Št. 128 (15.572) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600__ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1 cnn I ID POŠTNINA PtAČANA V GOTOVINI I DUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% TOREK, 4. JUNIJA 1996 Letošnjih proslav 50. obletnice italijanske republike ne bomo posebej komentirali: namenili smo jim veliko pozornost in njihov pomen smo vključili v kontekst sedanjega dinamičnega dogajanja; kako bi ga ne, ko pa se na obzorju pojavljajo zelo moCne težnje, da bi republiko razdelili na dvoje in jo, v Času, ko vsi zavestno govorimo o nujnosti evropske integracije, spremenili v dve državici, od katerih bi bila ena, severna, bogata in samozadostna O tej temi, ki jo - po našem mnenju - italijanska javnost in tudi večji del političnega vodstva še vedno podcenjuje, bomo v kratkem še pisali. Danes pa se povrnimo k nedeljski proslavi, na kateri je imel predsednik republike za potrebno, da opozori, da je prehodno ustavno določilo, ki prepoveduje kraljevi družini povratek v Italijo, zastarelo in bi ga torej kazalo odpraviti. Morda je res tako in Viktor Emanuel ter njegovi potomci res ne ogrožajo vec države. Zato, pa tudi zaradi sodobnih komunikacijskih sredstev, s katerimi je mo-goCe premostiti vse fizične ovire, verjetno tudi ni razloga, da bi jim bil prepovedan prehod Cez mejo. Vendar pa se nam zdi, da je bila proslava 50. obletnice republike, še zlasti glede na njeno sedanjo krhkost, res neprimeren trenutek za odpiranje tega vprašanja V Italiji je namreč dovolj drugih resnih problemov, s katerimi se morajo sedaj ukvarjati državljani, vlada, parlament in, brez zamere, tudi predsednik republike. Za vsako stvar je treba najti primeren čas. I Javna raba slovenščine razdvaja tržaško zavezništvo župana lllyja TRST - Raba slovenščine pri poslovanju občinskih teles razdvaja občinsko koalicijo župana Riccarda Illyja. Medtem ko je župan prepričan, da bi morali država ali Dežela s posebnim zakonom enkrat za vselej urediti madno rabo slovenščine, so svetovalci DSL, Slovenske skupno- sti in Zavezništva za Trst mnenja, da je raba slovenščine »de facto in de jure« že dejansko priznana. To je tudi stališče Stranke komunistične prenove in gibanja ”Nord libero". Do različnih tolmačenj, ki, kot kaže, ne bodo imela političnih vplivov na Illyjev odbor, je priš- Na 5. strani lo med sinočnjo razpravo o občinskem pravilniku, ki je bila kmalu zatem odložena. Skupščina torej ni vzela v pretres zahteve, da bi moral župan, ko se občinske seje, v izjemnih primerih ne odvijajo, na županstvu, sklicati zasedanje v v italijanščini in v slovenščini. I Pri Doberdobu zgorela gostilna POBERDOB - Požar je vCeraj ponoči opustošil gostilno “Pri ježem” v Doberdobu. Skoda znaša vec kot Sto milijonov lir. Obstaja utemeljen sum, da je bil ogenj namerno podatknjen. Upravitelj, 40-letni Mauri-zio Fumis iz Trsta, je zapustil lokal okrog 1. ure. Uro kasneje je alarm dal avtomobilist, ki je zapazil plamene iz osamljenega poslopja tik ob jezera, daleč od vasi. Poseg tržiških gasilcev ni mogel preprečiti uničenja vse opreme v kuhinji in dragih prostorih gostilne. Na 8. strani LUKSEMBURG / NAPOVED MINISTRA CIAMPIJA Manever za 20 tisoč milijard še ta mesec Težišče ukrepov na krčenju javnih izdatkov LUKSEMBURG - Vlada že pripravlja ukrepe za korektivni javnobilanCni manever in ni izključeno, da bo poseg pripravljen še ta mesec, je v Luksemburgu na svetu finančnih ministrov Evropske unije povedal zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi. Vrednost manevra naj bi se gibala med 15 in 20 tisoč milijardami lir, slonel pa bo v pretežni meri na krčenju izdatkov, čeprav niso izključeni tudi skrbno izbrani novi viri dohodkov. Medtem so v Luksembragu objavili nove ocene o letošnji rasti bruto domačega proizvoda, ki naj bi se v Italiji gibala med 0,8 in 1,4 odstotka. Na 9. strani \ V M/ T Vi ---V Zadnje slovo od človeka, ki je gradil demokracijo RIM - Na Trgu sv. Ivana se je včeraj sindikalni