v Ljubljani, g četrtek, dne iz. tprlla isae. Štev. 84. Leto xxxiu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob- javljenju primeren popust. « Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne, Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. veijd po pos.il : za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70 Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez K|. H ©a »v 1* M 1 ■ političen ust zq slousnski norod Pojasnilo h koroškim razmeram. Ne vtikamo sc radi v razpore obmejnih Slovencev, ker vemo, da jim je sloga potrebna. A žal, da še sedaj med obmejnimi Slovenci ne spoznajo povsod, da z liberalizmom ne pridejo nikamor. Iz nespametnih ozirov na propalo liberalno kliko na Kranjskem store marsikatero neumnost, ki sc potem maščuje nad njimi. Zadnji čas je »Narod« prinesel liujskajoč članek o koroških razmerah, katerega namen ie, razdvojiti koroške Slovence. Z ozirom na oni članek smo dobili sledeče pojasnilo: Ob velikanski udeležbi zaupnikov iz cele slovenske Koroške se je vršil dne 22. marca letni občni zbor političnega društva za koroške Slovence. Pri tajnikovem poročilu se je pritoževal »Mirov« urednik g. Ekar, da »Mir« pri nas nima dovolj podpore in za-slombe in jc to nezdrava prikazen, da izven-koroški slovenski listi na Koroškem bolj pro-spevajo kot domače glasilo. Pri debati o tajnikovem poročilu sem se oglasil k besedi ter dokazal na podlagi zanesljivih podatkov, da je g. Ekar v začetku radi neznanih mu razmer storil veliko napako pri »Miru«, ker je pri dopisih doslovno in dosledno črtal vsako besedo o krščanstvu. Ljudem, ne samo duhov nikom tudi kmetom to ni ugajalo. Počasi so ponekod, posebno v zavedni podjunski dolini izgubivali zaupanje do »Mira«, niso ga razširjali temveč opuščali ter si naročevali »Naš Dom«! Polagoma seveda vsled prošnje in grožnje so pri »Miru« krenili na drugo boljšo pot,, a bilo jc prepozno. Kot katoliški Slovenci in naročniki zahtevamo glasilo pisano v katoliškem duhu. Isto in jednake misli posebno glede francoskih razmer, dunajskega katoliškega shoda in glede poljudnejše pisave so izražali gg. dr. Arnejc in dr. Ehrlich, župnika Majerhofcr in Treiber. Vnela se je potem živahna in burna debata. Nekateri so »Mir« zagovarjali, drugi spet niso bili zadovoljni. Cesar bi ne pričakovali, sc je zgodilo. »Slov. Narod« je prinesel gotovo ne v prilog slogi zlobno in lažnjivo poročilo o shodu in napad na e. dr. Arnejca in mene, ki sva sicer res pri »upornih iungovcih« bila najbolj glasna. Gosp. dopisniku odgovarjam sledeče: Po sodbi vseli je bil »Mir« najbolj še urejevan za Haderlapovih časov. Imel je tedaj jasen program, bil poljuden in zanimiv. Verska katoliška ideja v zvezi z narodnostno idejo ima na Koroškem prava tla. ko je misel, da leži edino le v narodnostni ideji spas koroških Slovencev le prazna fraza brez vsake podlage, realnosti in vspeha. Odločno zavračam podtikanje, da bi bil plačan za to, da razširjam na škodo »Mira« štajerski »Naš Dom«. V čast si štejem, da seru pridobil gotovo več sto naročnikov za »Naš Dom«, a dobil za to nisem niti beliča in tudi ne zahtevam. Ne dam si vsake malenkosti plačati prav mastno,. LISTEK. Juda. Malorusko spisal Ivan Kossak. V glavi mu jc šumelo — kakor bi tam si-kalo gnjezdo gadov. Krčevito je stisnil zobe, močno zaprl oči — hotel je odstraniti, zadušiti ta šum, oni peklenski hrup misli — hotel je z izredno napetimi močmi preprečiti ono sikanje gadov, ki so mučili njegove nesrečne možgane. Vzdihnil je težko, roke so brezmočno omahnile, glava se je nagnila. Naenkrat jc vzkliknil od strahu. Trepetal jc na celem životu. — Zaslišal jc. da se bliža maščevalec, čutil je njegovo dihanje že blizu sebe — spoznal je, da mora bežati — rešiti sc — a ni mogel se premakniti z mesta. Maščevalca ni bilo . . . Vzdignil se je ter počasi izšel iz hiše. Nemirno je gledal kroginkrog . . . V tem je slišal, da ga nekdo zasleduje . . . šel jc torej hitreje . . . hitreje . . . kakor bla- kakor nekateri takozvani rodoljubi, ki poznajo slovensko ljudstvo le kot molzno kravo. Cunjo imenujete »Naš Dom«, ker ste liberalci. Se vam ne čudim. Prilaščam si sodbo, da poznani precej dobro koroško slovensko ljudstvo in razmere. Ako na Koroško ne bi prihajal v tolikem številu »Naš Dom«, v podjunski in rožni dolini ter v velikovškem in celovškem okraju, bi imeli vse polno »Štajercev«, s katerim se gotovo bolj strinjate, kot z »Našim Domom«. Morda Vam ni znano, da izdaja za Korošce ravno »Siidmarka« in drugi nemško - liberalni kapitalisti ogromne vsote za »Štajerca«. Niso naju z g. dr. Arnej-cem nahujskali »Slovenčevci«, tudi ne škof in katoliški Nemci, kakor nekateri trdijo. Četudi sva »dvoje priznanih puhlih glavic«, imava vendar svoja jasna načela in principe. Nisva sama. Imava pripadnike in bila sva tolmača ne samo lastnih misli temveč tudi mišljenja in želj velikega števila zbranih mož. Vsi drugi govorniki so povdarjali tudi najine misli, tudi tisti, ki so kakor g. Huttner ustali, da bi naju prokleli kot nekdaj prerok Balaam, a so naju nehote blagoslavljali. Tudi predsednik gosp. poslanec Grafenauer je v svojem sklepnem govoru izražal iste misli. Le go- vorimo jasno, da se na Koroškem enkrat res zdani! Neumna je fraza, da leži edino [ e v narodnostni ideji spas koroških Slovencev. Kot slovenski duhovniki smo sc in se bomo na Koroškem največ borili za narodno stvar. Le poglejte naše težavno stališče in naš boj radi materinskega jezika pri krščanskem nauku v šolah! Kaj nam je treba? Pred vsem nam je treba jasnega programa, in tukaj more zavzemati katoliška misel praktičnega krščanstva prvo mesto kot podlaga vsemu delo, vanju. Treba je nam Korošcem značajev, zna-čajne inteligence, značajnfh kmetov in delavcev. Kdo drugi jih vzgaja, če ne vera? Zakaj imamo najboljše može in volilce v podjunski dolini? Ker je tam tudi v verskem oziru najbolj probujeno ljudstvo. Od več gospodov sem pooblaščen izjaviti to-le: Enkrat za vselej si odločno prepovemo, da bi nam slovenskim duhovnikom dajali navodila v politiki isti ljudje, ki so narodni le pri č a š i r u j n e g a v i n c a ter tam napi-vajo v »proslavo mile domovine.