v pokrajini. Sepral je določ'1 za vsakega potrošnika v pokrajini (mesto je Izključeno) po 50 gr sira za ribanje. Razdeljevanje dodatnih nakaznic za bolnike za štlrimesecje marec-jinlj 46 se nadaljuje na oddelku za dodatke na trgu Vecchia 1. Od da-res dalje lahko dvignejo nakaznice vsi upravičenci, ne glede na abecedni red, med uradnimi uimarl od 8. do 12. Rianieljevanje tobaka. Danes bodo zaceli razdeljevati tobak za tekoči teden. Tedenski obrok sestoji iz 20 gr »trtacata forte* in 10 cigaret PopolarL sledovanju policija še ni našla u-bežnlka, ki nosi sivo obleko, sivo kapo ln belo srajco z znakom O.P. Aretirali so urarja Lorenza Ma-corja lz ulice Pascoli 18, ki je prodajal ure, katere so mu nosili ljudje v popravilo. Ernesto Sturm, iz ulice Pane Blanco 507, je hotel ukrasti telefonski kabel, last družbe TELVE. S tem bi povzročil škodo 750.000 lir, vendar pa ga je pri delu presenetila policija in ga aretirala. Triindvajsetletni Ernesto Scheh-der se je vozil v tramvaju št. 1 v nekoliko vinjenem stanju, ko je v steklu okna zagledal podobo, ki bi lahko bila tudi njegova. Obrnjen proti tej podobi Je rekel: »Svinja fašlstovska* ta e pestjo sunil proti njej. Pri tem si je močno porezal roko, da je moral iskati pomoč na sanitetni postaji, nato pa so ga odpeljali na palici Ja Nadaljnje količine čevljev pa je dala zbornica na razpolago doloce. nim skupinam, kakor: nastavljen-cem večjih industrijski podjetij, Zvezama italijanskih in julijskih partizanov, bivšim vojnim ujetnikom, povratnkom iz Nemčije ta družinam deportirancev v Jugoslavijo. Čevlje bodo prodajali potrošnikom po naslednjih cenah: nizki čevlji z usnjenimi poplatl 1635 lir: nizki čevlji z gumijastimi podplati 1400 lir; gorski čevlji z zgornjim usnjem Iz telečje kože 3320 lir; z dvojnim črnim zgonjim usnjem 3565 lir; z barvastim zgornjim dvojnim usnjem ali z zgornjim usnjem iz kroma 3620 lir in poljski čevlji za delavce, par 1635 lir. Čevlja bodo razdeljevale naslednje trgovine: Llvellara, Gorica ul', ca Rastello 5; za občino Salona ob Soči tvrdka Mauri Valentino; zn. okraj Gradiško ob Soči tvrdka Ci-mador in za Kobarid tvrdka Kranjec Andrej. Prodaja čevljev se bo končala s koncem meseca. Še vedno skrivnost o zločina pri Fari Preiskava, ki jo vodi kriminalni oddelek policije o umeru pri Fari ln za identifikacijo žrtve, ni dala do zdaj še nobenih pozitivnih uspehov. Obdukcija, ki Jo je izvršil primarij bolnišnice v ulici Pavia dr. Lulgi Sussi, je odkrila v želodcu žrtve ostanke vojaške hrane, to je mešanice mesa, krompirja in zelenjave. Na roki neznanca so odkrili tudi dva vboda, ki po vsej verjetnosti Izvirata od injekcij. Po teh odkritjih Je zelo verjetno, da gre pri umoru za zavezniškega vojaka. Prosta prodaja stekla Zbornica za trgovino, industrijo ln poljedelstvo sporoča, da je dovoljena prosta prodaja surovega stekla. JULIJSKA KRAJINA J. TELOVADNI ZLET TRST, 18 februarja. — eZveza druStev aa telesno vzgojo za Primorje in Trstu priredi 1. maja 1916 v Trstu I. telovadni zlet julijske brajine in Trsta. Vabi vse telovadne organizacije, vse, ki se zartimajo za telesno vzgojo in vso naSo javnost, da sodeluje in pripomore, rta bo ta telesno- vzgojna manifestacija čim velicastnejia._ nalogo, »Vesela vdova'* v gledališču Verdi Danes, v ponedeljek, bodo oh 20.30 url v gledališču Verdi vprlzo-rili Leharjevo opereto »Vesela vdo-va». Predstava Ja namenjena tud' goriskemu prebivalstvu, ki lahko kupi vstopnice že v pred* prodaji