Št. 208 (16.245) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod' 'ojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvoh Tretu. kjer je izšla zc^nia številka. Bil .. ''■"inski DNEVK-,:K v za- OrS . .. v .JV,. JeL04' ^382 ČffiAU - Ui. Ristori 28 - Te!. 0432 731190 _ __ _ . POŠTNINA PLAČANA V GOTOVH 7 500 LIR Spedizione In abbonamenlo_postale 45% Art 2, cemma 20t>, le£ t, legge 66296 - RUe d Trtesie Problem beguncev še vedno vospredju Sergu Premru Poleg pice, Špagetov in mandoline, Italija slovi zaradi svoje birokracije in zapletenosti zakonskih predpisov. Primer je vprašanje pribeznikov, s katerim se te dni ukvarjamo v Trstu: zakon iz začetka 80-ih let sicer pravi, da jim je treba nuditi začasno zatočišče in preživnino, doslej pa so se s tem vprašanjem morale ukvarjati razne človekoljubne organizacije, ker državna struktura ni opravljala svoje naloge. Ko je reka te dni narasla, ne da bi prestopila bregov, so odgovorni konCno pristopili k problemu in kaže, da so s pomočjo občinske in deželne uprave ubrali pravo pot. Vprašanja sploh rešujejo samo, ko se sprevržejo v dramatične krizne primere. Ko bi že pred Časom uredili center za začasno bivanje beguncev, ne bi sirsa javnost niti vedela za ta problem. V resnici je beguncev v Trstu le peščica, in bilo bi jih Se veliko manj, ko bi rimski mlini hitreje mleli prošnje o zatočišču. Med bosansko vojno so v Nemčiji začasno sprejeli vec kot dvestotisoC beguncev, pri nas pa so jih z veliko muko nastanili nekaj sto v Furlaniji in Nediski dolini. V resnici ni niti priliv nelegalnih priseljencev tako dramatičen, kot nas prepričujejo mediji: res je, da jih vsak dan prikaplja nekaj, vendar večino nemudoma izženejo Cez mejo. Vsekakor je bilo treba rešiti vprašanje centra, dogovorili so se za rešitev, ki ne ogroža nikogar |udi glede na dejstvo, da jih je omejeno število in da to niso kriminalci, pač pa ljudje, ki bežijo pred vojno, pred nasiljem, Pred smrtjo. V skupinici 15 Albancev s Kosova, ki so pribežali konec avgusta, so mladi, prijetni fantje, ki obvladajo jezike, so spoštljivi in Cisti: bi jih res radi poslali nazaj na Kosovo, kjer bi se znašli med MiloseviCevim krvavim kladivom in krvavim tnalom upornikov, samo ker jih ne maramo pred našim pragom? Na koncu pa Se vprašanje: zakaj se problemi prevečkrat rešujejo na račun okolice? Zakaj je doslej bil govor o Banih, Opčinah in Briscikih, izbrali pa so menda Križ kot sedež centra za begunce, niso pa pomislili na številne opuščene strukture v mestu? Na primer nekdanja gasilska postaja na Trgu Nicolini sameva že vrsto let. RUSIJA / S SKUPNO TISKOVNO KONFERENCO KONČAN AMERISKO-RUSKI VRH Clinton rotil dumo, naj pomaga Jelcinu za nadaljevanje reform Jutri drugo glasovanje o Černomirdinu - O Kosovu le splošna izjava z vrsto pozivov MOSKVA - S skupno tiskovno konferenco, na kateri je Clinton se enkrat pozval k nadaljevanju reform in podprl Borisa Jelcina v njegovem težkem merjenju moti z dumo, se je včeraj končal amerisko-ruski vrh, katerega konkretni rezultati so v resnici dokaj skromni. Poleg nekaj težko izvedljivih sporazumov o jedrskem orožju sta Clinton in Jelcin podpisala izjavo o kosovskem konfliktu, ki pa za svojo splošnostjo skriva razhajanja okrog možnosti mednarodnega posega za pomiritev spora. Bill Clinton se je sestal tudi z drugimi protagonisti ruskega političnega življenja, med njimi s komunistom Zjuganovom, ki je potrdil, da se Sef Bele hiše ne boji njegove stranke. Poverjeni premier Cemomirdin, ki je predložil Jelcinu seznam ministrov (štirje so potrjeni, med njimi zunanji minister Primakov), se pripravlja na jutrišnje drugo glasovanje v dumi, ki pa ga je povabila, naj odstopi od poskusa. Gotovo je namreč, da bo tudi tokrat pogorel, Čeprav je nacionalist Zirinovski nepričakovano napovedal, da ga bo podprl. Na svetovnih finančnih trgih je prišlo včeraj do močnih dvigov, ki so delno popravili hude izgube iz preteklih dni. Na 9. strani TRST / SEJA NA PREFEKTURI Kmalu center za begunce, zelo verjetno bo v Križu TRST - Na prefekturi se je včeraj odvil vrh za ureditev vprašanja pribežnikov, ki so zaprosili za politično zatoCi-SCe: gre za nekaj desetin ljudi, v glavnem za Albance s Kosova in Kurde iz Turčije in Iraka. Premostili bodo dosedanjo neorganiziranost, ko preživetje beguncev sloni predvsem Ce že ne povsem na človekoljubnih organizacijah v polletnemu obdobju, ki je potrebno, da jim birokracija odobri prošnjo po zaSCiti. Tržaška občina bo uredila, deželna uprava pa finančno podprla center za začasno bivanje beguncev: odpadla je hipoteza vojašnic, predlagali pa so, da bi jih nastanili v opuščeni rekreatorij v Križu. Včerajšnja kronika beleži tudi ostro obsodbo župana Illyja zaradi primera diskriminacije Afričanov, ki ju taksist ni sprejel v svoje vozilo, ter obsodbo Ljubljančana, ki je spremljal skupino nezakonitih tujih priseljencev, na eno leto in 8 mesecev zapora. Na 4. strani POLITIKA / SOOČENJE V LEVIČARSKI STRANKI V SKR se poglablja razkol Na obzorju izredni kongres Tržaški tajnik odločno na strani predsednika TRST - Člani in volilci Stranke komunistične prenove, a tudi vsi, ki jim je pri srcu usoda Prodijeve vlade in italijanske levice, z velikim zanimanjem spremljajo soočenje med strankinim tajnikom Faustom Bertinottijem in predsednikom Armandom Cossutto. To seveda velja tudi za tržaško federacijo SKP, katere tajnik Jacopo Venier se je včeraj zelo odkrito opredelil za Cossutto. V primeru, da ne bi prišlo do vladnega zasuka in bi se hkrati udejanil razkol med SKP in levo sredino, bi se po- ložaj takoj poslabšal in pred nami bi se ustvarili res dramatični scenariji. Propad prve vlade, ki jo podpira vsa levica, bi povzročil zgodovinsko travmo ter odprl pot kalnim manevrom desnice. Prava pot je vedno najtežja, zaključuje tajnik SKP, ki omenja Palmira Togliattija in Enrica Berlinguerja in potrebo po takšni komunistični stranki, ki bo znala uskladiti razredni boj z nujnostjo političnih zavezništev. Venier v svoji izjavi ne stedi s kritikami na račun Bertinottija. Na S.strani RIM - Polemikam in razhajanjem v Stranki komunistične prenove ni videti konca, tako da se na obzorju verjetno obeta njen izredni vsedržavni kongres. Tajnik Fausto Bertinotti in predsednik Armando Cossutta namreč ostajata vsak na svojem stališču, kar v teh okoliščinah skoraj onemogoča kakršno koli posredovanje. Predsednik je svoja stališča v polemiki s tajnikom objavil v včerajšnji številki strankinega glasila Liberazione, tajnik pa mu je takoj rezko odgovoril v nekaterih televizijskih intervjujih. Cossutta v bistvu oCita Bertinotti-ju, da mu je v resnici kaj malo mar za zasuk v politiki Prodijeve vlade, CeS da je njegov cilj edinole razkol z Oljko. Bertinotti to seveda odločno zavrača in meni, da Oljka doslej še ni pokazala nobene resnične volje za spremembe, ki jih predlagajo komunisti. Na 2.strani Za daljši umik prehoda Solarje TOLMIN - Načelnik upravne enote iz Tolmina Zdravko Likar je skupaj s tolminskim Zupanom Ivanom Božičem posegel pri Komisiji lokalnih organov mejne kontrole in ministrstvu za notranje zadeve Slovenije, v zvezi z obratovanjem mejnega prehoda Solarje. Posoška upravitelja se zavzemata za to, da se obratovalni Cas prehoda podaljša že s prihodnjim letom, ko bo asfaltirana cesta do prehoda tako z italijanske kot s slovenske strani. Na 3. strani Števerjan: konCno bodo odpravili usad GORICA - V ponedeljek je občinska uprava izbrala izvajalca del za saniranje usada na cesti med Oslavjem in Steverjanom. Odsek ceste je zaprt že nekaj let, promet pa "zaCasno” urejen po obvozu. Dela bodo veljala nekaj nad eno milijardo lir, ki jih je zagotovila Deželna služba za civilno zaščito. Cesto naj bi uredili in ponovno odprli prometu v največ šestih mesecih. Na 11. strani Borci obsojajo blatenje Kardelja LJUBLJANA - Odbor za spomeniško varstvo in muzejsko dejavnost pri glavnem odboru Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je včeraj pri republiški upravi kulturne dediščine protestiral zaradi nezakonitega posega na Kardeljevem spomeniku v Ljubljani, za katerega se je v torek odločila Liberalna stranka, ki je obeležju dodala novo ploščo. Na 3. strani Svetovna akcija proti pedofilom LONDON, RIM - V obsežni mednarodni policijski akciji proti pedofilski mreži so včeraj aretirali veC kot 100 oseb v 21 državah. Mreža se je posluževala interneta. Posebno razširjena je bila v Evropi, kjer so včeraj izvedli kakih 80 aretacij, a razpasla se je tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji in v drugih izvenevropskih državah. Tudi v Italiji so zaprli moškega, ki je bil vpleten v mreži, in sicer v Neaplju. Kaže, da so v Italiji proizvajali del pornografskega gradiva. Na 2. strani ČRNA KRONIKA / POLICIJA ARETIRALA VEC KOT 100 LJUDI V 21 DRŽAVAH Mednarodna akcija proti pedofilski mreži Pedofilska mreža se je posluževala interneta LONDON, RIM - Včeraj je prišlo do obsežne mednarodne policijske operacije proti pedofilski mreži, ki se je posluževala interneta in na njem med drugim objavljala na tisoče slik otrok. V okviru operacije so aretirali več kot sto ljudi v 21 državah, med temi tudi moškega v Italiji, točneje v Neaplju. Akcijo je koordiniral oddelek britanske policije za boj proti kriminalu pod vodstvom funkcionarja Johna Stevvardsona. S konvencionalnim imenom so jo poimenovali Operation Cathedral, za tarčo pa je imela oziroma še vedno ima pedofilsko mrežo imenovano Wonderworld (Svet čudes) z bazo v ZDA. Uporabniki te mreže so si izmenjavali pornograski material, dogovarjali pa so se tudi za sestanke z otroki. »Fotografsko gradivo je takšno, da bi obrnilo želodec vsakemu kolikor toliko normalnemu človeku,« je na včerajšnji tiskovni konferenci v Londonu dejal vodja operacije Stevrardson. »Gre tudi za slike nekaj let starih otrok. Čeprav se zdi neverjetno, v nekaterih primerih so v ta strahotna ponižanja otrok vpleteni tudi njihovi sorodniki in celo starsi,« je še pristavil. Preiskave so se pričele pred meseci, in sicer v Veliki Britaniji. In-perpol pa je zastavila svojo akcijo na vrhu, ki je bil v Lionu. Pri tem so se poslužili izvedencev v plovbi po internetu in tako prišli na sled številnim uporabnikom. Včeraj zjutraj so istočasno sprožili vrsto aretacij in hišnih preiskav v 21 državah. V Evropi so aretirali skupno kakih 80 oseb, 32 pa v ZDA. Preiskave v Evropi so zajele Veliko Britanijo, Dansko, Belgijo, Nizozemsko, Avstrijo, Italijo, Francijo, Portugalsko, Španijo, Finsko, Norveško, Nemčijo, Avstrijo in Rusijo. Izven Evrope pa so se preiskave raztegnile, poleg v ZDA, še v Kanado, Brazilijo, Čile, Izrael, Japonsko in Avstralijo. Kot rečeno, je v okviru operacije prišlo do ene aretacije tudi v Neaplju. Slo naj bi za 40-letnega inženirja brez sodnih precedensov. Zdi se, da bodo zaprli še koga. Preiskave v Italiji vodi namestnik državnega pravdnika v Neaplju Diego Marmo, raztegnile pa so se tudi v druga italijanska mesta, in sicer v Turin, Bologno, Firence, Rim in Catanzaro. Kaže, da so v Neaplju tudi proizvajali pornografsko gradivo, ki so ga potem vključili v internet. To seveda pomeni, da so tu tudi spolno zlorabljali otroke. Vodja preiskav v Italiji Marmo je na včerajšnji tiskovni konferenci vsekakor zatrdil, da naj bi bile slike, ki so jih posneli v Italiji, »manj surove in nasilne« kot drugo pornografsko gradivo pedofilske mreže. Preiskave v Italiji je po mnenju samih preiskaovalcev znatno olajšal zakon proti pedofijili, ki ga je pred nekaj meseci odobril italijanski parlament. Za spolno zlorabo otrok zakon med drugim predvideva od 6 do 12 let zaporne kazni. NOVICE RIM / SODSTVO Povračilo evrodavka s trinajsto plačo RIM - Vlada bo vrnila 60 odstotkov evrodavka, : katerim so italijanski državljani lani omogočil vstop Italije v skupno evropsko devizo, v 13. plači Odvisnim uslužbencem bodo delodajalci obraču nali 60 odstotkov plačanega zneska ob davčni izra vnavi ob koncu leta (običajno s 13. plačo). Neodvi sni delavci in podjetniki pa bodo lahko z evrodav kom kompenzirah davke ah prispevke, ki jih bode plačali z januarjem. Primer Giordano: sodstvo ni kršilo konkordata RIM - Italijanska vlada je včeraj z uradno noto odgovorila na protest Vatikana zaradi preiskave v neapeljski škofiji in zaradi jamstvenega obvestila, ki ga je tožilstvo iz Lagonegra naslovilo neapeljskemu nadškofu kard. Giordanu. Noto itafijanske vlade je izročil Vatikanu veleposlanik Alberto Leonci-ni Bartoli. Rim jfr .v odgovoru na pripombe Svete stolice menil, da jamstveno obvestilo sploh ne pomeni kazenskega postopka, ampak je samo sporočilo preiskovanemu, da sodstvo preiskuje njegovo delovanje. Zato sodstvo ni dolžno oovestiti Vatikana, medtem ko bi to bilo nujno, ko bi šlo za aretacijo. Skrajšan delovni čas v finančnem zakonu? RIM - V vladi preučujejo možnost, da bi določilo o skrajšanem delovnem času vključih v finančni zakon. Predlog naj bi dah nekateri predstavniki SKP, v vladnih krogih pa naj ne bi naletel na gluha ušesa. Morda bo danes, ko bodo gospodarski ministri preuelili strukturo finančnega zakona, govor tudi o tem vprašanju. Našli ribičevo truplo BENETKE - Gasilski potapljači so včeraj na začetku kanala, ki vodi do letališča Marco Polo v Tesseri pri Benetkah našli truplo Doriana Costantinija. Gre za ribiča, ki je padel v vodo pri trčenju dveh plovil. Deljena mnenja o Velfronijevem predlogu za boj proti kompciji RIM -Podpredsednik vlade VValter Veltroni je pred nekaj dnevi predlagal, naj bi parlament prej izdelal določila proti korupciji, nato pa bi se lahko lotili zahtevnega vozla podkupninske afere. Ta predlog je podprl tudi Gerardo D’Ambrosio, koordinator milanskega sodnijskega tima »čiste roke«. Ob predlogu podpredsednika vlade se je razvila živahna razprava. Vel-troni s svojim predlogom ni prepričal opozicije Kartela svoboščin, a tudi v Oljki ima marsikdo pomisleke o tem, da bi ločili razčlembo problemov sedanjosti in prihodnosti z izoblikovanjem jasnih določil proti korupciji, od analize preteklosti. Podpredsednik vlade je namreč menil, da bi odobritev določil proti korupciji na posebnem zasedanju parlamenta lahko prispevala k bolj umirjeni in transparentni razčlembi podkupninske afere in prei-•skave, ki je razkrila to Pandorino skrinjico. Podpredsednika vlade je podprl predsednik poslancev Levih demokratov Fabio Mussi, ki je pozval Kartel, naj sprejme ta predlog. Toda odgovor desnosredinskega zavezništva je bil negativen. Donato Bruno je v imenu Forza Italia ponovil zahtevo po oblikovanju parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala podkupninsko afero. Alfredo Mantovano (NZ) pa je dodal, da se vlada na ta način izogiba soočenju in dialogu z opoziocijo. Pomisleke pa imajo tudi mnogi v Oljki in tudi med samimi Levi demokrati. Tako se je za oblikovanje komisije, čeprav z jasno določenimi pristojnostmi, zavzel Antonio Soda (LD), kritičen je bil predstavnik Ljudske stranke Piero Carotti, medtem ko je podtajnik iste stranke Enrico Letta, ki je bliže premiera Prodiju, pa je podprl vicepremiera. Z Veltronijem je tudi senator Antonio Di Pietro, podprl pa ga je tudi predsednik poslanske zbornice Violante. POLITIKA / SOOČENJE V LEVIČARSKI STRANKI Polemike v SKP so vse ostrejše Cossufta: Po tej poti tvegamo osamitev Bertinotti: Sem za notranje preštevanje RIM - Polemikam in razhajanjem v Stranki komunistične prenove-ni videti konca, tako da se na obzorju verjetno obeta njen izredni kongres. Tajnik Fausto Bertinotti in predsednik Armando Cossut-ta namreč ostajata vsak na svojem stališču, kar v teh okoliščinah skoraj onemogoča kakršno koli resnično posredovanje. Predsednik je svoja stališča v polemiki s tajnikom objavil v včerajšnji številki strankinega glasila Li-berazione, tajnik pa mu je takoj odgovoril v nekaterih televizijskih intervjujih. Cossutta v bistvu očita Bertinottiju, da mu je v resnici kaj malo mar za zasuk v politiki Prodijeve vlade, češ da je njegov cilj edinole razkol z Oljko. Predsednik izhaja iz stališča, da se mora sedanja vlada vsebinsko lotiti najbolj kočljivih ekonomskih in družbenih problemov, tako kot jasno piše v njenem programu. Do tukaj se Cossutta strinja s tajnikom, razhajanja pa zadevajo perspektive odnosov z levosredinskim zavezništvom. Bertinotti - podčrtuje predsednik SKP - se najbrž ne zaveda posledic razkola z vlado, saj bi morebitna vladna kriza gotovo premaknila politično os na desno. Tak politični zasuk bi imel hude posledice ne samo za levico, a za vso državo. »Ne bojim se ostati v manjšini, v kateri sem se znašel v mnogo težjih zgodovinskih okoliščinah«, pravi nadalje Cossutta, ki vsekakor izključuje nevarnost razcepitve SKP. Tako pa ni mogoče več naprej, zato mora čim-prej priti do razčišče-nja in torej do notranjega preštevanja, kateremu predsednik spričo zadnjih dogajanj ne vidi alternativ. Ge ne bo mogoče drugače tudi jaz ne vidim drugih rešitev kot v preštevanju, odgovarja Bertinotti, ki odločno zavrača kritiko, da v zadnjem času samovoljno odloča o politični usmeritvi stranke. O tem, kot vedno, odločajo strankina telesa, meni tajnik, ki ne namerava odstopati od gesla »ali zasuk ali razkol«, ki zaznamuje njegova poletna stališča. Bertinotti, ki je prepričan, da je večina v stranki na njegovi strani, ostaja na splošno pesimist, saj je prepričan, da Prodi in njegovi ministri ne kažejo nobene resnične volje za kvalitetni skok v vladni politiki. Položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč - dodaja tajnik -ker se nekateri v Oljki odkrito ali prikrito zavzemajo, da bi mesto komunistov v vladni večini še pred razpravo o finančnem zakonu prevzela sredinska stranka UDR Francesca Cossige. S Cossutto soglašata načelnika parlamentarnih skupin v senatu in v poslanski zbornici, Luigi Marino in Olivie-ro Diliberto, ki imata za seboj večino poslancev in senatorjev SKP. Marino očita Bertinottiju, da se je praktično že sprijaznil z vladno krizo, medtem ko je treba sedaj napeti vse sile ter prepričati Prodija in Oljko, da je zasuk v vladni politiki nujno potreben. Tega mnenja je tudi Diliberto, ki pravi, da je v stranki vse preveč tistih, ki jim je le za razkol, konkretno reševanje številnih odprtih problemov pa je drugorazredno vprašanje. Na Bertinottijevi strani je notranja levičarska struja, ki jo vodi Alberto Ferrando. Po njegovem preživlja strankin vodilni kader hudo krizo identitete, v vsakem primeru pa mora SKP takoj izglasovati nezaupnico Prodijevemu kabinetu. Da je treba enkrat za vselej končati s temi polemikami pa je mnenja senator Russo Spena (nekdanji voditelj Proletarske Demokracije), ki poziva tako Cossutto, kot Bertinottija, naj se raje posvetita oceni finančnega zakona, ki ga pripravljata Romano Prodi in Carlo Azeglio Ciampi. O teh razhajanjih bo tekla beseda na današnji seji vsedržavnega tajništva, na kateri pa ni pričakovati dokončnih stališč, pač pa izbiro »metode«, ki bo najbrž privedla do strankinega izrednega kongresa. Postopek za sklicanje kongresa je zapleten in bo gotovo zahteval kar nekaj časa. <£ 2. SEPTEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1712,00 1738,00 m n nemška marka 980,00 996,00 funt šterling 2864,00 2919,00 2 ° švicarski frank 1186,00 1211,00 <0 N h* belgijski frank 46,86 48,86 -Z 1 (0 (/) francoski frank 289,00 299,00 EC ra tr danska krona 254,00 264,00 3 i norveška krona 219,00 229,00 < r švedska krona 213,00 223,00 z v kanadski dolar 1096,00 1136,00 *M » portugalski eskudo 9,11 10,05 2 N nizozemski gulden 859,00 884,00 CE avstrjski šiling 138,20 142,55 španska pezeta 11,12 12,22 N grška drahma 5,45 6,25 irski šterling 2435,00 2515,00 japonski jen 12,05 12,95 avstralski dolar 955,00 1025,00 madžarski florint 7,00 8,50 v r hrvaška kuna 260,00 285,00 i v_y i slovenski tolar 10,25 10,45 2. SEPTEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1712,00 1742,00 nemška marka 980,00 998,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2842,00 2932,00 irski šterling 2432,00 2527,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,60 6,03 kanadski dolar 1102,00 1137,00 švicarski frank 1186,00 1211,00 avstrijski šiling 138,30 142,80 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna ' 260,00 280,00 MILANSKI BORZNI TRG 2. SEPTEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +2,55 delnica cena var. % delnica cena var. % 2. SEPTEMBER 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1733,190 EKU 1947,410 nemška marka 987,570 francoski frank 294,550 funt šterling 2887,840 nizozemski gulden 874,910 belgijski frank 47,875 španska pezeta 11,631 danska krona 259,370 irski šterling 2478,640 grška drahma 5,782 portugalski eskudo 9,637 kanadski dolar 1116,530 japonski jen 12,524 švicarski frank 1198,200 avstrijski šiling 140,350 non/eška krona 224,830 švedska krona 218,560 finska marka 324,700 Alleanza Ass. 22.123 +2,96 Bca di Roma 3.244 +1,78 Bca Fideuram 10.318 +4,15 Bca Pop.M 1 13.063 +5,71 Compart 1.332 +2,38 Comit 11.789 +2,05 Credit 8.109 +2,30 Edison 15.826 +4,22 Eni 9.102 + 1,61 Fiat 5.665 +5,35 Generali 58.753 +2,22 Imi 25.982 + 1,60 Ina 4.498 +0,64 Italgas 7.764 +3,69 La Fondiaria 8.790 + 1,33 Mediaset 10.402 +4,44 Mediobanca 18.906 +2,71 Montedison 1.895 +6,58 Olivetti 3.815 +1,86 Parmalat 2.641 +3,40 Pirelli Spa 4.997 +5,31 Ras 21.338 +2,25 Rolo 41.262 +6,00 Saipem 6.220 +2,03 San Paolo To 24.954 + 1,83 TIM 11.478 +2,91 Telecom Ita 13.532 +2,30 O ljubljanska banka Podružnica Milano TOLMIN / PREDLOG UPRAVITELJEV V NEDELJO NA TATRAH NOVICE Za daljši urnik prehoda Solarje Z asfaltiranjem cest na obeh straneh meje se bo promet na prehodu povečal Borci se vračajo v Brkine, zibelko partizanskega upora No slovesnosti bo spregovoril predsednik ZZB NOB Dolničor TOLMIN - Načelnik upravne enote iz Tolmina Zdravko Likar je skupaj s tolminskim županom Ivanom Božičem posegel pri Komisiji lokalnih organov mejne kontrole in ministrstvu za notranje zadeve Slovenije, v zvezi z obratovanjem mejnega prehoda Solarje. Pososka upravitelja