t
GLAS NARODA
The largest Skovanko Mr b the United
List
delavcevTAmertkL
nad legal HolUaya* 75,000
TELEFON: CHelsea 3-^3878
Entered aa Second Clnsa Matter September 21, 1903, nt tfan Port Office nt Hew York. H. Y„ nnder Act of Congreas of March 3. 1879.
TELEFON: GHalaea 3—3878
No. 279. — Stev. 279.
NEW YORK; FRIDAY, NOVEMBER 29, 1935.— PETEK, 29. NOVEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIU.
I
PUCE JE POZVAL 100.000 D0PUSTN1K0Y POD OROŽJE
Brazilska vlada je zatrla vstajo
HAUPTMANN ZAHTEVA NAJ CONDON PRIZNA
Dr. Condona ni prosil za obisk. — Dr. Condon ima ključ do odvedbe in do njegove celice.
TREXTOX, N. J., 28. nov.-Bruno Richard Hauptmann, ki je bil ztiradi odvedbe in umora T. indberghovega otroka obsojen na smrt. je včeraj, ob priliki svojega 37. rojstnega dne tvojim zagovornikom izročil izjavo, ki jo je sam napisal in v kateri odločno zanikuje, da bi bil kdaj dr. Condona prosil, da ga obišče v njegovi celiei, da mu poda svoje popolno priznanje.
Hauptmann je sestavil svojo :zjavo v pomanjkljivi angleščini. V prestavi se glasi:
"Odgovarjajoč na dr. Condo-novo izjavo z dne 21. novembra, v kateri pravi, da sem trikrat izrazil željo, da bi ga videl v namenu, da mu podam priznanje, izjavljam, da ta dr. Condono-va izjava ni resnična.
"Take želje nisem izrazil proti nikomur, ki je prišlo kda j v stik z menoj in tudi nisem pisal nikomur take prosit je. Iz katerega razloga objavlja dr. Condon take napačne izjave, je lahko razumljivo. Resno '2elim, da bi ta gentleman dal popolno priznanje, in tega ne Selim samo v svojem interesu, temveč tudi z ozirom na pravico. Kajti v svojih rokah ima kl juč do te zadeve in ključ do mo je celice.
"Vse, kar vem o tem strašnem zločinu, sem povedal kot priča pred sodiščem. V svojem sedanjem položaju bi rad o tem vedel kaj več, da bi olajšal svoje trpljenje in trpljenje svoje družine.
"Poslužim se priložnosti zlasti tega dneva ter zopet povem svetu, da ničesar ne prikrivam in robene osebe, in da nisem storil ničesar proti Bogu ali pro:i družbi: Moja iskrena želja je dokazati svetu, da sem govoril resnico.
Bruno R. Hauptmann." Dr. Condon je nedavno v dvojem govoru v Bostonu rekel, da ga je Hauptmann trikrat prosil, da ga obišče v ječi, in da je mnenja, da mu misli Hauptmann priznati svoj zločin.
JAPONSKA CESARICA POVILA SINA
TOKIO, Japonska, 28. nov.— Japonska cesarica Nagako je dala življenje sinu. Tega dogodka niso pričakovali pred 15. deccmbrom in cesarica si je sele dan prej nadela običajni "sveti pr.s'% katerega bi imela nositi n^kaj tednov pred porodom.
Veseli dogodek je bil po radio takoj razglašen po celi deželi in v pol ure so v Tokio po vseh poslopjih vihrale zabave. Po starih običajih bo princ krščen en teden po rojstvu, 4. •decembra.
KRALJ JURIJ SE PREPIRA S KABINETOM
Kralj zahteva amnestijo tudi za Venizelosa. — Kondylis neizpr osen proti nasprotnikom monarhije.
ATENE, Grška, 28. nov. — Med kraljem Jurijem in Kon-dvlisovim kabinetom je prišlo <do resnega spora glede vprašanja amnestije za republikance, ki so v marcu vprizo-rili revolucijo.
Kralj Jurij je kabinetu predložil razglas splošne amnestije za vse politične zločince, vključno bivšega ministrskega predsednika Venizelosa in generala Nikolaja Pla-stirasa.Kabinetni seji je.predsedoval namestnik ministrskega predsednika Theodokis. — Kralj Jurij je že prej v avdi-jenci zavrnil vse tozadevne nasvete maršala Kondvlisa.
Po kraljevem načrtu bi bilo vsled amnestije izpuščenih iz ječe 578 oseb in dovoljeno bo 400 beguncem, ki žive v inozemstvu, da se vrnejo v domovino. Toda zaplenjeno premoženje jim ne bo vrnjeno in Ve-nizelosovim častnikom ne bo dovoljeno stopiti v armado in mornarico.
Maršal Kondylis jc vztrajal pri svoji zahtevi, da njegov smrtni sovražnik Elcutherios Venizelos in general Plastiras nista vključena v amnestijo in je svaril kralja pred nezadovoljnostjo armade, ako sta ta dva republikanca pomilošče-na, toda kralj njegovega predloga ni sprejel.
Do tega koraka se je najbr-že kralj odločil, ker se republikanska voditelja Aleksander Papanastasiou in Jurij Ka-pliandaris nista odzvala njegovemu povabilu, da prideta v kraljevo palačo. Kaplianda-ris je rekel, da je amnestija samo ena izmed več republikanskih zahtev.
Po daljšem posvetovanju je kabinet soglasno stavil zahtevo, da -sta Venizelos in Plastiras izključena iz amnestije. Seja je bila končana opolnoči, toda kabinet ni mogel vstreči kraljevi zahtevi, da je amnestija splošna.
JAPONSKA POSVARILA ANGLIJO
TOKIO. Japonska, 26. nov.— Kiji Amau, ki je uradni zastopnik japonskega zunanjega ministra Koki Hirota, je ostro posvaril finančnega izvedenca angleškega zunanjega urada sira Fredericka Leith-Rossa, ki se nahaia na Kitajskem, da se ne vmešava v avtonomno gibanje v severni Kitajski. Obenem pa je Amau obdolžil angleško vlado, da ovira spravljivo politiko zunanjega ministra Koki Hiro-te do Kitajske. Amau pravi,
DOZDAJ JE BILO ARETIRANIH
1300 MOŽ REDNE ARMADE
RIO DE JANEIRO. Brazilija, 28. novembra. -
Brazilska vlada je danes uradno sporočila, da je popolnoma zatrla komunistično vstajo. Istočasno izjavlja, da so zahtevali štiri dni trajajoči boji 1 38 človeških žrtev. Po vsej deželi so zavladale normalne razmere, dasi je obsedno stanje še vedno v veljavi.
Predsednik Geulio Vargas je brzojavno »|>oročil gover-nerjem posameznih držav, da je bilo v državah Rio Grande do Norte in Pernambuco usmrčenih približno sto oseb, v drugih državah pa 38.
Dosedaj je bilo aretiranih 1300 mož redne armade. 300 jih je bilo takoj poslanih na Isle de Flores. Vladni agen-tje iščejo nadaljne zarotnike.
Zarotniki bodo postavljeni pred vojno sodišče, ki jim bo prisodilo najostrejšo kazen.
S tem, da je predsednik Vargas odločno nastopil proti vstašem, si je zelo utrdil svoje stališče.
V Rio de Janeiro je osebno poveljeval vladnim vojakom, kar je napravilo na prebivalstvo globok vtis.
Dosti vstašev je jjobegnilo v notranjost dežele, in bati se je, da bodo začeli vprizarjati napade na manjša mesta in vasi.
NAD NEW JERSEY BODO PRIŠLE KOBILICE
TRENTON, N. J., 26. nov.— Kot pravi državni naravoslovec Harry B. Weiss, bodo prihodnje leto prišle nad državo New Jersey takoimenovane '1 sedemnajstletne* ' kobilice in sicer v taki množini kot leto po končani svetovni vojni.
Weiss pravi, da bo na biljo-ae kobilic prišlo v vse okraje, razun v okraja Cape May in Atlantic, in da bodo skozi deset dni napolnjevale ozračje s svojim cvreanjem.
Po celi Severni Ameriki so zalege kobilic, ki od svoje mladosti žive 17 let v zemlji ter po preteku te dobe pridejo na površje in deset dni nadaljujejo svoje življenje, nato pa poginejo.
Zadnji roj kobilic se je pojavil v New Jersey leta 1919. Tedaj so zrak napolnile s svojim cvrčanjem, opustošile polja, zlegle so jajca in poginile. Prihodnje leto pa bo njihov zarod nadaljeval delo opustošenja.
da Angleži ščuvajo v Nankingu proti Japonski.
Ainau dolži tudi angleško vlado, da je bila še pred nekaj meseci proti posojilu Kitajski, sedaj pa da ga sama ponuja. Amau pravi, da so se pogajanja med Hiroto in generalom Čjang Kaj-šekom poyoljno razvijala, dokler ni Anglija ponudila Kitajski posojila, nakar se je vlada v Nankingu zopet pričela vpirati japonskim zahtevam.