« V Celovcu in tudi drugod sede skupaj zbrani, uganjajo tam svojo filistersko politiko in precejajo posamezne rodoljube zunaj na kmetih. Naro-dovci! Radi vam prepustimo vse delo! Pojdite ven med narod zvrševat posebno šc drobno delo, pojdite ob času volitve agitirat od hiše do hiše, požirajte surovosti v nekem oziru sorodnih vam nemškutarskih liberalcev in videli boste, da jc velikokrat slovenski duhovnik na Koroškem res pravi mučenik, ki žrtvuje zdravje, čast in premoženje. Pišete, da za take elemente kakor sta Arnejc in Poljanec na Koroškem ni prostora. Z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da liberalna stranka, ki še n i t i p r o g r a m a n i m a, ki nima n o b e n i h j a s-n i h načel v verskem, narodnem in demo-kratično-socialnem oziru, da stranka, katere edino delo i e n e g a c i ja i n n a s p r o-t o v an j e, pri nas na K o r o š k e m n e b o d o b i 1 a t a 1. V. P o I j a n e c. To ic moška in odkrita beseda, kakršne smo si želeli, l iberalni iilistri, ki jih ni nikdar videti na bojnem polju, ker znajo varovati svojo kožo, ne bodo metali polen pod noge možcin, ki delajo in se trudijo v najtežavnejših' razmerah! Boljše je, iznebiti se liberalnih, razdiralnih elementov, kakor pa pustiti, da pokvarijo vse delo tudi onim, ki imajo veselje in navdušenje za koristno narodno in ljudsko delo! PROGRAM NOVE OGRSKE VLADE. Koalicjskc stranke so imele včeraj zvečer shod. Navzoči so bili vsi ministri.. Novi ogrski ministerski predsednik dr. VVekerle je obrazložil svoj vladni načrt. Naglašal jc, da hoče koalicija napraviti zopet pravni red in da je zato prevzela prehodno vlado. Pred vsem hoče odpraviti one naredbe, ki so kršile ustavo in varovati pravice onih, ki so se borili za ustavo in jo zagotoviti tudi za bodočnost. Koalicija je prevzela vlado po načelih nagodbe iz 1. 1807, a ni zatajila svojih načel, kar tudi nihče zahteval ni. Vlada se jc le obvezala, da ne izproži v prehodnem stanju vprašanja o službenem in poveljnem jeziku in pa o skupnosti armade. Zahtevati namerava nova ogrska vlada indemniteto za proračuna iz I. 1905 in 1. 1906 in pa izredne kredite, ki so iili že dovolile delegacije. Zakonito se mora urediti razmerje s Hrvaško, izvoliti delegacije in dovoliti vojaški novinci. Vlada ni prevzela dolžnosti, da izposluje višje število vojaških novincev. Trgovinske pogodbe moramo odobriti, da ne trpimo škode in da ne pride do mednarodnih zapletljajev. Glede na carinsko in trgovinsko pogodbo z Avstrijo ostane med Avstrijo iu Ogrsko prost promet brez carine. Delovati hočemo, da se uveljavi mesto carinske zveze carinska pogodba z Avstrijo. Le če ta stremljenja ne bodo imela zaželjenega vspeha, hočemo obdržati reciprociteto. Vlada bo storila vse, da se uredi valuta. Vlada izvede tudi volilno preosnovo na demokratski najširši podlagi, tako, da bode smel izraziti svoje mnenje vsakdo, ne da bi trpela narodna ideja in osobito upravičeni zastopniki delavskega stanu. Ko izvede vlada svoj program, razpiše nove volitve po volilnem redu in potem odstopi. Vlada ni prevzela nikakih drugih obveznosti in tudi vladar si je obdržal svobodo. Podroben načrt obrazloži Wekerle, ko sc snide ogrski državni zbor. Izjavil je. da hoče vlada nastopiti proti vsaki zlorabi pri volitvah iu da hoče gledati na čistost javnega življenja. Na rokah se jc pokazala kri. Pogledal je dlan in glej tu so bili srebrniki srebrniki v eni, v drugi roki . . . na zemlji, na drevesih, v zraku in drevesa, skale, kamenje, zemlja in nebo so porogljivo klicali samo eno, edino besedo: izdajalec! in tupatam, v rokah, na zemlji, na drevju, srebrniki, beli srebrniki. In zopet mu jc bilo tako grozno, zelo grozno . . . Zavpil je od strašne bolečine, zavpil je divje da bi preglušil te strašne besede — a zaman . . . Ves krvav, odrt, utrujen obupno jc gledal najbližjo palmo iu tudi ona je šumela isto besedo: izdajalec. In nebo in zemlja in cel svet je klical: izdajalec. In povsod vsepovsod so bili srebrniki, beli srebrniki . . . V brezmejni jezi, v groznem strahu, v brezupni zadregi, v naglici ic zlezel na palmo, odvezal si je pas, privezal je en konec na vejo, drug konec si je ovil okrog vratu in sc je spustil navzdol . . . Pas jc stisnil grlo Juda je umrl. Prevel Pr. štingi. zen jc letel ... ne ozirajoč se ... dalje . . . dalje . . . In misli roje po njegovi glavi . . . gadje sikajo — močno sikajo ... in nekdo jc že za njim . . . zdaj . . . zdaj ... ga zagrabi . . . Bežal jc, kar je mogel. . . izpodtaknil se je ob kamen ter je padel na tla. Ozre se . . . tiho kroginkrog . . . žive duše ni. Glava .ie težka in nekaj v nji tolče, kakor bi kdo razbijal z dvema kladivoma ob naklo. Srce utriplje nepravilno, mrzli pot je oblil čelo. Krene s pota v palmovi gaj . . . Posluša šum listja . . . ono šumi, šumi zmerom le eno grozno, prokleto, strašno besedo: izdajalec, izdajalec, izdajalec! ! Zdi se mu, da vsako drevo, vsak listič posebej kliče zaporedoma to besedo, to grozno, prokleto besedo: izdajalec. Njegov obraz se krčevito skrivi, očesa divje buljijo v drevesa; trga obleko raz sebe, puli rdeče lase iz glave, bije z glavo ob tla, maši si ušesa ... in vendar listje kliče: izdajalec, izdajalec . . . PRED NOVIMI VOLITVAMI NA OGRSKEM. Izvrševalni odbor liberalne stranke je sklenil, da predlaga večerni strankini konferenci, naj se liberalna stranka z ozirom na politični položaj razpusti. Nekaj pristašev liberal. kluba namerava pristopiti ustavni Andrassy-jevi stranki, večina, in med njimi tudi grof Štefan Tisza se pa ne namerava več udeleževati