in politični svet poslovil od karizmatičnega voditelja CGIL Luciana Lame, ki ga je ugrabila huda bolezen. Med prisotnimi je bil tudi predsednik republike Scalfaro, pokojnikov lik in življenje pa so osvetlili predsednik senata Mancino, Cofierati in novi župan "Lamove" Amebe Luciano Rossi. Na 2. strani RIM / PRIČEVANJE ODGOVORNEGA ZA ESESOVSKI ARHIV Priebke bi se lahko upri Številni esesovski častniki so to storili brez hujših posledic V RIM - Pričevanje odgovornega za esesovski arhiv v Frieburgu, kapitana nemške vojne mornarice Gerhar-da Schreiberja, je bil včerajšnji osrednji dogodek na procesu Priebke. Mornariški Častnik je jasno povedal, da bi se lahko Priebke brez hujših posledic uprl ukazu nadrejenih. Schreiber je navedel štiri prime- re esesovskih častnikov, ki so se uprli eksekucijam. Prav zato je zanj Priebke le morilec, ki je izvrševal zločinske ukaze. Bivši esesovski stotnik Priebke pa je včeraj prvič spregovoril sodnikom in povedal, da bo v bodoče molčal, v zagovor jim je izročil le svoj memorial. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Umazana trgovina z orožjem Preiskava v zvezi z nezakonito mednarodno trgovino z orožjem in s pranjem umazanega denarja dobiva vse širše mednarodne dimenzije. Stran 2 in 13 Kasacijski sodnik na zatožni klopi V Perugn so včeraj zaslišah upokojenega sodnika Fi-lippa Verdeja, ki je zaradi posebnih stikov z domnevnim mafijcem Nicolettijem obtožen korupcije. Stran 2 Komisije za mature na Tržaškem TRGOVINA Z OROŽJEM IN SLOVENIJA Patriotizem gre skozi denarnico Robert Mecilosek BHBI Zgodbe o nakupih, prodaji in preprodaji orožja niso slovenska posebnost, Se posebej pa je to veljalo za obdobje ubjevanja slovenske samostojnosti, ko je bilo oboroževanje dišave zaradi embarga uradno onemogočeno. V ta čas sodijo tudi zgodbe o posameznikih, ki so se pojavili na slovenski sceni, se predstavljali kot patrioti in predvsem zaradi velike "ljubezni" do Slovenije ponudili svoje zveze tudi na področju trgovanja z orožjem. Pri tem je Se posebej izstopal Nicho-las Oman, poslovnež, ki je v obdobju slovenskega osamosvajanja nenavadno hitro prišel do vseh potrebnih dokumentov, ki so mu omogočih nakup vile Grimšče pri Bledu, kasneje je prevzel Se blejski grad, vse skupaj pa je bilo odhčno kritje za pravi posel - trgovanje z orožjem. Njegove zasluge so bile očitno precejšnje, saj so ga kasneje odlikovali z visokim slovenskim odlikovanjem, vendar je tudi v tem primeru prišla do izraza slovenska naivnost, saj je kaj kmalu postalo jasno, da je Oman vse skupaj počel predvsem zaradi zaslužka, omenjena ljubezen do Slovenije pa je bila zgolj priročna kuhsa v obdobju, ko so bile na Slovenskem izredno popularne romantične zgodbe o ljudeh, ki so pripravljeni položiti na oltar domovine svojo varnost, denar in ugled. Preiskava, ki že dalj časa poteka v Italiji, postavlja stvari na pravo mesto, saj se zdi, da je gospod z Bleda močno vpleten v Široko razvejano trgovino z orožjem, pri tem pa omenjajo Se pranje denarja in preprodajo dragih kamnov. In ker v pravni državi velja, da je posameznik nedolžen, dokler drugače na odločijo sodniki, ostanimo zaenkrat pri tem, vsaj ko gre za omenjenega Nicholasa Omana, na tem mestu pa lahko zastavimo nekaj drugih vprašanj, ki so v posredni ah neposredni zvezi z omenjeno italijansko preiskavo. Ni namreč skrivnost, da je tudi slovenska policija v preteklem obdobju zbrala kar precej gradiva o trgovanju z orožjem. Ce so naše informacije povsem točne, je celotno gradivo o teh primerih nedavno končalo v predalih posebne tožilske skupine, ki jo je pred časom ustanovil generalni državni tožilec. Ni malo tistih, ki so prepričani, da je prišlo do taksne selitve predvsem zato, da bi vse skupaj dah "na hladno”, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi nekatere ugotovitve Škodile posameznim politikom, kar pa je pred vohtvami silno nerodno. Nihče v Sloveniji ne bi seveda nobenemu pohtiku zameril sodelovanja pri nakupih