UBIL OČETA ZARADI MAČEHE
TRENTON, N. J., 2a nov. — Herbert Stanley, 55 let stari lastnik plantaže za tobak, je šerifu Johnu Creagh priznal, da Je umoril svojega postarne-ga očeta, da bi se poročil s svojo mačeho.
"Prigovarjala mi je k temu," je rekel Stanley. Njegova mačeha, ki je ž njim iste starosti, v svoji celici odločno zanikuje, da b' imela kaj opraviti z umorom ali pa s svojim pastorkom.
Slanleyev 81 let stari oče Edward je bil najden vstreljen. Policija pa je pričela sumiti njegovega sina in ga je aretirala.
"OČe je 7. nama zelo slabo ravnal. Ni nama hotel dati denarja, je ves čas pil in sva monda ?ama opravljati vsa dela. Pogosto nama je grozil, da raju ub'je. Dvanajst mesecev mi je prigovarjala, da ga umorim," jr; rekel Stanley.
VOJAKA SLU2BA
NA FILIPINIH
MANILA, Filipini, 26. nov.— Predsednik Manoel Quezon je liarcdm mu zastopstvu priporočal obvezno vojaško službo za vse moške Filipince za obrambo rove države.
V	svojem govoru je rekel predsednik, da ima nova država samo en cilj — mir — stalni mir.
Med drugim je rekel Quezon:
"Svobodo, neodvisnost in večno nevtralnost nove države na j jamčijo vsi državljani brez razlike starosti in spola s tem, da poslužijo vseh sredstev, s katerimi jo mo^roče odbiti vpad in varovati nedotakljivost zem!je.,?
V	vojaške namene je Quezon zahteval na leto $1,800,000. Dijaki se bodo vežbali med 16. in 18. letom, moški pa od 21. leta dalje. Vsak vojak se bo vežbal najmanj pet mesecev in pol.
Quezr?n je predlagal 19.000 mož stalne vojske s 1500 častniki.
Za sedaj filipinska ne bo imela svoje mornarice in sicer ?z gospodarskih razlogov.
Ta vojaški načrt je sestavil bivši šef ameriškega generalnega štaba, general Douglas ki je postal vojaški svetovalec predsednika Quezona.
NOVI NEMIRI V EGIPTU.
JAPONCI PRODIRAJO V KITAJSKO
3000 Japoncev na potu proti 'jugu. — Posadka v Cinvangtao ojacena. Dva ruiflca dospela v kitajske vode.
15. novembra je eglptska vlada objavila proglas -na ljudstvo, v katerem opravičuje svojo politiko. Angleški visoki guverner je izjavil v imenu svoje vla-
TIENTSIN, Kitajska, 28. novembra. — Japonski vojaški vlak, sestojoč iz 17 voz, je pripeljal 3000 vojakov iz Šan-hajkvana, na vzhodnem konca Velikega zidu. Na svojem potu je pustil ojačenje za japonsko posadko v Cinvangtao in Tangku v Hopej provinci.
Japonsko vojaštvo je zasedlo Fengtaj, 12 milj južno od Peipinga. Japonci so zaplenili vso železniško opremo v Tingsanu, v novi neodvisni državi, katero je v ponedeljek o-klieal general J in Ju-keug, da jo porabijo v slučaju potrebe. Pripravljeni so trije prazni vojaški vlaki v Tientsinu, dva pa pripravljajo v Sanhajkva-nu.
Japonska bojna mornarica v Cinvantao je bila ojačena z dvema rušilcema.
Diplomatični krogi so mnenja, da hoče s tem Japonska vplivati na poveljnika kitajske garnizije v Peipingu, generala Sung C'eh-juana, da bi prelomil s kitajsko vlado v Nankingu.
Japonska armada najbrže na merava prodirati do Zolte reke ob Tientsin-Pukov železnici in Peiping-Hankov železnici, da prepreči vmešavanje kitajske vlade v avtonomno gibanje v severni Kitajski.
Tientsin je popolnoma v rokah japonskega vojaštva. Japonska garnizija v Peipingu je bila podvojena in rarazglašeno je bilo vojno stanje. Japonci so prevzeli vso železniško upravo in so vstavili vse tovorne vlake proti jugu.
NANKING, Kitajska, 28. novembra. — General Oang Kaj-šek in kuomintang vlada še vedno skušata kitajsko-ja-ponski spor poravnati diplo-matičnim potom, toda Cjang Kaj-šek se obenem pripravlja na odpor.
Diplomatski zastopniki pa so prepričani, da se bodo diplomatska pogajanja med Kitajsko in Jalponsko razbila, ako ne ugodi jaiponaki zahtevi, da je pet severnih kitajskih provinc razglašenih za samostoj -no državo.
Ako pa pride do vojne, bo po mnenju vojaških opazovalcev vojna 'kratka in bo končala s porazom kitajske armade.
de, via ne more biti zadovoljen s vsebino proglasa. Vlada sicer zatrjuje, da je povsod red in mir, vendar pa je položaj še zmeraj z^lo napet. Splošno se pričakuje, da bodo izbruhnili novi nemiri.
MUSSOLINI JE ZAPRETIL Z VOJNO V EVROPI, ČE BO UGA NARODOV PREPOVEDALA POŠILJATI OLJE
EMBARGO NA OLJE
Italija se od dne do dne bolj boji embarga na olje, ki utegne biti vsak hip uveljavljen*. Ker je v zadevi olja in gazolina skoro povsem navezana na inozemstvo, je v skrbeh, kaj bo, če ji bo naenkrat zmanjkalo potrebščin, ki so bistvene važnosti za moderno industrijo in armado.
Nedavno je poslal Mussolini na dopust sto tisoč vojakov, češ, da bodo kot civilisti zaposleni v tovarnah in na polju ter pomagali povečati domačo produkcijo. Zdaj se pa čuje da je vseh stotisoč pozval nazaj pod orožje.
PRETNJE
Italijanski vladni krogi so prepričani, da bo zavladal v Evropi zelo resen položaj, kakorhitro bi L.iga narodov prepovedala pošiljati olje v Italijo. Vojaške operacije v Abesiniji se bodo seveda nadaljevale, narod v domovini se bo pa mogoče z o-rožjem zoperstavil temu krivičnemu razširjenju sankcij. Italijani namreč prav dobro vedo, da bi pomanjkanje olja in premoga polagoma uničilo i-talijansko gospodarstvo. Zavedajoč se usodepol-nih posledic najnovejšega embarga, bodo Italijani, dokler so še precej dobro založeni s surovinami, skušali z orožjem udariti na to ali ono evropsko državo.
POLOŽAJ NA FRONTI
Abesinska vlada poroča o novih uspehih na obeh frontah, dočim Italijani odločno zanikujejo, da so izpraznili mesti Gorrahei in Gerlogubi, kar je bilo že v ponedeljek uradno sporočeno z glavnega mesta.
Iz Makale na severni fronti je odšlo tisoč Italijanov proti Adrigradu. S tem se je začelo splošno italijansko umikanje na severu.
Vojaštvo rasa Deste se nahaja na italijanskem ozemlju. Vdrlo je namreč na dveh krajih v italijansko Somalijo. Ras Desta poveljuje 100,000 vojakom.
LAŠKI LETALCI NIMAJO SREČE
Italijanski letalci so vrgli včeraj deset bomb na Daggah Bur, ki leži 1 50 milj severozapdno od Gorrahei. Abesinska vlada pravi, da ni bil noben Abesinec usmrčen ali poškodovan.
Afriški domačini, ki so prisiljeni služiti v laški armadi, dezertirajo v masah.
NAČRTI ABESINCEV
Včeraj so se zbrali v cesarjevi palači v Adis Aba-bi abesinski armadni poveljniki ter sklenili izrabiti s takojšnjo ofenzivo zmage na obeh frontah. ^Konference se je udeležil tudi Tecle Hawariate, svoje-časni zastopnik Abesinije pri Ligi narodov, ki je dejal, da se bo kmalu podal na fronto in se pridružil severni armadi rasa Seyuma.
Italijani niso zapustili Gorrahei in Gerlogubi toliko vsled pritiska abesinskih čet, pač pa največ zato, ker je izbruhnila v mestih epidemija malarije.
ABESINSKI NAČIN BOJEVANJA
Tecle Hawariate je rekel nekemu časnikarju: — Italijani prihajajo bolj in bolj do spoznanja, da so Abesinci mojstri v obkoljevanju. V tem načinu bojevanja imajo več sto let stare skušnje. Mi smo danes bolj kot kdaj prej prepričani, da bomo mogli zadržati Italijane do meseca maja ali junija. Takrat bo nastopila deževna doba, ki bo zanje usodepol-na. Če se prej ne bodo umaknili, jim bo v deževni domi umik nemogoč. V tistemu času se bo završil strašen obračun,	i

9£2»»ZnVDA"
New York, Friday, November 29, 1935
THE LA 71C!EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L
I
H
Glas Naroda"
OwmO ma Pobitima fry BLOTKNIC PUBLISHING COMPANY IA
. PZMidMlt
L. B4mkC1\ Xnu.
n>W.Wh
SO tbm corporation and flf
of above officers: Mew York City. N. Y.