politčnega življenja. Ustavna stranka se pa boji Tiszovih pristašev in je sklenila, da ne sprejme pred volitvami novih članov. Neodvisna Košutova stranka zdaj živahno napreduje. Ponujajo sc osebe., ki bi rade kandidirale na njen program. A stranka nastavi za In naenkrat sliši, da celo nebo, zemlja, kamenje, skale, da narava kriči na vso moč to grozno, prokleto besedo. Tak strah, tako grozni strah se ga loti, da napne vse svoje moči in zopet začne bežati. In drevesa so vpila grozno, ravno tako tudi zemlja, kamenje, skale, nebo, vsa narava je vpila strašno in samo eno besedo: izdajalec ! Pospešil je korake. Bežal je pred to prokleto besedo, pred neizmernim strahom, strašno muko. Naenkrat skrajno razljučen krene v gozd, odkod je izšla ona beseda, iu v brezmerni jezi se jc vrgel na drevesa, lomil veje, grizel skorjo z zobmi . . . Krvava pena mu je pritekla iz ust. In polomljene veje so šumele, šumele strašno le eno prokleto besedo: izdajalec. Razkačen, kakor divja zver, lučal je v nje kamenje — in tudi kamenje je klicalo — le eno, edino besedo: izdajalec. Vrgel se je na kamenje, suval z nogami in grizel v brezmočni jezi. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, UpravniSkega telefona Stev. 188. kandidate svoje prejšnje poslance. Stari lisjak Banffv ni pa nič zadovoljen z novim .položajem najbrže zato ne, ker se ni vsedel na mehki mnisterski sedež. Zato pa hoče vstopiti v opozicijo, dasi je sedanja vlada v dobrih rokah. Jako ganljivo se jc poslovil vladar od Fejer-vary.ia. Cesar je hotel povišati svojega zvestega generala v grofovski stan, a stari general je odklonil vsako povišanje. VVekerle odpotuje na Dunaj, da predloži vladarju v podpis dekrete za honvednega in hrvaškega ministra in za hrvaškega bana. VVekerle se ob tej priliki sestane tudi z Go!ueho\vskim. Vojaške nabore nameravajo razpisati med 10. in 15. junijem. GALIŠKI NAMESTNIK ODSTOPI? »Naprzod« poroča, da namerava najbrže odstopiti gališki namestnik grof Potočki, ki se ba.ie nc strinja z Gautschcvo volilno reformo. STAVKE. Akcijska pivovarn a v P I z n u počiva, ker stavkajo delavci. Tovarno sta stražili predvčerajšnjim dve vojaški stotniji, včeraj pa orožništvo. Delavci so sklenili, da bojkotirajo pivo »Akcijske pivovarne«. Delavci v Zadružni pivovarni delajo. V Bcrolinu stavka 1000 oseb konfekcijske stroke. V Parizu stavka 800 p o š t n i h sel o! v, ki raznašajo tiskovine. Stavki se je pridružilo tudi več pismonoš. Stavka rudarjev v Eronardu in Bruye-resu je končana. V Botirgesu so se spopadli stavkujoči zidarji z orožniki, kakor tudi v Billygrenayu. GOLUCHOVVSKi NE ODSTOPI. Z Dunaja poročajo dobro poučeni krogi, da so vsa poročila izmišljena o odstopu (iolu-chowskega. Uezui/ še uedno deluje. Ognjenik Vezuv leži v najkrasnejšem kraju Italije. Ni šc dolgo, ko je vsak tujec, ki je prišel v Napolj, sc peljal tudi po Coo-kovi železnici na Vezuv. Vezuvska železnica je vozila po krasni zemlji, cvetočem vrtu. Ni neobdelanega koščka zemlje, ki rodi trikrat več, kakor drugod. Železnica se dviga in odpre se pogled na čarobni Napoljski zaliv, ob katerem leži vedno lepo mesto Napolj. A ko se dvigne železnica, se odpre pred začudenim očesom črna, žvepljena puščava. Pozorišče se izpremeni. Železnica vodi po lavi, in po pepelnatem snegu. Opisi o sedanjem Vezu-vovem izbruhu so popolnoma podobni živemu opisu o Vezuvovem izbruhu 1. 79. po Kristusu. Razburjeno morje, pepelnati dež, podzemsko gromenje, vse spominja na opis mlajšega Plinija o poginu Pompeja. Od takrat je razsajal Vezuv več ko oOkrat. Med posameznimi izbruhi so bili dolgi presledki, v katerih so ljudje pozabili na nevarnost in zopet naselili in prenaredili vezuvsko okolico v raj, dokler ni ognjenik zopet uničil ves njihov trud. Veliko ljudi jc izgubilo žc nagloma življenje vsled Vczuvovega bljuvanja. Tako je izgubilo življenje 1. 1631. približno 4000 oseb in je bilo uničenih mnogo cvetočih krajev, ko je počival ognjenik celih 131 let! In 3. junija 1. 1794. je izgubilo življenje približno 15.000 oseb. Tudi sedanji Vezuvov izbruh spada med najhujše pojave ognjenikovih podzemskih sil. Včeraj ob 10. uri 19 minut dopoldne je brzojavil profesor Matteucci iz opazovalnice na Vezuvu: O svojem in o stanju karibinierjev, ki so zasuti zmenoj vred v opazovalnici, ne poročam. Vso noč do 8. ure zjutraj smo bili popolnoma zasuti v pesku. 'Navidezno je zdaj boljše, ker je Vezuv bolj miren, kakor kažejo aparati. Po sodbi profesorja Matteticcija se bo ognjenik kmalu pomiril. Rimski dopisnik »Lokalanzeigerja« je obiskal profesorja Matteuccija v opazovalnici. Ob njegovem obisku je deloval ognjenik z vso silo. Opazoval je bljuvanje pepela in vihar. Neki uslužbenec Cookove železnice je bil tako pogumen, da je šel do železniške postaje, ki leži na Vezuvovem vznožju. Poročal je, da je kolodvor popolnoma uničen. Na zahodnem vezuvskem pogorju se je odprlo več žrel, ki blujejo pepel. Blizu kolodvora se jc odprlo žrelo, iz katerega se dviga par. Sarno in San Genaro razrušena. Pepelnati dež je uničil mesto Sarno v pokrajini Salermo. Uničeno mesto šteje 20.000 prebivalcev. Večina prebivalcev se je rešila. Sarno je industrijsko mesto s predilnicami, v katerih dela 8000 delavcev. Tudi San Genaro je uničil pepelnati dež. V San Genaru so bile ubite 3, ranjenih pa 11 oseb. V pro-vinciji Caserta dežuje pepelnati dež. San Genaro šteje 6000 prebivalcev. Skoda v Sarnu in San Genaru še ni znana. Vesti o uničenju Sarna in San Genara uradno še niso potrjene. Torre del Greco. Včeraj zjutraj ob 4. uri so došla o položaju v Torre del Greco sledeča poročila: V Castellamare so pripeljali vlaki več tisoč beguncev iz Torre del Greco. Begunci so bili pokriti s pepelom in v jako žalostnem stanju. Pripovedovali so, da divja v Torre del Greco hud vihar in da padajo z neba kameni. Veliko hiš je porušenih. V mestu