se zavzemata za to, da se obratovalni Cas prehoda podaljša. Kot je znano, gre za maloobmejni prehod na goratem grebenu, ki ločuje občino Dreka v Beneški Sloveniji od tolminskega pobočja, ki se spusca v Volče in Tolmin. To je bil že od davnine naravni prehod med Tolminsko in Benečijo, eden izmed petih prelazov, ki so jih po naročilu nekdanje Beneške republike varovali Beneški Slovenci in uživali za to upravno avtonomijo. Do konca 18. stoletja so vasi občine Dreka sploh gravitirale na Tolminsko, saj so bile do izgradnje cerkve sv. Stoblanka sestavni del fare v Volčah, kjer je bilo tudi pokopališče. Po po-vojni razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo so na Sola-rjah postavili maloobmejni Prehod, ki pa je odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih v juliju, avgustu in septembru. Prometa je doslej bilo malo tudi zaradi dejstva, da s tolminske strani do bloka ni bilo asfaltirane ceste. V zadnjem Času pa so se razmere bistveno spremenile, kar v svojem pisnem posegu podčrtujeta tudi tolminska upravitelja. Prav sedaj je namreč v izgradnji nova cesta Volče -Solarje, v teku pa je tudi ^sfaltitanje in modernizacija cesta, ki od Livskih raven Pelje na Solarje. Volcanska cesta, ki se gradi s prispevkom iz programa Phare, bo nared konec letošnjega oktobra, livška pa bo asfaltirana že do 20. septembra. Z izgradnjo, oziroma s posodobitvijo obeh cest se bo gotovo občutno povečal promet iz soške doline v Benečijo in obratno. Volcanska cesta, ki se gradi s prispevkom iz programa Phare, bo nared konec letošnjega oktobra, livška pa bo asfaltirana že do 20. septembra. Z izgradnjo, oziroma s posodobitvijo obeh cest so bo gotovo občutno povečal promet iz soške doline v Benečijo in obratno. Likar in Božic podčrtujeta, da je na mejni prehod Solarje neposredno vezanih kakih 3.000 prebivalcev občin Dreka, Grmek, Srednje in Sv.Lenart v Benečiji na italijanski strani. S tolminske strani pa se bo na prehod vezalo vse srednje Posočje z vec kot 10.000 prebivalci. Predvidevati je, da bo narasel nakupovalni in predvsem turistični promet, saj je občina Dreka junija letos prav v neposredni bližini prehoda odprla nov planinski dom, Kolovrat pa je poznan kot priljubljena izletniška točka in prizorišče bitk v raznih vojnah. Skratka, Upravna enota in občina Tolmin predlagata pristojnim organom, da se s prvim aprilom 1999 določi nov umik obratovanja prehoda, ki naj bi imel tak režim, kot mejni prehod Livek: odprt naj bo vse dni v letu, v zimskih nesecih (oktober - marec) od 8. do 18. ure in v poletnih mesecih (april - september) pa od 8. do 19. ure. (D.U.) BRKINI - V Tatrah v Brkinih bo prihodnjo nedeljo veliko partizansko zborovanje, ki ga prirejajo območna združenja borcev in udeležencev NOB ter občine Južno Primorske regije. Zborovanje, ki nosi naslov »Brkini, zibelka upora«, bo priložnost za svečano obhajanje 55-letnice Istrskega odreda, ki je samostojno deloval v sestavu VII. korpusa na območju Južne Primorske, hkrati pa obletnice volitev delegatov iz teh krajev v Kočevski zbor slovenskih odposlancev v oktobru 1943, kjer je bil sprejet zgodovinski sklep b priključitvi Primorske k matični domovini Sloveniji. Slavnostni govornik na zborovanju bo predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar. Svečanost ob odkritju obnovljene spominske plošče padlim borcem in žrtvam nacifasisticnega nasilja iz Tater bo ob 10.30, osrednji del proslave pa se bo pričel ob 11. uri, ko bodo poleg Dolničarja spregovorili Se koordinator območnih in občinskih združenj ZB Južne Primorske Emil S kri, župan Občine Hrpelje Kozina Vladislav Krebelj, podpredsednik tržaške ANPI Arturo Calabria in predsednik Koordinacije borčevskih organizacij Županije Istrske Miho Valič. V kulturnem programu bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra, pevski zbor Slavnik in godba na pihala Slovenske policije. Častni elan zborovanja bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. ________LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA__________ Zakaj Slovenija prezira lipicance? Društvo prijateljev Lipice poseglo v Bruslju, ker slovenbska vlada doslej ni ulrepala LJUBLJANA - Pesnik in soustanovitelj Društva prijateljev Lipice , ustanovljenega v skrbi za ohranjanje domicila te plemenite pasme konj v Sloveniji ter s tem za zaščito enega slovenskih nacionalnih simbolov, dr. Boris A. Novak je pred zbranimi novinarji v slovenskem centru PEN povzel dosedanje delo in prizadevanja društva. Ker vztrajno spodbujanje odgovornih ministrstev, naj pri EU v Bruslju v skladu s sklepom slovenske vlade s konca maja vložijo ustrezen zahtevek za priznanje Slovenije kot »dežele izvora lipicancev« ni obrodilo sadov, sta soustanovitelja društva, dr. Novak in flamska pisateljica baronica Monika van Paemel, 21. avgusta v Bruslju na komisiji EU za trgovino uradno vložila takšno zahtevo v imenu društva skupaj z ustreznima zah- tevama Združenja rejcev lipicanca Slovenije in Kobilarne Lipica. Svojo zgroženost ob »brezbrižnosti« predstavnikov države v zvezi s tem vprašanjem so izrazili tudi člani DPL, npr. dr. Primož Simoniti, dr. Jože Bernik in dr. France Bučar, ki je izrazil svojo bojazen, da »način obnašanja slovenske vlade ob tem primeru zaščite določenega nacionalnega interesa ne kaže njenega odnosa tudi pri pogajanjih z EU o vseh drugih slovenskih interesih«. Novak je Se enkrat povzel kronologijo dogajanj in prizadevanj društva po majskem »izrecnem« sklepu vlade, ki je za vložitev ustrezne zahteve pri EU zadolžilo ministrstvo za kmetijstvo. Italija in Avstrija si dejansko uradno prizadevata, da bi si pridobili domicil lipicancev, »to smo preveri- li«, je poudaril Novak, Se posebej Avstrija, ta Cas predsedujoča EU. Mednarodna zveza rejcev lipicancev pa za to nima ne argumentov ne ustrezne podlage v statutu in statusu, je dodal Novak. Povzel je tudi vsebino pogovorov s sestankov na komisariatih EU, prepričanje sogovornikov, da gre v primeru potegovanja sosed Slovenije za domicil lipicancev "za eklatanten primer nelojalne konkurence" (»Slovenija namreC v primerjavi z Avstrijo in Italijo ni polnopravna članica EU«), njihovo stališče, da »za ustrezno zahtevo Slovenije ni nobene ovire«, pa tudi začudenje ob dejstvu, da iz Slovenije ni pobude. Novak in van Paemelova sta v Bruslju dobila tudi zagotovilo, da bo EU razsojanje o tem problemu zadržala do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. (STA) Cecofti kandidat Lige za videmskega župana VIDEM - Nekdanji predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti bo županski kandidat Severne Lige na novembrskih občinskih volitvah. Vest je sporočil deželni tajnik Bossijeve stranke Roberto Visen-tin. Cecotti, ki so mu nekateri somišljeniki v bistvu onemogočih kandidaturo na deželnih vohtvah, računa tudi na glasove avtonomističnih furlanskih strank. Medtem ko je Liga izbrala svojega kandidata, se v Oljki in v Polu svoboščin Se pogajajo o programih in o kandidaturah. V obeh zavezništvih ne manjka polemik in sporov, Se posebno živahno je v desnosredinski koaliciji, kjer se skušajo nekateri vidni voditelji Forza Italia, začenši z načelnikom deželne skupine Fermccio Sarom, znebiti Nacionalnega zavezništva. Minister Costa bo odprl sejem v Pordenonu PORDENON - Minister za javna dela Costa bo pojutrišnjem odprl 52. pordenonski sejem, na katerem bo letos sodelovalo vec kot 700 razstavljalcev v zastopstvu več kot 400 podjetij. Na uradni otvoritvi bodo, poleg ministra, spregovorih se pordenonski župan Pasini, predsednik velesejemske ustanove Scaglia in predsednik krajevne pokrajinske uprave Rossi. Lani je to sejemsko prireditev, ki se bo končala 13.septembra, obiskalo vec kot sto tisoC ljudi. Avstralski Slovenci dobili stičišče na internetu SYDNEY - Slovenci v Avstraliji so dobili svojo skupno domačo stran na internem z naslovom Stičišče avstralskih Slovencev - http://www.glasslovenije.-com.au. Zamisel so razvili pri Časniku Glas Slovenije in istoimenskem Informativnem centru v Avstraliji. Organizator in oblikovalec je Florjan Auser, založnik Časnika Glas Slovenije. Kot je vCeraj sporočil Auser, domača stran ponuja predvsem informacije o avstralskih Slovencih. Na stičiSCu je trenutno 40 naslovnih strani s Številnimi podatki, fotografijami, naslovi in predstavitvami slovenskih društev, organizacij, verskih središč, medijev, podjetnikov in drugih posameznikov, strani pa Se nadgrajujejo. (STA) Letos v Sloveniji 43 milijonov potnikov LJUBLJANA - V letošnjem juniju je prišlo v Slovenijo za štiri odstotke vec potnikov kot v prejšnjem mesecu. V primerjavi z junijem lani je bilo število prispelih potnikov junija letos za 13 odstotkov manjše. V prvi polovici leta je prišlo prek slovenske državne meje 42, 7 milijona potnikov, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Kot sporoča državni urad za statistiko, je skoraj 98 odstotkov vseh potnikov prispelo v Slovenijo po cestah. V juniju je najbolj opazen porast števila potnikov na slovensko-hrvaški meji. Število odhodov potnikov tez cestne mejne prebode se je junija letos povečalo v primerjavi z majem za 3 %, glede na lanski junij pa se je zmanjšalo za 11 odstotkov. Mejni blagovni promet se je junija letos v primerjavi s prejšnjim mesecem povečal v izvozu (za en odstotek), zmanjšal pa v uvozu (za desetino) in tudi v tranzitu (za dva odstotka). V primerjavi z lanskim junijem pa se je mejni blagovni promet zmanjšal, in sicer izvoz za en odstotek, uvoz za Sest odstotkov in tranzit za deset odstotkov. (STA) Hrvaški policisti v slovenskem morju? LJUBLJANA - Posadka pomorske policijske patrulje Pili s Postaje pomorske policije Koper je bila v torek, 1. septembra, ob 23.11 obveščena, da se poleg plovila piranskega ribica, ki se je mudil na slovenskem morju, nahaja hrvaški patruljni Čoln Pil. Posadka slovenske policije je takoj odplula na kraj dogodka, o tem pa je notranje ministrstvo (MNZ) obvestilo tudi ministrstvo za zunanje zadeve, so včeraj spro-Cili s slovenskega notranjega ministrstva. Posadka slovenske policije je na kraju dogajanja s hrvaškim patruljnim čolnom večkrat poskušala vzpostaviti radijsko zvezo, vendar se ta ni odzval. Slovenski ribič je povedal, da je ob omenjem času s Čolnom ribaril s po-vlečno globinsko mre- žo-kočo. Ribič se je, kot je izjavil, nahajal 3, 1 navtične milje od Rta Savudrija in 5 navtičnih milj od Rta Madone, kar je 0, 70 navtične milje znotraj območja kontrole slovenske policije, ko je do njegovega plovila iz neugotovljene smeri priplul hrvaški patruljni Čoln Pil. Na njem so bili trije člani posadke, dva v uniformi in eden v civilu. Eden od članov posadke je od ribiča zahteval osebne podatke, ki pa mu jih slednji ni dal in je članom posadke hrvaškega čolna tudi prepovedal vstop na svoje plovilo. Hrvaški patruljni čoln Pil je v bližini dogodka ostal vse do zaznave prihoda posadke slovenske policije, je Se zapisalo notranje ministrstvo. (STA) LJUBLJANA / PO AKCIJI LIBERALNE STRANKE ZZB brani Kardeljev spomenik Protest proti »nezakonitemu fizičnemu posegu v spomenik« LJUBLJANA - Odbor za spomeniško varstvo in muzejsko dejavnost pri glavnem odboru Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je včeraj pri republiški upravi kulturne dediščine protestiral zaradi nezakonitega posega na Kardeljevem spomeniku v Ljubljani. Na spomenik Edvardu kar-delju je v torek zvečer Liberalna stranka opremila s spominsko ploSCo z domnevnim faksimilom Kardeljevega ukaza partizanskemu komandantu Ivanu Mačku-Matiji naložil, naj »postrelijo duhovne, intelektualce ter zlasti kulake in kulaske sinove«. Ploščo je odkril glavni tajnik Liberalne stranke Danijel Malenšek, predsednik Vitomir Gros pa je spregovoril nekaj priložnostnih besed. Malenšek, ki trdi da je novi lastnik Kardeljevega in sosednjega spomenika revoluciji s pripadajočima parcečama, se zavzema, da bi spomenik revoluciji preimenovali v spomenik sprave, spomenik Kardelju pa prelili v spravni zvon. Odbor Zveze združenj borcev namreč meni, da je besedilo na spominski plošči, ki so jo člani vodstva Liberalne stranke v torek odkrili na stopnicah, ki vodijo h Kardeljevemu spomeniku, potvorjeno. Ob tem pa borčevska organizacija v svojem protestu tudi opozarja, da storilci za omenjeni »nezakoniti fizični poseg v spomenik« niso dobili nikakršnega soglasja niti od avtorja spomenika niti od organov, ki so dolžni skrbeti za kulturno in naravno dediščino. Kot pojasnjuje odbor v sporočilu za javnost, Sesti člen ustreznega zakona med drugim pravi, da je potrebno na takšnih objektih »preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti njihova podoba, lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje«. Borčevski odbor za spomeniško in muzejsko dejavnost je obenem izrazil začudenje, da znanih storilcev "onečaščenja spomenika Borisa Kidriča" ne preganjata ne policija ne mestna inšpekcija. (STA in CR) PISMA UREDNIŠTVU O sporedu Drage mladih Spoštovani! Zahvaljujemo se Vam za poročanje o tiskovni konferenci, na kateri smo predstavili letošnje studijske dneve Draga in Draga mladih. Radi pa bi opozorili, da je bilo poročanje o programu Drage mladih nekoliko pomanjkljivo. V članku je bilo namreC poudarjeno, katera dva gosta sta iz službenih dolžnosti odpovedala svojo udeležbo na okrogli mizi, ki bo v petek posvečena temi o vplivu medijev in sodstva na politiko, vsi ostali gostje pa niso bili niti bežno omenjeni (razen filozofa dr. Toneta Jamnika, ki bo imel danes popoldne uvodno predavanje o vlogi civilne družbe v demokraciji). Ker menimo, da so tudi vsi ostali gostje vredni omembe, bi radi opozorili, da bodo petkovo okroglo mizo oblikovali časnikar revije Mag Janez Markež, bivši ustavni sodnik, pravnik in sociolog, prof. Peter Jambrek in časnikar na Radiu Trst A in predsednik SSO Sergij Pahor. Pri tej okrogli mizi bo sodeloval tudi neutrudni borec za narodne pravice Slovencev v Italiji prof. Samo Pahor, ki v prejšnjih obvestilih ni bil Se omenjen, saj nam je lahko potrdil svojo prisotnost Sele v teh dneh. Tako bo jutrišnja okrogla miza gotovo zelo bogata in zanimiva. Tudi okroglo mizo, ki bo v soboto dopoldne in ki bo posvečena vlogi mladih v civilni družbi, bodo oblikovali ugledni gostje. O problemih brezposelnosti, socialne ogroženosti, stanovanjske stiske, pravice do študija bodo spregovorili namreč minister za delo, socialo in družino R Slovenije dr. Tone Rop, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, vodja preventivno-vzgojne-ga projekta Skala, salezijanski duhovnik Martin Lisec in bivši študentski minister za socialo Uroč Slamič. Iz korektnosti do vseh povabljenih gostov, se nam je zdelo primerno, da se oglasimo in postavimo pike na i. Ze vnaprej se Vam zahvaljujemo za pozornost. Za »Mlade v odkrivanju skupnih poti« Breda Susič NOVICE PRISELJEVANJE / SKLEPI SEJE NA PREFEKTURI Nekaj možnosti začasne zaposlitve Tržaški urad za delo obvešča, da se zainteresirani lahko prijavijo na njegovem sedežu v Ul. Fabio Severo 46/1 v ponedeljek in v torek, 7. in 8. t. m., od 9.30 do 12.30 na javno selekcijo za dve začasni delovni mesti. Občina Repenta-bor namerava namreč zaposliti šoferja šolskega avtobusa za dobo 6 mesecev, in sicer part-tim-sko za 20 ur na teden. Kandidati morajo poznati slovenski jezik. Občina Trst pa išče grobarja za dobo 6 mesecev, in sicer bodisi za pokopavanje kot za odkopavanje trupel. Tržaški urad za delo opozarja, da se morajo zainteresirani prijaviti z delavsko knjižico in z obrazcem C/l (oz. z izkaznico rožnate barve). Lestvica kandidatov bo objavljena v petek, 11. t.m. Srečanje o gospodarskih spodbudah Cilja 2 EU V ponedeljek, 7. septembra, bo z začetkom ob 17. uri na sedežu Tržaškega združenja industrij-cev na Trgu Skorklja 1 v Trstu srečanje o gospodarskih spodbudah, ki so predvidene za Tržaško v okviru t.i. Cilja 2 Evropske unije. Govoril bo deželni ravnatelj za industrijo Claudio Calandra. Omenimo naj, da se bodo lahko teh spodbud posluževala podjetja iz občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina, Milje in iz rajona Skedenj-Kolonkovec-Sv. Sergij v občini Trst. Prošnje za koriščenje ugodnosti Cilja 2 EU je treba predložiti do 19. oktobra letos. Nadtlačno izolirane kabine pri Rabojezu Italijanski obmejni policaji, ki so v službi pri Rabojezu, bodo v kratkem razpolagali z nadtlačno izoliranimi kabinami. Vest je objavil Svobodni policijski sindikat (LISIPO), ki je ob tem izrazil zadovoljivo. Policisti so si namreč že dolgo časa prizadevali za izboljšanje delovnih razmer na tem mejnem prehodu. Spomnimo naj, da je tu pred nedavnim zaradi slabega zraku padla v nezavest policistka agentka. Sindikat LISIPPO izraža pričakovanje, da bo policijska uprava poskrbela za namestitev podobnih kabin tudi na drugih mejnih prehodih, zlasti na Pesku in pri Fernetičih. Lopatice za pobiranje pasjih odpadkov V kratkem bodo po tržaških mestnih ulicah namestili avtomatske distributerje, ki bodo zastonj delili lopatice za pobiranje pasjih odpadkov. Tržaški občinski odbor je namreč včeraj na predlog pristojnega odbornika Maura 'fommasi-nija odobril zadevni sklep. Za namestitev teh strojev bo občinska uprava porabila 20 milijonov lir. Občinski upravitelji si obetajo, da bodo na tak način občani vestneje spoštovali občinske predpise o javni higieni, ki med drugim določajo dokaj visoke denarne kazni za lastnike psov, ki se umažejo po pločnikih in drugih podobnih javnih prostorih. Center za begunce: ne pri Banih, morda v Križu Pribežnike bo upravljala tržaška občina ob sodelovanju dežele Centra za pribežnike ne bodo uredili v opuščeni vojašnici pri Banih, kot niti v drugih opuščenih vojašnicah na Krasu, pač pa je govor o možni namestitvi v poslopju v Križu. Po kakih dveh tednih, od kar se je v tržaški javnosti razplamtel preplah zaradi nekakšne »invazije« beguncev, pribežnikov, priseljencev in drugih bolj ali manj nezaželjenih tujcev, se je včeraj na tržaški prefekturi končno odvil sestanek, da bi se domenili za kraj, kamor namestiti pribežnike, in za druge oblike vzdrževanja teh ljudi. Za razumevanje problema je treba izhajati predpostavke, da vprašanje zadeva samo usodo tistih, ki so ob vstopu (v glavnem nelegalnem) v Italijo zaprosili za politično zatočišče, in za katere so ugotovili, da obstaja minimalno opravičilo za prošnjo. Ne gre torej za nelegalne priseljence, pač pa za nekaj desetin v glavnem mlajših Albancev s Kosova, pa še nekaj Kurdov iz Turčije in Iraka. Zal pa je postopek za dodelitev ali zavrnitev statusa pri-bežnika izredno zamuden in zapleten: posebna komisija v Rimu jemlje v pretres prošnje z večmesečno zamudo, potem je treba še nekaj časa, da komisija razsodi, tako da ves postopek traja skoraj pol leta. Število pribežnikov je naraslo predvsem zaradi te počasnosti, ne pa zaradi kakega izrednega pritoka v zadnjem obdobju. Te dni je v Trstu od 80 do 90 beguncev, število pa bi lahko bilo znatno manjše, ko bi postopek za dodelitev statusa begunca bil hitrejši. In tako je treba upravljati več desetin pribežnikov za obdobje več mesecev, za kar Trst sploh ni pripravljen, ker nima nobene primerne strukture. Doslej sta na razpolago samo mala centra Acli pri Sv. Jakobu s 16 posteljami in pri nunah v Ul. Navali z 10 mesti. Ostale pribežnike so nastanili po zasebnih penzionih, zadnjo skupino Albancev s Kosova pa so več dni morali upravljati prostovoljci solidarnostnega centra les, ki so jih namestili s pomočjo tržaške občinske uprave v prostorih opuščenega vrtca v naselju Sv. Sergija. Stroške za begunce v •pričakovanju dodelitve statusa begunca krijejo s preživnino, ki znaša 35 tisoč lir dnevno, a samo za obdobje 45 dni. Ne gre za obliko miloščine, pač pa za pravico, ki jo predvideva sama italijanska ustava: v 10. členu je namreč zapisano, da imajo begunci pravico do zaščite. Očitna pa je nepripravljenost javnih struktur na sprejem beguncev. Kot rečeno so končno včeraj načeli vprašanje na omenjeni seji na prefekturi. Srečanja, ki ga je vodil sam prefekt Michele De Feis, so se udeležili predstavniki sil javnega reda, tržaške občine in deželne uprave, pa tudi omenjenega les, Caritasa, Rdečega križa, Adija in Anolfa-Cisl. V glavnem so se dogovorili za tri smernice delovanja v prihodnjem obdobju. Preživnino bodo odslej namenili tržaški občini, ki bo s tem denarjem krila vse stroške za vzdrževanje beguncev, torej za prenočevanje in za hrano. Dosedanji vsakodnevni prispevek, ki so ga sicer z zamudo izočali beguncem, bo tako postal osnova za servis, ki ga bo nudila občinska uprava. Tržaška občina bo izbrala v najkrajšem možnem času prostore, v katerih urediti center z zmogljivostjo do sto mest; poiskali ga bodo v okviru občinskih ali drugih javnih struktur, vendar takih, da niso prevelike, kot so opuščene vojašnice, in da so v 'dobrem stanju, da ne bo treba dolgih in dragih obnovitvenih del. Konec bo torej bivanja po penzionih, ker to predstavlja samo čisti odliv finančnih sredstev, pa tudi iskanja primerne vojašnice, ker preureditev teh'struktur terja prezahtevna dela. Center ali centri bodo verjetno manjšega obse- ga, da ne bi ustvarili odpora v prebivalstvu, in kaže, da imajo ze nekaj hipotez, med katerimi tisokovno sporočilo prefekture omenja poslopje v Križu, ki ga bo treba v kratkem preurediti: šlo naj bi za že nekaj časa opuščeni občinski rekreatorij ob robu vasi. Tretja točka, o kateri so se dogovorili, pa zadeva finansiranje celotnega načrta, za kar bo poskrbela deželna uprava, ki bo delno črpala iz sredstev, ki jih v ta namen novi zakon o priseljevanju dodeljuje ministrstvu za socialno solidarnost. Izredno stanje naj torej postane redno reševanje problemov, ki so povsem predvidljivi v obmejnem mestu, je bilo zaključek včerajšnje seje na prefekturi. Pri Miljah odkrili štiri ilegalne makedonske državljane Karabinjerji miljske postaje so včeraj zasačili štiri Makedonce, ki so nelegalno prečkali mejo, in sicer skozi goščavo pri naselju Cerej. Povedali so, da so