"0LI8 NAIODA
CVeiee «f tka l*Mpb)
* «tfo
Bxck Sunday end HoMqi
M*«l«MM«*Mi,M MOO
Ze New lock u eelo leto	fT.00
Zc pot IHi .............................$5.00
Za to. wtTo ee celo Mo	«7.00
2A pOl l^tft
guhw rlptloe Yearly »6.00
"Qlee Nerode" t^eie yeekl den lereMaii nedelj to premikom._
*e ne prioMojeJo. Denar naj ee blegoroU
podplat tn Money OtS
paHlatf po Honey Or4er. Prt spremembi kraja naročnikov, proelmo, da m aam tadl paajinjn MaaUMa umni, de blteaje -Mirmr
NAlODr, >1« W. 18« Street, New T«i N. I
Si
REVOLUCIJA V BRAZILIJI
Se prod par leti so-bile revolucije po raznih južno-ame-riških republikah, kakor deževna doba, skoro reden letni pojav.
Revolucionarji so odstavljali predsednike ter postavljali na njihova mesta svoje pristaše, ki pa seveda niso bili dolgo v uradu.
Nove revolucije so pomedle ž njimi.
Tako je šlo leto za letom. C i ta tel jeni je kar nečesa manjkalo, če so poročila o južno-ameriških vstajah in revolucijah ponehala.
V	zadnjem času se je pa prebivalstvo držav pod ekva torjem nekako pomirilo, toda to je bil le mir pred viharjem.
V	začetku tekočega tedna je dospela brzojavka, da je izbruhnla v Braziliji resna, krvava vstaja.
V	severovzhodnem delu republike (v provincah Rio Grande, Parahyba in Pernambuco) ter v južnem delu (v provinci Parani) so se završili težki boji, ki so koj prvi dan zahtevali nad sto človeških žrtev.
Nekateri pravijo, da je vstaja posledica komunistične propagande.
Zelo dvomljivo je, da bi bila taka propaganda potreb na v neizmerno bogati deželi, ki kakor vse druge dežele, trpi vsled svetovne krize in čije gospodarski položaj se je slabšal od leta do leta.
Revščina ljudskih množic je najnevarnejša agitatorica in netilka vstaj.
Iz Slweaije.
AMERIKA BO OPOZORILA NA DOLG
Washingtonska vlada bo zopet opomnila 12 evropskih držav, da je zapadlo polletno odplačilo vojnega dolga.
Skupna vsota, katero imajo 15. decembra plačati evropske države Združenim državam, znaša $965,414,177.54. Od tega pa bo plačala samo Finska $230,000. Skupni vojni dolg znaša 22 tisoč milijonov dolarjev.
Države po večini že nad eno leto niso odplačevale dolga, toda državni department jih vsako leto v juniju in decembru opozori na njihovo dolžnost.
Državni tajnik Hull bo prihodnji teden vladam dvanajstih držav poslal opomin s približno naslednjo vsebino:
"Nasa vlada je pripravljena razpravljati o vsakem predlogu, ki ga vaša vlada želi predložiti gle^e odplačila tega dolga in vam zagotavlja, da bo take predloge skrbno vpo-števala."
V preteklosti -so na tak opomin prišla uljudna potrdila o sprejemu in zagotovila, da bo vlada v tej zadevi v kratkem kaj ukrenila. Tudi letos vlada ne pričakuje ugodnejših .odgovorov.
Največ dolguje Združenim državam Anglija, namreč $582,803,306, nato pride Francija $250,292,292 in Italija z vsoto $47,853,383. Ostale države dolgujejo sorazmerno manjše vsote.
Jugoslovanski dolg znaša $1,150,000.
Prenui&i nulii-. . ter iiovi*ČJt
Ko S K ZRIrI»ITK t«-r S«» ruti te utrnjenega. alkalirirajto z mlekom. MU»k*> ui .samo i>oiuirjujoOc in osvežuj off, aiii-l»uk ima tudi ikIIikihi alknlijski učinek . ranje "kisdiduiih tvarin" v vašem sistemu , vašo zalogo alkalija.
Ničesar ni lioljsefM kot mleko, da pridete zti|M't k sel »i. In pomnite, mleko Je danes eno nnjeenejših hraniv.
Brezplačna knjižica—"Milk—the Alkalizer"
PiSite na The Bureau of Milk Publicity. Albany
THE STATE OF NEW YORK
VRHNIŠKI 2UPAN ODSTOPIL
LJUBLJANA, 16. nov. —. Danes jc podal ostavko na mesto župana vrhniške občine St. Hočevar, lekarnar in narodni poslanec. Občino je vodil štiri leta. Za župana je bil imenovan novembra 1931, pri volitvah 16. oktobra 1933, pa je bil izvoljen z več ko dvetretjinsko večino. V teh letih doseženi gospodarski napredek občine lahko služi v zadoščenje njemu in vsem, ki so ga volili. Med drugim je bilo po njegovi zaslugi na Vrhniki nameščena davčna uprava. V občini so zgradili več novih mostov, vodovod v Drenovem griču, higienski studenec v Sinji gorici, vodnjak v Blatni Brezovici pa bo dovršen spomladi. Občinska hiša je bila obnovljena zunaj in znotraj, opremljena pa je tudi nova ubožnica za 20 oseb, ki bo še letos otvorjena. Ho< •evar je posvečal veliko pozornost gospodinjskemu in kmetijsVo-nadaljevalnemu šolstvu. Nadaljevalna šola posluje v Bevkah in Zaplani, gospodinjska šola pa na Vrhniki, izvedena je bila kanalizacija Vrhnike, regulacija Potoka, regulacija Podlipščice se nadaljuje, skozi trg pa so napravil en kilometer trotoarja. Ta dela občine niso obremenila, ker so bila izvedena s pomočjo sredstev iz bodnostnoga fonda in občinske hranilnice. Vso svojo ••nergijo je bivši župan posvetil podaljšanju železnice ter to tudi dosegel po več ko dve letnem prizadevanju brez obremenitve občine.
VLOMILEC POD KLJUČEM
IJUBLJANA, 13. nov. — Prejšnji četrtek so orožniki v Višnji gori aretirali Jakoba Ore.^orina, 27-letnega vlomilca in sleparja iz Doba pri Domžalah. ki so jo ljubljanska policija že dalje časa zanimala zanj, o-bonom pa so ga zasledovale žandarmerijske postaje iz najrazličnejših krajev dravske banovine. Gregorin je brez dvoma eden najbolj prevejanih pustolovcev in tatov. Njegova pri-| odkrito priznal. Obsojen je bil
(MEGLENIH)
jutrih ... se spomnite Analiziranja z Mlekom
fSSSSl
ti
Važno za potovanje.
Kdor jo uaiiftjM potovati v tiari kraj atf dobiti koga bd tam, je potfšbno, da je poučen o vskh stvareh. fded *alt dolffolitno Bkidujo Tam Oamoromo doti najboljša poj—milo im tudi v$o pot rebrno preskrbeti, do jo potovanje udobno (m hitro. Zato to eoupmo obrmite na mat ea vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, hodih prošnjo ta povratna dovoljenja, potno listo, vioeje im sploh vse, kar {o oa potovanje potrebno o najhitrejšem iosu, «* kar jo gšoono. oa nojOtan&o
Nodršavijavi naj no odlašajo do sadnjoQa trenutka, Ur se dobi io WasMnfftono povratno dovoljenje, BEEN-TKI PMkUIt, trpi najmanj on ume.
Pišite torej takoj oa breoplatmo navošOa.Ms aoaOtaUja-oso tam> da boste poceni in ndobtio potoval
SLOVENIC PUBLISHING CO. BTRAXELBUREAU . 216 Sfert 18th Street T	New Yorfc N. Y.
skill deželnih elektrarn in je v tej funkciji celo nameščal in odpuščal delavce. Največ pa so ga orožniki zasledovali zaradi ko'es, ki jih je bil nakra-Jel po posavskih vaseh in po drugih krajih Dolenjske in Gorenjske.
USODNA POT
MARIBOR, 13. nov. — Pred velikim kazenskim senatom je stal danes dopoldne 35-letni bivši posestnik Jože Šešerko iz Žamencev pri Moškanjcih. Obtežen je bil, da je v noči na 27. septembra letos v Zameneih za-žga! pri j njegovo, sedaj pa dr. Alojza Visenjakovo gospodarsko poslopje. Zažgal je na več straneh in je bila nevarnost za življenje hlapca in pastirja, ki ?ta spala v pogorelem poslopju.; Motivi, ki so ga vodili do dejanja, so tragični. Gospodarstva je šlo rakovo pot, tako dol-<»;o, la je prišlo na boben. Zaradi 400 dinarjev, ki jih je dolgoval, jv» dr. Visenjak kupil posestvo, obtoženec pa je postal bernč. Vse to in pa posmehovanje njegovih sosedov si jo gnaS tako k srcu, da je obupal in zužjrel skedenj. Na današnji razrrav' Jo sodnikom dejanje
Brooklyn, N. Y.