je več uradnikov in vojakov brez živil in vode, ki se ne morejo rešiti, ker jim je goreča lava zaprla pot. Promet s Torre del Greco je popolnoma ustavljen. Ze nekaj dni ne vodijo vlaki, pretrgana sta tudi brzojavna in tele-fonična zvtza. Med osebami, ki ne morejo zapustiti rpesta, so tudi poročevalci dveh nemških in dveh angleških listov. Finančni minister se je pripeljal s smrtno nevarnostjo na malem pamiku v mesto, kjer je nadzoroval bolnišnico. Neprestano pada na nesrečno mesto pepel in pesek. Mesto je popolnoma v temi. Malo število oseb, ki so še v mestu, upa, da jih rešijo parniki. Ker neprestano pada pepel, je položaj v mestu vedno bolj nevaren. Napolj. V Napolju je prebivalstvo zelo poparjeno. Veliko trgovin je zaprtih. Begunci hodijo v dolgih izprevodih po cestah. V rokah nosijo goreče sveče, pred izprevodi pa križe in podobe svetnikov. Včeraj zjutraj so zaprli šole in sodišča, da pripravijo prostor za begunce, ki jih nastanijo tudi v kraljevem gradu. Položaj v Napolju je naravnost obupen. Nebo je rumeno. Od časa do časa se čuje Vezu-vovo rjovenje in podzemsko gromenje. Ljudstvo je nosilo podobo sv. Januarija po cestah. Ljudje molijo kleče po cestah, rjovejo obupani in poljubljajo križe. »Coriere dela Sera« napada napoljski občinski svet, češ da je ukazal, naj odstranjajo pepel s streh, na lastnih strehah pa občinska uprava tega ni izvrševala; vsled česar se je porušila tudi tržnica. Došlo je tudi poročilo, da se je podrla napoljska tobačna tovarna in da je izgubilo življenje 800 oseb, a ta vest ni bila istinita. Povzročilo jo je dejstvo, da je zahtevalo delavstvo, naj se preneha z delom. Predvčerajšnjim zvečer je padal na Napolj gost dež rdečega peska; po polnoči je postal bolj redak. V porušeni napoljski tržnici Monteovilleto je izgubilo življenje 12, težko ranjenih je bilo 24, lahko pa približno 100 oseb. Napoljski prefekt je ukazal, da morajo zapreti vsa gledališča in zabavišča. Veter je prinašal včeraj zjutraj še vedno pepel v mesto. Po napoljskih cestah leži pepel 5 cm visoko. Poročila iz vezuvske okolice. V S o m m i V e s u v i a n i je porušenih 50 hiš. močno so poškodovane tudi tri cerkve. Boje se, da se razruši tudi občinska hiša. Pepel in pesek pokrivata 2 m visoko zemljo! O 11 o j a n s k i begunci pripovedujejo da se neprestano podirajo hiše v Ottajanu. Ottajansko prebivalstvo beži v sosedna mesta iu vasi. VSanGiussepppe stoje hiše do ene tretjine svoje višine v pesku in pepelu. V San Giuseppe so dobili iz razvalin 110, v Ottajanu pa 50 mrtvili oseb. Včeraj zjutraj je prestrašil močan pepelnati dež prebivalstvo v okrajih Vasto in Arenaccia. V okraju Mcrcato je razburila prebivalstvo vest, da se je podrl stolp karmeličanske cerkve. Jetniki so udrli iz ječ, a so preprečili vojaki beg. Na vzhodni Vezuvovi strani je zdaj najbolj v nevarnosti mesto Cersola, ker jo dosega žveplen ognjenikov dež. Iz vulkanovih žrel se vedno izlivajo nove lavine reke. Položaj v obvezuvskih občinah je vedno bolj obupen. Primanjkuje kruha in celo vode. Pri Portici je zadel vsled teme neki vlak na stoječ vlak. Ranjenih jc bilo mnogo oseb. Ottajanski podprefekt je poročal, da se položaj poslabša vsako uro. Našli niso 200 mrtvecev, kar jih je pa ostalo pri življenju, stradajo. Za 2000 oseb potrebujejo kruha. Izstradane ženske so vzele s silo vojakom živež. Za ranjence primanjkuje nosilnic. »Ma-ttino« poroča, da sta se včeraj ob 1-uri ponoči podrli v Sommi Vesuviani municipalna palača pa sous prefektura. Položaj včeraj ob 4 uri — liof rlrtrlpnrt • O 1"» J , T O I C f * r C\ in /..llllltlj OpioUJC I13L . I H.UUUI.U, J jv popolnoma zapustilo Torre del Greco, Sarno in San Genaro, v nevarnosti sta Portici in Cercola-Pogliomarino, ker močno dežuje pepel in pesek. Bosco-Trecase ni porušena. List »Roma« trdi, da Bosco Trecase ni popolnoma porušeno. Lava je preplavila le vas Oratorio, a prebivalstvo sorešili, ker so takoj opozorili prebivalstvo na nevarnost. Na begu. O begu pred lavo dohajajo zelo pretresljiva poročila. Neka ženska je bila prisiljena da je pcjpustila svojega hromega moža. Neka mlada deklica je rešila svojega 601etnega očeta s tem, da ga je odnesla na hrbtu. V noči nesreče je vse spalo in nihče ni slutil nevarnosti. Strašno podzemsko gromenje je vzbudilo prebivalstvo. — V Castellatnmare je zbranih 25.000 beguncev, ki stradajo ker primanjkuje kruha. Potniki »Bohemije.« Precej strahu so prestali potniki na »Lloy-dovi« ladji »Bohemia«. V Napolju je šlo več potnikov na kopno, a se niso vrnili pravočasno, vsled česar so bili zanje že v skrbeh. Skrbje minila, ko so se vrnili 4 potniki nazaj na krov in naznanili, da so ostali potniki v Pompeju, odkoder ne morejo, ker ne vozi noben vlak. Državni parnik je nato prepeljal ostale potnike iz Pompej v Messino, kjer so zopet vstopili na »Bohemio«. Med temi potniki sta bila tudi štajerski deželni poslanec dr. Buchmiiller in pisatelj Miiller-Guttenbrun. Kraljeva dvojica zopet v Napolju. Včeraj ob 1. popoldne sta italijanski kralj in kraljica zopet odpotovala v Napolj, kamor sta došla ob pol sedmih zvečer. Obiskala sta takoj bolnišnico, v kateri so ranjenci od mon-teolivetske nesreče. Kraljica je podarila 100.000 lir za ponesrečence. V Napolj je tudi odpotoval ministrski predsednik Sommino. Pomožna akcija in sočustvovanje. Vlada je ukazala vojaškim oblastim, naj porazdeluje kruh med prebivalstvo. Ustanavljajo tudi ljudske kuhinje. Za pospravljanje pepela s streh so organizirali delavce. Iz Flo-rence. Rima, Bologne in Messine so odpotovali vojaki v ponesrečene kraje. Prihajajo tudi ognjegasci. Francoski senat je izrekel svoje sočustvo italijanskemu senatu zaradi vezuvske nesreče. Splošno se opaža, da ni nemški cesar izrekel svojega sožalja ob nesreči. Sklepajo, da tega ni storil, ker Italija v Algecirasu ni nastopila za Nemčijo. Kako visoko bljuva