pri blagajni gledališč® Verdi. PULJ PREHRANA Pnodbeleibi za kruh, Danes bodo začeli trgovci sprejemati prediha ležbo za nakup kruha v štirim®-sečju od marca do junija. G-lef® novih strogih navodil o prodaji I*-cioniranih predmetov, obveščam® vse potrošnike in prodajalce, da J* pekom prepovedano prodajati kruh na odrezke, ki ne nosijo datum* dneva prodaje. Izjeme lahko dovoli v posameznih primerih samo pt® hranjevalnl urad. Izredna delitev riža. V torek bo* znčeM razdeljevati na osebe po 7$ gr riža. Prodajna cena 60 Ur za M' UKAZ St 8 Zavezniška vojaška uprava, P® veljstvo okrožja Pulj, je Izdftl*i ukaz st 8, ki ureja nadzorstvo trgovinami za civilno prebivala^ v puljskem okrožju, ki je pod upi* vo zavezniških .sil. \ VAZNO OPOZORIJO Vse prizadete, ki morajo plač*11 dohodninski davek, opozarjamOi poteče rok za vložitev prijave * februarja; isti dan poteče rok * predložitev prošnje za prejem m vol jen ja za prodajo alkoholnih r jač, dišav in izvlečkov za liKerj* DELO KOMISIJE ZA CJSC.&,3*‘ Komisija za čiščenje s poreč®’ * bodo v tekočem tednu razprav'Pj o naslednjih prizivih: 19. febm®" ob 15. uri glede Cilke Oskarja®” 21. febr, od 15. url glede Silv®*® VMaUija, 22. febr. ob 15. uri g*«* Ulrlca B res san a. ŠPORT 3 Zlom črne borze je bila posledica zamenjave denarja ta poročila o novih kreditih, ki so jih razne države dovo’ile Finski. Trgovci pravijo, da je bil padec cen za nje resnično »katastrofalen*. Zveza si je postavila za vzgajati in krepiti telesne in moralne moči ljudstva Primorja in Trsta. V tem znaku naj poteka I. telovadni zlet. Naj bo praznik tele-snovzgojnega dela in ne vojaSka parada, kakor jih je faSizem vprl-zarjal, da bi netil v mladini vojaški duh in oholost. Ljudsko zdravje, posebno mladine, je silno trpelo po taboriščih, ječah, V naporih partizanske borbe in zaradi bede, ki jo je prinesla vojna. To stanje je treba popraviti s skupnimi napori. Pri tem pripada telesni vzgoji prvenstvena vloga. Zato naj bo I. telovadni zlet manifestacija naporov vsega prebivalstva Julijske krajine za obnovo ljudskega zdravja. Razpis natečaja Trat, 18. februarja »Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst* razpisuje natečaj za lepak In za znak prvega telovadnega zleta Julijske krajine L maja 1946 v Trstu. Pravico delovanja ima vsak, ne glede svojo umetniško pred izobrazbo. Pogoji: Lepak naj simboPsira telesno vzgojo, bratstvo med Slovenci, Hrvati in Italijani Julijske krajine ln NOGOMETNA TEKMA V IITRO^t Več kot 80 tisoč gledalcev je Pr' sotvovalo nogometni tekmi, ki ' bila včeraj popoldne na nared®* Lizboni med mcštvojjj so- na stadionu v ju iz nuni mea nivo- , angleških kraljevih zračnih *IL , Je sestavljeno lz 9 igralcev J®e i •? •: a v povem času. Za portugalsko moštvo J® 28 minuti zabil gol srednji thews, ki je igralec svetovnega vesa. množični značaj telesno-vzgojnega gibanja. Besedilo ja: I. telovadni zlet Ju- JC ___ ... „ ,0„____ lijake krajine in Trsta, Trst, 1. ma- narodnega slovesa in med p°rt^ ja 1946. galskim vojaškim moštvom. Nagrade za lepak: 86 3° zak,j^1I° ncodl°^ I. nagrada 20.000 lir; II. nagra da 10.000 lir; HI. nagrada 5.000 lir; IV-VIII nagrada 2.000 Ur. 28~minutli raWr“gol“s^dnjrn8^ V znaku, ki bo izdelan v kovini, j peyroteo, medtem ko j naj bodo po možnosti poudarjena Le3ae Sir.lth, angleški levi načela, ki »o označena za lepak. I izenačil nato v 3 minutah. Pri Nagrada za znak: ' fk“v”W I. nagrada 10.000 lir; II. nagra- 1 «h;5ki desni krl,e« Stan,ey .V - +Kawe Tri la livnolaa osrofatmšSO® " da 7.000 lir; IH- nagrada 4.000 Ur; IV.