Da bodo naši rojaki v zimskih večerih imeli kaj več razvedrila, je uprava Slovenskega doma preskrbela popolnoma novo, moderno kegljišče, ki bo otvorjeno jutri, v soboto zvečer, 30. novembra.
Vsakdo ve, da stane kegljišče mnogo denarja, ker mora biti zelo natančno izdelano in je za to tudi potrebna posebna vrsta lesa, ki je jako drag. Da bo mogoče te stroške po-ravuati, se uprava doma zanaša na naše rojake, ki so se do sedaj vedno pokazali naklonjene domu.
Znano je pač vsem, da so stroški doma zelo veliki in vzdržavati ga moramo sami. Te stroške moramo nositi vsi, ki se zavedamo svoje narodnosti. Delo za narod pa pomeni žrtve in naša dolžnost je, da
Peter Zgaga
i)
ČUDODELNO SREDSTVO
nekega prestopka odpustili. Bil žrtvujemo za svoj dom, ako je 7elo razburljiv človek. Ne-1 hočemo imeti sploh še kaj svo-
Ijubijena stroka je kraja koles, cd časa do časa je prirejal ?nanjše vlome, nekajkrat pa je nastopal tudi pod lažnimi imeni in se izdajal za različne važne javne funkcionarje. Po krajih okrog Grosuplja je poizkušal slepa rit i pod imenom bano-vin^kega nadmonterja Ivana
na 6 let robi je in na trajno izgubo čnsinih pravic.
SAMOMOR V JECI
VELIKE LASf'E, 14. nov. — V zaporih sodišča v Velikih Laščah si je vzel življenje 28-lotn: Kožar, doma iz Dvorske
Finžgaria. v Stični pa se je i vasi. Kožar je bil nekdaj orož-predstavljal za uradnika Kranj-' idšk; pripravnik, a so ga zaradi

DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
t JUGOSLAVIJO
$ 2.75....................Din.	IM
$ 5.15 ..................Din.	200
$ 7.25 ....................Din.	300
$11.75 ________________ Din.	500
$23.50 $47.00
Din. 1000 Din.
V ITALIJO
Za % 9.25................. Ur 100
$ 18.20 f__________________ Lir 200
% 44.00 _______________ Lir 500
f 87.50 __________________ Ur 1000
$f74.00 .................. Ur 2000
$200.00_______________Lir 3000
KER BE CE1TE SEDAJ HIT&O MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
S* lspUtaio Ttejffi 'nftoko? kot noraj savwleno. bodisi t dinarju anjtnfti dDvoUsfono flo bolje pogoj«.
VPLAČILA V ABOnUftKM DOLABJII
$ L—
$10.—
$ $M $IOJO tic-
•»V •ftJB

Prejemnik dobi * starem krajo izplaCtk. t dolarjik.
NUJNA NAKAZILA IZVBftUJKIfO PO CAflLK URTtt ZA rtU-
4IMDN0 It-
SLOVENK PUBLISHING CQftlPKNY
"^il Ntrodi"
xit wkst išm amsUr ..........NitittK. n.
davno je bil osumljen tatvine in | jega v tuji zemlji. V naši kr-
odveden v preiskovalni zapor.« Vl jCj tJa najrajše razgovar-
Ko je zjutraj prišel ječar v nje-'.iamo s 'svojimi rojaki, v jezi-govo celico, ga je vprašal, čejku» ki nas jt" naučila naša hoče zakuriti. Kožar, ki ni bil mati. Pri tem pa smo nemote-videti jazburjen ali potrt, mu ^ samo ]>od domačo streho, v ;e odvrnil, da mu ni treba top-j svojemu domu, kjer moremo lote. J''čar se je odstranil ter; prirejati svoje zabave in se vrnil s brano kake dve uri po-} zabavati po svojih običajih in zneje. Čudno se mu je zdelo, navadah. Vse to je v tujih ko ni mogel odpreti vrat. Imel. prostorih nemogoče, je občrtok. da so vrata obte ! Držimo tedaj to, kar ima-žena. S silo jih je potegnil in,' iuo, zavedajmo se svoje naro-ko so s" toliko vdala, da je mo-jdnosti in podpirajmo Sloven-gol pogledati v eelico, je prese-[ski dom, ki je edino naše pri-nečen opazil Kožarja, visečega[bežališče v tuji deželi, na vratih in zadrgnjenega s j Malo nas je in naše vrste se hlačnim jermenom. Poklicani ] vtMjno redčijo, pa veil no nas je zdravnik je ugotovil, da se je Se toliko, tla moremo vzdrže-nesrecenez usmrtil že pred ka-jvati še c.elo vrsto let naio u_
"o uro.	j s^anovo, ako smo složni in v
NAPAH NA ORODNI sporazumu in prijateljstvu de-^A UKU^INI- lujemo za skupno stvar.
KA	Xa svidenje v soboto zvečer
KOČEVJE, 14. nov. - Služ- Pri otvoyitvi nov^fa bujoči orožnik, ki je spremljali	UPrava hloV' do,Ua'
vlak iz Kočevja do Grosuplja,
bi bil skoraj postal žrtev za-1	Acw lork	.
vratnega napada. Ko se je vlak! Slovenska mladina priredi nstavil na postaji Žlcbič, je o-j.i»tri zvečer (30. nov.) zabavo rožnik izstopil in, ko je hotel v slovenski dvorani na Osmi
Kadar sem v ženski družbi, najraje sedem v kot, se zgu-zim v dve gubi in poslušani. V besedo jim ne segam. To se ne izplača.
Ko ženske pozabijo, da je moški navzoč, si prično razo-devati skrivnosti, ki jih običajno ne sliši moško uho.
Nedavno so me iz prijetne dremavioe zdramile besede podjetne rojakinje, ki se je lani poročila z moškim, dvajset let starejšim od nje.
Pa že oua jih je imela skoro petdeset, toda po svoji dozoreli lepoti in živahnosti se je lahko merila 'L marsikatero tridesetletno.
— Ja, — saj pravim to so dedci, — je začela. — Xikdar niso ugnani. Mojega sem vzela zato, ker ima nekaj >oldov v banki. Mu bom pa kuhala in stregla, — sem si mislila, — z vsem drugim je že itak omla-til.
Leto dni po poroki sem imela mir, naenkrat pa opazim na njem čudno spremembo. Vsak teden je šel k barberju, da mu je lase pristrigel, svetle kravate je začel nositi in neprestano je bil za menoj.
■^pet vstopiti v vlak, je slišal za svojim hrbtom klie: "Ti si tisti, ki si me ovadil!'' V trenutku se orožnik ni niti zavedel, komu so te besede namenjeno, naenkrat pa sta ga od zadaj pri ?eli dve močni roki in ga hoteli potisniti pod kolesa vlaka, ki se je že začel premikat!. V smrtnem strahu je o-rožviik dvakrat sunil proti napadalcu, ki je zadet malo popustil, a mu je potem dva napadalca spet suvala orožnika pod vlak. Orožniku je v zadnjem trenutku priskočil na pomoč sprevodnik, ki je opazil, kaj se d o gaj a1,. Enega napadalca je sunil v stran, drugega pa se je bil medtem orožnik že sam o-svobodil. Potem sta napadalca pobegn'la, a so ju orožniki že drugi dan izsledili v okolici Ribnice.
cesti. Nastopili bodo amaterji. Igral bo Jerrijev orkester. — Začetek ob osmih.
Poročevalec.
I
! I	i^illltlliBHiMll^ t i IHI
POKAŽITE MLADINI
"Naše Najlepše
t/ • 77
luraje
8 7 UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ, ki predstavljajo lepote SLOVENIJE
Cena $ 1.—
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
216 W. 18 Street New York
NE MORETE BOLJ RAZVE: SELITI SVOJIH SORODNI-KOV IN PRijATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM
posljetedarvobliki
DENARNE NAKAZNICE
SLOVENK PMiSfflNG (jmmy
(Travel Buren)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK
Objeti me je skušal in tako je klatil, da ni bilo za nikamor.
Zvečer mi je mežikal in go-del, kako me ima rad. Cele noči nisem imela miru. Čimbolj sem ga podila od sebe, tembolj divji je bil.
—	Ja, kaj pa je to za en hudič! — sem pobožno vzdihni-la in začela moliti na čast tistemu svetemu Antonu, ki skušnjave in hude misli odganja.
Dedec pa vedno za menoj. Pravil mi je, kako sem lepa, opozarjal me je na zakonske dolžnosti in na prisego, ki sem jo položila pred oltarjem in mi prinesel za god zidane hlače in čipkast hrazir ter rekel, naj plešem pred njim. ko bom imela oboje na sebi.
Verjemite, da nisem mogla več prenašati teh njegovih norčij. Otepala sem se ga kot sem vedela in znala, on je pa vedno za menoj stopical kakor petelin. Skoro dva tedna je trajal ta pekel.