Vezuv. Profesor Lorenco sodi, da je dosegel iz Vezuva dvigajoč se dim visočino 7000 m. Profesor Mercalli sodi, da se bliža konec bljuvanju. Sicilijansko prebivalstvo se boji, ker počiva letos ognjenik Stromboll v Cataniji na Siciliji, da bo sledilo sedanjemu miru silovito bljuvanje. Štajerske noulce. š „Topničarsko zvezo" snujejo v Celju Nemci za vse doslužene topničarje »nemškega" mišljenja. š Na stolu v bolnišnico so nesli v ponedeljek rudarji svojega tovariša. V mestu Celju je to vzbudilo splošno pozornost. Nekateri so razširili vest o nesreči v rudniku Pečovniku. A to ni resnica ; rudar se je poškodoval pred dvema mesecema, sedaj so ga nesli pa v bolnišnico, ker so se kazale hude posledice. š Povožen otrok. V torek, dne 3. t. m., je sodar 1 1 e š e k v Hrastniku poslal svo~> jega šestletnega otroka po žganje. Na potu je otrok .prišel pod težki voz, obložen z živim apnom. Kolesa so šla čez otrokovo truplo; otrok je bil na mestu mrtev. š Novo zastavo je dobila Marijina dekliška družba v Celju. Zastava jc stala 400 K in je lep okras farni cerkvi. š Požari se v zadnjem času po celjski okolici čudovito naglo in pogosto ponavljajo. V teku enega tedna je gorelo štirikrat. Trikrat so goreli gozdovi, dvakrat pa poslopja. V enem slučaju je dokazano hudodelstvo, v drugih slučajih je kriva neprevidnost. š Umrla je 7. t. m. graščakinja na Majer-bergu pri Celju Ana Strubeckcr roj. Mar-šchall. Prepeljali so jo na Dunaj. š Maruša Skalova, priniadona ljubljanskega gledališča koncertuje 15. t. m. v Narodnem domu v Celju. š Politično društvo »Naprej« v Celju javlja s tem, da priredi na dan 22. aprila 1906 ob 2. uri popoldne javno zborovanje v »Narodnem domu« v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Volilna reforma. (Referent gosp. dr. J. Hrašovec.) 2. Posvetovanje o državno-zborskih volitvah namesto umrlih državnih poslancev gg. Zičkarja in viteza pl. Berksa in o kandidatih, ki se morebiti oglase. 3. Po svetovanje o ustanovitvi narodnega sveta za Slovensko Štajersko in 4. Slučajnosti. š Umrla je na svojem gradu pri Sv. Martinu v Rožni dolini gospa Ana Štrubecker. Vsled padca na tla si je pretresla možgane in dan potem izdihnila. V Frankovcih pod Humom blizu Ormoža je umrl veleposestnik gosp. Martin M u n d a. š Rajheiiburška čitalnica priredi dne 16. aprila ob 4. uri popoldne v restavraciji »Un schuld« vcsclico z igro »Zamujeni vlak« in »Eno uro doktor.« Po predstavi prosta zabava in ples. Ob tej priliki bo vozil vlak ob pol 10 uri zvečer iz Rajhenburga v Zagreb. KoroSke novice. k Vsled stavke krojaških pomočni kov v Celovcu imaio mojstri veliko škodo Dobivajo novih moči od zunaj ; pomočniki pa zapuščajo mesto. Stavkujoči so izjavili, da so pomočniki, ki delajo za konfekcije, izključeni od stavke in lahko delajo. S tem trpi torej le mala obrt, naravnost pa se podpira kapitalistična, judovska konfekcija! k Umrla je v Celovcu gospa Ana Vi-rant. k Med vožnjo je umrl nadgeometer ožef Umschaden v Celovcu. Peljal se je v vozu od svojega stanovanja po poslih. Ko je voz prišel na mesto, so našli Umschadna mrtvega. Zadela ga je srčna kap. k Protestni shod se je vršil cvetno nedeljo v Celovcu proti reformi zakona in svobodni šoli. Udeležilo se ga je okrog 1000 oseb, kar je gotovo ogromno število za nemško-nacionalni Celovec, posebno pa še radi tega, ker je bil to prvi kršč. socialni shod v Celovcu. Govorili so uredniki N e u n-t e u f e 1 iz Gradca, dr. F u n d e r z Dunaja, Schwelcher iz Gradca in dr. Pupovac, dež. poslanec. k Odlikovan [e c. in kr. polkovni zdravnik I. razr. dr. Jožef Treiber od 7. pešpolka z zlatim zaslužnim križcem s krono. k Za nedeljski počitek se je v nedeljo vršil dobro obiskan shod v CtHovcu. k Ogenj. Včeraj zjutraj 11. t. m. je v Celovcu na beljaškem krogu ogenj uničil del Vfllkerjeve hiše in zaloge za pohištvo. Povz. je precejšno škodo, ker je v enem skladišču uničeno gotovo izdelano pohištvo. Glavno skladišče, v katerem je za okroglih 50.000 K izdelanega pohištva, so pred ognjem obvarovali. Ogenj je nastal vsled malomarnosti enega vajenca, kateri je v delavnici lep kuhal in se, ne da bi ogenj pogasil, odstranil. Ko so pa drugi ogenj opazili, je bilo že prepozno. Dneune novice. Zaveznika ljubosumna. Včerajšnji »Narod" zopet na dolgo govoriči o »klerikalno-nemški zvezi", A na laž ga postavljata danes nemški glasili „N. Fr. Presse" in »Deutsche Stimmen". „N. Fr. Presse v daljšem članku pravi izrečno, da tvorijo Nemci in liberalni Slorenci sedaj večino v zbornici. Obe stranki sta bili, pravi ta list, z vladno reformo nezadovoljni. Izvolila si je pa vsaka drugo pot, da doseže svoj namen: Nemci so zahtevali temeljito pripravo predloge v odseku, liberalci so pa takoj začeli obstuirati. Izrečno stoji potem, da so Nemci »dieBundes-genossen" liberalne stranke. Člankar, ki je brez dvoma vodilni politik nemškega veleposestva, se le jezi, da so liberalci prelomili dogovor z Nemci ter jim vsled tega izreka svoje globoko zaničevanje. Bolj jasno govore »Deutsche Stimmen", ki očitajo liberalcem »neodkritosrčnost in verolomstvo". O dr. Tavčarju pravijo, da stoji ta mož „im Geruche der Deutschfreundlichkeit" in je torej tem grše od njega, da je prelomil Nemcem dano besedo. Posebno pa se bavijo „D. St." s Hribarjem, o katerem pravijo: »Najperfidneje se glasi iz ust Hribarja in tovarišev očitanje, da so se Nemci združili s klerikalci, da bi uničili napredno meščanstvo ! Ljubljanski župan bi po zadnjih aferah imel dovolj povoda, da se pohlevno poslovi od javnosti. V vsakem drugem mestu bi bil Hribar kot župan in poslanec nemogoč, da, boljši elementi v takozvani slovenski napredni stranki pač skrivaj zdihujejo, da bi jih Bog rešil takih prijateljev." Nato očitajo »D. St." liberalcem »zahrbtno izdajstvo". Opominjajo jih na obvezni dogovor med liberalci in Nemci, po ka tereni ne bi smeli pustiti