se pripeljali do meje z raznimi prevoznimi sredstvi, ne pa v okviru organiziranega nelegalnega priseljevanja. Po zaslišanju so jih karabinjerji nemudoma izgnali v Slovenijo prek mejnega prehoda pri Rabujezu. OSKRUNILI SO SPOMENIK PRI DOMJU Vedno ista zgodba .T*F V V začetku septembra se redno oglasijo fašistični prenapeteži, kot bi se pač s poletnih počitnic vrnili k rednim poslom. Skrunjenje spomenikov padlim po slovenskih krajih v tem času, neposredno pred proslavljanjem Bazoviških žrtev, je tako postalo že vsakoletni rutinski obred. Tokrat so se znesli nad spomenikom padlim pri Domju (na sliki - foto KROMA), ki je bil že neštetokrat tarča vandalskih izpadov, vendar za sabo niso pustili običajnih fašističnih znakov in žaljivih napisov, temveč so se omejili na to, da so razmetali nekaj vaz za cvetje in razbili nekaj žarnic spomeniške razsvetljave. Za sabo torej niso pustili ravno veliko materialne škode, so pa še enkrat potrdili, da se običajni mračnjaški nacionalistični krogi na noben način ne morejo otresti mrznje in nestrpnosti. IZJAVA ŽUPANA ILLYJA Ostra obsodba taksista, ki je zavrnil afriška potnika Zupan Riccardo Illy je včeraj ostro obsodil primer taksista, ki je zavrnil dva nigerijska potnika, ker je Trst mesto, ki zavrača rasizem, ker sloni na večkulturnosti, na večjezičnosti in na več verskih prepričanjih. Illyje-vo jasno in nedvoumno mnenje izraža zaprepaščenost velikega dela javnega mnenja ob dogodku, ki se je pripetil pri železniški postaji, ko voznik taksija ni sprejel dveh temnopoltih potnikov. Izgovor je bil, da sta imela pretežki torbi; gre namreč za krošnjarja, ki imata stojnico na Rusem mostu in sta nosila svoje blago, v glavnem pasove, listnice in podobne usnjene predmete. Mlada Afričana sta taksistu pokazala svoji dovoljenji za bivanje in delo v Italiji: oba sta namreč legalna priseljenca s popolnoma urejenimi dokumenti, kot je ugotovila policija, ki sta jo poklicala sama priseljenca, da bi uveljavila svojo pravico do prevoza. V resnici jih je podprlo tudi veliko ljudi, ki so čakali na taksi. Policija je izpisala podatke voznika taksija, ki mu zaradi zadržanja grozijo disciplinske posledice s strani občinske uprave, ki izdaja dovoljenja za javni prevoz. Taksista podpira veliko kolegov in ga zagovarjajo z dvema argumentoma: da sta bili torbi Ahičanov preveliki za prtljažnik njegovega taksija, kar izgleda iz trte izvita argumentacija, in da pravzaprav taksistu, ki prevaža nelegalne priseljence, grozijo posledice v primeru, da jih zasači policija, saj jih v takem primeru odpelje vse na kvesturo, da ugotovijo, če je taksist bil vpleten v nelegalno priseljevanje. Tudi ta argument je iz trte izvit, če pomislimo, da sta Ahičana pokazala svoje dokumente. Illyjeva ostra obsodba dogodka je zato toliko bolj hvalevredna, ker kaže, da mesto noče uveljavljanja kulture, na podlagi katere vrednotijo ljudi po barve kože, pa zakaj ne, tudi jezika in narodnosti. SODISCE / PO HITREM POSTOPKU Obsojen Ljubljančan, ki je spremljal pribežnike Tržaško sodišče je včeraj obsodilo na dokaj strogo kazen slovenskega državljana, ki je pred nedavnim pospremil v Italijo skupino nezakonitih tujih priseljencev. Gre za 55-letnega Matjaža Kranjca iz Ljubljane, ki bo moral odsedeti 1 leto in 8 mesecev v tržaški kaznilnici in povrh plačati 13 milijonov lir globe. Tržaško sodišče niu je sodilo po hitrem postopku in ga prepoznalo za krivega sodelovanja pri nezakonitem uvajanju tujih državljanov na italijansko ozemlje v obremenilnih okoliščinah. Kranjca je branil tržaški odvetnik Alberto Coslovich, sodišče pa mu ni hotelo pogojno suspendirati kazni, kar je sicer dokaj običano. Dogodek, zaradi katerega je bil Ljubljančan obsojen, se je pripetil minulega 27. avgusta. Tedaj je s svojim kamperjem skušal pripeljati v Italijo skupino 14 pribežnikov. Kot se je pozneje izkazalo, je bilo med njimi Set Turkov, pet bangladeških državljanov in trije Iranci. Med njimi je bila tudi Zenska z otrokom. Policija je zagledala Kranjčev kamper na Ul. Flavii pri Stramarju. Ker se ji je zazdel sumljiv, je vozniku pokazala znak, naj ustavi. Kranjec pa je skušal zbežati v smeri proti Trstu, vendar ni napravil veliko poti. Policisti so ga prijeli že nekaj kilometrov pozneje. Ko so odprli kamper, so seveda razumeli, kaj je Kranjca tako peklo. Policija je slovenskega passeura takoj aretirala. Med drugim mu je zaplenila prenosni telefon in denar, ki ga je imel pri sebi. Očitno je šlo za plačilo, ki ga je za svojo storitev zahteval od pribežnikov. Slednje je policija medtem vrnila Sloveniji, kot rečeno pa je Kranjca obsodila po hitrem postopku. AKTUALNO / STALIŠČE SKR POLITIKA / TEŽKI ODNOSI ZNOTRAJ SKR NOVICE Zgoniška šola: stara navada, železna srajca! Poseg Brune Zorzini Spetič Venier na strani posl. Cossutte Tajnik polemičen do Fausta Bertinottija Stara navada, železna srajca. Deželna svetovalka SKP Bruna Zorzini Spetič takole ocenjuje Stališče Nacionalnega zavezništva, ki ga je osvojil tudi predsednik Pokrajine Renzo Codarin, glede spremembe imena zgoniske Sole »l.maj 1945«. Poleg političnih učinkov predstavlja stališče tudi grobo vmešavanje v samostojnost Šolskih teles in ostalih krajevnih uprav, začenši z Občino Zgonik. Zgodovine ni mogoče na novo napisati in Se manj izbrisati. V tem sklopu - meni zastopnica SKP - ni mogoče revidirati ali na novo tolmačiti 20 let fašizma, grozovite vojne, ki jo je ta režim povzročil, preganjanje Zidov in Slovencev, koncentracijska taborišča, Rižarno in fojbe. Dogajanja na ponedeljkovi seji pokrajinskeg sveta dokazujejo, kako tukajšnja desnica ocenjuje spravna dejanja, katerim se je v naSem mestu prilagodil tudi del desnice. Zorzinijeva, ki je bila do pred kratkim pokrajinska svetovalka, z grenkobo ugotavlja, kako tržaški politični razred na pragu tretjega tisočletja Se ni v stanju razumeti in ovrednotiti tukajšnje raznolike kulturne stvarnosti, ki jo sestavljajo različni narodi. Mladim je treba v vsakem primeru zagotoviti mirno bodočnost, a brez mistifikacij, ob spoštovanju zgodovinskega spomina, ki je bogastvo vseh ljudi ob meji, ki bo v kratkem izginila. ŽELEZNICE h Od nedelje spet vlaki na progi od Trsta do Tržiča Kaže, da je železnicam uspelo prenoviti predore na odseku med Trstom in Tržičem v določenem roku, tako da bo prekinitev prometa res trajala samo do 6. septembra, kot je bilo napovedano. V nedeljo ob 18. uri bo s tržaške železniške postaje odpeljal prvi vlak proti Benetkam, malo prej, ob 17.30 pa bo v prostorih postaji krajša slovesnost, med katero bodo odprli fotografsko razstavo o zahtevnih delih, s katerimi so razširili predore. V resnici so znižali dno treh tunelov, tako da bodo lahko peljali tudi vlaki z naloženimi tovornjaki in s tem izboljšali povezavo med tržaškim pristaniščem in zaledjem. Dela so vodili s Številnimi ekipami neprekinjeno dan in noc, tudi na veliki šmaren, so nam z zadovoljstvom povedali na tiskovnem uradu železnic. Spoštovanju dogovorjenega roka je nedvomno botrovalo tudi dejstvo, da bi morala podjetja, ki so izvajala dela, plačati železnicam globo sto milijonov lir za vsak dan zamude. Člani in volilci Stranke komunistične prenove, a tudi vsi, ki jim je pri srcu usoda Prodijeve vlade in italijanske levice, z velikim zanimanjem spremljajo soočenje med strankinim tajnikom Faustom Berti-nottijem in predsednikom Armandom Cos-sutto. To seveda velja tudi za krajevno federacijo SKP, katere tajnik Jacopo Venier (na sliki) nam je včeraj poslal daljše razmišljanje, v katerem se odkrito opredeljuje za stališča, ki jih zagovarja posl. Cossutta. SKP - piše v začetku Venier - je dosledno podpirala vladne napore za sanacijo državnih financ in za vstop v evropski monetarni sistem, sedaj pa je za Prodija napočil cas korenitega zasuka, posebno na področju socialne politike in boja proti brezposelnosti. Čeprav imamo okrog nas številne grobarje, ki bi nas hoteli predčasno pokopati, smo komunisti Se enkrat protagonisti za usodo države, od naših izbir, meni Venier, bo odvisna tudi usoda naSe stranke. Ce bo prišlo do novega dogovora med Oljko in SKP bo vendarle konec težkega soočenja in polemik med naprednimi silami, vsi skupaj se bomo morali nato angažirati za dosego zastavljenih ciljev. V tem okviru se bo morala spremeniti tudi SKP, da se bodo lahko ustvarili pogoji za kvalitetni skok od sedanjega volilnega sporazuma z Oljko k tvornejsemu programskemu dogovoru. V primeru, da ne bi prišlo do vladnega zasuka in bi se udejanil razkol med SKP in levo sredino, bi se položaj takoj poslabšal in pred nami bi se ustvarili res dramatični scenariji. Propad prve vlade, ki jo podpira vsa levica, bi povzročil zgodovinsko travmo ter odprl pot kalnim manevrom za demokracijo in za socialno politiko nevarnih osebnosti, kot sta npr. Fran-cesco Cossiga in Sergio D’Antoni. Zdi se neverjetno, to kar pravi Bertinotti - piše nadalje tajnik SKP - da bi lahko razkol celo izboljšal odnose med SKP in DSL, medtem ko je gotovo, da bi to onemogočilo kakršen koli bodoči volilni dogovor z Oljko, zmagala bi desnica, SKP pa bi postala pretežno izven-parlamentarna stranka. To bi spremenilo tudi samo naravo SKP, ki tvega položaj obrobne, zgolj protestinske in generično antagonistične stranka. Po tej poti bi se res verjetno izboljšali odnosi z DSL, saj Massimo D’Alema ne vidi ure, da bi nas izbrisal ali pa celo anektiral, ko bi izgubili našo politično propul-zivnost. Venier pravi, da mora SKP vztrajati pri svoji zgodovinski vlogi v interesu delavcev in ogroženih slojev, stalno mora imeti pred seboj svoje odgovornosti in tudi scenarije, ki so odvisni od njenih izbir. To vlogo pa bomo težko opravljali, Ce bo naša stranka vztrajala pri tem notranjem sporu, ko je nas tajnik utišal odgovornega za gospodarska vprašanja in ko straši z nevarnostjo razcepitve. Venier podčrtuje, da je treba elanom in volilcem SKP povedati, da hočemo vladati z Oljko in da upravičeno zahtevamo zasuk Prodijeve vlade, zato se moramo brezpogojno ograditi od staliSC, ki jih npr. zagovarja voditelj CISL D’Antoni, ki hoče izkoristiti SKP, njegov cilj pa je v resnici preokret na desno. Zato nehajmo vendarle, piše Venier, s proglasi o odlocilnosti naših glasov v parlamentu in se raje ukvarjamo z realnimi problemi s ciljem, da bo čimveC ljudi prišlo do spoznanja, da mora Prodijeva vlada narediti kvalitetni skok. V SKP obstajajo različne občutljivosti, za komuniste na koncu pa, kot vedno, ne bo bližnjic. Prava pot je vedno najtežja, zaključuje tajnik SKP, ki omenja Palmira Togliattija in Enrica Berlin-guerja in potrebo po taksni komunistični stranki, ki bo znala uskladiti razredni boj z nujnostjo političnih zavezništev. Strokovno srečanje KZ o trgatvi in obdelavi mošta Strokovna služba Kmečke zveze vabi svoje elane vinogradnike iz briškega območja tržaške pokrajine na strokovno srečanje o trgatvi in obdelavi mosta. Srečanje, ki bo danes, 3. septembra ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljimcu, bo priložnost za posodobitev strokovnih pristopov in njihove prilagoditve izrednim pogojem letošnje trgatve. Predaval bo enolog inž. Iztok Klenar. Izšla prva številka biltena zdravstvenih ustanov Morda je prvi znak boljšega sodelovanja med glavnimi tremi tržaškimi zdravstvenimi ustanovami: izšla je prva Številka biltena, pri katerem sodelujejo teritorialno in bolnišniško zdravstveno podjetje ter otroška bolnišnica Burlo Garofolo. V prvi številki je med drugim objavljen razgovor z direktorjema podjetij Francom Rotellijem in Ginom Tosolinijem ter s komisarko Burla Elettro Dorigo, iz katerega izhaja potreba po boljši koordinaciji med ustanovami. Bilten so razdelili vsem uslužbencem tržaškega javnega zdravstva, ki jih je nekaj veC kot 4.600 Začasna sprememba umikov v nekaterih občinskih uradih Zaradi udeležbe občinskega osebja na tehničnem tečaju, bo urad demografeke službe na Občini Zgonik do 9.9. odprt od 16. do 18. ure. Iz istega razloga bosta anagrafeki in matični urad v Občini Dolina v dneh 3., 4., 7., 8. in 9. prav tako odprta samo popoldne, in sicer od 16. do 18. ure. Matični urad na Občini Devin - Nabrežina pa bo v omenjenih dneh odprt od 16. do 17.30. Voden obisk v Revoltelli Uprava mestnega muzeja Revoltella obvešča, da bo danes popoldne v okviru tamkajšnje razstave Tržaški umetniki židovskega porekla občinstvu na razpolago dodatna ponudba. V nabrežni palači, kjer so razstavljene slike Gina Parina, Artura Riet-tija, Vittoria Bolaffia, Isidora Gmenhuta ter Giorgia Settale - katerih dela so ob sprejetju fašističnih rasističnih zakonov morala romati v temno izbo - bo ob 17. uri vodil obisk Luca Geroni. Praznik SKP pri Sv. Sergiju V okviru praznika Liberazione, ki se bo odvijal pri naselju Sv. Sergija, bo v petek 4. septembra nastopila skupina Cuervo Machacao. V tamkajšnjem Ljudskem domu bo izvajala mešanico dub, funky, rumba in salsa glasbe. Koncert latinskega popa se bo pričel 20.30. Glasbeno srečanje v stolni cerkvi Tržaška stolna cerkev bo v ponedeljek 7. t.m. prizorišče glasbenega srečanja, ki spada v sklop manifestacije o židovski kulturi "Shalom", ki se bo vse do jeseni nadaljevala v našem mestu. Glasbeni dogodek, ki se bo pričel ob 20.30 bo predvideval nastop sopranistke Veronice Vascotto, na orgle bo pa igral Mauro Macri. Predstavila bosta kratka razmišljanja in skladbe, ki govorijo o zgodovini Zidovskega naroda. Za glasbeno spremljavo bosta pa glasbena virtuoza Črpala iz Bachovega opusa. POČITNICE SO PRI KRAJU Poletno središče v Brojenci V mestnih trgovinah že mrgoli nakupovalcev zvezkov, peresnic, Šolskih torb in knjig - oz. mamic, s svojimi otroki, ki se pripravljajo na začetek Šolskega leta. To pa ni razlog, da bi že postavili cilj letošnjim otroškim poletnim počitnicam. V Brojenci bo šele v petek, 4. septembra konec dvotedenskega poletnega središča v priredbi Zadružnega centra za socialno dejavnost. V središče prihaja štiriindvajset slovensko, italijansko in hrvaško govorečih otrok iz mesta in okoliških vasi. Prireditelji so se za ta kraj odločili po triletni uspeli izkušnji in preteklosti, ki jo je v prejšnjih dveh sezonah preki-nrio obnavljanje stavbe, kjer se odvija poletno središče. Otroci razpolagajo s pokritim objektom, ki se nahaja tik ob plazi, tako da so v neposredni bližini morja. In morje j® osrednja tema, ki povezuje dejavnost v teku dnevov. Ob kopanju, ki je sicer glavna zaposlitev, (z neprijaznim vremenom so se spoprijeli le dvakrat v Času desetih dni) se odvijajo Se druge »morske« dejavnosti: sprehodi po plaži do bližnjega pristana, igre na kopnem in v vodi, nabiranje morskih kamnov in ustvarjanje ročnih del z njimi, lov na zaklad, teCaj ribolova ipd. najmlajsi so se celo naučili plavanja, odvijajo pa se tudi pevske in plesne vaje. Otroci, katerim je na razpolago sedem vzgojiteljev, prihajajo z najetim avtobusom, ki Starta ob poldevetih s trga Oberdan in »nabere« svoje goste na poti Opčine, Prosek, Kriz, Nabrežina, Brojenca, kjer jih takoj ob prihodu Čaka jutranja malica. Isti avtobus pripelje v Trst ob pol Šestih. Poletno središče bo sklenila petkova družabnost, med katero bodo predstavili potek dejavnosti in razstavili lesketajoče se kamne (res vredne ogleda!) in podobna ročna dela iz najrazličnejših preprostih, naravnih materialov. Glede na posrečeno izbiro kraja, se bodo pri Zadružnem centru v prihodnje spet odločili za Brojen-co; vsaj tako upajo udeleženci letošnje izvedbe poletnega sredi SCa, ki bodo morali Cez kak teden dokončno sprejeti prihod jeseni in posledični konec poletjnih počitnic. JPC PRI LESNEM PRISTANIŠČU Deset ukrajinskih tovornjakov dva tedna čaka na tovor Na velikem parkirišču pri lesnem pristanišču v Trstu je od polovice avgusta ustavljenih deset kamionov iz Ukrajine. Čakajo, da bi našli tovor, ki bi ga lahko prepeljali v Ukrajino ali vsaj v smeri proti njej. V nasprotnem primeru bi morali njih šoferji namreč sami kriti stroške za nemajhno pot domov. Zadeva dobiva zaskrbljujoče poteze tudi zato, ker sta poleg desetih kamionistov na teh ustavljenih tovornjakih tudi dva fantiča, sinova dveh šoferjev. Eden je star osem let, drugi pa devet. Tovornjaki so pripeljali v Trst, in sicer za družbo Pacorini, tovor aluminija iz Ukrajine. Naravno bi bilo, da bi za pot nazaj dobili drug tovor. Tu pa se je nekaj zataknilo. Kaze, da je podjetje, za katerega delajo, medtem prekinilo svojo dejavnost zaradi dopustov. Sele pred dvema dnevoma naj bi se lotilo iskati primeren tovor. A stvar ne bo lahka, saj so blagovne izmenjave z Ukjrajino sorazmerno skromne tudi spričo gospodarske krize, ki pesti to državo. In tako se dogaja, da deset kamionistov z dvema otrokoma že dobra dva tedna bivakira pri lesnem pristanišču. Skupina živi res skromno. V bližnji veleblagovnici kupuje najnujnejšo hrano za preživetje. V glavnem gre za krompir, ki ga šoferji kuhajo v starem loncu na ognju, ki ga prižgejo med enim kamionom in drugim z drvmi, ki jih je sicer v okolici na pretek. Za najnujnejše higienske potrebe pa se poslužujejo kopalnice v bližnjem baru. Njihovo tiho dramo je prva zapazila funkcionarka carine. Skušala jim je priskočiti na pomoč in jim iz svojega dala nekaj hrane, oblačil in igrač za otroka. Poskrbela pa je tudi za to, da so prisojne oblasti o zadevi obveščene. Obveze Dežele za financiranje vseh načrtov za hitro cesto Deželna vlada bo posegla v Rimu za potrditev napovedanega državnega financiranja (300 milijard lir za odsek Pa-driCe-Lakotisce) za izvedbo vseh projektov za hitre ceste v naši pokrajini. Tako je županu Riccardu Illyju zagotovil deželni odbornik Valter Santarossa, ki je bil gost mestne uprave. Santarossa, ki je napovedal bližnji sestanek z ministrom za javna dela Paolom Costo, je soglašal z županom, da je dokončna izvedba tega naCrta življenjskega pomena za pristanišče in za tržaško ekonomijo. Deželni odbornik je tudi prepričan, da odobreni načrt ne bo povzročil škodo okolju, kot menijo naravovarstvene organizacije. Do problemov je, kot znano, prišlo pri načrtu za tunel, ki bi ustvaril velike težave nekaterim prebivalcem Katinare. 9. DRAM MLADIH Danes, 3.9., ob 16.30 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah Dr. Tone Jamnik VLOGA EN POMEN CMLNE DRUŽBE V DEMOKRACIJI ZveCer ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma TAJNO DRUŠTVO PGC gledališka predstava v izvedbi igralske skupine SKK Jutri, v petek, 4.9., ob 10. uri okrogla miza NEODVISNOST V SODOBNI DEMOKRATIČNI DRUŽBI VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 3. septembra 1998 GREGOR Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.12 - Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 2.45 Jutri, PETEK, 4. septembra 1998 ROZALIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1021,5 mb raste, vlaga 73-odstot-na, brezvetrje, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Anna Bia-gini, Jennifer Argenti, Gia-da Dessanti. Umrli so: 76-letni Paolo Fonda, 92-letna Anna Bant, 78-letni Carlo Cher-sulich, 91-letna Giulia Hrovatin, 92-letna Elvira Saicovi, 68-letni Ennio Ni-ceto, 83-letna Carmela Nucci, 91-letna Giuseppi-na Gulli, 89-letna Bruna Zuliani, 89-letna Ermene-gilda Parentin, 82-letni Francesco Gregori, 88-let-na Elda Fusi, 91-letna Romana Minca, 52-letni Ric-cardo Gregorin. I I LEKARNE Od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 5. septembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.150 »Ri-cominciare a vivere«, i. Sandra Bullock, Harry Connick Jr., Gena Rou-lands. EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.20, 19.40, 22.00 »Conversazioni private«, i. Liv Ullman, Max Von Sydow. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Arma letale 4«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 15.30, 18.00, 20.05, 22.15 »Sex Crimes«, i. Kevin Bacon, Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2-15.15, 16.30, 17.45 »LTncantesi-mo del lago 3 - Lo scrigno magico«, risani film; Ob 20.30, 22.15 »Tre uomini ed una gamba«, i. Aldo, Giovanni in Giaco-mo. NAZIONALE 3- 15.30, 17.05, 18.50, 20.35, 20.30, 22.15 »Pioggia infernale«, i. Morgan Freeman, Christian Slater. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »VVishmaster - II signore dei desideri«, r. Wes Cra-ven. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II vizio in bocca«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »II tocco del male«, i Donald Suther-land. ALCIONE - 16.30, 19.00, 21.30 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturi-ca, i. Johnny Depp, Jerrv Lewis, Faye Dunaway. ^ PRIREDITVE KD LONJER-KATIRA- NA prireja danes, 3. septembra, ob 20.30 v SKC v Lonjerju gledališko predstavo SKD Tabor »RUSA RIGA CRjEZ UOGRADE. Režija Igor Malalan. Vabljeni! OBČINA D€VIN NABREŽINA v sodelovonju z imovinsko »SS. Gervosio e Protasio« prireja Danes, četrtek, 3. septembra na območju Karavele v Sesljonskem zalivu predavanje slovenskega filma —----------Vstop prost!---------- MUZEJ DOLINE REZIJE 18. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR 1998 Vabimo vas, da se udeležite odprtja nove muzejske zbirke v Reziji jutri, v petek, 4. septembra, 1998 1 ob 20.30 v Bili V FDNŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH (Narodna ul. 89) bo danes, 3. septembra, ob 20.30, gledališka predstava TAJNO DRUŠTVO PGC. Igrajo elani gledališke skupine SKK, režija Lučka Peterlin). Vabljeni vsi! V ZADRUŽNI GOSTILNI V DOLINI bo jutri, 4. septembra, ob 19.30 JAM SESSION. Vabljeni! ^3 OBVESTILA GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vpisuje nove gojence za šolsko leto 98/99 do 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure, razen sobote. Informacije dobite na tel. št. 040/418605, Ul. Manna 29. Lanske gojence prosimo, da potrdijo vpis Cimprej. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ BAZOVICE vabi vse nove in stare pevce na prvo pevsko vajo, ki bo danes, 3. septembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je ponovno odprta javnosti s sledečim urnikom: vsak torek in petek, od 14. do 18. ure. MPZ in ŽPZ IGO GRUDEN obveščata, da bo prva skupna vaja danes, 3. septembra, ob 20.30, v srednji šoli v Nabrežini. Vabljeni sedanji, nekdanji in tudi novi pevci. Za informacije lahko telefonirate na št. 040-200620 ali 040-291070. STROKOVNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE vabi svoje Člane in vinogradnike breškega območja celotne tržaške pokrajine, na strokovno srečanje o trgatvi in obdelavi mošta. Srečanje, ki bo danes 3. septembra, ob 20. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu, bo prilika za posodobitev strokovnih pristopov in njihove prilagoditve izrednim pogojem letošnje trgatve. Predaval bo enolog inž. Iztok Klenar. PD KOLONKOVEC priredi v soboto, 5. septembra, PRAZNIK SOLATE. Zbira- lišče ob 15.30 na kmetiji Sonje Gregorič in bratov Marcela in Giorgia Debelisa. Sledilo bo tekmovanje v sajenju solate. Ob priliki bo razstava kmetijskih pridelkov. Na vrsti bo še nagrajevanje, družabnost in zakuska. TABORNIKI RMV se bomo zbrali (v kroju) pred spomenikom Bazoviških junakov, v nedeljo, 6. septembra, ob 14.45. ŽPZ L GRBEC, Skedenj-ska ul. 124, obvešča vse pevke, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 7. septembra 1998, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabimo seveda tudi nove pevke. SZ SLOGA - Planinski odsek, prireja v okviru vsakoletne komemoracije Bazoviških junakov TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD - BAZOVIŠKI JUNAKI 1998, v nedeljo, 6. septembra 1998. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 8.30; odhod ob 9. uri iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jer- mancu (Kokoš); obisk koCe (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda udeležite v Cim večjem številu. ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, 5. in 6. septembra pri Banih. Spored: sobota, 5. septembra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; nedelja, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Delovali bodo dobro založeni kioski. 8. DRAGA MLADIH (park Finžgarjevega doma na Opčinah) - program: danes 3.9., ob 16.30: dr. TONE JAMNIK - Vloga in pomen civilne družbe v demokraciji; ob 20.30 gledališka predstava - TAJNO DRUŠTVO PGC (igrajo elani gledališke skupine SKK, režija Lučka Peterlin). Jutri, v petek, 4.9., ob 10. uri Časnikar revije Mag. JANEZ MARKEZ, bivši ustavni sodnik R. Slovenije dr. PETER JAMBREK, časnikar na Radiu Trst A in predsednik Sveta slovenskih organizacij SERGIJ PAHOR in borec za pravice Slovencev v Italiji prof. SAMO PAHOR - Okrogla miza: Neodvisnost v sodobni demokratični družbi; ob 14.30 izlet v Trst in obisk SLORI-ja; ob 20.30 ples. V soboto, 5.9., ob 10. uri: minister za delo, družino in socialne zadeve R Slovenije dr. TONE ROP, ravnatelj SDGZ VOJKO KOCJANCIC, salezijanski duhovnik in vodja preven-tivno-vzgojnega projekta Skala MARTIN LISEC, bivši študentski minister za socialo UROŠ SLAMIC -okrogla miza: Ključni problemi mladinskega dela in dela za mlade. VZS MITJA CUK in SKLAD MITJA CUK vabita na 10-letnico Vzgojnozaposlit-venega središča Mitja Cuk v park Finžgarjevega doma na Opčinah: sreda, 9.9.1998, ob 14. uri, srečanje vzgojno-zaposlitvenih središč; ob 14.30 igre brez zaprek, ob 18. uri igra Zamejski kvintet. Četrtek, 10.9.1998, ob 19. uri Družinsko srečanje za vse, ki želijo izraziti solidarnost družinam s posebnimi značilnostmi in preživeti lep večer v njihovi družbi ob mrzlem bifeju in domači pijači, koncertu Godbenega društva Prosek ter razvedrilnih zvokih Zamejskega kvinteta. Informacije in rezervacije na tel. 040-212289 ali 040-215220. BI RADI PREPEVALI Z NAMI? MePZ F. VENTURINI vas prisrčno vabi na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v torek, 15. septembra, ob 20.30, v kulturnem društvu F. Venturini pri Domju. DEKLETA PEVSKE SKUPINE F. VENTURINI vabijo vse nove in stare prijateljice na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v Četrtek, 17. septembra, ob 19.30, v kulturnem društ-vu F. Venturini pri Domju. Dobrodošla Katerina Mami Carmen in očetu Marjanu prisrčno čestita Kolektiv NTKB OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. PREDSEDNIK DIJAŠKE MATICE sporoča elanom, da bo Izredni občni zbor podpornega društva DIJAŠKA MATICA v torek, 15. septembra, ob 20. uri, v Grego{CiCevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu, z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. razprava, 3. sprememba statuta. Izrednemu občnemu zboru bo sledil redni občni zbor v istem kraju, ob 21. uri z dnevnim redom: 1. izvolitev novih organov, 2. razno. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. št. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. št. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure. !5I SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA in KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da se pouk za dijake, ki so izdelali razred na osnovi ur. 266/97 (z »zvezdicami«) začne v sredo, 9. septembra, ob 8. uri. Udeležba pri pouku je obvezna. RAVNATELJSTVI DTTZG »Žige Zoisa« in DPZIO »Jožef Stefan« sporočata, da se bo pouk za dijake, ki so izdelali razred na osnovi ur. 266/97 (z »zvezdicami«) začel v torek, 8. septembra, ob 8 uri. Udeležba pri pouku je obvezna. DTTZG »Žige Zoisa« organizira Se danes, 3. septembra od 10. do 12. ure v vezi na sedežu KNJIŽNI SEJEM. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. 60-LETNIKI dolinske občine prirejajo 6. septembra izlet v Furlanijo. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Interesenti naj se javijo na tel. št. 040 228468 (Ada). Obenem sporočajo, da bo odhod ob 7.30 pred dolinsko telovadnico. Naproša se točnost. 40-LETNIKI dolinske občine organizirajo v nedeljo, 13. septembra »križarjenje z glasbo« po slovenski obali. Za informacije pokličite naslednje tel. štev.: 040 - 231889 Loterija 2. septembra ms BARI 43 28 80 44 42 CAGLIARI 47 2 6 45 11 FIRENCE 90 61 21 20 73 GENOVA 56 9 32 74 35 MILANO 1 58 74 2 18 NEAPELJ 45 69 27 33 63 PALERMO 48 87 78 17 11 RIM 83 38 57 73 53 TURIN 4 86 9 66 88 BENETKE 14 48 12 1 69 Nagradni sklad 6.554.819.024 - lir Brez dobitnika s 6 ali 5+1 Jackpot 5.032.283.240. - lir 19 dobitnikov z 5 točkami ' 86.247.600. - lir 2.043 dobitnikov s 4 točkami 802.100,- lir 74.159 dobitnikov s 3 točkami 22.000,- lir (Edvin), 820034 (Renzo), 383282 (Franko), 232116 (Fulvia). SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 13. septembra, izlet v Gardaland. Odhod iz Sesljana ob 6. uri. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. 040-2916110, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. ŽELITE SPOZNATI Capri, Amalfi, Sorrento, Neapelj...? Pridružite se nam od 23. do 27. septembra! Informacije do 6. septembra pri Carmen Kocman (tel. 040-208989). MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM grozdje na trti, približno 700 kg, malvazijo in vitovsko. Tel. 040-228967 ob uri obedov. PRODAM po zelo ugodni ceni dva 600-litrska soda iz fiberglasa, plastično kad (10 hekt.), stiskalnico (premer 75 cm) ter mlin na električni pogon. Tel.: 040-231952, od 17. do 18. ure. ODDAM dva mesec in pol stara psička. Tel. 040-226353. PRODAM belo in Črno grozdje za vino. Tel,: 0481-78279, ob uri kosila. PRODAM tri 15-hekto-litrske betonske vinske sode. Tel.: 0481-78066. PRENOSNI TELEFON Nokia sem izgubil na Pa-dricah ali v Bazovici. Poštenega najditelja prosim, da poklice na tel. št. 040-226717. NA KRASU ali v okolici išCem stanovanje ali hišo v najem. Tel. 040-225288. PRODAM dva vinograda (enega ob morju, drugega nad Grljanom). Tel. 0347/6791719. PRODAM grozdje (malvazija) na trti. Tel. št. 040-225973. V SOVODNJAH, v ulici Bergomas sta se izgubili Črna in tigrata muca. Informacije na št. 0481/882057. PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 040-572655 po 16. uri. IŠČEM KNJIGE za 1. razred Trgovskega zavoda. Tel. 040/231405. KUPIM KNJIGE za IB razred znanstvenega liceja. Tel. 040/213088. ELEKTROMEHANIC-NA delavnica v Banih bo zaprta za dopust od 30.8. do 13.9. DVA MESECA stara muca bele in sive barve išče nov dom. Tel. 040-712547 “ URADNICO isce podjetje. Zahteva se diploma Trgovske višje šole, prevozno sredstvo, dobro poznavanje računalnika in nekaj delovne prakse. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »URADNICA«. 23-LETNO DEKLE išCe zaposlitev kot otroška varuška. Zainteresirane naproša, da bi v popoldanskih urah telefonirali na št. 0038666/81502. PRODAM OPEL ASTRA 1600 GT, 96.000 prev. km, letnik oktober ’92, ABS. Cena po dogovoru. Tel. 040/229463. PRODAM motorno kolo grillo piaggio, v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel. ob uri obedov na št. 040/228609. PRODAM zemljišče 700 kv.m. Tel. 040/822884 ob uri obedov. KNJIGE za 1. razred sole Jožef Stefan - Kemijsko biološki operater kupim ali si jih sposodim. Tel. 040-327157 (Tjaša). IŠČEM zemljišče min. 600 kv.m, z manjšo zgradbo (hišico ali skednjem), dostopno z avtom. Tel. 040/54429, po 20. uri. KUPIM knjige za 1. razred šole Jožef Stefan -mehanski operater. Tel.: 040/228785 v popoldanskih urah. NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15-dnev-no menjavo. Imam že izkušnje. Te. 0038667/31229 od 18. do 20. ure. NA RAZPOLAGO imamo spalnico, jedilnico, kuhinjo, kauC s posteljo in drugo rabljeno pohištvo. Tel.: 040/575145. ŽENSKA EKIPA nujno išCe pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Tel. 040-200898. OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sar-nek). ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. ToCi vitovsko in refošk. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO je odprl Romano Škabar - Repen 91. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OŠTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agrituri-zem. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob četrtkih. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Sa-lež 46) toči belo in črno vino. TERČON IVAN ima osmico v Mavhinjah št. 42. OSMICO je odprl DrejCe Ferfolja v Doberdobu. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta v Križu št. 202, pri Simce-vih. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob drage Kristine Bandi daruje Marino Bandi z družino 100.000 lir za SKD Valentin Vodnik. V spomin na Ivanko Grgič daruje Danica Križ-mancic-žagar 15.000 lir za KD Slovan. Ob 2. obletnici smrti sina Aleksandra Ciac-chija daruje družina 100.000 lir za MePZ Lipa. Ob smrti Bruna Cuka daruje družina 100.000 lir za MePZ Lipa. V spomin na Bruna darujeta družina Cac-Ražem in Marija Ražem 50.000 lir za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob tete Angele daruje Slavko 50.000 lir za SKD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob tete Kristine Slavec por. Bandi darujeta Vilma in Jolanda z družinama 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik in 50.000 lir za SKD Valentin Vodnik. V spomin na Ano Križ-mancic vd. Komar daruje družina Giorgi 50.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na Bruna Cuka daruje družina Ražem - Bobetovi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Suc daruje Rozina Škabar (Repen 130) 15.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. 3.9.1996 3.9.1998 Ob 2. obletnici smrti Ivana Hussuja se ga z ljubeznijo spominjajo Svojci Bani, 3. septembra 1998 Utrinki s skandinavske turneje Tržaškega okteta (2) Prvi koncerti na Švedskem Malmo se nam je prvega avgustovskega dne predstavil oblačen in razmeroma hladen. Pred hotelom nas je že čakal minibus s šoferjem in Nadjo in podali smo se na ogled mestnih zanimivosti. Malmo je po velikosti tretje največje Švedsko mesto in je središče najjužnejše dežele Scane. Poglavitni cilj našega razgledovanja pa je bil ogled orjaškega gradbišča, ki bo v dolžini 18 km, delno tudi pod morjem, leta 2000 povezal Malmo in danski Kopenhagen. Po odličnih testeninah v italijanskem lokalu II piccolo mondo, so nas gostitelji z osebnimi avtomobili odpeljali v predmestni predel Hasie, kjer je bil v cerkvi najavljen prvi od dveh koncertov v organizaciji že omenjenega zborovodje Klasa Hedberga. Medtem ko so se fantje upe-vali in pod Danilovim vodstvom preizkušali akustiko, se je pojavil gospod Klas, simpatičen, nasmejan gospod srednjih let. Takoj se je poza-mmal, če je vse v redu, kak-šno je naše počutje in kako smo se ujeli z Nadjo, njegovo organizacijsko sodelavko. Že precej pred začetkom koncerta se je v prostorni cerkvi nabralo lepo število poslušalcev, med katerimi je bilo tudi več elanov Klasovega mešanega zbora v tem kraju. Z veliko zbranostjo in pozornostjo so poslušali izvajani spored pesmi, ki je v prvem delu obsegal liturgična dela, v drugem pa po štirih slovenskih še pesmi iz oktetovega mednarodnega repertoarja. Ce je bil že prvi del za številne poslušalce v marsičem novost, pa je bil drugi del pravo odkritje, toliko bolj, ker so fantje zapeli tudi švedsko pesem Tonema skladatelja Sjoberga, ki je celo Klas ni poznal. Po že znani izkušnji iz Kopenhagna, so poslušalci na koncu, ko se je izpel Rudijev solo v Kraguljčkih, navdušeno zaploskali, pa tudi brez dodatkov seveda ni šlo. Sele pri izhodu iz cerkve smo ugotovili, da je bilo med občinstvom tudi nekaj Slovencev, elanov Slovenskega društva »Planika« iz Malmdja. Bili so seveda še posebej navdušeni in obžalovali so, da je prihod Tržaškega okteta sovpadal z avgustovskimi počitnicami, ko je večina izseljencev doma v Sloveniji. Precej Časa smo se z njimi zadržali in občutili, kako jim je Slovenija po 35 letih izseljenstva še vedno globoko v srcu. Po koncertu so gostitelji pripravili Tržaškemu oktetu sprejem z zakusko in družabnostjo na bližnjem sedežu domačega zbora. Kot se ob takih priložnostih dogaja, je petje spet imelo glavno vlogo. Oktetovci in domači pevci so na Nadjino željo skupaj zapeli staro italijansko »Canzonetto«, Klasovi pevci pa so kljub okrnjenosti, na Oktetovo željo zapeli eno njihovo narodno. Fantje so potem navrgli še Kolo, na izredno željo ene od domačih pevk Se Merkujevo rezijansko Ta jora, ki jo je na koncertu še najbolj ogrela, na koncu pa so zaregljale še Žabe z La-dijem v veliki formi. Tudi bolj uradnega dela ni manjkalo. V imenu okteta se je Klasu in njegovim sodelavcem toplo zahvalil za prijazno gostoljubnost predsednik Pangerc in mu v spomin na srečanje poklonil CD in še dve oktetovi plošči. Gospod Klas je v svojem odgovoru dejal, da ga je Oktetovo petje globoko prevzelo, tako zaradi zahtevnosti programa kot zaradi izdelane interpretacije ter zvočne lepote. Se drugi koncert Naslednjega dne (bila nedelja, 2. avgusta) je bil na sporedu drugi koncert v Klasovi organizaciji, tokrat v kakih 40 km oddaljenem obalnem mestu Lodekupinge. Ker je rosilo, smo morali opustiti namen, da bi se z ladjo popeljali po mestnih kanalih, smo pa dopoldanski prosti Cas izkoristili za ogled izredno zanimivega in bogatega tehniškega muzeja, popoldne pa nas je spet prišla iskat Nadja z drugim minibusom in živahno šoferko - Norvežanko. Odpeljali smo se v Lddekopinge naravnost v cerkev na akustično preizkušnjo. Danilu Čadežu in pevcem je bilo takoj jasno, zakaj je Klas izbral prav to cerkev za drugi Oktetov nastop. Akustika v njej je nekaj izjemnega in zato ni naključje, da imajo, vedno v Klasovi organizaciji, prav v tej cerkvi pravo poletno koncertno sezono. Na tiskanem progremu je bila objavljena tudi slika Tržaškega okteta s kratko predstavitvijo. Ker je bilo do začetka koncerta še nekaj časa, nas je Norvežanka zapeljala še nekaj kilometrov dlje do obcestnega motela, ki sta ga upravljala dva mlada Makedonca iz Struge in Ohrida. V cerkvi sredi lepo urejenega pokopališča brez marmornatega leska, se jeN medtem nabralo kar precej poslušalcev in nekateri so prišli celo iz Husje, da bi še enkrat prisluhnili Oktetovemu petju. Bilo je tudi nekaj Slovencev po rodu iz Celja. Oktet je izvedel isti spored kot v Huise s kakšno spe-membo v drugem delu. Po zadnji pesmi se je tudi tukaj ra- zlegal dolg in navdušen aplavz in fantje so rade volje še kakšno dodali. Spored je izredno prikupno predstavljala v švedščini Nadja, označila vsebino vsake pesmi in poudarila, da je Tržaški oktet izraz pevske kulture slovenske manjšine v Italiji. Na baltiško obalo Tretji in zadnji dan bivanja v Malmo je bil v celoti namenjen izletništvu in z Nadji-nim spremstvom smo se zapeljali na skrajni jug Švedske, na baltiško obalo. Po kakih 80 km vožnje po lepo valoviti deželi z žitnimi polji, gozdiči, jazeri in gradovi, smo prišli v večje obalno mesto Ystad s 24.000 prebivalci. V srednjem veku je bilo glavno ribiško pristanišče za lov na slanike in še danes se ponaša z mnogimi srednjeveškimi hišami, grajenimi na križni ve-zalni način, ki so najlepše na Švedskem. Zanimivost kraja sta tudi dve cerkvi: cerkev sv. Marije, s katere stolpa se še vedno ponoCi vsako uro po štirikrat glasi stražarjev rog. V cerkev smo vstopili iz dveh razlogov: prvi je bil paC ogled zanimivih dekoracij, drugi pa je bil bolj intimnega značaja. Tega dne je namreč Oktetov predsednik Boris slavil rojstni dan. Na Danilovo željo mu je Oktet, v tem primeru kot septet (Boris je bil namreč le poslušalec v prvi klopi) zapel tradicionalno Na mnogaja Ijeta. Ivan je moral kot edini bas podvojeno napeti svoje glasilke. Ogledali smo si še drugo cerkev iz 13. stoletja, obrtno delavnico lesenih izdelkov in nazadnje stopili še na kavico ali glažek v lepo s parkom obdano gostišče, kjer smo doživeli pravo presenečenje: na vratih lokala je plapolala zastava Lege Nord, v notranjosti pa je, Ce sem prav videl, visela tudi Bossijeva slika. Gospodarja žal ni bilo, baristka pa je povedala, da je TurinCan. Na ribe in na Stenar Medtem sta Nadja in Boris nekam izginila in se vrnila Cez nekaj časa s tremi steklenicami vina, ki je za Švedsko pravi luskus. Staknila sta dve steklenici belega furlanskega in eno rdečega španskega vina. Z njimi smo potem nazdravili Borisu v naslednji ribiški vasici Kaseberga, kjer smo si privoščili na ražnju spečene baltiške ribe. Pa tudi zapeli so fantje, da so jim prisotni turisti zvedavo prisluhnili in močno zaploskali. Sicer pa v to baltiško ribiško naselje nismo šli zaradi rib, pač pa predvsem na ogled svetovne zanimivosti na vzpetini nad vasico, arhe- ološkega odkritja iz viking-ških časov (na fotografiji pod naslovom). Gre za ovalno razvrščene grantiske bloke visoke od enega do dveh metrov, ki ponazarjajo trup ladje. Vseh kamnov je 59 na dolžini 69 in širini 19 metrov. Po prevladujočem mnenju arheologov naj bi šlo na vikingško grobišče. Skočili smo še na belo peščeno obalo v bližini, da smo si vsaj prste namočili v baltiškem morju. Potem smo se po nekoliko daljši cesti in skozi nekaj mest in spet mimo žitnih polj in gradov, vrnili v hotel, s tem pa je tudi Nadja končala svojo vlogo prijazne, požrtvovalne, sposobne in povrhu še prikupne spremljevalke in vodičke. Za slovo so ji fantje v avli hotela še nekaj zapeli, Boris ji je poklonil CD, Nadja pa je vsakega posebej prisrčno objela in za vsakogar našla primerno besedo. Obljubila je, da se bo ob svojem prvem obisku na očetovem domu v Carrari, zanesljivo oglasila tudi v Trstu in pri Oktetu. Pred počitkom smo se malo raztepli po mestu, pet pevcev pa je zavilo v isti lokal, kjer je Oktet prvi veCer zapel voščilnico dekletu na dekli-ščini. Čeprav samo v kvintetu so ubrano zapeli in navdušili celo gostitelja, ki jih je pečatil s Šilcem švedskega brinjevca, pa še CD si je kupil. Koncert v Goteborgu Zgodaj zjutaj 4. avgusta nas je pred hotelom Čakal spet drugi nekoliko veCji minibus s simpatično mlado poklicno šoferko Loto Ericson. Z njo smo v prijetni družbi preživeli pet naslednjih dni od Malmoa preko Goteborga in Osla do Stokholma. Po lepi cesti z vedno številnejšimi brezovimi gozdiči, smo delno ob sami obali, delno oddaljeni od nje v prvih popoldanskih urah prispeli v Goteborg in Lota je brez težav našla naš hotel Sandic Crown hotel. Zvezo v Goteborgu sta predstavljala Zvone Podvinski in župnik Goran Degen cerkve Kristusa kralja v središču mesta. Namesto njiju pa nas je prišla v hotel iskat izseljenka Ivanka Cok, žena slovenskega izseljenca Silvota Čoka iz Lokev pri Divači. Prišla je kot predstavnica slovenskega društva »F. Prešeren«. Župnik Degan je v cerkvi naredil na nas zelo prijeten vtis. Takoj je povedal, da je bil lani v Sloveniji na Bledu, na Voglu in še kje. V cerkvi se je do začetka koncerta nabralo kar veliko poslušalcev, Švedov in drugih narodnosti, med njimi pa tudi doslej največje število Slovencev. Na začetku maše je župnik Degen zelo simpatično predstavil Oktet, ki je na njegovo željo, mimo ustaljene prakse, že na začetku zapel tri pesmi, nato med mašo še tri, po maši pa izvedel nekoliko skrajšani koncert. Zanimivo, da nihče od vernikov po maši ni zapustil cerkev, vsi so ostali in prisluhnili Oktetu in ga, kot običajno, po zadnji pesmi burno nagradili. Tudi župnik Degan je bil navdušen in ko smo se od njega poslavljali, je iskreno dejal, da tako lepega petja že dolgo ni slišal. Na domu pri Čokovih Prisotni Slovenci so pevce in spremljevalce pričakali pri izhodu iz cerkve in jih zadržali v dolgem pogovoru. Bili so iz raznih predelov Slovenije od Primorske do Štajerske iz popolnoma slovenskih ali delno tudi že mešanih zakonov. Vsi so bili izredno zadovoljni, med najbolj navdušenimi pa sta bila zakonca Cok s hčerkama Heleno in Kristino. Vse sta povabila na svoj dom nekoliko izven mesta na večerjo in domačo družabnost (na fotografiji spodaj). Pri njih smo se res počutili kot doma; posebno ganjen pa je bil Silvo, ki je šele nekaj dni prej prišel iz bolnišnice po težki operaciji in čeprav še na okrevanju ni hotel zamuditi koncerta. Ko so mu fantje zapeli vošCilno pesem na Mnogaja Ijeta, ni mogel skrivati solz, a si je kot Kraševec hitro opomogel in nam v živahnem pogovoru povedal marsikaj zanimivega iz svojih izseljeniških izkušenj, ki niso bile vedno lahke in prijetne. Pri tej zavedni slovenski