Ko nekega dne brskam po njegovi postelji za stenicami, opazim pod žimnieo malo steklenico, v kateri so bile nekakšne črne pil ne.
—	No, kaj je pa to? — ga vprašam, on je pa kar mencal in ni hotel ali ni znal odgovoriti.
—	Kaj je to, pri božji streli * — sem hotel vedeti. — Povej, če ne... Aapirin ni, aspirin je bel, kozji bobki pa menda tudi niso.
V zadregi se je začel odka-šljevati, jaz pa vzamem pilne in v garbič ž njhni.
Od tistega časa imam mir. Nič več mi ne vsiljuje svojih ljubeznivosti. Zdaj je zopet tak kot se moškemu v njegovih letih spodobi.
V meni se je vzbudila radovednost.
#— Kakšne so pa bile tiste pilne, — ji seiem v besedo.
Poredno mi je nameži&nila rekoč:—
— Saj nemara- res ni bilo prav, da sem jih vrgla v garbič. Mari bi jih Tebi dala, Žgaga.
"GLAS
i
NARODA"
New York, Friday, November 29, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17. ». 5L
DRAGO BAJT:
Hana je bila lepo in pošteno dekle. Na prijaznem hribčku sredi polj, travnikov in gozdov, je sumeval skromen dom Košm-kovlh. Že praded je živel na tem majhnem koščku zemlje. Za m jim je gospodaril ded. Od nekdaj je bilo pri Kozakovih v navadi, da je posestveoe dobil najstarejši sin, drugi so se raz-tepli po svetu. Kovali so si vsi vsak svojo srečo. Odhajali so v tujino, v nemške in francoske rudnike in se niso vrnili nikoli več. t^tvarili so si daleč od doma svoj dom in živeli zanj ob trdem delu. Dekleta so se po-možila, ali pa so šla služit v mesto. Taka je pač bila usoda:' otroci so se izgubljali v svetli, dom pa je vendar ostal, čeprav samo za enega, a je nosil ime Košako^ih.
Pri Košakovih je bilo mnogo otrok. Šest. Hana je bila edi-| na hčerka. Tn kot je morda že, bilo v prejšnjih rodovih, je tudi j njo čakala ista življenska pot. Ko ji je bilo osemnajst let in se je Košaku zdelo, da je dovolj močna, da si ho sama utirala pot v življenje, je morala v mesti,
'4 Ha na," je dejal oče. 4 4 Dom je majhen in veš, da ne moremo vsakemu kaj. Dekletom je v mestu dobro. Prislužijo si mno-,•40. dobe moža in se potem mestne "rospe.**
liana je razumela. Z«lelo se ji je razumljivo. Saj drugače ne more biti. Pripravila je culo.
"Pošlena bodi, Hana," ji je ob slovesu dejala mati. "Ne po/ »bi na dom in BogK . .
Hana je odšla nekega jutra. Slivo noho jo zdelo nad domom, nad domačimi tratami in gozdovi. V hlevih je mukala živin?*. Ob ovinku se Hana ni ozrla. V oči so ji silile solze in v gi lu jo je peklo, da bi najraje kričala. Vedela je, da na pragu stoji mati in zre za njo. Vsi dru«ri šr spe. Ko bodo zjutraj ob mizi, bo njen stol prazen. Tn mor«Ta ^e bo temu in onemu u-tavila .ied. Košakovi ne poznajo solz. Nikoli niso imeli nič dobrega in vedo, da je življenje trdo. Hana ve, da je slovo težko, a drugače ne more biti. Bodo minili tedni, meseci, leta. V tem času se pozabi marsikaj.
Hana je odhajala. Kot njene nrednic.', kot desetuica iz pravljice. Z n »o je bila povezana usoda t;sočev in tisoče v slovenskih deklet ...
I je po je v velikem mestu. U-J»ce, dolge in ravne ter opažene z visokimi palačami. Po uli-ctih švigajo elegantni avtomobili. Kaj se vse ne vidi v takem mestu! Ljudje lepi ^ raz,-košho oblečeni, ob bogatih in bleščečih izložbah se oko kar ne more nagledati. Ko leže na mesto noč zažari v tisočih lučih. Iz kavarn doni opojna muzika, v barih poka šampanjec. R^-s, lepo in prijetno je v mestu.
Ko v:-k) v i življenje velemesta v polnem toku in ko vse žari v veselju ter uživanju, je marsikje drugače. V stranskih ulicah kraljujeta beda in tema. Ljudje gladtfjejo in zmrzujejo.
DESETNICA
Otroci beračijo razcapani. V nočeh postajajo na oglih dekleta in čakajo.
liana je prišla v mesto. Boječe je potrkala na vrata svoje bodoče gospodarice. Na pragu je stala nališpana gospa. Ko je videla pred seboj Hano s culo v rokah, ji je pomignila.
"Kar naprej." Ko je Hana < dložila svoje stvari in si jih lazpoet.ivila po tesni sobici, je zopet prišla gospa.
"Tako, sedaj pa kar na delo. Tu je to in to. To smeš in tega ne. Okoli gospoda se ne smu-kaj. Poštena in pridna bodi.'*
Hana je prikimala. S tem trenutkom je postala sužnja. Od ranega jutra, do poznega večera je garala. Tn še ni bilo do v jI i. Gospa je godrnjala. ITamt je podvojila napore. Ohu-pavala ni. Vedela je, da je življenj«* težko in da bo nekoč boljše. Tmela je vero v bodočnost.
Nekega večera, ko s;e jo odpravljala v pozni uri k počitku. je -topil v izhico gospod. Se.h'1 j - na posteljo i»i si nažgal cigareto.
"Ijepa si, Hana."
Hana je zardela. Gospod .;i je zil v oči in postalo ji je nerodno. Domislila se je vseh pripovedovanj, ki so krožila o poročenih možeh in služkinjah. Spomnila so jt- tudi gospejinili he«ed oh prihodu. Kot da je uganila misli gospoda, je dejala: 14Pustite me."
Gospod je stopil k njej, da je "'nčvitila njegov topel dih.
"Ne bodi neumna. Mlada si, uživaj življenje."
Hana ga jo odrinila. Tako govore vsi zapeljivci. Prod očmi ii jo zaživela slika doma in matere. "Poštena bodi, liana — r:e pozabi na dom — na Boga . . ." Hana je kriknila.
"Ven! Kričala bom, če no o-did-te!"
Gospod jo odšel. — In je prišel zop' t ob drugi priliki.
"Hana, moja bodi. No bo kar tako . . .** V njegovih rokah je -iašumel bankovec. Sto-tnk Pomislila je. Za stotak mora delati ves mesec. Trdo delati. Tu pa . . . Ni vedela več, kaj naj misli. Hana je mlada in gospod, ki ji nudi toliko boirnstvo. ji ni odvraten.
Prodala se je. Vso svojo mladost in vso lope mladostne sanj" je dala za stotak. . .
Koliko deklet jo hodilo že isto pot prod Hano? Pot neskončnega poniževanja in trpljenja. Sprva je lepo in svetlo. Toliko -ladkih l»esed. opoja in aživanja. Samo znati je treba.
Hana je bila brez službe. Na
cest~ Z njo je bila psovka milost i ve gospe.
"Vlačuga si. Na ulici je tvoje m \sto in ne v pošteni hiši!"
Potom je bila v drugi službi. Zopet mnogo trpljenja za borno življenje, nevredno človeka. Hana je *e davno pozabila na dom. Kaj bi naj tudi mislila o njem? Saj ji ni nudil ničesar, niti krnlia. In si je izbrala lažjo pot.
Bila je še vedno mlada in lepa. Najela si je opremljeno sobico. Sedaj je bila gospodična, ki so je v nočeh sprehajala
▼ bogatem kožuha po mestnih ulicah. Elegantni gospodje so jo ustavljali in jo nato spremlja vali domov. Njena sobica je bila udobna . . .
Obsojate nesrečno Hano t Dekle naše zemlje in naše krvi, ki se je izgubila v divjem vrtincu življenja in borbe za kruh? Glejte, bila je dobra in poštena, polna najlepših sanj in upov. Pa so ji pokazali pot v življenje. "Pojdi, Hana . . ." Od trgali so jo od grude kot cvetko in jo presadili. Kaj pomagajo vsi lepi in koristni nauki, ko pa je življenje tako, da se mora živeti drugače. Hana je desetica, kot jih je na tisoče. Naša in tuja mesta jih sprejemajo v svoj vrtinec, jim izpije-jo kri, ubijejo dušo in ponos ter jih zavržejo kot so zavrže izžeta 1'mona. In mi ne čuje-mo njih krika . . . Usoda naših deklet, pregnanih liki desetnic z grude, nas obtožuje. Kako dolgo se?