-VIII. nagrada 1.500 Jir. Nagrajena dela prehajajo v izključno last Zveze društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst* z vsemi pravicami po avtorskem pravu. Osnutki lepaka morejo biti predloženi v naravni velikosti lepaka. Število barv ni omejeno. Lepak se Izdela enojezično v poljub n' jeziku. Osnutki znaka morajo biti lani v mavcu v najmanj 10 kratni velikosti Dela morajo biti predložena do 5. marca 1946 ob 12. doP°’dnc na sedežu Zveze teleenovzgojnlh društev v Trstu, vla Fabio Filzi št. 10, opremljena s K'eslom< Glavni urednik: 1 PRIMOŽ g. BRDNl# Izdaja A I. S. __________^ MALI OGLAS! RAZPRODAJA usnjenih čevljev za konec sezone po zrnen1 cenah. Čevljarstvo Vasarl 10. J U,"J Dr. GAETA, zobozdravii1 izvršuje vsa zobna dela v P1'0** ■ z jamstvom - skrbna Ird®'a zmerne cene. j Torre Blanca 43, vogal Bardu.! (ordinlra od 10.-12. ta E. WALLACE 12. POTEPUH Pustolovska zgodba »Zunaj sem slišal velik hrup, toda ničesar nisem razumel iz pripovedovanja teh... preprostih ljudi. Govorili so o potepuhu. Upam, da mi boste oprostili mojo vsiljivost.* »No, no, že dobro. Kaj hočete, obiskal nas je neki pijani razcapanec. Kaj hočemo, tako Je.» Stari E’mer je bil tako prisiljen povedati celo zgodbo, ne da bi se bil prej pripravil; toda, kaj je hotel, prej ali slej bi jo moral pripovedovati ter se pojaviti celo pred o-krajndm zborom... Kar streslo ga je pri takšni misli... Prisotnost starega Was3erja ln stanje njegovega dediča, mladega WaBserja, so določevali način ln obliko pogovora. Stari Elir.er sl ni mogel domisliti, da bi bilo najboljše, če bi nagnal vsiljivca iz hišo, če* da se vmešava v stvari, ki ga nič ne brigajo, saj je v njem videl predstavnika sveta, ki bo jutri z milijoni očmi bral v Ustih zgodbo . neki studentlnji lz Littlebourga, ki se je poročila z nekim potepuhom. Razen tega je bil tudi predhodnik številnih dopisnikov in fotografov, ki bodo se priš'i. «Moja nečakinja... to se pravi, njena mati jo bila samo moja sestrična... imenuje se 0'Jl'Jš. Jones... je imela zelo čudne ideje o vsem...* »Zelo nenavadno!* je zamrmral neznanec, Njegova pripomba je bila mogoča samo izraz spoštljivosti ali pa mogoče norčavosti, toda staremu Ebnerju Je prišla po godu, da je takoj navezal na njo svojo., misel. «Prav Imate, zelo nenavadna. Dekle bi se moralo poročiti, vse je bilo že dogovorjeno, duhovni oče Stevens je bil že tu, vse je bilo pripravljeno*, je rekel jn z roko pokazal na pripravljeno mizo za. pojedino. Neznanec je zamišljeno glc-c*?l rože in ostalo. »Potem pa se je pojavil neki razcapanec, prav na tem mestu, kjer zdaj vi stojite...» »Sam pa Je bil pijan*, ga Je prekinil stari Wasscr. »Ta razbojnik je vse pripravil. Kdo ve, Če mu ni dal kaj posebnega, da se še zdaj ni zavedel.* Stari Elmer je prikimal. »Prav tako je moralo biti. Saj Je OtlFja rjovela kot. obsedena: »Poročila ga bom, poročila! Nisem Ji mogel spregovoriti niti besedice. Stal sem tam, ne, saj ne vem, kje — ter Je pokazal kar dve mesti v sobi z roko — ter sem bil tako za-prepaSčen, da nisem utegnil niti ust odpreti*. »Bil si kot omamljen*, Je mrmral stari Wasser, da bi mu pomagal. Elmer Je premislil njegovo pripombo, toda nasveta ni sprejet. »Bil sem kot omrtvičen*, Je rekel. Mislil sem, se m! sanja*. Neznani obiskovalec ga je gledal a široko odprtimi očmi, tako da se je celo pczabil zasmejati. »Sta se poročila*, je vprašal živahno. »Toda kdo ae je poročil?