družini smo bili bogato pogosten!. Silvo nam je nalil vina iz slovenskega grozdja in povrhu še švedskega brinjevca, ki ga je po njegovih besedah veC kot na Krasu. Zadišalo je po domačih dobrotah in fantje so se razpeli, da je bilo veselje, Helena pa je zatrjevala, da si bo moža prišla iskat domov na Kras ali kamorkoli v Slovenijo, češ da švedski fantje niso za slovenska dekleta. Pa še to: Silvo je z vso družino elan slovenskega društva »Prešeren«, potožil pa je, da zahaja vanj premalo slovenskih izseljencev in da je društvo bilo do nastanka neodvisne Slovenije še kar aktivno, potlej pa precej manj. Težko smo se poslovili, gospa Ivanka in hčerka Helena pa sta nas pospremili še v mesto. Jutri pa v Oslo. Jože Koren Popravek: V prvem poglavju je bilo na zaCetku napačno zapisano, da nas je na letališču v Ronkah pričakal predsednik Sveta avstrijskih Slovencev. Cvetko Falež je seveda predsednik Sveta avstralskih Slovencev. FILM / DANES URADNI ZAČETEK MOSTRE MEDNARODNI SIMPOZIJ Vojak Ryan otvarja 55. beneški festival Spielbergov kolosal je v ZDA že prava uspešnica Louis Adamič in diaspora Srečanje ob 100-letnici rojstva Mednarodnemu filmskemu festivalu v Benetkah, ki so mu lani očitali pomanjkanje zvezd, mu v letošnji 55. izdaji podobnega ne bodo mogli zameriti. Festival, ki se bo zaCel drevi s projekcijo zadnje uspešnice Stevena Spielberga (na sliki med prihodom v Benetke) Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan) zunaj konkurence, se je namreč pomiril s Hollywoo-dom. Med 19 filmi tekmovalnega programa, ki se bodo potegovali za zlatega leva za najboljši film, je 13 evropskih -trije francoski in trije italijanski, pa tudi filmi iz Velike Britanije, Portugalske, Romunije, Irske, Španije, Nemčije in ZRJ. V tekmovalnem programu so tudi štirje ameriški filmi ter filmi iz Argentine in Irana. Emir Kusturica (Podzemlje ter Oče na službenem potovanju) se bo predstavil s filmom Črna mačka, beli maček (Črna mačka, beli mačor), posnetim v nemško-franco-sko-jugoslovanski koprodukciji. Med vrhunce tekmovalnega programa sodita dva od štirih ameriških filmov, film Bulvvorth režiserja in igralca VVarrena Beattyja (Rdeči), ki se prvič pote- guje za nagrade v Benetkah, in film New Rose Hotel Abela Ferrare, v katerem igrata Chri-stopher VValken in Wil-lem Dafoe. Ameriška igralka Meryl Streep igra glavno vlogo v irskem filmu Dancing at Lugh-nasa režiserke Pat 0‘Connor. Francija se predstavlja s tremi filmi, tudi z Jesensko pravljico (Conte d'automne) Eriča Rohmerja z Marie Riviere v glavni vlogi in Plače Vendome Nicole Garcie, v katerem nastopa Catherine Deneuve. Tradicionalna retrospektiva bo letos posvečena filmom iz leta 1968, kjer obljubljajo ve- liko panoramo sodobnega filma. Zunaj tekmovalnega programa, predvsem v sekciji Noči in zvezde, v katerem predvajajo filme za široko občinstvo, je pričakovati projekcije filmov Ronin Johna Frankenhemirja z Robertom De Nirom in Jeanom Renejem v glavnih vlogah, Tveganja in naključja Claudea Lelou-cha, He Got Game Spikea Leeja z Denzelom Washingtonom v glavni vlogi, zadnji film Jamesa Ivoryja z Barbaro Her-shey in Chrisom Kristof-fersonom v glavnih vlogah ter film Woodyja Al-lena Celebrity z vrsto zvezd kot so Kenneth Branagh, Leonardo Di Caprio, Kirn Bassinger in Melanie Griffith. Drevi bodo v spomin na velikega italijanskega igralca Marcella Ma-stroiannija predvajali film predsednika žirije Ettora Scole Poseben dan (Una giornata parti-colare), v katerem igrata Mastroianni in Sophia Loren. Na festivalu se bodo poklonili tudi italijanskemu režiserju Michelangelu Antonio-niju, ki bo prejel nagrado Pietra Binachija, in spominu znanega komika Totoja, saj je letos 100-letnica njegovega rojstva. Mednarodni znanstveni simpozij o slovenski intelektualni diaspori V portoroškem hotelu Emona se je včeraj začel mednarodni znanstveni simpozij Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča -Intelektualci v diaspori, ki ga je ob podpori ministrstev za kulturo, za znanost in tehnologijo ter za zunanje zadeve pripravil Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Udeležencem štiridnevnega simpozija, med katerim je 39 predavateljev iz enajstih držav, je uspešno delo najprej zaželela državna sekretarka in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar. V nagovoru je med drugim poudarila, kako pomembno je, da se v Sloveniji čim pogosteje in na različne načine spomnimo bogatega ustvarjanja ter dosežkov slovenskih intelektualcev, ki so in še ustvarjajo v diaspori. Urad, ki ga vodi, ima po njenih besedah sicer dobro razvite odnose s slovenskimi društvi v številnih državah sveta, z razumniki pa bo potrebno ustreznejše oblike sodelovanja še razvijati. To je po mnenju dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, potrebno tudi zato, da bi bolje poznali in morda pre-moščali prevladujočo razpetost intelektualcev med domovino in novim svetom. Po drugi strani, kot je ob tem v svojem nagovoru še poudaril dr. Vasilij Melik, predsednik Znanstvenega sveta inštituta, pa je pred ra- ziskovalci še veliko neuresničenih možnosti pri oblikovanju razlik in podobnosti med domačo intelektualno ustvarjalnostjo ter tisto v diaspori. Današnji dan simpozija so organizatorji sicer posvetili obravnavi literarnega in publicističnega opusa Louisa Adamiča, v naslednjih dneh pa bodo razpravljale! različnih strok govorili širše o vprašanjih izseljenstva in intelektualcih v diaspori. (STA) FURENGA ’98 Iz Vipavske doline na Kras V Vipavski dolini in na Krasu bodo prihodnji mesec s štiridnevno Furengo '98, od 10. do 13. septembra, pričarali utrip nekdanjih časov. Furmani -vozniki vpreg, ki so imeli v teh krajih pomembno vlogo, se bodo s svojimi vozovi, konji ter tovorom podali na 108 kilometrov dolgo pot po vipavskih in kraških cestah. Furenga - letos bo potekala z naslovom Iz Vipavske doline na Kras - je razstava v živo, ki jo je leta 1994 strokovno pripravil Goriški muzej, doslej pa so se pri njeni organizaciji s podporo občine Ajdovščina in t.i. Razvojne koalicije Vipavske doline povezali tako vinogradniki in vinarji, turistična in druga društva, občinske ustanove in kmetijsko svetovalna služba, kot tudi prebivalci vasi in naselij, kjer se vije furenga. Prvi dan prireditve, 10. septembra, bodo furmani pripravib tovor; s pomočjo jamarjev bodo iz ledenice Paradana potegnili led, v okolici Podkraja bodo podrli drevo in ga pripravili za vožnjo, v Gočah pa bodo točili vino. Vozovi bodo na pot proti Ajdovščini krenili naslednji dan, 11. septembra, in sicer iz vseh treh krajev. V popoldanskih urah bodo prispeli na ajdovski plač, kjer bo glavna prireditev. Tu bodo furmani predstavili svoje vozove in fur-manstvo kot delo in način življenja. Se posebej dosti bodo obiskovalci lahko slišali o vinu, ledu in mlaju, treh tradicionalnih delih tovora, ki jih bodo furmani pripeljab tudi letos. Tretji dan, 12. septembra, bodo vozovi skupaj krenili proti Krasu. Obiskali bodo zaselke Dobravlje, Potoče, Preserje, Branik in Dolance, kjer bodo postaviti mlaj v čast stoletnici postavitve spomenika Andreju baronu Čehovinu. Zadnji dan prireditve, 13. septembra, pa se bodo mimo Manč, Lož in Slapa odpravili v Vipavo, kjer bodo najprej obiskali Vipavski hram, nato pa se na vipavskem placu predstavili v okviru prireditve Vipavska trgatev. (STA) Glasba na mreži v svetu FOKUS Glasba na mreži Včasih nam je res težavno slediti med seboj različnim glasbenim dejavnostim: delujočih skupin je ogromno, koncerti se odvijajo v najbolj različnih prireditvenih prostorih in okoliščinah, izidi novih glasbenih izdelkov si sledijo dan za dnem. Svet glasbe je nadvse razprostran in spremenljiv. Enostaven in praktičen način za kakršnokoli informacijo predstavlja internet. Vsaka založniška hiša, ustanova ali proizvajalci glasbil kot tudi velika večina zvezdnikov in manj poznanih glasbenikov nudijo danes novice o svojih udejstvovanjih vse večjemu številu uporabnikov računalnikov. Za katalogizacijo naslovov skbijo nekateri veliki arhivi, kot sta univerza v Indiani in Harmony Central. Njim se pridružuje množica “amaterjev” oziroma posameznikov, ki izrabljajo zmogljivosti mreže za reklami-zacijo svojih dejavnosti. Ker je knjig in revij, ki temeljito obravnavajo glasbeno področje, vedno premalo, predstavlja internet najbolj svež informativni vir, iz katerega lahko glasbeniki in ljubitelji izluščijo zaželjene podatke. Obsežnost interneta pa je taka, da bomo o tem argumentu spregovorili še v nadaljnem. NOVICE Skupina Prozac+, ki bi morala nastopiti danes na trgu Bur-chiellati v Trevisu, je svoj koncert odpovedala. Denar doslej prodanih vstopnic bodo povrnili. NOVE PLOŠČE Resna glasba Dir. Claudio Abbado, “VVolf-gang Amadeus Mozart, Richard StrauB - Arie e Lieder da concerto”, Deutsche Gram-mophon John Gage, “Complete Piano Musič Vol.l”, MDG Luciano Pavarotti/Placido Domingo/Jose Carreras, “The Three Tenors In Pariš”, Poigram Razni izvajalci, “Italijanska glasba za violino iz 17. stoletja”, Harmonia Mundi Jazz P.Fresu/A.Salis/F. Di Castri, “Paf - Live in Capodistria”, Splasch Fred Hersch, “Evanescence: A Tribute To Bill Evans”, Evidence Razni izvajalci, “Charles Earland’s Jazz Organ Summit”, Cannonball Lahka glasba Angelo Branduardi, ‘Tl dito e la luna”, EMI Razni izvajalci, “Festival di Napoti”, RTI PLOŠČA TEDNA Paolo Conte, “Gli anni Set-tanta”, BMG Zbirko “Ali The Best” založniške hiše BMG so pred kratkim obogatiti z antologijo Paola Conteja, ki obsega pesmi iz obdobja sedemdesetih let. Do leta 1972 je Conte pisal pesmi izključno za druge izvajalce. Sele leta 1974, ko je zgledalo, da bo zapustil glasbeno sceno, se je odločil za kantavtorsko pot. V svoja prva samostojna albuma (oba sta istoimenska, RCA, 1974 in 1975), je Conte vključil nekatere svoje stare popevke (“On-da su onda”, “Genova per noi”). Sedemdeseta leta je kantavtor zaključil z veliko ploščo “Un gelato al limon” in z uspešnico “Bartali” (RCA, 1979) ter s številnimi koncerti. S svojim izvirnim slogom, ki spaja lahki jazz, francoske šansone, ameriške mite in italijansko dediščino, si je Conte utrl čisto samosvojo pot in si priboril ugled tudi izven meja svoje domovine. Contejeva sedemdeseta leta pripravljajo pot do njegovega dokončnega slovesa. KONCERTI Danes Raoul Casadei, Varago (Treviso) Jutri Sax Appeal Saxophone Quartet in Ralph Tovvner, Soli-ghetto (Treviso), “Via col jazz” Jutri PFM, Pavia di Udine, park Jutri Prozac +, Maniago (Por-denon), trg Italija, ob 21.h Jutri Wind Rose (keltska glasba), Fara na Goriškem, park Colmello di Grotta, ob 21.h Jutri Vlasta Delimar, Trst, gledališče Miela, ob 21.h Jutri Enrico Ruggeri, Zevio (Verona) Jutri Paola Turci, Ciano del Montello (Treviso) Jutri Mietta, Este (Padova) Jutri Strung Out (kalifornijski punk-rock), Ajdovščina, prostori društva Jutro 5.9. Flauto Novici, Gradež, avditorij Biagio Manin, “Musiča a 4 stelle”, ob 21.h 5.9. P.Marisaldi (čembalo), Valvasone (Pordenon), stolnica, “Dal clavicembalo al forte-piano”, ob 20.45 5.9. Revija “Voglia di mušica”, Maniago (Pordenon), trg Italia, ob 20.30 7.9. Ivano Fossati, Verona, rimsko gledališče 7.9. Guido Toffoletti, Treviso, Piazza dei Signori 7.9. Revija “Zamejski rock festival”, Opčine, Finžgarjev dom 8.9. Vinicio Capossela, Padova Aleksi Jercog RUSIJA / S SKUPNO TISKOVNO KONFERENCO Z GOSTITELJEM JELCINOM Bill Clinton končal obisk v Moskvi s pozivom k nadaljevanju reform Povabil je dumo, naj pomaga Jelcinu za novo vlado - Skupna izjava proti nasilju na Kosovu Clinton in Jelcin na skupni tiskovni konferenci ob koncu rusko-ameriSkega vrha (AP) MOSKVA - Drugi in zadnji dan svojega obiska v Moskvi je Bill Clinton izrabil predvsem za to, da bi Čimbolj prepričljivo pomagal Borisu Jelcinu pri njegovem poskusu prepričati dumo v novo Cernomirdovo vlado. To pa praktično pomeni prepričati Zjuganovove komuniste, ki imajo v parlamentu večino. Sef Bele hiše je tako obljubil, da se ZDA ne bodo vmešavale v oblikovanje vlade, vendar je hkrati posvaril, da se bo morala Rusija v primeru, Ce se bo odpovedala tržnemu gospodarstvu, s krizo ukvarjati sama. »Rast vašega gospodarstva je odvisna od sposobnosti predsednika Jelcina, da prepriča dumo v nujnost take vlade, ki bo nadaljevala reforme... Ce pa bodo druge politične sile skušale prisiliti Jelcina k opustitvi tega procesa, bo v Rusijo prihajalo Se manj denarja, gospodarske težave pa se bodo še povečale,« je dejal Clinton na skupni tiskovni konferenci s svojim gostiteljem, s katero se je končal obisk Sefa Bele hiše v Rusiji. Jelcin se je na Clintonove besede odzval z ugotovitvijo, da Rusija od ZDA pričakuje poli-Cno podporo, medtem ko o denarju za zdaj ni govora. Vendar je Clinton na koncu le obljubil, da bo v primeru nadaljevanja reform zastavil ves svoj vpliv za zagotovitev finančne pomoči ne samo ZDA, ampak tudi drugih bogatih držav. V obračun tokratnega ameriško-ruskega vrha sodi Se podpis nekaj sporazumov dvomljive možnosti izvajanja, ki zade- vajo sirjenje jedrskega orožja in mednarodnega terorizma. Potem kje Clinton pozdravil svojega gostitelja in se napotil na pogovore z njegovimi nasprotniki. Spodnji dom ruskega parlamenta je medtem Viktorja Cernomirdina spet povabil, naj se prostovoljno odpove kandidaturi za položaj predsednika vlade in tako olajša kritične razmere v državi. Za poziv je glasovalo 255 poslancev, ki so pred tem z veliko večino sklenili, da bo drugo glasovanje o Cernomirdinu, ki je bilo sprva načrtovano za prihodnji ponedeljek, že v petek. Ce bo kandidat zavrnjen tudi na tretjem glasovanju, mora Jelcin po ustavi razpustiti dumo. Clinton in Jelcin sta govorila tudi o mednarodnih razmerah in podčrtala skupno odgovornost obeh držav za svetovni mir. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča sta pozvala, naj prekine »vsakršno nasilje nad civilnim prebivalstvom« na Kosovu in človekoljubnim organizacijam zagotovi neoviran dostop do civilistov. Srbska vlada bi si morala tudi »prizadevati za sklenitev začasnega sporazuma« z voditelji kosovskih Albancev za dosego mirne rešitve spora na Kosovu, je dodal Clinton in opozoril, da je Človekoljubni položaj v tej pokrajini«zelo težak«. Državnika sta tudi o kosovski krizi podpisala posebno skupno izjavo. Borze so si dodobra opomogle NEW YORK, MILAN - Močan torkov vzpon na Wall Stree-tu je upravičil pričakovanja in včeraj pomagal vsem svetovnim trgom, da so nadomestili lep del izgub zaradi zaostritve ruske krize. Po ugodnih, izidih na Daljnem vzhodu in v Aziji, so bile obilno pozitivne tudi vse evropske borze, vključno z rusko, kjer pa so posli praktično usahnili. Piazza Affa-ri je sestanek končala z napredkom za 2,49 odstotka. RUSIJA / TUJI TISK O VPLIVU KRIZE NA EVRO Stabilizacijski učinek evra Časnika Liberation in The Independent o učinkih ruske krize PARIZ, LONDON - Francoski le-voliberalni časnik Liberation in britanski liberalni dnevnik The Independent sta v včerajšnji izdaji komentirala vpliv ruske krize na skupno evropsko denarno enoto evro. Liberation meni, da ruska kriza pomeni za evro prvo preizkušnjo, po mnenju časnika The Independent pa, da ruska kriza pa poudarja pomen evropske denarne unije. Liberation: »Se preden sploh materialno obstaja, mora evro prestati svojo prvo preizkušnjo. In kako se drži? Hvala, kar gre. Seveda pa ne smemo soditi prezgodaj, še posebno ne v finančnih zadevah. MogoCna masa špekulativnega kapitala ustvarja izjemno moCan tok. Spekulacije o bodoči trdnosti evra pa so zdaj zavzele previdno distanco.« The Independent: »Projekt evro je nastal v razmerah gospodarskega počitka. Njegovi arhitekti pa naj bi ga spremenili tako, da bi vzdržal udarce in se prilagodil tržiščem, Ce se bodo ta paC usmerila navzdol ali navzgor. Veliko dogajanj govori v prid svetovnega znižanja obresti, s katerim naj bi kljubovali recesiji, ne da bi obenem znova oživili inflacijo. Usklajen odziv Evrope, ki jo vodi Evropska centralna banka, bi bil pri tem ključni dejavnik. Neodvisna gospodarska politika je stvar preteklosti, to je pokazal zadnji krizni pojav. Naj nam to ugaja ali ne - smo del globalnega sistema, v katerem evro predstavlja pomembno novo dimenzijo.« (STA/dpa) POGOVOR / NAMESTNIK RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA ALEKSANDER ALEKSANDROVIC AVDEJEV V Rusiji konsenz, da je treba nadaljevati reforme in pot v tržno gospodarstvo Kosovsko krizo bo treba rešiti sporazumno, s pogajanji med srbsko in albansko stranjo -Slovensko-ruski odnosi so dobri in slovensko gospodarstvo ima lepe možnosti za izvoz LJUBLJANA - V Rusiji obstaja splošen konsenz, da je treba nadaljevati reforme ter pot v tržno gospodarstvo in demokracijo, zagotovo pa bo morala vsaka prihodnja vlada veliko pozornosti nameniti ohranjanju in razvoju domače industrije, je v pogovoru za STA dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander AleksandroviC Avdejev, ki je na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Rusija postaja Čedalje pomembnejši trg za številna slovenska podjetja, vendar pa je zdaj, ko se sooča s hudo krizo, vse pogosteje slišati opozorila o previdnosti. Namestnik ruskega zunanjega ministra poudarja, da kriza ne vpliva na plačila, saj so ta urejena preko komericalnih pogodb. Ah bodo slovenski izdelki tudi prihodnje tako uspešni na ruskem trgu - zdaj imajo tam po besedah Avdejeva velik ugled, pa je predvsem odvisno od pogojev, ki jih bodo postavljali slovenski proizvajalci, od cene in kakovosti izdelkov, je dejal. Kriza nikakor ne pomeni, da se bodo zahteve ruskih kupcev glede kakovosti in cene znižale, je dodal Avdejev. Če bodo slovenski izdelki konkurenčni, so možnosti na velikem ruskem trgu dobre, Čeprav bo Moskva v prihodnje gotovo več pozornosti na- menjala domačim podjetjem, je menil visoki ruski predstavnik in hkrati zavrnil možnost uvedbe kakršnegakoli gospodarskega protekcionizma. PohtiCni odnosi med Ljubljano in Moskvo so po besedah Aleksanda Avdejeva zelo dobri, v prihodnje pa bi bile vsekakor koristne redne izmenjave mnenj in stališč glede mednarodnih problemov in vprašanj evropske varnosti. Namestnik ruskega zunanjega ministra meni, da imata Ljubljana in Moskva podobna stah-šča tudi, ko gre za reševanje kosovske krize. Rusija vztraja, da je treba krizo rešiti na miren način, s pogajanji med srbsko in albansko stranjo, je poudaril Avdejev. O statusu pokrajine se je treba dogovoriti na pogovorih; po mnenju ruskega predstavnika bi moralo Kosovo dobiti večjo gospodarsko avtonomijo v okviru Srbije oziroma ZRJ, vendar je to vprašanje pogajanj. Poleg tega je potrebno narediti vse, da bi preprecih humanitarno katastrofo, je poudaril Avdejev in opozoril, da pri tem ne gre le za vračanje beguncev, temveC tudi za vzpostavitev normalnega življenja. Kot je še dejal, je nujno, da se takoj prenehajo dobave orožja kosovskim teroristom iz tujine. V zadnjih tednih je v središču svetovne pozornosti ruska finančna in politična kriza. Ta po mnenju namestnika vodje ruske diplomacije ne ogroža reform v Rusiji, saj obstaja splošni konsenz, da je treba nadaljevati pot v demokracijo in tržno gospodarstvo. Rusija je mednarodnim organizacijam, zlasti Mednarodnemu denarnemu skladu (MF), hvaležna za vso pomoč in nasvete, toda treba je vedeti, da vsi tuji recepti niso vedno najboljši, je dejal Avdejev in opozoril, da je nemgoCe v Rusijo, ki se nahaja v obdobju tranzicije, neposredno prenesti izkušnje, na primer iz Latinske Amerike. Po besedah mskega predstavnika bo Moskva nasvetom iz tujine pozorno prisluhnila, hkrati pa bo upoštevala lastne izkušnje in spoznanja. Ta so pokazala, da zelo hitre reforme ne zagotavljajo dolgoročnega uspeha, temveC je treba reforme izvajati s primemo hitrostjo. Aleksander Avdejev tudi meni, da ni primemo absolutizirati mo-netaristicnih metod, medtem ko zgolj tuja posojila nikakor niso zagotovilo za uspeh. Potrebno bo hkrati razvijati domačo industrijo, ne pa se je sramovati, je ob koncu pogovora za STA dejal namestnik mskega zunanjega ministra Avdejev. Sergeja Kotnik Zavrl, STA Začel se je vrh neuvrščenih DURBAN - V navzočnosti predsednika Demokratične republike Kongo Laurenta Kabile se je vCerajv južnoafriškem Durbanu zaCel 12. vrh neuvrščenih držav. Kabila je še v nedeljo trdil, da se vrha ne bo udeležil zaradi "prezaposlenosti". Njegov prihod pa je sinoči napovedal elan kongoške delegacije, ki je dejal, da bi Kabila lahko prispel v Durban na "pogovore o določenih temah". Na vrhu neuvrščenih, ki se ga udeležuje 50 predsednikov vlad in držav, bo po napovedih Južnoafriška Republika za tri leta prevzela vodstvo gibanja. (STA/AFP) Izredna seja britanskega in irskega pariamenta LONDON - Britanski parlament je včeraj popoldne zaCel izredno sejo o sprejemu ostrejših zakonov za zaščito pred terorističnimi napadi zlasti na Severnem Irskem. Se dopoldne je z izredno sejo o poostritvi protiterorističnih zakonov začel parlament Republike Irske. Oba parlamenta upata, da bosta do drevi spremembe potrdila spodnji in zgornji dom. Britanski premier Tony Blair je ob tej priložnosti obsodil bombni napad v Omaghu, v katerem je življenje izgubilo 28 ljudi, 220 pa je bilo ranjenih. Odgovorni za napad želijo po njegovem mnenju uničiti mirovni proces za Severno Irsko, ki ga podpira večina ljudi. Blair je posebej pozdravil včerajšnjo izjavo vodje Sinn Feina Genyja Adamsa, da bo njegova stranka prenehala z nasiljem. Sinn Fein, ki je doslej zavračala zahteve po razorožitvi, je vodjo pogajanj Martina McGuinnessa danes imenoval za posrednika pri komisiji za razorožitev. Blairova vlada je spodnjemu domu predložila veC sprememb zakonov, ki naj bi olajšali dokaz krivde in obtožbo osumljenih v terorističnih procesih. Poleg tega namerava vlada zaseči vozila in zemljiško posest, Ce se izkaže, da so bila vpletena v teroristično dejanje. Kaznovati bi bilo mogoče tudi načrtovanje in pripravo terorističnih akcij, Ce bi njihovo izvajanje v tujini pripravljali v Veliki Britaniji. (STA/dpa) GORICA / OD 5. DO 13. SEPTEMBRA Mednarodni violinski natečaj za nagrado "Rodolfo Lipizer” Nad 50 udeležencev iz 36 držav Gorica bo od 5. do 13. septembra gostila 17. mednarodni natečaj za mlade violiniste za nagrado "Rodolfo Lipizer”. 