BOBEN - AFRIŠKI TELEFON
Tirolski časopis "Natur und Kultur*' ki izhaja v Innsbrucku pih'asa izpod peresa nekega af-riškega popotnika te-le zanimivosti:
Kar so pi i nas cerkveni zvonovi tovarniške sirene, ali pa j o vaseh t i-t i. ki ob nedeljah zjutraj oklicujejo, to je v pragozdovih Konga in daleč na okrog po Afriki boben. Na prostoru pred poglavarjevo kočo Ion. ne posebnem stojalu, ali pa r.a hi>eni kobili veliko, kak-Ša 2 m dolgo izdolbeno deblo. T«I deblo je tako spretno izdolbeno, da ima le na zgornji strani podolgem ozko odprtino, ne-kaks široka usta z uglajenimi ustnicami. Bobnar «ma v vsaki roki po en lesen tolkač iz meli-Iresrn lesa, s katerima po robovih tisto odprtine tako spretno adarja, <la iz bobna prihajajo najrazličnejši glasovi. Ker je jezik teh zamorskih plemen pre-eoi muzikaličen in sloni na sistemu muzikaličnih glasov, to se pravi, da pomen besedi manj poudarjajo posamezni glasovi, kakor pa različni visoki ali nizki zvoki, je razumljivo, da moro takle boben precej razločno po zamorsko govoriti. Zato po pravici govorimo o zamorskem telefonu.
V deželi Ituri leži vas Kero. v katc ri prebivajo Zamorci rodu Pandaka. Sredi gruče črnih dom.»činov sem tam pred poglavarjevo kočo ogledoval prav majhen boben, ki jo slonel prod hiš » Tijudje so mi zatrjevali, da morejo s tem bobnom razširiti prav vse novice daleč naokrog. Ker jo bil seveda boben zelo majhen, se razume, da je bila ta <ial java vendarle omeje-ra. Ker jim nisem verjel in me je gjala radovednost, sem profil prvev.a, ki je stal zraven mene,, naj vzame tolkaČ in naj te-
MOBILIZACIJA ZA MIR
Nedavno je demonstriralo pred Brooklyn College, Brooklyn, N. Y., pet tisoč študentov proti vojni. Nastopili so razni govorniki, ki so napadali vojno in fašizem.
lefonira. Še prej sem ga pa vpr?.šal: "Kje pa je sedaj tvoja žen?.?" — "Na polju," mi je odgovoril. — "Brž jo pokliči, naj takoj pride, ker hočem z njo govoriti." Naglo je mož zavihtel oba tolkača po bobnu in nekaj časa po njem tolkel. Nato pa je položil tolkača zopet na stran. Ni še minilo 10 minut in že se je skozi grmovje in banane, k' obdajajo vas, prerila ženska, stopila naravnost predme in me vprašala, kaj prav za prav hočem.
Pri tej priliki naj povem še nekaj, kar se mi je dogodilo pri nekem drugem plemenu. Prenoči' sem v vasi rodu Majogu, ki loži na vrhu nekega hriba. Noč je bila mirna in mesečna. Preden sem šel spat, sem se hotel nekoliko sprehoditi po hladnem zrc.ku. Naenkrftt je začel ropotati boben, nakar so na vseli straneh začeli odgovarjati v daljavi drugi bobni. Bob-nati je -začel naš poglavar, kate-lemu je kot velikemu poglavarju podložnih več drugih vasi. Z zanimanjem sem poslušal. kako se je mož najprvo pogovarjal s sosedno vasjo, ki je Vžala nekako 6 km proti zahodu, nakar je zopet odgovarjal glavar, dokler sosedni boben ni utihnil. Nato se je oglasil noben druge sosedne vasi na drugi strani. Tudi ta je nekaj časa odgovarjal na glavarjevo bobna nje in zopet utihnil. Bil sem radoveden in sem hotel po-izveieti, kaj so si Zamorci telefonirali. Poglavar me je prijazno poučil:
Vladni predstojnik mu je dopoldne naročil, naj vse zamorske vasi njegovega področja začno saditi bombaž ter naj po seme takoj pridejo na vladno postajo. Ta zadeva pa Zamorcem ni bila vseČ in so od vseh strani proti njej protestirali. Ko jim je glavar sporočal, kaj hoče vi?da od njih, so od vseh strani odgovarjali: "Kaj nas brira bombaž, katerega žro le beli ijudje. Mi sadimo rajši banane in krompir." Poglavar je moral vedno znova miriti. Ko pa vse ni nič pomagalo, jim je zagrozi;, da jih bo vlada dala zapreti, če se bodo branili. Ko jim je nazadnje zabobnal to grožnjo, so vsem sosedom popadali tolkači iz in bobni so utihnili.
. Novii e se pfo tem telefonu neverjetno naglo širijo po vsej Afriki. Spočetka mi je vedno čudno zdelo, kadarkoli sem prišel v kako vas, da se nihče ni čudil mojemu prihodu. Kar dozdevalo se mi je, da so me pričakovali. Kmalu pa sem dognal vzrok. Komaj namreč tujec iz kakega kraja odrine proti kaki gozdni naselbini, ki je več ur boda daleč stran, že začne peti signalni boben in sporočati novico o tn jen od vasi do vasi. Pa ne le to. Tudi vse
1936

SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
/
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
MLADOLETNIK UMORIL LAHKOŽMO
Ponoči je bila v nekem hotelu praškega starega mesta umorjena 30-letna lahkoživka Jožefa Kamcnikova. Policija, ki je bila o umoru obveščena šele v popoldanskih urah, je stala pre.! t«*žko nalogo izsleditve morilca, ki je izginil v jutranjem somraku iz hotela z naročilom, naj ne budijo ženske, ker bo se že sama vstala.
Detektivi so našli v sobi u-morjenke dve čaši z ostanki popitega vina. Caši nista bili last hotela. Bili sta kupici za vodo na njih je stalo ime neke praske tvornice za sodavieo. Pod posteljo umorjenke so našli črne moške spodnje hlače. Na podlaari teh najdb so začeli iskati zločinca, in so ga res iztak-nili.
V bi rži ni praškega policijskega ravnateljstva stoji vino-toč, kjer si neznan moški proti zastavnim izposodil kupice. Tam je tudi kupil vino. Lastnik lokala j? povedal, da je prišel v četrtek okolu poldneva k r.jemu mladenič, ki se je isti dan štirikrat vrnil. Dvakrat je prišel v spremstvu starejšega moškega z brazgotinami na licu. Zadnjič se je vrnil sam in je kupil steklenico vina za 15 Kč. ter si izposodil dve čaši.
Detektivi, ki jim je lastnik vinotoči opisal moža z brazgotino, so se domislili, da je to neki brezposelni natakar Strešev-ski. Zato sta šla dva agenta k njen u na dom. Vzela sta s seboj tudi črne hlačke, ki sta jih našla pod posteljo umorjene lahkoživke. V stanovanju sta ?pala Streševski in neki frizerski pomočnik. Detektivi so ju pozvali naj nemudoma vstane-ia. Ko pa se je začel frizerski pomočnik oblačiti, ga je eden izmed detektivov presenetil z vprašanjem: "Kje pa imate
podrobnosti o tnjcu vam razširi ta boben. Vse telefonirajo, karkoli se jim zdi potrebno, da bi Zamorci vedeli o tujem belem človeku, ki bo prišel k njim: ali je dober, ali slab človek itd. - Zato bos Zamorce v Afriki s svojim prihodom kaj težko preaenetiL
spodnje hlače V Fant je prišel v zadrego in zajecljal: *4Moje črne spodnje hlače sem izgubil.'
To je zadostovalo, da sta detektiva mladeniču napovedala aretacijo, ter ga odvedla na policijo. Tam je frizerski pomočnik po kratkem obotavljanju priznal, da je res umoril Kame-nikovo.
Fant je bil do nedavno za poslen v nekem salonu izven Prage. Toda dela se je naveličal, zato je sklenil oditi v prestolnico. Na tej poti je ukra del moško kolo, s katerim se je pripeljal na cilj in ga potem prodal za 150 Kč. nekemu sta-rinarju. V azilu Armade spa sa st je seznamil s Streševskim iii sklenil z njim prijateljstvo Šla sta v kino, kjer sta gledala neki detektivski film. Iz kina sta po potegnila v neki izkuh, na poti domov pa sta srečala •Ive lahkoživki. Streševski je krenil s svojo proti Vltavi, frizerski pomočnik pa je odpeljal Kamenikovo v neki hotel, kjer je naje1 sobo. Kamenikova je
zahtevala od kavalirja vina. Šel ie ponj in je prinesel tudi dve čaši.
O polnoči je Kamenikova zahtevala plačilo za zaužito ljubezen i a zaradi tega sta se sprla. Frizerski pomočnik, ki se je vpisal v hotelsko knjigo z Inžnim imenom Koček, je med prepirom stisnil Konienikovo za vrat in jo je tiščal tako dolgo, dokler ni izdihnila. Potem jo je položil na posteljo, prekrižal njene roke, zaprl vrata, šel po stopnicah iz hotela, naročil, naj ne motijo ženske v sobi, najel avtomobil in se odpeljal. Prvotno jo je hotel odkuriti iz Prage z vlr.kom, toda imel je premalo denarja in je med vožnjo spremenil svoj načrt. Naročil je šoferju, naj ga zapelje k Stre-ševskeinu, kjer je legel k počitku in spal kakor da se ni nič zgodilo.