* »Otllija*, je odgovoril. Elmer, začuden zaradi njegove nevednosti. »Naredila je to norost,., vzela ja prstan lz Samovega žepa, potem je še vpraSala raztrganca, kako se Imenuje in on ji je rekel, da.* kako Je rekel, Wa«ser?» Tudi stari Waseer m ni mogel Neznančev glas je kazal izraz pri-1 ga našla v gozdu ln Peter spomniti Imena. Pac pa je razjar- ( jen zamahnil proti neznancu in kritega upanja, hotel s tem pokazati, kako malo ga . «Ne, gospod. Govoril sem samo zanima, kako je potepuhu bila o dogodku iz prejšnje jeseni*, ime. «Ne razumem točno. To dekle, ta Otilija je hotela poročiti potepuha?* »Pijan je bil*, je odvrnil Wasser, kot da bi hotel na ta način pojasniti Otilijino dejanje. »Hotela ga je poročiti in ga je poročila*, je rekel svečano Elmer. podstavil nogo, da je padel; so skočili nanj ln ga prisili"« je pil*. J Neznanec je šel mimo njih štirje so obmolknili ter se ^poročila je tega potepuha, kaj prav Za res poročila?* »Moj Bog*, je dodal neznanec, ko sta oba star- sujoče spogledovali, kdo da bi | ca pcve^la glavi. «Kje pa je zdaj ?» bilje vprašal, ne da b| jima dal čas »Bo neki Anglež. Ima lep za premislek. «Pustlte, ga je prekinil neznanec z osornim mobil. Pepi Prideauz v garaži Pjj »Otilija...*, je začel počasi Elmer. 'vi, da velja gotovo vsaj deset * kaj me briga Otilija...* dolarjev*. Avto je stal nekoliko vl«Je ; Neznanec je odprl od začudenja glasom. Kaj mislite, da ne vem, cesti. Gustav Loamer je na široko usta. , da tiči tukaj. Kam je šel potepuh?* volanu ln odpeljal z vso brzino PJ »Poročena!... prav res poročena?* j Stari Wasser je z vzvišeno ti Llttlebourgu. Vozil je z naj^ ^ Elmer in Waeser šta sklonila gla-1 kretnlo pokazal proti vratom. opreznostjo skozi mesto, do . „ 11 l*i. A »V * * _ t _ — _ I 4 O \T T*01 e aKa« m « t 0*4 * i a4t.nLnil/1 ® tAi vo; Sam Jo nehote storil isto. »Bog pomagaj!* Andrej Elmer je čutil, kako se ; mu stiska srce. Ce je takšna Izjava mogla Imeti takšen nenavaden : vpliv na tujca, prav verjetno vajenega na nenavadne stvari, kaj ae bo šele zgodilo, ko se bo novica razkrila jutri na vse štiri vetrove? t »Treba, da veste, da je Otilija ' nekoliko čudno dekle... Je na pol nora, da povem po pravici. Bila bi I zmožna skočiti v prepad. Saj je terana noc smer njihove poti. rekla sama: »Samo dotaknite se , Neznanec je odšel; pri vratih so me, pa bom skočila! Prav te bese- se pogovarjali 'živahno štirje »Odšla sta skozi ta vrata, oba*, na ustavili mestni stražniki. Neznanec Je obrnil glavo proti komaj je ostala za njim 20°V vratom. . mestna hiša, je prižgal luči '"VjU »Oba*, je rekel raztreseno. Nato spet pognal z vso brzino po c .(< pa je z nenavadno živahnostjo Pazljivo Je motril obe strani ^ vprašal: »Kako dolgo je od tega? Jn na nekem mestu je videl ffv V katero smer ata odšla?* ki je skočila preko obcestne#® r Stari Elmer je počasi potegnil iz ka. Tedaj je ustavil, žepa svojo veliko uro. | «Byrne!» je vzkliknil. I) »Približno pred pol ure; odšla sta tukaj skozi vrata*. Vrata so bila njihovo izhodišče. de, gospod*. «S’no!i? Kaj, čila?« v prepad j« sko- možje. »Pohajkovalec je bil oborožen. Ni je vedel, kaj del«. Sam la Edvard sta j mesta.* Neka postava se je izlušč"* teme, za njo še druga. «AU sta ga videla?* tal* »Ne; Peplto ln jaz ava sem ter tja tukaj v okoli«1’ c1 priti tod mimo, v kolikor ^ J* odločil na vrnitev. Fepltn gozdovih, na drugi (Nadaljevanje lprisS^