nobenega predloga. »Slov. Ljud. Stranke" pred rešitvijo proračuna in skupno z veleposestvom od kloniti »klerikalni" predlog za splošno in enako volilno pravico. To je torej točka med liberalci in Nemci sklenjenega dogovora. Zato pa očitajo »D. St." liberalni stranki lažnivost n hinavščino (Verlogenheit, Heuchelei, Unaufrichtig u. Treulosigkeit). Zveza torej, kakor je iz tega jasno, še obstoji. Za kon, ki sta ga sklenili liberalna in nemška stranka, je še veljaven, samo da si oba zakonska očitata nezvestobo, izdajstvo in pre-šestvo. Adorazporoke še ni prišlo Lasala sc bosta, a slednjič si bosta odpustila ter ostala skupaj. Prav liberalen zakon! Iz velike ljubosumnosti, s katero si očitata med sebojne pregrehe, sklepamo, da je med njima ljubezen še velika. Če bo trajna, bomo videli Za razporoko očividno nista vneta. + Gabrščkove manire. »Lumpjc, lopovi sleparji« — to leti vse vprek v »Soči«, ki je pravi tip barabstva. V eni zadnjih številk niše Gabrščck n dr. Gregorčiču s popolnim podpisom: »Še bom grmel nad debelo glavo prečastitega maziljenca Gospodovega, da se mu bo topilo maslo na glavi in ga dušilo počasne, pa gotove smrti. Po debeli koži tega rinocerosa bo še pela moja palica! —■ Mi pa bomo delovali naprej, da bodo Gregorčič in njegovi hlapci zeleni in rumeni jeze in zavisti.« — Tako piše ta vneti agitator za razporoko, in če se kdo oglasi proti taki pisavi, mu kot velik rodoljub očita, da nima ljubezni do bližnjega. Goričani, kako dolgo boste še redili tega človeka. Binderjeva pripravnica. Tri srebrne vence so položili pri Griinovi slavnosti pod Grtinovo podobo, in sicer so jih darovali nemški gimnazijci, realci in nemška zasebna pripravnica za učiteljice. To je delo profesorja, ki mu ni toliko za pesništvo, kakor za politiko. Dr. Binder vzgaja dosledno v vse-nemškem duhu in organizira nemško mladino za boj. Vkljub temu, da je to dovolj znano, so mu zmanjšali učne ure na realki zato, da more voditi zasebno nemško pripravnico za učiteljice. V tem je zistem, kajti Binderjevemu vplivu hočejo izpostaviti kar največ naše učeče se mladine. Za ponemče-vanje je zlasti ženska pripravnica pripraven zavod, ker ga obiskuje mnogo slovanskih deklet. In zdaj smo videli, da zlagajo slovenska dekleta denar za srebrni venec nemškemu pesniku, ki je tako za-ničljivo govoril o slovenskem narodu ! Ali ni to sramotno za Slovence ? Tako daleč smo prišli, ker se povsod pri šolstvu upoštevajo v prvi vrsti le nemške želje. Tudi realko hočejo popolnoma ponemčiti, kar dokazuje najnovejše imenovanje. A o tem bomo še govorili. + Tuji kapital. Kos za kosom lepe slovenske dežele prihaja v tujo last vsled domače brezbrižnosti. Koliko naravnih zakladov v slovenskih pokrajinah si je osvojil tuji nemški kapital, kateremu služi in tlačani slovenski delavec, ker imajo domači krogi premalo smisla za industrijo in sploh podjetja, ki donašajo ljudstvu zaslužek, narodu korist. Na slovenski zemlji si opomore in šopiri tujec, naše ljudstvo pa si mora v tujini iskati kruha. Kako Ncmci uporablajo svoj kapital, kaže zopet naslednji slučaj. Dne 25. sušca je bil v Pragi občni zbor zveze nemških hranilnic. Predsednik Sobička je naznanil, da je zveza v Gradcu 1. januarja t. I. ustanovila podružnico, ki je bila tempo-trebnejša, ker si Slovenci na nevero-jetni način osvajajo Spod. Štajersko. — Pranemec Sobiček torej tudi ne ve, da je Spod. Štajerska od pamtiveka slovenska in se prav lepo zahvali za pomoč nemške zveze. To dejstvo pa bodi Slovencem bodrilo, da ne spe, marveč čuvajo slovensko posest. + Imenovan je deželnovladni konceptni praktikant g. dr. Rudolf Andrejka pl. Livno-grad v Radovljici za deželnovladnega konci-pista. + Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je razposlalo zaspanim podružnicam naslednjo okrožnico: »V izkazu za 1. 1904 je Vaša slavna podružnica znamovana brez doneska. Izrecno Vam beležimo, da ne smatramo za dolžnost slednjega Slovenca delovati v naših podružnicah — prav tako ne, kakor bi energično zavrnili trditev, da je naša in nikogar drugega dolžnost skrb imeti za družbo sv. Cirila in Metoda. A, če nas je sklical narod na to stalo, ne moremo in ne smemo umakniti se danes ali jutri brez vzrokov. Prav tako sodimo o Vas. Dokler ste zvani načelniki svoje podružnice, sme Slovenstvo s polno zanesljivostjo pričakovati od Vas, da delujete njemu v prid, sebi pa v čast in zadoščenje. Pričujočim Vas prijazno vabim na trud za ljubi rod. + Kako delajo brzojavne čestitke liberalnim muzikantom. Iz Litije sc nam piše: V 81. št. »Slov. Naroda« je iz Litije priobčena brzojavka: »Litijski občinski odbor je z navdušenjem sklenil, da se izreče narodno naprednim poslancem za njih možato postopanje ob znani vladni predlogi glede volilne reforme iskrena zalivala in neomejeno zaupanje. Glasovala je za predlog tudi klerikalna manjšin a.« To jc grda laž. Bilo je pa tako. Kar na hitro sc jc zmislil Jenko, da se skliče izredna seja samo zato, da se izreče zaupanje liberalnim muzikantom. Naši možje še vsi vedeli niso za to sejo in za kaj sc gre. Navzoči so bili naši samo trije možje. Ko je dal Jenko na glasovanje ta predlog, so res vstali liberalci, našisopaz glasnim pro te sto m obsedeli. To je resnica. Sicer sc bomo pa še pečali z Jenkom, ki hoče imeti komando nad vso Litijo! Gozdni požar. Dne 10. t. m. ob pol 11 tiri dopoldne jc začel goreti gozd »Tiha do- |a« poleg železniške proge pri Postojni, ložar je opazil železniški čuvaj Matija Zorž I sicer takoj po odhodu vlaka štev. 185 a. Lgnano je, da so požar povzročile iskre že-Izniškega stroja. Tekom dveh ur je pogorelo llia gozda in znaša škoda 1000 kron. Pogasili I ogenj ognjegasci iz Postojne in bližnji po-Istniki in delavci, sicer bi ogenj lahko uničil |se tamošnje nasade za pogozdovanje krasa. I — Nesreča v tovarni. V Beli Peči na Go-lnjskem je ponesrečil v