Obdukcija je ugotovila, da je bila Kamenikova zadavljena. Frizerski pomočnik je izvršil ta zločin poldrugo uro pred iztekom svoje mladoletne dobe, zato ga bo sodilo posebno sodišče. Kljub temu mu grozi ječa od dveh do petnajstih let.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
DOMAČE ŽIV Ali" 72 strani. Cena .....................30
GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	JS5
HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena	JO
Trda ve*. Cena 1.— 12 KRATKOČASVIH ZGODBIC. 72 str. Cena	J25 PO STRANI RL0BI1. 159 strani. Cena ....	M POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str.	JI PREDTRŽANT. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	JSS SANJSKA KNJIGA ....................................................M
SANJSKA KNJIGA ..................................................M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 stranL Cena.............40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani Cena ................JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ....................,76
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLK. 67 stranL Cena	H
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naSe").
180 stranL Cena ...................................JB6
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L5t
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena ....................JSS
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 stranL Cena	.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NAR0DA;
216 WEST 18th STREET

NEW YORK. N. I;
ulj is
New York, Friday, November 29, 1935
THE LARGEST SLOVENE UA1LT IN U. 3. 2.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih-
Za Glas Naroda priredil I. H
96
PRVI ZVEZEK.
' Nesti več ne izprašuje. Bral pa sfem na njenem obrazu: «. imela poguma me vprašati. Molče sedi in solze ji tečejo .z odi.	1
Dospemo do Riliardovega stanovanja in njegova gospodinja nas sprejme z vsem poštovanjem. In gospodu Barki takoj prične hvaliti udobnost velikega divana.
S plahim obotavljanjem prestopi Nesti prag sobe. S tresočimi rokami odloži pajčolan. Nato pa je bila pridna gospodinja Očetu vzame klobuk iz rok in površnik, ga pelje v spalnico, mu pripravi umivalnik, da si more umiti obraz in roke in prinese krtačo, da očisti obleko prahu.
Ko je gospod Barka hotel vedeti, zakaj je v tako pozni uri potrebna tako velika skrb, mu predlagam, da gre z menoj v mestno klet. Tega predloga se je prestrašil in je na moje prigovanje vedno odgovarjal z ne. Tedaj pa mu Nesti reče nekaj besed na ušesa. Zgane se in s široko odprtimi očmi gleda v mene. Nato pa pride nadenj mrzlični nemir.
~^9reva, da, greva!
Sedaj ga ni bilo več mogoče zadržati, in ako bi Nesti za njim ne nesla na hodnik klobuka in površnika, bi me gologlav potegnil za seboj!
—	Za božjo voljo vas prosim, govorite, gospod doktor! — jeclja, ko prideva na ulico. — Kje jef Povejte mi, da,, prosim vas, prosim!
—	Pomirite se, gospod profesor. Vse se bo rešilo in na najboljši način. Samo pojdiva, tukaj na ulici ne moreva stati. — Primeni ga za roko. — Pojdite! In kadar boste vse izvedeli, boste pomirjeni. Ko bi svoj prihod samo en dan zakasnili, potem bi iz pisma, ki vam ga je gospod Albert odposlal, izvedeli.
—	Kaj, tudi on jo je videl? In mi je pisal? O, vem, 6aJ je, da, vedno tako dober do mene. Toda nisem mogel čakati. Saj sem se še danes ves dan bal da pridem prepozno. Saj je mogla ono pismo pisati tudi že na potu. In samo pečat na pismu, da, mi je izdal, da je bilo pismo v Monakovem oddano. Kaj sem pri pogledu na te vrste občutil, vam ne morem povedati. Bog ve, da, kako ljubim svojega otroka. Ta otrok! In mogla mi je pisati take besede! Naj jo pozabim, da me nikdar več noče videti in da je izgubljena za mene. Ali naj bi potem še odlašal z iskanjem svojega otroka? Saj sta navzlic temu potekla dva strašna dneva, predno sem mogel odpotovati, da, toda rajši bi prodal svoj zadnji stol, predno bi se dotaknil denarja, katerega se mi je upala poslati. Meni, svojemu očetu! Ta ostudni, grdi denar! Saj ji ga bom zopet vrnil. Out i m, da mi prsti gore ob tem denarju. Saj ni mogoče, da bi v tako kratkem času mogla zaslužiti tako veliko vsoto. Strašno! Vem, da, da takih besed ne bi smel govoriti — pred vami, da — toda ne morem prikrivati. To je močnejše kot moja volja.
—	Mirno me poslušajte, gospod profesor! Mislim, da vsled bolesti greste v mislili in besedah predaleč. Tako strašna ni cela stvar!
Pripovedujem mu o razočaranju, ki ga je Joža doživela v Frankobrodu in o njenem spoznanju s Kolerjem.
—In ž njim je sedaj šla v Monakovo! — se razburi gospod Barka. — kako brezvesten mora biti ta človek, ki osamljeno dekle pregovori k takemu koraku!
—	Delate mu krivico, gospod profesor. Koler je moj prijatelj, kar ne bi bil, ako ga ne bi smatral vrednega tega prijateljstva. V njem je umetniška kri, ki bolj vroče občuti in prostejše misli. Joža pa mu je tudi bolj nejasno razložila svoj življenski položaj. Koler je mislil na siroto.
—Očeta je zatajila! In ga prišteva k mrtvim, da, medtem ko--
—	Gospod profesor! Tega ne smete vzeti tako natančno.
Jozino obnašanje skušam opravičiti s pritiskom njenega
položaja. Ko mu imenujem ime Regina Palmer, gospod Barka obstane, ko bi se slabost oprijela njegovih kolen.
—	Regina Palmer! To je bilo, da, ime njene matere! In da je to ime, ki mi je bilo v življenju najsvetejše — ne, to ni lahkomišljenost. To slabo, pokvarjeno srce, ki imena matere ne drži sveto..
Da ga pomirim, mu pravim, kar mi je v trenutku ravno prišlo na um, kako to kaže, da spoštuje spomin svoje matere, da je hotela ravno na to ime nakopičiti veliko čast, katero je upala tedaj, ko je zapustila domačo hišo, doseči na gledališkem odru. In ko tako govorim, ves čas težko sloni na moji roki in vedno izprašuje:
—	Mislite! Mislite!
Prideva do mestne kleti, katero je razsvetljevala rdeča svetilka. Ko prideva v veliko, s plinovimi svetilkami razsvetljeno, z vinskim duhom napolnjeno in hrupa polno dvorano, opozorim gospoda Barko, da ga raztreseni na vse, kar je bilo po mojem mnenju kaj važnega. Kažem mu velike fresco slike ter prebiram pod njimi šaljive napise.
—	Lepo, da, lepo, zelo lepo! ^
In vedno posega s prsti po naoflkih.
Sedeva v kot, kjer je steno krasila podoba ženitovanja v Kani Galilejski.
Na vsa vprašanja, ki mi jih je stavil v naraščajočem nemiru, sem odgovarjal z opozarjanjem, da more sedaj tudi telo priti do svoje pravice. Imel sem mnogo opravila, predno je privolil, biti moj gost. Le po sili je jedel in močno rensko vino je samo srkal. Ko pa zopet in zopet trčim z njegovim kozarcem, se o taja njegova uljudnost in nemir se poleže. Počasi dobe njegova lica rdečo barvo in postane bolj zgovoren. Spravljivo razpoloženje, ki ga je v njem zbudilo vino, skušam utrditi. Pripovedujem mu o Kolerjevi ljubezni do Jože, mu zagotovljam, da ima Koler edino misel, da bi bil z Jožo združen za celo življenje in mu nisem mogel dovolj prehvaliti, kaka sreča je ta zveza za Jožo, ker je mlademu umetniku mogoče prerokovati sijajno bodočnost.
V njem sem dobil hvaležnega poslušalca, ko mu naslikam, da bo imel na starosti se veliko veselje, ako bo videl Jozino srečo. Ko je sedaj pričel verovati na možnost te sreče, tedaj si je sam pripisoval večji del krivde nad zmoto svojega ljubega otroka.
(Dalje prihodnjič.)
VABILO K OTVORITVI
.NOVEGA KEGLIŠČA...
V SOBOTO ZVEČER, 30. NOVEMBRA, '35
V SLOVENSKEM DOMU 253 IRVING AVENUE	BROOKLYN, N. Y.
TRI NAGRADE ZA NAJBOLJŠE KEGLJACE PO $5.—, $3.— in $±—
ZA PLES BO IGRALA IZVRSTNA GODBA
Brez Vstopnine.