11. in 12. septembra pa bo, v okviru omenjene pobude, tudi 16. mednarodni simpozij. Za letošnje tekmovanje, ki nosi ime znanega go-riškega glasbenega pedagoga in skladatelja se je prijavilo 105 mladih violinistov iz 36 držav iz vseh celin (razen Afrike). Udeležbo na tekmovanju, ki se bo pričelo že v soboto zvečer, nadaljevalo pa nato vse dni in zaključilo v nedeljo, 13. septembra s podelitvijo nagrad in priznanj in slavnostnim koncertom, je potrdilo 54 udeležencev. Nastope bo ocenjevala žirija, ki ji bo predsedoval Sylvano Bus-sotti, člani pa bodo Jo-shua Epstein (Izrael), Mi -Kiung Lee (Južna Koreja), Levon Mamikonian ( Armenija) Sylvia Rosemberg (ZDA) Harald Theeden (Švedska) Augusto Vi-smara (Italija). Nastopajoče bodo pri moška oblačila F ss GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 izvajanju spremljale pianistke Elisabetta Buffuli-ni, Mary Eleanor Drews in Noriko Kavvai. V zaključnem delu tekmovanja pa bodo violinisti igrali ob spremljavi filharmoničnega orkestra "Paul Constantinescu” pod vodstvom Ovidiua Balana. Tekmovanja bodo tudi letos v treh težavnostnih stopnjah. V prvem, izločilnem, krogu nastopov bodo tekmovalci izvajali tudi obvezno skladbo, ki jo je posebej za natečaj, napisal skladatelj Renato Dionigi. Naj povemo, da se bodo tekmovanja odvijala v deželnem avditoriju, kjer bosta tudi začetna in zaključna slovesnost. Simpozij pa bo v pokrajinski sejni dvorani. Tekmovalni nastopi bodo javni. V prvem, izločilnem krogu, vstopnine ne bo. Vstopnice za polfinalne nastope so v prodaji po 8 tisoč lir, za finalni nastop pa po 13 tisoč lir, medtem ko stane vstopnica za zaključni nastop 20 tisoč lir. Abonma za vse prireditve stane 63 tisoč lir. Tako posamične vstopnice kakor abonma so že v prodaji v turističnem uradu Appiani. Razstava petih mladih goriških grafikov V četrtek, 10. septembra ob 18.30 bodo v deželnem Auditoriju odprli razstavo z naslovom “Verti-gine ali’ incrocio”. Razstava je vključena v projekt “Gorizia: grandi mostre” in je nadaljevanje lanske pobude “Grme d’ ombra” (Senčne sledi). Na razstavi se bo namreč predstavilo pet grafikov, ki so svoja dela ustvarili v navezovanju na poezije, ki so bile predstavljene na lanskem pesniškem srečanju. Razstavo organizira Punto Giovani, v sodelovanju z Odborništvom za kulturo in mladinsko politiko go-riške občine ter z združenji Goriziagiovane in Fahrenheit 451. Razstavljena bodo dela Massimiliana Busana, Paola Figarja, Claudia Mrakica, Paole Ga-sparotto in Stefana Ornelle. Razstava bo odprta do 6. oktobra od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ter ob nedeljah od 10. do 13. DIJAŠKI DOM Prostor tudi za dijake višjih sol Se dober teden in konec bo šolskih počitnic. V Dijaškem domu se te dni že skrbno pripravljajo na novo šolsko leto, ki bo v to našo vzgojno in izobraževalno ustanovo prineslo tudi nekaj novosti in kjer bodo imeli, vsaj na podlagi dosedanjih prijav, zasedena vsa razpoložljiva mesta. Novost je v tem, da bodo z novim šolskim letom spet sprejemali tudi dijake, ki obiskujejo višje srednje šole, kar se ni dogajalo že lepo število let. Sicer pa se vloga doma v zadnjih letih hitro spreminja in prilagaja novim potrebam in drugačnemu načinu življenja. Tako je recimo bivanje v domu omejeno samo na popoldanski čas in tako bo tudi v novem šolskem letu. Nekakšen mehak prehod iz poletnega središča v resno in redno delo bo torkova razstava likovnih in drugih izdelkov otrok, ki so junija in julija preživeli nekaj tednov prijetnih počitnic ob igri, delu in ustvarjanju. Čeprav so razpoložljiva mesta v glavnem zasedena, razen za višješolce, kjer bi lahko sprejeli še dva ali tri dijake prvega razreda, vabimo starše, ki bi svojega otroka radi vpisali v dom, naj se kljub zasedenosti, zglasijo pri nas. Kakšna rezervna možnost oziroma rešitev se zmeraj najde, pravi ravnateljica Kristina Knezova. NOVA GORICA / SOČASNO Z OBČINSKIM PRAZNIKOM Spored prireditev ob SNetnici mesta Osrednja manifestacija bo 12. septembra V Novi Gorici se bodo do začetka oktobra odvijale rireditve ob 50-letnici gradnje mesta in prireditve ob občinskem prazniku. Navajamo najpomembnejše dogodke do konca septembra - četrtek, 3. septembra: krajša slovesnost in predstavitev novega Avrigovega avtobusa mestnega potniškega prometa na postajališču pred upravno stavbo Avriga. Ob 20. uri na dvorcu Vogrsko predstavitev zbornika o prostovoljnem delu slovenske mladine z naslovom “V korak s časom”. - petek, 4. septembra: predstavitev knjige planinskih spisov Klementa Juga ob njegovi 100- letnici rojstva. - sobota, 5. septembra: tekmovanje v gasilskih veščinah v spomin bivšega predsednika in poveljnika Jakoba Zavrtanika. - nedelja, 6. septembra: odbojkarski turnir na Trnovem in koncert kvarteta DO na Sveti Gori. - četrtek, 10. septembra: razstava nagrajenih in odkupljenih natečajnih elaboratov Javnega natečaja za idejno arhitektonsko rešitev vodnjaka in ureditev trga Jožeta Srebrniča v Solkanu. - petek, 11. septembra: tekmovanje v plavanju za najmlajše, turnir v ulični košarki, predstavitev konjeniškega kluba Z, odkritje spominske plošče ob 150- letnici solkanske narodne straže, odkritje skulpture akademskega kiparja Zmaga Posege, odprtje razstave Mednarodne likovne akademije Nova Gorica, proslava s kulturnim programom OS Solkan, odprtje razstave “Nova Gorica moje mesto” in koncert Magnifica s Peace makerji. - sobota, 12. septembra: osrednja proslava. Ob 9. na Bevkovem trgu priložnostni nastop Goriškega pihalnega orkestra, nato slovesnost ob prazniku Mestne občine Nova Gorica s podelitvijo priznanj v veliki dvorani kulturnega doma. Ob 11. vseslovensko srečanje brigadujev na travniku pred zgradbo mestne občine Nova Gorica. Ob 12.30 nastop Adija Smolarja in harmonikaša Janeza Svečnika, uro kasneje odprtje druge faze gradnje Zdravstvenega doma Nova Gorica. Ob 15.30 nastop Alfija Nipiča z ansamblom in skupine Kalamari. Zvečer v Solkanu promenadni koncert Goriškega pihalnega orkestra z mažoretkami in zabavni program z Miranom Rudanom in Remi bendom. - nedelja, 13. septembra: kolesarjenje “Juriš na Lokve 98” in mednarodna “Soška rega-ta”od HE Solkan do Podgore. • - ponedeljek, 14. septembra: letna šola vizualnega 1998 v Dijaškem domu Nova Gorica. Trajala bo do 20. septembra. - petek, 18. septembra: odprtje protipoplavnih objektov v Rožni dolini. - ponedeljek, 21. septembra: koncert Evropskega trobilnega tria v baziliki na Sveti gori. - četrtek, 24. septembra: premiera gledališke predstave Ferenca Molnarja “Liliom” v režiji Dušana Mlakarja. - petek, 25. septembra: odprtje obnovljenega vrtca enote Najdihojca v Novi Gorici. Zvečer odprtje razstave Smiljana Zavrtanika “Rdeča in barve”, ki bo trajala do 9. oktobra. - sobota, 26. septembra: dan rokometa v športnem parku v Novi Gorici in koncert Mladinskega pihalnega orkestra iz Rudnice nad Labem (Češka republika). » Naravna tuna neto teža ■ jPAA ^^SCHir/Kg J p„d^ ■ A predstavitve , Salama vrste felino na Kg 900 Asiago DOC Jabolčni kis na Kg kislina 5% 0,75 I, 2.653 lir/l 990 990 predlog Bonboni brez sladkorja 2x25 g, 35.800 lir/Kg Radiokasetofon * 230 V/50 Hz, nastavitev stereo ravnovesja, lučka za stereo sprejemanje, kasetni predal z avtomatično zaustavitvijo, vgrajeni mikrofon, teleskopska antena, vtičnica za stereo slušalke, deluje tudi na baterije (niso vključene) Stereo slušalke PHILIPS® * frekvenca: 20-20.000 Hz, upor: 32 Ohm, največji upoj jakosti 100 mW, dolžina kabla: 2 m, nastavljive slušalke, 3,5 mm stereo jack zstelin m i ' 490. ia krpanje Valj za lepilni trak vključen 25 m dolgi lepilni trak, primeren za zvitke lepilnega traku široke 50 mm. ______ Otroška trenirka za prosti čas * 100% bombaž, sestavljena iz dvobarvne majice z dolgimi rokavi z odtisi in dolgimi enobarvnimi hlačami, v 2 različnih barvah 900 I predstavitve Garnitura brisač * 2 rokavici 15x20 cm, 2 brisači za goste 30x50 cm, 2 brisači 50x100 cm, 1 brisača za tuš 70x140 cm. . ' |y7W 100 g, 19.900 lir/Kg Otroška majica (felpa) z vezenjem * z dolgimi rokavi, z originalnim napisom vezanim na sprednji strani r "'Z sMS Peterttef|*za //U^^vSrn pomivalni stroj U Kg, 3.264 lir/Kg 05i I 990 Hlače iogging unisex * barve: plava morje, siva antracit in črna 900 , predlog predstavitve Ženski salonarji * polusnjeni, črne barve, z modno peto 9i 990 ivanje ie konfekcije, 490 gm Elastični trak * set 3 zvitkov: 1 tenek in 1 srednji 5 m dolga, 52% poliester in 48% elastan, 1 širok, dolgi 3 m, 55% poliester in 45% elastan A Moške hlačke 100% mikan bombaž, mere 5/8, v živih l'"“' - 490 Metla brez ščetk * primerna za vse vrste tal, z enostavno zamenljivim delom 990 Iztepač * mere: 75x23 cm, iz vrbove pletenine, zelo elastičen z 990 vri 990 Sestavne kocke v Žaklju * različnih barv, iz najbolj kakovostne plastike, v uporabnem nahrbtniku iz PVC-ja Hrana za pse JL59(/ z Soo lir/Kg 1 ,290 S 900 predstavitve NE OD ČETRTKA, 3.09.98 DO SREDE. 16.09.98 Bianco di Pitigliano 11,5% Vol., 0,75 I, 2.920 lir/l Amaretti 200 g, 3.950 lir/Kg Grižljaji za mačko okus povrtnina 415 g, 2.386 lir/Kg Tekoča krema/body milk 2~95Q' S za suhe kože 1 OAA 500 ml, 3.980 lir/l I .77V/ Gel za kopel zeleno jabolko/breskev Brusilec rezin * iz ABS-a, nabrusi nože ~ PP0in škarje Parfumirani dezodorant JLSSO- 2 vonja: Classic in Orienlal 1 m flA 100 ml, 11.900 lir/l I * I VU ^ Detergentni robčki .2(690 S )T.bU_____________________________2.190 S Tekoče čistilo 4J990" S z očiščevalcem, superkoncentriran A A A A S 1,51, 2.660 lir/f 0.77V 2 Cvetlične čebule * LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421 /46851 1 ŠTEVERJAN / OBČINA IZBRALA IZVAJALCA DEL Kmalu začetek del na cesti pri Sovenci Za saniranje usada preko milijarde lir - Poseg bodo opravili v največ šestih mesecih PRISELJENCI Evidentiranje možnih rešitev za prehodni dom V poštev tudi Jazbine? Pritisk ilegalnih priseljencev je iz dneva v dan večji. Vprašanje kako poskrbeti za vse te ljudi, Čeprav samo začasno, postaja zelo aktualno tudi na Goriškem. Zgleda namreč, da se je val ilegalcev v zadnjem času usmeril prav na naše območje. Nujno je zato poskrbeti za začasno oziroma prehodno namestitev in pristojne oblasti Ze delajo v tej smeri in iščejo primerne rešitve. Po neuradnih vesteh naj bi ilegalce, ki prosijo za politični azil namestili v nekdanji psihiatrični bolnišnici, medtem ko naj bi za druge pribeznike poskrbeli streho nad glavo v eni od opuščenih vojašnic. Ena od možnih rešitev je da bi pribeznike nastanili v financarski vojašni- Cesta Gorica-Oslavje-Steverjan bo do spomladi urejena. Občinska uprava v Steverjanu je namreč te dni (v ponedeljek 31. avgusta) izbrala izvajalca del, ki bo Poskrbel za saniranje od-peka ceste proti Sovenci, ki je zaradi (drsenja tal, zaprt že nekaj let, promet pa urejen po obvozu. Dela v skupni vrednosti 1.190 milijonov lir bo opravil konzorcij ICOP. Rok za dokončanje je Sest mesecev po dejanskem prevzemu gradbišča. Cestišča ne bodo sirili, obnovljeni odsek bo na obstoječi trasi, le da ga bodo zgradili na posebnih nosilcih. Denar za saniranje omenjenega odseka je zagotovila Služba za civilno zaščito, za celotni upravni postopek pa je poskrbela občinska uprava v Steverjanu. Poseg predvideva odstranitev vrhnjih plasti ilovice in peščenjaka, namestitev posebnih jeklenih sider, predvsem pa ureditev od-vodnjavanja. Eden od glavnih vzrokov drsenja tal je po mnenju geologov, ki so območje natanko preučili, voda. V bližini je manjši izvir, ki je v susnem obdobju komaj opazen, ob izdatnejših padavinah pa bogat na vodi. Zupan Hadrijan Corsi je glede izvebe del optimist in napoveduje, da bo novi odsek ceste prevozen že v prvih mesecih prihodnjega leta. Sicer pa s tem težav glede cest v Steverjanu se ni konec. Kritično je stanje na cesti med Bukovjem in Jazbinami, kjer sta kar dve nevarni mesti. Zanimivo je, da je za saniranje zagotovljenih preko 2, 5 milijarde lir (1.150 milijonov s strani Briške gorske skupnosti, 1.500 milijonov s strani Pokrajine), da pa je postopek načrtovanja in pridobivanja raznih soglasij obtičal na mestu. Uredili naj bi predvsem usad pod Kakencami. Tudi tu je menda, glavni razlog drsenja tal, manjši izvir. Na sliki - foto Bumbaca -odsek ceste Gorica - Oslavje " Steverjan. Steverjan, ki ga bodo v kratkem sanirah. GORICA / NOVA SEJEMSKA POBUDA Od 4. do 8. decembra Ruralia Predstavitev prehrambenih izdelkov z registriranim zaščitnim znakom ci na Jazbinah. Preverjajo pa tudi druge možnosti, so dali vedeti s Prefekture, kjer pa so očitno "pozabili” da so Jazbine v števerjanski občini in bi bilo primerno, da bi o možni izbiri obvestili župana. Sicer pa je možnih rešitev veliko. Tudi v mestu samem, saj sta prazni dve veliki vojašnici, v smeri proti Krminu in Gradišču pa bi se našlo Se nekaj primernih objektov. Recimo v Slovrencu, Fari in še kje. Vprašanje ilegalnih priseljencev je zadnje tedne v ospredju. Ne gre samo za logistična vprašanja namestitve , oziroma spoštovanje predpisov o vračanju preko meje. Tako stanje ustvarja težave (in proteste) tudi vde-lovanju državnih organov, ki so pristojni za to problematiko. Avtonomni sindikat policije (SAP) v posebnem sporočilu za tisk ugotavlja, da je izvajanje priporočil oziroma navodil glede vračanja ilegalnih priseljencev težko izvedljivo. Vračanje ilegalcev je predvideno le v časovno točno določenem roku (od 8. do 16. ure). Drugače mora policija poskrbeti za zadržanje in nadzor do naslednjega dne. Ker je Število osebja nezadostno, ugotavlja SAP, to pomeni, da taCas je mesto, oziroma teritorij brez nadzora. Sindikat zavraCa tudi možnost, da bi na Goriškem odprli prehodni dom za ilegalne priseljence, dokler ravnateljstvo policije ne bo poskrbelo za ustrezno okrepitev Števila osebja. Poleg že znanih in bolj ali manj uveljavljenih sejemskih prireditev bomo v Gorici v decembru lahko obiskali nov sejem. Od 4. do 8. decembra, torej v Času tradicionalnega Andrejevega sejma, pa tudi v Času prvih nakupov pred božičnimi in novoletnimi prazniki, bo na razstavišču ob locniskem mostu prva vsedržavna razstava in pokušnja kakovostnih prehrambenih izdelkov, ki se ponašajo z oznako DOP in IGP, vina, pijač in nasploh prehrambenih artiklov. O pobudi, ki je povsem nekaj novega tudi v državnem merilu, smo poročali že pred kakšnim mesecem, ko je Sejemska ustanova objavila koledar letošnjih prireditev. Včeraj pa je bila na razstavišču tiskovna konferenca, kjer so o sejmu spregovorili že precej podrobno, predvsem pa poudarili cilj pobude, ki je doslej, zlasti pri raznih ustanovah, naletela na dokajšnje zanimanje. To ne bo dvojnik videmskega sejma Alimen-ta ali pa nekakšna Sagra, je na srečanju z novinarji podčrtal Duilio Cande-ran, ki skrbi za organizacijske zadeve v zvezi z novim sejmom. 2e ozka usmeritev -prednost bodo imeli prehrambeni artikli, ki jih sciti znak DOP (De-nominazione di origine protetta) in IGP (Indica-zione geografica protetta) - bo opravila selekcijo med razstavljalci, Čeprav bo po drugi strani treba najti tudi način, da bo sejem zanimiv tudi za obiskovalce. Tako načrtujejo razne spremljajoče pobude, od predstavitve posameznih specialitet, do strokovnih posvetovanj in, saj vendar gre za področje gastronomije in enoga-stronomije, do pokušnje razstavljenih artiklov. Nova sejemska pobuda naj bi pritegnila tudi razstavljalce iz sosednjih dežel. Zamisel je vsekakor zanimiva in spodbudna, Ce bo tudi uspešna in odzivna pa bodo ocenili razstavljalci in obiskovalci, je na srečanju z novinarji poudaril predsednik sejemske ustanove dr. De Roc-co. (Foto Bumbaca - z včerajšnjega srečanja). Mlada turistka žrtev nasilja? Preiskovalci v TržiCu se ukvarjajo z dokaj zapletenim primerom poskusa spolnega nasilja. Žrtev naj bi bila 16-letna nemška turistka, nastanjena v kampingu Albatros. Dekle je policijskim organom povedalo, da sta s prijateljico, prav tako mladoletno, popivali v nekem baru in menda sta s pijačo krepko pretirali. Kaj se je zatem dogajalo pa ni povsem jasno. Prva verzija, da naj bi dekle posilila skupina fantov menda ne drži, saj je dekle svojo pripoved kasneje nekoliko spremenilo, negativen pa je bil menda tudi zdravniški pregled. Preiskava se nadaljuje. Odšli so skoraj praznih rok Uslužbenci ustanov, podjetij in uradov, ki imajo sedež v palači zavoda INAIL v Rimski ulici 20, med temi je tudi Slovensko gospodarsko združenje, so vCeraj zjutraj ugotovili, da so neznanci ponoči prišli v notranjost in dodobra prebrskali prostore. Najbrž so računali, da bodo našli precej denarja. Po navedbah policije je samo iz nekega urada izginilo 48 tisoč lir. Izziv ali popolna otopelost? Neobičajen dogodek se je včeraj okrog 14. ure pripetil v Ronkah. V zelenico sta se s kolesi pripeljala dva fanta, ki sta, ne meneč se za prisotne, iz žepov potegnila brizgalko in se lotila vbrizgavanja. Nista se zmenila za glasna opozorila ter povsem brezbrižno opravila "obred”. Odvrgla sta brizgalki, sedla na kolesi in se odpeljala. Brizgalki sta Se dolgo ležali na tleh. NOVICE Drugi dan mednarodnega festivala lutkovnih gledališč Po sinoCnih prvih nastopih v Kulturnem domu, v parku županstva in parku bivSe psihiatrične bolnišnice, se danes nadaljuje 7. mednarodni festival lutkovnih gledališč Alpe-Adria Puppet festival. V parku zavoda Lenassi bo ob 18. uri predstava "Pulcinella innamorato” v izvedbi skupine Gennaro Ponticelli iz Milana. Ob 21. uri bo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” predstava J.E.F., ki jo je pripravil Claudio Cinelli in v kateri nastopa trinajst animatorjev. Naslov je izrazito domislijsko obarvan. J.E.F. je namreč kratica za "Just easy fun”, ali po naše, samo zabava. Festival se bo sklenil prihodnji teden. Predstavitev zbornika ”V korak s časom” Goriška knjižnica Franceta Bevka in Odbor za srečanje brigadirjev Mladinskih delovnih brigad vabita drevi, ob 20. uri, v dvorec Vogrsko, na predstavitev zbornika ”V korak s Časom” s podnaslovom Prostovoljno delo slovenske mladine. Uvodne misli bo povedal urednik zbornika Tomo Martelanc, sodelovali bodo elani uredniškega odbora in založnika - Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Knjiga je izšla ob 50-letnici Nove Gorice, kjer bo v soboto, 12. t.m.tudi vseslovensko srečanje brigadirjev vseh generacij. Danes tradicionalni sejem Tradicionalni Četrtkov sejem je prejšnji teden odpadel zaradi priprav na mednarodno folklorno prireditev. Kramarji pa bodo svoje stojnice postavili danes. Sejem bo nato v Četrtek 10. in v Četrtek 24. septembra. "J} OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH honorarno zaposli upokojenca/ko, ki bi skrbel/a za varnost osv-nošolskih otrok pri prihodu oz. izhodu iz Sole. Interesenti naj do 12. septembra predstavijo prošnjo na županstvu z navedbo anagraf-skih podatkov. GLASBENA MATICA - GORICA obveSCa, da do 11. septembra sprejemajo prijave za šolsko leto 1998/99. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih instrumentov in tečajev dajejo na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo potekalo v torek, 8. septembra, od 17. do 18. ure in sicer, v Doberdobu v občinski glasbeni sobi, v Sovodnjah v Kulturnem domu in v Standrežu v Kulturnem domu Andreja Budala. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO»E. KOMEL« obveSCa, da je v teku vpisovanje v novo šolsko leto 1998/99. Poleg klasičnih instrumentov (godala, pihala, trobila, tolkala, klavir, orgle, Čembalo, harmonika in brenkala), solopetja in stranskih predmetov (teorija, harmonija in glasbena zgodovina) sprejemamo tudi prijave za naslednje tečaje: balet in teCaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); eksperimentalni teCaj klavirja; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); teCaj slovenskega in italijanskega jezika. Poleg rednega študija imajo ucenci možnost sodelovanja pri otroškem in mladinskem zboru ter orkestru. Šolsko leto se začne 14. septembra. Podrobnejše informacije dobite na tajništvu Sole (tel. in fax 0481/532163). a IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi, v sodelovanju s turističnim uradom Natisone viaggi, devetdnevni izlet z ogledom Kopenhagna, vožnjo na Švedsko po novem mostu, ogledom Berlina in Podstama. Prijave na sedežu društva in poverjenikih do 16. t.m. Izlet od 3. do 10. oktobra bo, Ce se bo prijavilo najmanj 40 udeležencev. ŽELITE SPOZNATI CAPRI, AMALFI, SORREN-TO, NEAPELJ...? Potem pridružite se nam od 23. do 27. septembra! Informacije do 6. septembra pri Maji Humar (tel. 884187), Edi Miklus (tel. 419953), Vilku FrandoliCu (tel. 78144) in Loredani PrinCiC (tel. 21417 med 13. in 15. uro)). SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEOSA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izletom na Smamo goro nad Ljubljano. Prijave na sedežu društva, ul.Malta 2 - tel. 33029 samo še DANES od 19. do 20. ure. Društvo priredi v nedeljo, 6. t.m. izlet na Raduho. Podrobnejše informacije so objavljene v rubriki Planinski svet. KINO GORICA VITTORIA 1 Danes zaprto. Jutri 17.00-18.50-20.40-22.30»I1 Dottor Do-little«. E. Murphy. VITTORIA 3 Danes zaprto. Jutri 17.30-20.00-22.20»Arma letale 4«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavašani), K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. NOVICE FORMULA ENA / V MONZI TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA 012006: uradno šest kandidatov LAUSANNE - Za zimske olimpijske igre (OI) leta 2006 bo uradno kandidiralo šest kandidatov, ki so v torek na sedežu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Lausanni predstavili dosjeje s podrobno predstavitvijo iger. Poleg Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije Julijske krajine (Igre brez meja), kandidirajo še Torino (Italija) in Sion (Švica) ter Helsinki z Lillehammerjem (Finska), Poprad (Slovaška) in Zakopani (Poljska). Dosjeje bo pregledala posebna komisija MOK, ki si bo od oktobra in novembra ogledala predvidena prizorišča kandidatov, med drugim bo obiskala tudi Ljubljano. Kongres MOK bo o organizatorju iger leta 2006 odločal 19. junija 1999 na 108. rednem zasedanju v Seulu. Generali uspešen HRPELJE - Rokometaši Andorja so v Hrpeljah na memorialu D. Škerjanca pred 100 gledalci izgubili z ekipo Generali iz Trsta z 20:25 (10:12). V drugi tekmi je Izola tesno ugnala Innsbruck z 28:27. (STA) Mura izločila Hit Gorico Nova Gorica - V zaostali povratni tekmi šestnajstine finala nogometnega pokala Slovenije je Mura v gosteh premagala Hit Gorico s 3:2 (0:1) in se tgako uvrstila v osmino finala. Za goriško ekipo sta bila uspešna Žlogar in Nikicevič, za Muro pa A. Baranja (2) in Skaper. Smučarski as Maier ne jemlje poživil DUNAJ - V avstrijski smučarski reprezentanci so se odzvali na pisanje predvčerajšnje izdaje avstrijskega Časnika Kleine Zeitung v članku z naslovom Zdravnik FIS obtožuje Maierja dopinga. Zanikali so, da bi dvakratni olimpijski zmagovalec in zmagovalec v skupnem seštevku svetovenga pokala Hermann Maier ali kdo drug iz njihove ekipe posegal po nedovoljenih sredstvih. Herbert Schoenhuber, ki je v italijanski smučarski zvezi odgovoren za medicinsko področje in ki desetletje sodeluje z zdravstveno komisijo Mednarodne smučarske zveze (FIS), naj bi obtožil nekatere avstrijske smučarje uporabe nedovoljenih poživil. Avstrijski časnik je povzel nekatere trditve, ki naj bi jih Schoenhuber izrekel v pogovoru za italijanski športni dnevnik Gazzetta dello Spori (29. avgusta). Maier je dejal, da je v minuli sezoni opravil tri teste dopinga, med njimi tudi na OI v Naganu, in vsi so bili negativni. »Odločno zavračam vse tovrstne očitke. Mi ob trdem delu Česa takega ne potrebujemo.