tovarni za jeklo 65 |t stari delavec Alojzij B a c h e i n e r. Priti ga je transmisijski jermen in mu zlomil loko. j — Cehi v Postojni. Včeraj se je skozi Ijubljaiio peljalo si ogledat postojnsko jamo r gojencev trgovske akademije iz Kraljevega pradca. | - Cipkarstvo. Ravnateljstvo osrednjega tipkarskega kurza na Dunaju nam poroča: Ministrstvo za uk in bogočastje je pooblastilo [avnateljstvo c. kr. osrednjega čipkarskega lnrza, da sme na Dunaju prirediti enketo, pri lateri naj bi prizadeti krogi izrazili svoje žele glede trgovine z domačimi čipkami. Tr-Jovske in obrtne zbornice so naprošene, da lovabijo k tej enketi eno ali več oseb iz kro-jov založnikov, trgovcev s čipkami ali dru-|ih interesentov. Knketa se bo vršila od 21. |o 25. maja. — Šolska Statistika iz leta 1900 je še pre-lej pomanjkljiva, ker podatki niso zbrani po ►notnih načelih. Naučno ministrstvo je odre-lilo, da se morajo podatki o ljudskih šolah so-Itavit vsako leto po^ stanju 31. grudna za Isako šolo posebe. Šolska oblastva pa bodo Ircdlagala svoja poročila vsaka peto leto. fako bodo podatki popolnejši, šol. oblastva pa Imela manj nepotrebnega dela. j — Tovarniško restavracijo v Vevčah je Irevzel g. Jožef Manhart. I — Podčastniški podporni sklad je ustanovilo vojno ministrstvo. Ud je lahko vsak Jdalje službujoči podčastnik, kateri se zaveže Iv treh mesečnih obrokih plačevati po eno lirono. Iz tega sklada dobijo enkratno pod-Iporo vsi tisti podčastniki, kateri so na kak [način ponesrečili ter so za službo nesposobni lin vsled tega od vojaščine odpuščeni. Ravno [tako tudi dobijo enkratno podporo rodovine luinrlih udov. Podpora bode tem večja, čim [več denarja se bode nabralo. Nadziranje tega Isklada bode oskrbovalo vojno ministrstvo [potom preglednikov podčastnikov dunajske Karnizije. — Samomor. Blizu Cervinjana se je ■ustrelil všji stavbeni inžener tržaškega na-|mestništva Rihard P e t e r 1 u n g e r, Vzrok [neznan. — Požar v Št. Andrežu. V ponedeljek [zvečer je gorelo v Št. Andrežu pri Nanutu ob cesti pod cerkvijo. Goreti je začelo ob 8'/s, in sicer v spalni sobi krčmarja Karola Nanuta. Ogenj se je hitro razširil, pogorela je hiša, drugo poslopje, krčmarsko orodje, razne mobilijc in drugo, trgovcu z jestvinami Jos. Nanutu v isti hiši pa so znesli ven mnogo blaga, katerega se je dosti pokvarilo. Škode je okoli 15.000 K. Pogorelec je zavarovan. — Umrla je v Gorici gospa Frančiška Smrekar roj. Urbančič, stara 27 let. — Topliške novice. Bliža se kopališka sezona in delajo se mnogovrstne priprave za postrežbo cenjenih gostov, ki pridejo v Toplice popravljat obolele ude in utrjevat svoje rahlo zdravje. V gradu so sobe parketirane in na novo preslikane, v knežji kopeli so zadelali votlino v stropu in odstranili starodavni železni cilinder. Vse je prenovljeno in moderni dobi, primerno urejeno. Novodošli kapelnik novomeške mestne godbe Čeh gospod Hahla je bil te dni v družbi trgovca gospoda Kastelica tukaj ter predložil ponudbo, da ob času glavne sezone vsak teden enkrat, in sicer ob četrtkih, priredi koncert. Zbral je v Novem mestu poseben oddelek godcev lokašev. — Gostilničarji so se preskrbeli z izbornimi vini iz Štajerske in Dolenjske. — Ker se je bilo lani število to-pličarjev vsled »miliarije" skoraj za tretjino skrčilo, se nadejamo letos tem mnogobroj-niše udeležbe in obetamo p. n. obiskovalcem vso pozornost in najboljšo postrežbo. — Deželni odbor je zagotovil vso pripomoč za temeljito popravo vodovoda in bo postavil na viru napeljave v Podturnu novo turbino. — Graščina soteška pa se bavi s projektom električne razsvetljave kopališča. Na Dvoru in v Soteski ima na razpolago izdatno množino vodnih sil, ki se bode porabila za proizvajanje in oddajanje elektrike. — Vsled milega podnebja se narava čudovito hitro razvija in v nekoliko dneh se bo že čezinčez oblekla z zelenjem. — Vsem starim in novim gostom kličemo: „Vesele praznike in na svidenje v Toplicah". — Občinski odbor je sklenil izjavo za krščanski značaj zakona. — Na Vršnih selih je pogorela hiša Matije Mavsarja št. 78. — Odgnali so domov na Kranjsko iz Gorice 22 letnega Iv. Sodjo iz Suhorja, ki je prestal v Gorici zapor enega meseca, ker se je z begom hotel odtegniti vojaški službi. — Šparglji. Na trg v Gorici so že prišli šparglji. Včeraj so jih prodajali kilo po 4 K. »Radič" zelen po 60 v kilo, salata po 60 v, špinača po 30 v in brokeljni po 30 v kilo. Ljubljanske novice. lj »Lampetov rokopis« in narodno-na-predna zagovednost . »Narodno napredna« stranka, ki do jeseni nima programa, jc dobila vendar jako hvaležen opravek: Ona študira dr. Lampetov rokopis. Kakor imajo po muze- jih spravljene rokopise Napoleonove, Beethovnove itd., tako se kaže pod steklom kot velika zanimivost povaljan kos papirja z velikim napisom, da je to dr. Lampetov rokopis. Dr. Lampe je prijazen in postrežljiv človek in je uredništvu »Slov. Naroda« postregel spri-stnim in pravim rokopisom v obliki popravka po § 19. tisk. zakona, v katerem taji, da bi bil razstavljen rokopis njegov. Uredništvo »Sl. Naroda« je z veliko pieteto razstavilo tudi ta rokopis, in zdaj romajo napredne trume pred okno študirat dr. Lampetov rokopis in z vnemo primerjajo vsak r in s. Odločno na-lodno-napredni možje prisegajo, da inta »Narod« prav in da dr. Lampe laže. Kakor hodijo Indijci častit Buddhov zob in Mohamedanci se klanjat sveti Kaabi, tako spoštljivo hodijo liberalci okoli »Lampetovega rokopisa«. Tudi stave se že sklepajo, kakor pri konjskih dirkah. Najprej je stavil seveda »Slovenčev« poročevalec, da oklic ni dr. Lampetov. »Narod« pa stave še ni sprejel, ker se mu ne zdi varna. Mi pa svetujemo liberalni stranki, naj ona zdaj ko je brez programa, dotični pklic sprejme za svoj program — vsaj do jeseni. Kaj tako pametnega doslej sploh še ni imela v programu. Morda sprejmejo liberalci ta kos papirja za svoj fetiš ali si ga celo kak narodno-napreden voditelj obesi okolu vratu kot talisman. Vse-kako je pa zanimivo, da ta »Lampetov rokopis« tako pretresa vso liberalno stranko, da se že boji vsled njega za bodoče občinske volitve. Kaj bi bilo šele, če bi bil »Lampetov rokopis« pristen. lj Umivanje nog v ljubljanski stolnici. Starčki, ki jim je danes premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič noge umival, so sledeči: Zupan Janez z Visokega pri Šent Juriju v 91. letu, Pezdir Janez z Rudnika v 91. letu, Koprivec Jernej iz Šmarja v 88. 