Za obilni obisk se priporoča — "Slovenski Doni" '
ZBIRKA.
zanimivih povesti
AKDERSOKOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ................................-35
ANDREJ HOFER ____________________________________________________50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BELGRAJSKI BISER ............................................35e
BOŽIČNI DAROVI ____________________________________________________35c
BOJ IN ZMAGA .......................................................20c
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c
CVETKE (prarljire za stare in mlade)________________30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ___________________25«
DEVICA ORLEANSKA ....*........................................50e
DEDEK JE PRAVIL, (pravljic«) ........................40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35«
FRAN BARON TRENK .............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLJN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slik« za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih t
Koreji) ------------------------------------------------------ 30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________________________30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ________________________25«
LJIDEVIT H KASTA K, POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON. krščanski detek iz Libanona _______________25«
MISOLINO. ropar Kalabrije _______________________________40«
MRTVI GOSTAČ ___________________________________________________35e
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _______________ 70c
MLADIM SRCEM (par krasnih trti« pisatelja
Meška) —................................................... 25e
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .................................„.. 50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillninn. Cena .........30
PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Aut. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena .....-............. .30
PRISEGA H 1'RONSKEGA GLAVARJA .............30
PABERKI IZ ROŽA ____________________________________________25e
PARIŠKI ZLATAR _____________________________________________35e
POŽIGALEC ..........................................................25«
PRSTI BOŽJI ............................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof fcmit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1.—
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ...............................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L iv..................... 40c II. zv.................40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ____________________30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
PRAVLJICE, Košut nik, II. zvezek. Cena...... .75
PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BEIA VRTNICA .................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ...1.........30«
KINA I1M) RINALDINI. Cena .............. .50
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
KI NA I,DO RINALDINI. Zanimiva roparska povest. Cena .............................. .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Katji krotitelj, nevarnosti In nezgode s i>otovaiija dveh mornarjev. Cena ............................ .00
SUEŠKI INVALID ....................................................35c
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ___________30«
SVETA NOTBURGA _____________________________________35«
STEZOSLEDEC .........................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ___________________________30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30«
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... 1._
TISOČ IN ENA NOČ (a slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. sv. $1.40; m. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, veC zvezkov
po ............................ JS®
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; a
slikami) ___________________________________________________$1.00
Trda ves.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po __________________________________________________50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60«
ZLATOKOPI (povest Iz Aluke) ___________________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L d«l ............ 40« H. del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ .50
13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. JM
RUSI V ABESINIJI
Med Rusijo in Abesinijo so obstojali že pred desetletji pri-pateljski odnošaji. Neguš Me-nelik je bil zvest prijatelj belega carja, obe državi sta si izmenjavali poslanike, ruski general Švedov, ki se je mudil kot vojaški ataše v Addis Ababa, se je z Menelikom tikal in je bil po njem gotovo najuglednejša osebnosi v črnem cesarstvu. Mnogo sinov abesinskih odlič-nikev s4.' je vzgajalo v Petrogra-du n. pr. Tekle Havariate, biv--i abesi::ski zastopnik pri Društvu narodov, ki ima v svoji družini še danes neko Rusinjo, hčer svojih ruskih rednikov. Havaricte obvlada izmed vseh evropskih jezikov ruščino najbolje.
Tmli sedanji neguš je Rusom zelo naklonjen, zato ni čudno, da j? med njegovimi veljaki tudi kakšen Rus. Najslavnejši med njimi je pač Miška Babi-če v. negušev letalec. Njegov oče je bil stotnik, ki je prišel kot član ruske vojaške misije pred mnogimi leti v Addis Ababa. danes pa je abesinski dedžamač (general), častni guverner pokrajine Kafe, negušev učitelj itd. Babičev st. je bil tudi dober prijatelj rasa Makonena. negušovega očeta in se je poro-I čil z neko njegovo sorodnieo, 11'amrsko princeso. Starejša hčerka iz tega zakona je poroče-j na s princem Nasibujem, harar-j skim in ogadenskim guvernerjem ter vojskovodjo, srednja z rasom Getačujem iz Kafe, najmlajša je še dekle, izmed o-beh sinov se najmlajši priprav Ija za vstop v vojsko, starejši Miška Babičev, pa je ponos svojega očeta in dežele.
M'škn Babičev je služil kot letalec v francoski armadi, in se ga njegovi prijatelji tam še danes spominjajo kot ljubeznivega in drznega človeka. Samo no rumenkasti koži in nakodranih laseh mu je videti, da ima v sebi pol amharske krvi. Je ljubljenec dvora, žensk in vse dežele. Ko je neguš prerl kratkim prvič letel, je pilotiral Miška in cesar je pozneje dejal, da se j^ čutil v njegovem varstvu popolnoma sigurnega. A-besinija ima, kakor znano, le malo letal in še ta so zastarela, toda če izvrstno rabijo abesinski armadi s svojimi poizvedovalnimi poleti in poročevalno službo, če so doslej ušla še vsem zasledovanjem hitrih in modernih italijanskih letal in se ni še nobenemu zgodilo nič hudega, tedaj je to Miškova zasluga in zasluga slovitega zamorskega letalca Juliana, ki je isto tako v službi abesinske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« WRIT lttfe 8TKKKT NSW XOBK, N. X
Pita* NAM ZA GENS VOZNIH LIS PO V, RS-ESRVACIJO KABIN. IN POJASNILA EA PO-TC-V AN J*
I
rtllllimiiininiiiianmmiiiiiiiiiimmiiiniimiimmwiHHMwi—
29.	novembra: Berengaria v Cherbourg
30.	novembra: Cbamplain v Ilarre Conte (li Savoia v Genoa
3. decembra : Manhattan v Havre
6.	decembra: Bremen v Bremen
7.	decembra:
lie de France v Havre
14. decembra: Washington v Havre Lafayette v Havn» Aijuitania v Cherbourg Kur«>i>a v Bremen Rex v Genoa
28. decembra:
Conte di Savoia v Genoa
VAŽNO ZA
IMAMO V ZALOGI j f NAROČNIKE
KNJIGARNI "GLAS NARODA*
216 West I8th Street : : : New York, N.Y.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
s poštnino vred.
Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936, ki izide vkratkem.
NAPRODAJ
POSESTVO V JUGOSLAVIJI v vasi Glinek blizo železnice in šole v Mi ruski dolini. Za podrobnosti se izve pri lastniku: Frank Novak, TJ. R. 5, Belwood, Ont., Canada.
Advertise in 'Glas Naroda"
Cena 50 centov
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
99
i
Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnina, Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi žele* li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k'aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojin imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
LUNA SE BO RAZLETELA?
Znani angleški astronom sir James Jeans prihaja do zaključna, da -e mogoče bližamo katastrofi meseca. Luna, ki se nahaja v neprestanem gibanju proti naši premičnici, utegne zaiti v takozvan "pas nevarnosti", kjer se bo razletela na kose Ostanki meseca bi v tem primera po sodbi astronoma o-koli zemlje stvorili kolobarje,! kakršne vidimo okrog Saturna. I Jeansova napoved je povzroči-J !a v angleški javnosti prilično vznemirjenje.
SMRT NAJIMOVITEJŠEGA ITALIJANA.
V Milanu je preminul Carlo Feti inelli, predsednik Credita Ttaliana in upravni svetnik množili industrijskih podjetij. Podlegel je kapi v starosti 55 lot. Pokojnik je veljal za naj-irnovitejšega moža v Italiji. Njegovi, premoženje, ki si ara je nabral ^ lesno kupčijo, cenijo nad milijardo lir.
PO SUHEM IN PO VODI
more voziti tank, ki ga vidite n a sliki. Tank je iznajdba neke ga ruskega inžinirja ter se je izborno obnesel. Sovjetska vlada jili bo začela iz delovati v velikih množinah.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LaosMa
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftH Walsenburg. M. J. Bvak
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chk-agc, J. Bevčlč, J. Lukanlc* Cicero, J. Fabian (Chicago. C leer« In Illinois)
Joliet, Mary Bambich, Joseph Tf*% • ▼at
La Salle. J. Spellcb Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Joie Zelen*
KANSAS:
Qirard, Agnes Sfetnlk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, ,1. Cerne (za Penna-W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular MINNESOTA:
Chisbolm, Vran k Goni« Ely, Jos. J. Pesbel-Eveleth, Louis Gouže Gllltert, Louis Vessel Hibbinfc. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch
Montana:
Roundup. M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaba. P. Broderlck NEW YORK: Gnwanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Kaatt
OHIO: Barberton. Frank Trohr
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Ksr linger, Jacob Resulk, John Slapv'Jc Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John fe
Warren, Mrs. V. Racbai Youngstown. Anton Ktkeu
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlni Conemaugh, J. Brenvec Exoort. Louis SopsnlU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Malh Kaasln Greensburg, Frank Novak Joimatown, John Polanta Krayn, Ant. TautelJ Luzerne, Frank BaUoeh Manor. Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdrtfrer West Newton, Joaeoh Torao
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank gkak Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Diamond viUe, Joe Rollch
Vsak lasfnpnlk late pstiJU za it» to, kater« Je prejel. Tutmfci rajs
UPRAVA "GLAB NAM02A