« Tiskovni predstavnik Avstrijske smučarske zveze Manfred Kimmel je zavrnil možnost, da bi Avstrijci posegali po nedovoljenih sredstvih, vodja reprezentance Hans Pum pa je dejal, da je to klasičen napad na uspešno ekipo. "Poleg doping kontrol na treningih smo opravili tudi 25 nenapovedanih testov na treningih. Vsi so bili negativni...« Schoenhuber je v pogovoru za Salzburger Nachri-chten zanikal, da bi Maierja obtožil uporabe dopinga. »Dejal sem le, da so v prejšnji sezoni v smučarskem cirkusu na veliko ugibali o tem vprašanju. Zavedam se, da so bile kontrole in da je bil Maier tudi na OI v Naganu na testu dopinga. Ker so bile vsi testi negativni, ne more nihče reci, da je bil Maier dopingiran.« »Vojna« se nadaljuje Schumacher vztraja, McLaren odgovarja MARANELLO - Škot David Coulthard in Nemec Michael Schumacher sta včeraj sodelovala na prostem treningu pred veliko nagrado Italije v Monzi, vendar do »spravnega srečanja« po nedeljskem trčenju v Spaju ni prišlo. Schumacher je v pogovora za nemški Časnik Bild povedal, da je e pripravljen pogovoriti s Coulthardom: »Vsi testiramo v Monzi. Ce mi ima David kaj povedati, ve, kje me lahko najde." Schumacher je tudi priznal, da je takoj po incidentu, ko je besno vkorakal v McLamovo garažo, izgubil živce, dodal pa je, da se sam ne počuti krivega za nesrečo in se zato ne namerava nikomur opravičiti. »Za trčenje je kriv Coulthard. Zato se ne bom nic opravičeval,« je bil odločen nekdanji dvakratni svetovni prvak. Moštvo Ferrari je v sporočilu, ki ga je izdalo v torek vztrajalo, da je edini krivec za trčenje Coulthard. Vendar je Ferrari obenem dodalo, da je spektakularna nesreča zanj že zgodovina David Coulthard in da ne namerava prilivati olja na ogenj. Ferrari je še sporočil, da je po natančni študiji različnih posnetkov usodnega dogajanje v 25. krogu dirke v Spaju prišel do ugotovitve, da je krivdo za trčenje mogoče pripisati le Coulthardu. Škotski voznik že krog pred tem kljub modrim zastavam ni spustil predse Schumacherja, ki ga je želel prehiteti za krog. Nemški voznik je večkrat celo zapeljal z idealne linije, da bi ga Škot v resnično težkih voznih razmerah in slabi vidljivosti zanesljivo opazil. Coulthard se takrat ni odzval, zato je Schumacher vozil tik za njim, da bi ga lahko kar najhitreje prehitel, nenadna sprememba hitrosti Coulthardo-vega dirkalnika pa je Nemca presenetila, tako da se ni mogel izogniti trčenju, je še sporočil Ferrari. Dokaj ostro so na te obtožne včeraj reagirali pri Mclamu. Potem ko je poudaril, da je šlo za »normalno nesrečo«, so z obžalovanjem ugotovili, da je Ferrari izdal celo vrsto polemičnih sporočil. »Mi se ne želimo nadalje vpletati v javne diskusije. Ce se pri Ferrariju še želijo pogovoriti o tem dogodku, smo pripravljeni na nadaljne zasebne pogovore,« je rečeno v Mclarovem sporočilu. Angleži so jezni, da Ferrari dvomi v njihovo in Coulthardovo poštenost ter vnovič poudarjajao, da Škot pred trčenjem ni ne zaviral ne zmanjšal pritiska na plin. Navijačem, ki so ga izž-vižgali, je Coluthard odgovoril na najboljši način: dosegel je najboljši včerajšnji Cas, Schumacher pa je bil osem desetink sekunde poCasnješi. Vsi nosilci in nosilke 'tr ■ uspesni razen Španca Coste NEW YORK - Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku (14 milijonov ameriških dolarjev nagradnega sklada) so bili v drugem dnevu uspešni vse nosilke in nosilci razen šestnajstega igralca turnirja Spanca Alberta Coste, ki ga je premagal Nemec Oliver Gross, 92. na lestvici ATP. Američanka Lindsay Davenport (2) je ugnala Romunko Catalino Cristea s 6:0 in 6:2, Čehinja Jana No-votna (3) Američanko Jenni-fer Capriati, Španka Aranbca Sanchez Vicario (4) Američanko Kristino Brandi (ZDA), Venus VVilliams (ZDA/5) pa Nemko Eleno Wagner. Osma nosilka Nemka Steffi Graf je po treh nizih premagala Ame- ričanko Corino Morariu s 6:2, 3:6 in 6:1 ter se uvrstilla v dragi krog. Avstralec Patrick Rafter je bil na robu poraza, pa je nato kljub zaostanku z 0:2 v nizih izločil Maročana Hidrama Arazija, Nizozemec Richard Krajicek (5) je ugnal Francoza Amauda elementa, Britanec Greg Rusedski (6) pa po ogorčenem boju Južnoafričana Wayna Ferei-ro. Dvoboj se je konCal po petih nizih s 4:6, 7:6 (7:2), 5:7, 7:6 (9:7) in 6:4. Rafter je bil na poti k porazu v prvem krogu, s Čimer bi postal prvi branilec naslova v zgodovini tega turnirja za grand slam, ki bi izpadel že po prvi partiji. Arazi je dobil prva dva niza s 6:4 in je potreboval le še dve točki za vodstvo s 3:1 v tretjem nizu. Prav ta točka pa je odločila, saj je glavni sodnik Norm Chryst Araziju dosodil out, Čeprav niti televizijski posnetek ni nedvoumno pokazal, ali je žogica zares zgrešila igralno polje. Maročan se je pričel prepirati s sodnikom, kar je nato počet še nekajkrat. V nadaljevanju je izgubil koncentracijo, za nameček pa je Rafter pričel bolje izvajati začetne udarce in do konca partije svojega servisa ni veC izgubil. Davenportova je izgubila le osem točk po svojem servisu, prvi niz pa je končala po 16 minutah. Tudi Novot-na ni imela veliko dela z Jennifer Capriati (6:4, 6:3), Čeprav je imela slednja glasno podporo s tribun. »Počutim se tako, kot da bi zmagala. Nisem pričakovala, da me bodo gledalci tako glasno spodbujali,« je dejala Capriatijeva. Njena rojakinja in peta nosilka Venus VVilliams je pregazila Nemko Eleno VVagner. Nemka je dobila le eno igro, naredila pa je ogromno napak. Slo ji je že tako slabo, da je izvajala enega od začetnih udarcev brez skoka in od spodaj. »Vsi smo se smejali. Tedaj res ni imela druge izbire,« je dejala osemnajstletna Wil-liamsova. Prvi včerajšnji izidi 2. kola, ženske: Graf (Nem, 8) -VVeingartner (Nem) 6:0, 6:1, Schnyder (Svi, 11) - Rip-pner (Zda) 6:1, 6:2, Po (Zda) - Granville (Zda) 6:3, 6:3, Van Roost (Bel, 14) - Grzy-bovvska (Pol) 6:0, 6:0). Moški: Karbacher (Nem) -Korda (Ceš, 4) 2:6, 6:3, 6:2, 6:1; Henman (Vbr, 13) - Dra-per (Avs) 6:3, 7:6 (7:4), 7:6 (7:3), Galimberti (Ita) - Rus-sell (Zda) 7:5, 6:4, 3:6, 6:3, Chang (Zda) - Erlich (Izr) 6:1,6:3, 6:1. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Met SPDT na Tolminsko Po kratkotrajnem presledku je pri SPDT spet v pripravi visokogorski izlet na 1910 metrov visoko Škrbino, ki se dviga na grebenu gorkse verige, ki meji Tolminsko od Bohinjskega sveta. S Škrbine se bodo izletniki potem povzpeli še na 2055 metrov visok Vrh nad Škrbino, s katerega bodo lahko uživali lepe razglede na vse Julijce, če seveda jim pogleda ne bodo zastrli nizki oblaki ali megla. Izlet z avtomobili bo v nedeljo, 13. septembra, z odhodom ob 6.00 uri s trga Oberdan v Trstu in ob 6.20 s trga v Sesljanu. Vodil bo Aleksij Civardi, ki bo izletnike najprej peljal po Soški dolini do Tolmina, od tam nimo Ljubinja in po ovinkasti cesti po pobočju Kobale do planine Lom, kjer bodo udeleženci pustili svoje avtomobile. Od tu do koce na planini Razor je za poldrago uro hoje, od koce na Škrbino pa še dve uri in pol dobrega koraka. S povratkom z vrha do Avtomobilov je skupno za približno 7.30 ur hoje. Vse je vsekakor odvisno od vremena. V primera nizke oblačnosti, se bodo izletniki porazdelili v dve skupini. Bolj trenirani se bodo povzpeli na Tolminski Mi-govec, manj trenirani pa bodo zakorakali do planine na Kalu. Ce je med udeleženci kdo, ki ima knjižico Slovenske planinske poti, ima priložnost, da na tem koncu dobi žige. Vsa podrobla pojasnila daje Aleksij Civardi (tel. 415336), ki zbira tudi prijave za izlet. Pohod »Bazoviši junaki« SPDT vabi svoje elane, prijatelje in somišljenike, naj se v nedeljo, 6. septembra, udeleže tradicionalnega pohoda, ki ga v počastitev spomina štirih ustreljenih junakov na bazov-ski gmajni, žrtve Črnega terorja v naših krajih, prireja planinski odsek SZ Sloga. Zbirališče pohodnikov je ob 8.30 pred spomenikom padlim v NOB v Bazovici. Udeleženci se bodo napotili mimo Jezera do GroCa-ne, na Jermane in od tam na Kokoš, odkoder bodo dospeli do spomenika Štirim junakom na gmajni, kjer bo spominska svečanost. Skupno bo za približno štiti ure hoje. Dejavnost SPDT Po avgustovskem odmora se bo odbor SPDT 7. spetembra ponovno zaCel sestajati na rednih ponedeljkovih sejah. Opraviti bo moral nekaj zaostalega dela in v bistvu nadaljevati z dejavnostjo, ki terja izvedbo ali spremembo načrtovanih izletov in predavanj ter raznih društvenih akcij. (L.A.) V nedeljo na Raduho, obisk Ledene jame in Se kaj Poletje se žal hitro nagiba v jesen, ko bo zlasti zaradi vremena, manj možnosti za daljše izlete. Pa je treba pohiteti zdajle. SPDG priredi v nedeljo, 6. septembra izlet v Savinjsko dolino z vzponom na Raduho (2.62 m), ki je zadnji dvatisočak v Savinjskih alpah. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo, po planinsko, iz nahrbtnika. Odhod, ob 5.30 s parkirnega prostora Pri Rdeči hiši. Met ni, tako glede Časa hoje, kakor težavnostne stopnje, zahteven, pač pa je treba računati na kar razmeroma dolgo vožnjo: Gorica-Ljubljana-Kamnik-Gomji grad - LuCe - bližina koce na Loki. Od koče na Loki je do vrha Raduhe približno dve uri hoje. Cesta pa pripelje kake pol ure oddaljenosti od koce. Ob povratku je predviden ogled Ledene jame, ki je kakih 20 minut od parkirnega prostora. Predvidoma bo popoldne, ob povratku proti domu, ostalo Se nekaj Časa za ogled razstave cvetja v Mozirju. Z gorskim kolesom Cez Brda na Korado, v dolino SoCe in se na Sv. Goro Odsek za gorsko kolesarenje pri SPDG je zadnjo avgustovsko nedeljo povabil elane na kar zahteven izlet preko Brd na Korado, s spustom v Plave in ponovnim vzponom na Sveto Goro. Vabilu na preko 60 kilometrov dolgo in razmeroma zahtevno vožnjo se je odzvalo enajst kolesarjev (kolesarke so odpovedale!). Odpeljali so zjutraj iz Standreža in po načrtu prevozih prvi del poti. Na Koradi so se odpočili (in okrepcah), zatem pa se spustili (zahtevno) proti Plavam. Tu se je nekaj elanov odpo- vedalo ponovnemu vzponu in ubralo pot po glavni cesti proti Gorici, drugi pa so spet naprezali mišice proti Sveti Gori. Seveda ni šlo brez zapleta. Ob spustu (zakaj ne ob vzponu?) so kar trije preluknjali in to na razdalji nekaj sto metrov. Pa nič zato. Lep izlet, lepa druščina in kmalu nasvidenje, sporočajo zadovoljni udeleženci. Družinski izlet na Šmarno goro, Geos in Bogenšperk Prijave za avtobusni družinski izlet 13. septembra na Šmarno goro, Geos in Bogenšperk se zaključijo danes. Kdor se še ni odločil za vpis, lahko to stori danes od 19. do 20. ure na sedežu SPDG v ulici Malta 2 - tel. 33029. Kakor smo v prejšnjih tednih že obširno porocah, bo to Met tako za planince (vzpon na Šmarno goro -1 ura hoda), kakor za vse, ki jih zanimajo zgodovina, lepote in zanimivost Slovenije (ogled Kamnika, Geo-sa, gradu Bogenšperk, izvira Krke). Prednaročila za Planinski koledar 1999 Planinsko društvo bo za svoje elane in prijatelje tudi letos poskrbelo stenski koledar s krasnimi barvnimi slikami z gorskimi, oziroma planinskimi motivi ter z natisom imena drastva. Prednaročila, z vplačilom, sprejemajo na sedežu SPDG. ODBOJKA / V GORICI Poleg tekme članov še mladinski turnir ob sodelovanju OK Val Gorica v teh dneh že živi v znamenju pričakovanja sobotne odbojkarske tekme med Italijo in Grčijo (ob 17. uri), ki šteje kot kvalifikacija za nastop na evropskem prvenstvu za moške. Nekak uvod v srečanje elanov pomeni mladinski Cetveroboj državnih reprezentanc Italije, Rusije, Češke in Poljske, ki bo od jutri do nedelje, za trofejo mesta Gorica. Turnir je namenjen fantom letnika 1981 in mlajšim, prireja pa ga goriška odbojkarska zveza v sodelovanju z Odbojkarskim klubom Val, sponsor pa je Kmečka banka. Tekme se bodo odvijale v športni palači in dvorani UGG, treningi pa tudi v telovadnici 01ympie in Kulturnega doma.Spored turnirja je sledeč, jutri (UGG): 17.30 Rusija - Poljska, Italija -Češka; sobota, 5.9. (športna palača): 13.30 Poljska - Češka. Italija - Rusija (po tekmi elanov). Nedelja, 6.9. (UGG): 17.00 Poljska - Češka, Italija - Rusija. Kar se tiče sobotne tekme elanov naj povemo, da bodo »azzurri« v Športni palači v petek trenirah zjutraj od 9. do 11. ure in popoldne od 16. ure dalje, trening pa si bo mogoče ogledati s tribun. Vstopnice za tekmo veljajo 25 tisoC lir za parter in 15 tisoč lir za stopnišča, elani FDPAV pa imajo pet tisoč lir popusta. Ne glede na izid sinočnje kvalifikacijske tekme v Španiji je Italija že uvrščena na sklepno fazo EP v Avstriji, Grčija pa se prav skupaj s Španijo bori za drago mesto. Trener »azzurrov« Bebeto bo lahko v Gorici računal Rosalbo, Sartorettija, Pasinata, Giretta, Bovolento, Gardinjai, Zlatanova, Braccija, Papija, Bellinija in Gianija. Romuni gladko, ZRJ-Svica neodločeno V kvalifikacijski tkemi za nastop na nogometnem EP je Romunija s 7:0 (4:0) premagala Liechtenstein. V prijateljski tekmi sta se ZRJ in Švica razšli pri rezultatu 1:1 (0:0). KOŠARKA / POKAL LIGAŠEV NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Za jadranovce usoden prvi del V 31. min. so se Gestecu približali na 2 točki V drugem kolu uspešna samo ekipa Zarje/Gaje Bazovci povsem zasluženo zmagali v Miljah - Primorje in Vesna KO v drugem polčasu - M. Husu: Kras naprej Jadran Nuova Kreditna - Gesteco Čedad 71:77 (32:51) JADRAN: Arena 15 (2:2, 5:12, 1:2), Valente (-, 0:1, -), Slavec 11 (2:2, 3:4, 1:2), Guštin 3 (1:2, 1:2, 0:2), Rauber 20 (2:3, 3:9, 4:8), Grbec 13 (1:1, 6:7, 0:2), Hmeljak 9 (-, 3:9, 1:2). Trener: Vatovec. GESTECO: Nobile, Družin 13 (3 trojke), Leita 8 (2:2), De Monte 11 (1:2, 2 trojki), Benigni 15 (1:4, 2 trojki), Lorenzon 5 (1 trojka), L. Bia-sizzo 5 (1:2), Banello 18 (3:3, 3 trojke), C. Biasizzo n.v. Trener: An-drioli. Sodnika: Cerebancich in Vigini (oba iz Trsta) Jadranovci so si v svojem drugem pokalnem nastopu proti ekipi iz višje lige vse možnosti zapravili že s slabo igro v prvem polčasu, v katerem so zaigrali res dokaj povprečno. V napadu so forsirali veliko metov, v obrambi pa so nasprotnikom iz Čedada dovolili veliko število lahkih metov. V prvih dvajsetih minutah so tako gostje (bivša ekipa Christiana Arene) zadeli kar 8 od skupno 11 trojk, kolikor so jih dosegli do konca tekme. V drugem polčasu so'jadranovci zaigrali bolj zbrano, kar še posebej velja za obrambo, tako da jim je uspelo skoraj v celoti nadoknaditi zaostanek devetnajstih točk iz prvega polčasa. V 31. minuti so namreč zaostajali le Se za dve točki (57:59). To je za njih očitno bil prehud napor, saj jim je v nadaljevanju zmanjkalo moči. Ne smemo namreč pozabiti, da je Vatovec imel na razpolago samo sedem igralcev (manjkal je Franco), gostje pa so bili zaradi večjega števila menjav.bolj spočiti in so si z dosti bolj zbrano igro kot na začetku drugega dela vnovič priigrali osem do devet točk prednosti ter jih ohranili do konca srečanja. V naslednjem kolu se bo Jadran Nuova Kreditna pomeril s tržaškim Don Boscom. Tekma bo prihodnjo sredo v Trstu, s pričetkom ob 20.30. (Kaf) BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO D. Milani (Nabrežina) prvak Prvo mesto osvojil na tekmi enojk - Izenačen boj Primorje-Gaja Proseski balinarji so tudi-po tekmi v enojkah, čeprav za eno točko ohranili prvo mesto na zamejskem prvenstvu pred Gajo, ki ima točko manj. Tekmovanje enojk se je odvijalo na osmih igriščih, in sicer Krasa, Kraškega doma, Gaje, Zarje, Poleta, Primorja, Sokola in Sovodenj. Finale pa je bil pri Krasu. Tokrat so se najbolj veselili bali-narjiu Nabrežine-Aurisine, saj je njihov elan Danilo Milani zasedel prvo mesto in s tem prislužil svojemu klubu 12 točk. VRSTNI RED 1. Danilo Milani (Nabrežina) 12 točk; 2. Pino Natural (Gaja) 8; 3. Diego Lenarduzzi (Zarja) 6; 4. Franc Devetak (Mak) 5; 5. Fulvio Businelli (Kras) 4; 6. Josip Pangos (Sokol) 3; 7. Jožko Sirca (Sokol) 2i; 8. Milan Micheli (Sokol) 1. SKUPNI VRSTNI RED 1. Primorje 38 točk; 2. Gaja (29+8) 37; 3. Nabrežina (7+12) 19; 4. Polet 16; 5. Sokol (9+3+2+1) 15; 6. Kras (10+4) 14; 7. Mak (6+5) 11; 8. Kraški dom 7; 9. Zarja 6; 10. Sovodnje 0. Tudi ob tej priložnosti so prejeli nagrade vsi tekmovalci do osmega mesta z zlatimi medaljami. Izročil jim jih je in obenem- tudi čestital za lepe balinarske boje Krasov načelnik Eligij Kante. Bolj kot se bližamo koncu prvenstva, postaja boj za prvo mesto med Primorjem in Gajo izredno zanimiv in razburljiv. Gaja (in to že drugič) se je nevarno približala Primorju na samo eno točko razlike, tako da bo o prvaku odločalo prav zadnja tekma za četverke, ki bo na sporedu 17. in 18. t.m. s finalom pri Primorju. ITALIJANSKI POKAL Muggia - Zarja/Gaja 1:2 (1:0) STRELCA ZARJE/GAJE: d.p.: Deste v 24. min., Giorgi v 38. min. ZARJA/GAJA: Coce-vari, Grgič, Jan Gregori, Borstner, Cotterle, Do-naggio (Tognetti), Ispiro (Vrše), Kalc, Karis, Križ-mančič, Giorgi, Deste. Združena ekipa Zarje/Gaje je povsem zasluženo v gosteh premagala miljsko ekipo, saj je imela vseskozi pobudo v svojih rokah. Njena premoč je bila očitna tudi v prvem polčasu, čeprav je izgubljala z 0:1. Naša ekipa je v tem delu zamudila več ugodnih priložnosti za gol, predvsem z Ispirom. Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala premoč gostov, do izenačenja pa so morali čakati do 24. minute, ko je Deste stanje izenačil po lepem Giorgijevem predložku. Giorgi pa je v 38. minuti v solo akciji preigral dva nasprotnikova branilca in dosegel zmagoviti zadetek. Združena ekipa je nato do konca srečanja brez težav nadzorovala igro. Latte Car s o - Primorje 1:0 (0:0) PRIMORJE: Hrovatin, Massai, Crocetti, Dagri, Mislei, P. Stoka, Štolfa, Leghissa, Ostrouška, Auber, Pescatori; Babi-ch, Batti, Lovrečič, Bralni, Kuk, Emili, Pahor. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno in borbeno. Gostitelji pa so imeli več sreče in z Brainijem v 20. minuti dosegli zmagoviti gol. Za lepo nogometno predstavo je treba pohvaliti nogometaše obeh ekip. Vesna - San Luigi 1:3 (1:1) VESNIN STRELEC: Pellaschier iz 11-m. VESNA: Barbato, Ban-del, Giovini, Sambaldi, Bartoli, Malusa, Laghez-za, Cok (laconcich), Pellaschier, Sannini (Šušteršič), Mancosu (Daris). Kriška Vesna si ni zaslužila tako visokega poraza. Skozi vse srečanje je bila enakovredna gostom. V prvem polčasu so bili Križani celo boljši in tudi zasluženo povedli z enajstmetrovko, ki jo je uspeSno izvedel Pellaschier. Gostje so nato izenačili s sporno enajstmetrovko. V drugem polčasu so gostitelji malce popustili, kar so izkoristili nogometaši San Luigija, da so sredi polčasa dvakrat presenetili kriškega vratarja. Kljub porazu si vsa kriška ekipa zasluži pohvalo. MEMORIAL BORIS HUSU Kras - S. Andrea 1:0 (1:0) Strelec: Dagri v 3. minuti. S. ANDREA: Trevi-san, Vivoda, Cinti, Schiavoni, Caporiano, Acessini, Runie, Salerno, Lusso, Subelli, Starc. KRAS: S. Scrignar, Angelini, A. Scrignar, Runtelli, Basanelli, Chies, Norbedo, Mosca, Vascotto, Dagri, Longo, Bertoni. Kras je zasluzeno na- NOGOMET / PREDSTAVITEV ZDRUŽENE EKIPE NAJMLAJŠIH ZARJA/GAJA Ekipo bo treba še dopolniti Na Startu razpolaga trener Žeželj samo s 13 igralci V torek je bila na sedežu SZ Gaja uradna predstavitev združene nogometne ekipe najmljaših, ki se bo tudi v tej sezoni imenovala Zarja/Gaja. Ze na sami predstavitvi se je porajalo vprašanje, ki bo verjetno Sa kako pereče ne samo za naš nogomet, temveč za vse skupinske športe. Pa- dec rojstva se v skupinskih športa zelo pozna, tako da otrok skoraj ni in je seveda izredno težko sestaviti ekipe, predvsem v nogometu, kjer je potrebno za vsako moštvo okoh 20 igralcev. Z majhnim številom razpoložljivih igralcev se bo morala soočati tudi združena ekipa Zarje/Gaje, saj ima trenutno na razpolago le 13 nogometašev. Treba bo torej nujno poiskati Se nekaj igralcev, kajti, kot je v svojem posegu poudaril trener Rajko Zeželj, ostaja velika nevarnost, da bo v zimskem času, ko so bolezni na dnevnem redu, težko spraviti na teren zadostno število igralcev. Na predstavitvi je uvodni poseg imel odgovmi za ekipo Darko Grgič, ki se je zahvalil igralcem in staršem za prisotnost. Orisal je program ekipe, ki predvideva treninge, prvenstvene tekme, turnirje in prijateljske tekme. Po kratkem posegu trenerja Rajka Zežlja, ki je igralcem (in njihovim staršem) obrazložil program te sezone, je spregovoril predsednik društva Paolo Gregorič. Zbranim igralcem je dejal, da nogometna in zato športna dejavnost ni samo pomembna za telesno sprostitev, temveč predvsem kot življenjska izkušnja. Takoj po predstavitvi je bil že prvi trening, seveda pod vodstvom trenerja Rajka Zežlja. Ekipo Zarje/Gaje najmlajših (doslej) sestavljajo naslednji nogometaši: David Gregori, Aleksander Kan te, Jernej Mihe, Martin Stoka, Martin Strajn in Daniel Balde (vsi letniki 1984), Matej Bernetič,' Aljaž Mihe, Aljoša Ota, Jaro Cecchi, Danijel Franco in Matteo Pipan (vsi 1985). Trener je Rajko Zeželj; odgovorni: Darko Grgič; spremljevalci: Boris Ri-smondo, Robi Franco, Vojko Milkovič, Edvin Gregori in Bogdan Milič, (bi) predoval v polfinale Pri-morjevega memoriala. Moštvo predsednika Centroneja je povedlo takoj na začetku tekme z Dagrijem po lepi akciji. S.Andrea bi lahko izenačil v 35. minuti, a je Subelli enajstmetrovko zastreljal visoko nad prečko. Kras je vsekakor v prvem polčasu igral res dobro in bi lahko vodil še bolj gladko. V drugem delu je S.An- drea napadal, vendar dokaj zmedeno. Proti koncu tekme sta bila izključena Subelli zaradi ugovarjanja in Basanelli zaradi grobega prekrška, S.Andrea pa je v zadnji minuti zamudil lepo priložnost, da bi izsilila dodaten žreb za določitev zmagovalca. Jutri se bosta na pro-seškem igrišču (ob 20.30) pomerila Vesna in Breg. Obvestila PLAVALNI KLUB BOR vpisuje v sezoni 98/99 v začetne in nadaljevalne plavalne tečaje otrok od 4. leta dalje ter rekreacijo za odrasle in mladino v večernih urah. Za informacije se javite od 18. do 19.30 vsak dan od 7. do 11. septembra na tel. st. 226203. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA bo tudi letos skrbela za najmlajse nogometaše (letniki 1990, ’91, ’92). Zainteresirani se lahko javijo na tel. St. 040-232194 (Fabio), 383087 (Luciano) in 227044 (sedež Breg). SZ SLOGA - Planinski odsek, prireja v okviru vsakoletne komemoracije Bazoviških junakov TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD - BAZOVIŠKI JUNAKI 1998, v nedeljo, 6. septembra 1998. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 8.30; odhod ob 9. uri iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Ghnsčice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokos); obisk koce (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokos (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno Štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda udeležite v Cim večjem Številu. SD KONTO VEL prireja brezplačni tečaj minibasketa na odprtem igrišču na Kontovelu do petka 11. 9. Urnik: jutri, ponedeljek, sreda in petek od 16. do 17. ure za letnike 1990, 1991, 1992 in 1993; od 17. do 18. ure za letnika 1988 in 1989. Vabljeni predvsem začetniki. Za informacije tel. 229470 (od 12. do 14. in od 19. do 21. ure). SD SOKOL prireja brezplačni teCaj minibasketa na odprtem igrišču v Nabrežini od torka, 8.9. do četrtka 17.9. Umik: torek in četrtek od 16. do 17.30 za letnike 1988,1989,1990,1991,1992 in 1993; Vabljeni predvsem začetniki. Za informacije tel. 200122 (uradne ure) in 229470 (od 12. do 14. in od 19. do 21. ure). JK CUPA vabi elane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 6. septembra s startom ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. SZ BOR FTTNESS - STADION 1. MAJ 4-meseCna vpisnina (do 31.12.98) po znižani ceni samo 200.000 lir. Izkoristi priložnost, ponudba velja le do 10. septembra. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da je v teku vpisovanje za letošnjo sezono. Prijave od 11. do 13. ure na sedežu društva tel. 040-51377. KULTURNE VESTI Slovenski film Outsider v Sesljanu Danes, 3. septembra se zaključi manifestacija »Poletje v Sesljanu«, ki jo je organizirala Občina Devin-Nabrežina. Na programu je slovenski film Outsider, ki ga bodo predvajali ob 21. uri v slovenskem jeziku. Delo Andreja Košaka je prejelo srebrno kolajno kot najboljši film na Razstavi filmov v Va-lenciji. Med nastopajočimi je tudi igralka Miranda Caharija, ki živi v Občini Devin-Nabrežina. V pričakovanju Mikija Miške ”V pričakovanju Mikija Miške” je naslov prireditve oziroma prikaza izvirnih risanih filmov iz pionirskih let filmske umetnosti, ki spada v sklop prireditev "Pokrajinaskupaj” in se bo danes zvečer odvijala v Kulturnem domu v BrišCikih. Ob 21 uri bo občinstvo lahko prisostvovalo predvajanju najrapre-zentativnejših posnetkov sedme umetnosti z začetka stoletja ter se seznanilo s pravzaprav genialnimi obrtniškimi tehnikami prvih filmskih mojstrov. Udeležencem današnjega večera bo dana možnost slediti zgodovinskemu razvoju filma ter odkriti skrivnosti roCne izdelave takratnih scenografij in animiranih slik. Ljubiteljem filma bodo na voljo začetna dela režiserjev kot so bili Melies, bratov Fleischer ter Američana Mc Coy-a. V okviru kulturnih srečanj, ki jih pokrajina prireja v sodelovanju z okoliškimi občinami pa bo v petek 4. septembra v Miljah (ob 20.30) nastopal zbor "Capella Tergestina”, ki bo izvajal spored klasičnih in modemih skladb. Narečno gledališče L’Armonia Čeprav se poletni Cas koledarsko ni se iztekel, se gledališča in druge kulturne ustanove mrzlično pripravljajo na novo sezono. Isto velja za društvo ”L’Armonia”, ki združuje številne tržaške gledališke skupine, ki se posvečajo narečnemu teatru. V nedeljo 13. septembra bodo namreč ob 18 uri v gledališču "Silvio Pellico” predstavili repertoar prihajajoče "Sezone gledališča v tržaškem narečju”, ki se letos odvija že štirinajstic zapovrstjo. Spored programa 98/99 predvideva osem komedij, ki jih bodo prikazale skupine ”Ex allievi del Toti”, ”11 Gabbiano”, "Arniči di San Giovanni”, "F.A.R.I.T. teatro”, ”1 Grembani”, ”1 commedianti diretta da Ugo Amodeo” ter ”Quei de Scala Santa”. Nova muldimedijska predstava Multimedialna umetnica in avtorica številnih videov ter gledaliških del Ema Kugler bo 9. in 10. septembra v skladiščnem kompleksu Vižmarje (Celovška 492) predstavila svojo multimedijsko predstavo Menhir; Kuglerjeva jo režira, napisala pa je tudi scenarij in zanjo izdelala kostume ter scenografijo. Producenti projekta so ljubljanski Forum, Cankarjev dom, digitalna produkcija VPK in TV Slovenija. Značilnost umetniškega ustvarjanja Eme Kugler je izjemno subtilna estetika. Njene predstave, v katerih prepleta video z močnimi scenskimi podobami “živih slik”, odlikujejo moCne in pretresljive gledališke podobe. Uprizarja jih v nekonvencionalnih okoljih, kot so skladišča, tovarne in podzemne jame. Za svoje delo na področju multimedialne umetnosti je leta 1994 Kuglerjeva prejela nagrado Zlata ptica. Na mednarodnem avstrijskem Festivalu narodov je leta 1996 prejela bronastega medveda za video film Obiskovalec. Na VI. Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu pa so lani njen film Tajga ocenili kot najboljši predstavljeni video. Ema Kugler je tudi dobitnica nagrade Sfinga mednarodnega festivala Videomedeja ‘97 za njen celotni video opus. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA VERONA 50. Shakespeare festival Do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera. _____________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA PDG - Šmartno v Goriških Brdih Jutri, 4. in v soboto, 5. septembra ob 20.00, (uprizoritev na odprtem): F. de Rojas »Celestina«. PUPPET FESTIVAL 1998 GORICA 3. september 18.00 Park zavoda Lenassi: Skupina Gennaro Ponticelli (Milan) - Pulcinella innamorato 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Claudio Cinelli »Porte Girevoli« (Vinci - Firence) -J.E.F. 4. september 18.00 Spominski park: Burattinteatro (Mantova) -1 tre porcellini 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Centro Teatro Animazione (Gorica) - II bacio di una morta 5. september 18.00 Dvorana U:G.G.: Teatro del Pavaglione (Casalecchio di Reno - Bo) - Llncanto del bo-sco 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Nacionalno lutkarsko gledališče (Praga - Češka) - Don Giovanni 6. september 18.30 Grad: Maninalto (Viterbo) - Storie a co-lori 20.30 Grad - Notranje dvorišče: Tiriteri (Vinci - Firence) - Pulcinella, mon amour 21.30 Grad: Chris Gilmour (Manchester - Velika Britanija) - Prelude 7. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Comp. delle belle don-ne (Ancona) - Notte per sogni e p er aghi 21.00 Kulturni dom: Puppentheater Firlefanz (Berlin - Nemčija) - II flauto magico S. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Lutkovno gledališče Maribor (Slovenija) - The circus is coming 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Theater 3/4 - (Banja Luca - Poljska) - Gaia 18.00 Ljudski park: Lutkovno gledališče iz Vareseja - Briciole 21.00 Kulturni dom: Teatro Gioco Vita (Piacenza) - Orfeo ed Euridice GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Do 4. septembra, potrditev abonmajev in predprodaja vstopnic za jesensko simfonično sezono pri blagajni gledališča Verdi in sicer od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. V torek, 22. septembra, bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte. Gledališče Miela 14. septembra ob 20.30 yiddish opereta Abrahama Goldfadna »Čarovnica«. Režija Giulio Ciabatti. TREVISO Piazza Burchiellati Danes, 3. septembra nastop ansambla Prozac+. PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. JVlladi iz konservatorija Tartini v Miramaru Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Allegretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenze Cossi, klavir. Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RIJMO LOGO RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 11. septembra razstavlja Paolo Grimaldi. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4); vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi zidovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure; avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gledališče Miela: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. OB VILENICI 98 IN VILENICA 98 Četrtek, 3. 9. ob 18. uri KC »S. Kosovela« Sežana otvoritev razstave slik slikarja SILVESTRA KOMELA Petek, 4. 9. ob 20. uri KC »S. Kosovela« Sežana koncert pianistke KRISTINE BA8UDER Ponedeljek, 7. 9. ob 20. uri KC »S. Kosovela« Sežano gostovanje SSG Trst z delom M. Sosiča BALERINA Torek, 8. 9. ob 18. uri gotska kapelica Lokev predstavitev knjige kraških pesnikov V SKRIVNE SAMOPOTI in otvoritev razstave slik JANKA KASTELICA Četrtek, 10. 9. ob 9.30 uri hotel Maestoso Lipica disput »konec stoletja, začetek tisočletja« ob 9.30 uri župnijska cerkev sv. Mihaela Lokev literarno branje Petek, 11.9. ob 9.30 uri KC »S. Kosovela« Sežana otvoritev knjižnega sejmo in literarno branje ob 20.30 uri KC »S. Kosovela« Sežana svečano predstavitev nagrajenca Vilenice 98 in koncert TRIA LORENE Sobota, 12. 9. ob 10. uri grod Štanjel literarno branje, predstavitev knjige v slovenskem prevodu Pavla Vilikovskega, nagrajenca Vilenice 97, podelitev Kristala Vilenice in otvoritev razstave fotografij g. EVGENA BAVČARJA ob 19. uri jamo Vilenico svečana podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica 98 in koncert TRŽAŠKEGA OKTETA Avditorij, Ul. Roma 23 - od 10. septembra do 6. oktobra bo odprta razstava z naslovom »Vertigine alfin-crocio«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto. MILJE Občinska dvorana G. Negrisin Do 13. septembra razstavlja Renato Calligaro. Urnik: v tednu od 10. do 12 in od 17. do 19, ob praznikih od 10. do 12. ure. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. GORICA Goriški pokrajinski muzeji - palaCa Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d'arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cul tura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. _______________SLOVENIJA__________________ LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KOPER Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. AJDOVŠČINA Pilonova galerija Do 17. septembra razstavljajo slovenski mlajši arhitekti. V Vipavskem križu pa bo razstava le v nedeljo, 6. septembra od 14. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Televikj Čarovnija TV DNEVNIK Na počitnice (pon.) ® RAI 1 6.00 6.30 9.55 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 16.15 18.00 18.10 19.00 19.55 20.00 20.40 20.55 23.10 23.15 0.00 0.25 0.55 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30} dnevnik Linea verde - Zelena Črta - Zeleni Meteo Film: Barbagialla il terro-re dei sette mari e mezzo (kom., ZDA ’83) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock- Božični praznik (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: La mandragola (kom., It. ’65, i. Rosanna Schiaffino) Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Rupert Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Aktuialno: Otvoritvena slovesnost 55. Beneškega kinematografskega festivala Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: Miss Italia 1998 - Moda (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik Poljudnoznanstvena oddaja: Passaggio a Nord Ovest Aktualno: Filmski festival v Benetkah NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.05 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 23.30 0.00 0.20 Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Tv film: La scalata (dram.. It. '93, 3. del) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Popoldanski Go-cart - Risanke Nan.: Hunter (i. Fred Dryer), 14.55 Law & Or-der, 15.45 Inšpektor Tibbs, 16.40 II Virginia-no (i. Lee J. Cobb, J. Drury), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Risanke Večerni dnevnik TV film: Bugie geniali -Brilliant Lies (dram., Avstr al. ’96, i. Gia Carides) Aktualna odd.: Passioni Dnevnik, vreme Vreme, športne vesti Film: Sotto inchiesta (th-riller, ZDA ’93, r. K. Meyer, i. Joanna Pacula) 4k RAI 3 6.00 8.35 10.15 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.35 15.25 17.00 18.10 19.00 20.00 20.40 22.50 23.15 0.30 Jutranji dnevnik Film: II c argo della vio-lenza (dram., VB ’55) Glasba: 15 minut slave Aktualno: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.10 Šport Nan.: Podeželski zdravnik Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 70. let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Report Šport: streljanje, kolesarstvo, plavanje Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Festival v Benetkah (vodi S. Dandini), 20.30 Blob Benetke Film: Mai dire mai (pust., ZDA ’83, i. S. Con-nery, Kim Basinger) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Francija '98 Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme §8 RETE 4 %> ITALIA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao Zingara mattina, vmes risanke Pregled tiska Nan.: Hazzard Nad.: Guadalupe, 9.45 Film: Explorers (fant., Alen, 10.45 Febbre d’ .ZDA ’85, i. Ethan Havvke, amore, 12.30 Edera River Phoenix) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Kviz: Iva show ti studio, 12.50 Fatti e Dnevnik Tg 4 misfatti Dokumenti Nan.: Genitori in blue Nad.: Sentieri - Steze jeans Nan.: Savannah Risanke Film: Diciottenni al sole Risanke: Jetson (kom., It. ’62, i. C. Spaak) Variete: Mai dire Banzai! Aktualno: Poletni Chi mi Nan.: Baywatch ha visto? Variete za najmljase, Dnevnik in vreme vmes risanke Variete: Game Boat Nan.: Xena Film: Toto contro Maci- Odprti studio, 18.55 ste (kom., It. ’62, i. Totd, Šport studio N. Taranto, S. Burk) Nan.: V osmih pod Film: Ma che siamo tutti streho, 19.30 Pappa e matti? (kom., J. Afrika Ciccia ’82, i. Nbcau, M. Meyers) Variete: Sarabanda (vodi Pregled tiska Enrico Papi) Film: Mezza estate Aktualno: Soldato Ryan - Sbarco a Venezia - Zanimivosti o filmu Saving S CANALE 5 Private Ryan Nan.: Two (i. M. Easton) Italija 1 šport, 1.00 Italija 1 šport motorji Na prvi strani, vreme Film: La donna del tra- Jutranji Tg5 ghetto (dram., It. ’86, i. Aktualna odd.: Vivere Philippe Leroy) bene benessere Nan.: Družina Hogan, 11.30 Papa Noš (i. S. Collins, C. Hicks) S TELE 4 Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) 19.30, 23.00 Dogodki in Dnevnik TG 5 odmevi Aktualno: A regola d’ ar- Veri professionisti te Scoop, 18.00 Innamorarsi Nad.: Beautiful Konjske dirke TV film: Adrian e scom- fflk! Ecco Grado parso (dram., ZDA ’97, i. Poletni Musichiamo Daphne Zuniga) Nan.: Palm Spring Nan.: Komisar Scali, Aktualno: Zoom 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 18.15 Plavolaska za očeta (i. Patrick Duffy) (•) MONTECARLO Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia) 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Dnevnik TG 5 nik. 19.15 Šport Variete: Doppio lustro Nan.: Quincy (vodita Gene Gnocchi, Film: Paradiso notturno Tullio Solenghi) (glas., ZDA ’52, i. Mitzi Film: Beverly Hills Cop Gaynor. Scott Brady) (kom., ZDA ’84, i. Eddie Variete: Tappeto vojante Murphy, J. Russo) Film: L’ arte e gli amori Film: Angeal Heart - di rembrandt (biog. '36) Ascensore per 1’ inferno Nogomet: Fiorentina - (dram., ZDA ’87, r. A. Atletico Madrid - Mona- Parker, i. M. Rourke) co Nočni dnevnik Nan.: Elitni umori IT Slovenija 1 |r Slovenija 2 Vremenska panorama - 23.40 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Deset Matineja. Nanizanka: medvedjih (J. Bitencjt, Lahko noč, ljubica (VB, 9.40 Denver, poslednji 5. del), 10.30 nan.: Paci- dinozaver (zadnja epizo- fic Drive (Avstral., 49. da), 10.25 Poljudnoz- ep.) nanstvena odd.: Divja Tedenski izbor. Amazonija, 11.15 Dok.: Nadaljevanka: Družinski Druženje in praznovanje zdravnik (Šp. 13. del) (ZDA), 11.45 Ho mo turi- Oddaja o modi in vizual- sticus ni pop kulturi: Trend Nan.: J.A.G. (ZDA, 16.) Koncert skupine Botri Poročila, vreme, šport Naša krajevna skupnost: Zgodbe iz školjke Delegat (A. Marodic) Godalni kvartet Tartini Euronevvs tedenski izbor: Podolgem Svet poroča in počez: Piran in... TV prodaja Osmi dan Film: Ravnatelj (ZDA Drama: Malostramske Nanizanka: Opremlje- humoreske (Češka) valke (10. ep.) Obzornik, vreme, šport Nan.: Kdo je glavni (20. Po Sloveniji epizoda) Tedi, oddaja za mularijo TV igrica: Kolo sreče Glejte, kako rastejo: Kobi- Videoring lica Rock z Vesno Parada plesa Vlado Kreslin - Beltinska Humanistika banda in Mali bogovi Risanka Film: Zgodba o Xinghui Oglasi (Kitajska) Dnevnik, vreme, šport Glasbena serija: Bela so- Oglasi ba III (4. del) Nad.: Naši prijatelji na severu (VB, 4. del) Napovedniki Dobro je vedeti Tednik Odmevi, kultura, vreme Šport Oglasi Indija - Skuppnost Biš- nojev Brane Rončel izza odra Parada plesa Humanistika ® Koper Napovedniki Euronevvs Vesolje je... Risanke TV PRIMORKA Program v slovenskem jeziku: Slovenski magazin - Piran reportaža 17.00 Videostrani Primorska kronika Nad.: Sosedje (64. del) Vsedanes - Tv Dnevnik Večer z bio-hironom Šport Program za otroke. Ri- Otroška oddaja: Ecchec- sanka cimanca Videostrani Nan.: Police News Sufli Dnevnik, vreme Film: Podmornica E-57 Pogovor z...: Minister To- (Jap. '57, i. Ryo Ikebe) maz Marušič TV dnevnik - Vsedanes SFj Nad.: Sosedje (65. del) Program v slovenskem je- Taya, slovenka iz Vene- ziku: Primorska kronika cuele Milje in vozli Kako biti zdrav? In zmagovati (R. Klariž) Iz prve roke BSE Dnevnik TV Primorka r "N Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni predah; 8.30 Ob Rižani in Rokavi: Ob ognjišču, pravljice in pripovedke slov. Istre; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Noč do jutra (B. Hofman, r. M. Prepeluh, 4. del); 11.45 Glasba; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.15 Made in ltaly; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovenci za danes: H. Rolih; 15.15 Zgodbe s Tibetanske planote; 16.00 Popotovanje v svet ameriškega musicala; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Vladka, Mitka, Mirica (Z. Kvedrova, podaja A. Sosič); 18.15 Hit '90; 18.30 Na počitnice; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri- \morska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0,00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.1019.00 Rož-Podjuna-Zila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r „ . SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE Sto 6 66 666 SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^ ......... X \ c A VREMENSKA SLIKA Nad severno in vzhodno ter delom srednje Evrope je anticiklon, nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem pa območje nizkega zračnega pritiska z vremensko motnjo. Z jugozahodnikom doteka nad nase kraje toplel in vlažen zrak. 1020 k S "S ur 1020 4/15 0SL° STOCKHOLM HELSINKI 5/16 O. 6 DUBLIN o' - A -/- 1010 KOBENHAVt) ' 10X17° - 2/- J S. ' 6 <6h> M 4/ MOSKVA 4/- ° 1010 oKIJEV -/- —LONDONo ^STERDAM 14/19 BERLIN 11/20 VARŠAVA 8/17 ------—' C oBRUSELJ A * o PARIZ 15/21 18,28 ^ °UNAJ 12/21 A SNEVA 15/28 LJUBLJANA '5/23 O o MII Akin BEOGRAD 12/23 / <23 LIZBONA 20/29 .° MADRID 20/34 o 0 MILANO _ 0 ° 22/27 V" X SPLIT -/- C-----:> ©SOFIJA 7/25 ”—SKOPJE o JJMO Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. -/- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40. Dolžina dneva 13.12. LUNINE MENE' Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 2.45. PLIMOVANJE Danes: ob 2.38 najnižje -46 cm, ob 9.15 najvisje 32 cm, ob 14.51 najnižje -18 cm, ob 20.35 najvisje 37 cm. Jutri: ob 3.09 najnižje -53 cm, ob 9.40 najvisje 40 cm, ob 15.26 najnižje -26 cm, ob 21.13 najvišje 43 cm. MORJE Morje mimo, temperatura morja 21,9 stopinje C. \ .ATENE 20732 ,y\ ------------* BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo cez dan postopoma naraščala in veliko ljudi se bo slabo počutilo. Tudi spanje bo slabo. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 23 2000 m 12 1000 m 19 2500 m 10 1500 m 14 2864 m 8 DANES to GRADEC 14/24 <5 TRBIŽ CELOVEC O 13/25 S M. SOBOTA O 13/23 <66b CEDAD-^^. 17/26 O LKANjaiVM m O 11/20 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 14/23 O KRANJ O S. GRADEC 12/22 MARIBOR O 14/24 <5 O PTUJ CEUE O 14/24 OVIDEM 17/26 GORIC, 16/23 S