1., K r i s t a n e c Jožef iz Srednje vasi pri Šent Juriju v 86. 1., Andrej Šorl z Rupe pri Kranju v 85. I.. M a k o v e c Tomaž iz Borovnice v 83. 1., K e r č Tomaž iz Pre-doselj v 82. 1., An cel j Mihael z Dovjega v 82. 1., K a s t e 1 i c Andrej iz Ljubljane v 82. 1., P r i m e c Janez iz Ljubljane v 81. 1., B 1 a ž i č Janez iz Postojne v 79. 1., P c n k o Matija iz Slavine v 78. letu. Izmed lanskih so umrli: Ccljar Anton, Blažir Miha, Vclkovrh Matevž, Mrzlikar Gregor, dva sta pa obolela. lj Straši. Piše sc nam: Slavno uredništvo »Slovenca" v Ljubljani. Z ozirom na včerajšnjo notico »Straši" v Vašem cenjenem listu, v kateri omenjate tudi tiskarno Dragotina Hribarja kot »nezanesljivo", iz katere prihajajo rokopisi v okno »Slovenskega Naroda", dovoljujem si pripomniti, da tiskarne, oziroma njenega vodstva ne zadene v tem slučaju nobena krivda. Kakor v vseh tiskarnah, tako je tudi v tiskarni Dragotina Hribarja strogo prepovedano izdajati javnosti tiskarniške zadeve ; da se pa v marsil emerit. višji duhovnik v Le- £ viko, spričuje, da proti nje- b govim želodčnim težkočam | najbolje učinkuje (tudi F odvajalno) P želodčna tinktura \ G. Piccolija, dvornega I založnika Nj. Svetosti in $ lekarja v Ljubljani, Du- | najska cesta. 1 stcklenica velja 20 vin. in se £ vnatija naročila z obratno pošto P 2371 izvršujejo 16 & Trgovina olja 0000 G. Benedetič, Trst, via Valdirivo 8. Zaloga dobro preskrbljena z vsakovrst- ( nim oljem iz najboljših pridelkov. Specia- g liteta finih vrst. Pošilja se v sodih in po " 553 pošti v limanih sodih. 5 6 I Na Bohoričevi cesti v Vodmatu se oddasta v najem: dve delavnici in drugi priročni prostori, pripravni za mizarje, kolarje, stolarje, ključarje, posebno za sedlarje ali lakirarje. Več se izve pri 809 1 Adolfu HauptmaniMi v Ljubljani na Resljevi cesti. Nova brivnica. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril ^ ^ novo brivnico ^ na Dunajski cesti štev. 11 (Frelihova hiša). Zagotavljajoč točno, čedno in solidno postrežbo se priporočam za mnogobrojen obisk. 822 3-1 Ivan Kosec, brivec, Dunajska c 11. inusce ri v Vevčah. Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel s I. aprilom letos tovarniško restavracijo v Vevčah. Potrudil se bom, da si z izborno, ceno kuhinjo, zajamčeno pristnimi vini ter nsjbolj renomiranim Goškim marčnim pivom pridobim najpopolnejše zaupanje velecenjenih svojih gostov. Pričakujoč številnega obiska bilježim velespoštovanjem Josip Manhardt, 805 6—1 restavrater. \ Za velikonočne praznike daje najcenejše : obleke za dame, gospode, deklice in dečke, kakor tudi klobuke in slamnike za gospode in dečke Angleško skladišče oblek tiJ^VSi^ t™ 5. 768 razpisuj ,,Vzajemno podporno društvo« v Ljubljani mesto uradnika S ki se, ako bi sc potrebno kvalificiral, nastavi v kratkem času kot uradr vodja. — Poleg jezikovne zmožnosti zahteva se strokovno znanje pošlo vanja v denarnem zavodu. 790 3_ Nastop službe in plača po dogovoru. Prošnje se vlagajo do 15. majnika t. 1. na naslov: Dr. Vinico Gre gorič, predsednik „Vzajemno~podpornega društva" v Ljubljani. Izupjena kuharica išče službe. Najrajše v župnišču, nastopi lahko takoj. Več pove upravništvo „Slovenca". -92 h Pošteno, skrbno 16 do 24 let staro, vseh domačih opravil vajeno----- Ivan Ja,x8su v LJubljani, Dunajska cesti | priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojei koles 2675 52-12 in dekle ki razume vsaj nekoliko računstva in navadnega knjigovodstva, dobi službo v malem mestu na deželi. Prednost imajo take. ki so poslovale že kdaj v mesnici. Naslov pove upravništvo. 777 5 5) pisalnih ^ strojev Pouk v šivanji in v vezenju n< stroje brezplačen. Ljubljana Resljeva cesta št. 3 Sv. Petra cesta št. 37 pri „¥eliki tovarni" 797 2—2 OOOOOOOOOOOO O oooooooooo o o 0000000 o o O OOO o 00000 O OO o o 00 o o 00 o o 00 o O OO o o OO o O OO o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o O OO o o 00 o o 00 o o 00 o O OO o o 00 o 00 o OO o o o o o o o o 00000 O o OO o F. IH. NETSCHEK : o. kr. dvorni dobivatelj : 000000003000 OOOOOOGOOO o OOOOOOO O 0 o o 000 0 priporoča svojo velikansko zalogo oblek OOOOO o 00 O o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o O 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o o 00 o 00 o o o o o o o 00000 o o 229 00000000000100100000000000 000 000 o 010 010 00 OIO 010 o 000 ooooooioloiolo 10010I010I01000000 ooo®®o I o olo o 1001 o olo o I o°°ooo OOOOOOOOOOOOOOOlOOlOOOOOOOOOOOOOOO za gospode in dečke za dame in deklice, Vsojam si slavno p. n. občinstvo opozarjati, da imam tudi zelo veliko fino izbiro v Salon-, Frack-, Smoking-in Jaquet-oblekah. — 2000 finih otročjih kostimov oddam po najnižji ceni. 3291 109 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste ront, zastavnih pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 Zamenjava Id ekakomptnje Rezervni zaklad K 200.000*-. Huje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje «r«6kc proti kurzal izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženitnlnake kavcije. m* B.teompt lo inka..o monlo. »M tur Bonna naroAtla. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Podruinioa v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. lulaiatoll tu iUkO"»rnl .(ounik: Op. IgnaaiJ Žitnik. tlak . natoimuc a->&.rna v i.junljani