orožja, ki je bilo nujno za obrambo. Drugače pa je seveda, če bi prish na dan podatki o solističnih akcijah, kjer je bil onemogočen nadzor in kjer so mogoče vsakršne finančne transakcije. Tudi zaradi tega mora slovenska orožarska nadaljevanka dobiti uradni epilog, saj bo sicer v javnosti ostal vtis, da je bil v teh primerih patriotizem na interesni lestvici daleč za denarnico. Generalni državni tožilec in slovenska vlada sta zato dolžna javnosti kar nekaj odgovorov. Na Tržaškem bo na slovenskih višjih srednjih šolah opravljalo maturo 137 kandidatov. Stran 5 Bencinske bone zamenjale kartice Tržaška trgovinska zbornica jih bo začela razdeljevati že jutri, dvigniti pa jih bo mogoče vse do 27. junija. Stran 6 Slovenci in tisočletnica Gorice Člani slovenske konzulte pri občini Gorica in združenja “II Millemuo” so se pogovarjali o ovrednotenju slovenske prisotnosti. Stran 8 L’Aura Italia o manjšini Mariangela Buogo ugotavlja pomen slovenske književnosti in podčrtuje »zaroto molka«, ki le redkim omogoča, da se prikažejo na itatijanskem tržišču. Stran 10 Zapleti na Gradiščanskem Izidi deželnozborskih volitev na avstrijskem Gradiščanskem le za las niso povzročili odstopa socialdemokratskega glavarja. Stran 11 Muster je izpadel V osmini finala odprtega teniškega prvenstva Francije je Nemec Michale Stich po štirih setih igre premagal prvega favorita, Avstrijca Thomasa Mustra. Stran 15 RIM / TRG SAN GIOVANNI PREPLAVILA VELIKANSKA MNOŽICA, V KATERI JE BIL TUDI DRŽAVNI POGLAVAR h Zadnji poklon Lucianu Lami RIM - »V imenu senata, a tudi v lastnem imenu pozdravljam prijatelja, ki odhaja, čigar usoda pa je ta, da ostane med nami,« je dejal Nicola Mancino ob zadnjem slovesu od velikega sindikalista, demokrata in svojčas. tudi podpredsednika senata Luciana Lame. Svečanosti na Trgu San Giovanni se je udeležila velikanska množica, ljudje so prišli iz vseh kotov Italije, med njimi so bili predstavniki vseh slojev, predvsem seveda delavskih, priletni in mladi, ženske in študentje; tudi tisti, ki so bili pred dvema desetletjema univerzitetniki in so v Rimu pokojnika fizično napadli, ker ni soglašal s tezo, da gre demokracijo utrditi s pomočjo nasilja. Kot zadnji je spregovoril Sergio Cofferati, torej voditelj sindikata CGIL, ki mu je rajni pripadal, se boril za njegovo uveljavljanje, a hkrati za dosego sindikalne enotnosti sporazumno z organizacijama CISL in UIL. »V procesu za ra- st demokracije v Italiji je odigral bistveno vlogo,« je zatrdil Cofferati ter obnovil življenje in delo pokojnika od partizanskih let do vključitve v sindikat (1944), od političnega delovanja v socialistični stranki do prestopa v komunistično partijo, v kateri je uspel doživeti zaželjeno preobrazbo, to je rojstvo Demokratične stranke levice. Vodstvo le-te je svoje včerajšnje prvo povolilno zasedanje posvetilo ravno komemoraciji človeka, ki so mu tudi politični nasprotniki vselej priznavali pokončnost in poštenost. Izrazom sožalja so se med drugimi pridružili direkcija republikanske stranke in šef Stranke komunistične prenove Bertinotti, ki je bil tudi sam sindikalist in pokojnikov prijatelj, sicer pa je bilo na Trgu San Giovanni videti najvišje predstavnike oblasti z državnim poglavarjem Scalfarom na čelu; tu so bili na primer predsednik poslanske zbornice Violante, ministrski predsednik Prodi, pa še Veltroni in uradna zastopstva drugih dveh osrednjih sindikatov, zlasti pa je bilo veliko takoimenovanih preprostih ljudi, ki so poudarjali, kako je znal pokojni vliti delavcem čut dostojanstva, kakršnega poprej niso imeli. Od rajnega se je uradno poslovil tudi Luciano Rossi, prvi občan Amelie, kateri je Lama županoval vse dotlej, dokler ga ni dokončno premagala bolezen. Iz poslovilnih govorov in med ljudmi zbranih misli je prišla do izraza izjemna karizmatičnost možaka s pipo, ki je bil za zgled vsem demokratom ne glede na politično pripadnost in si je upal med mlade univerzitetne protestnike z dvignjeno glavo in brez telesne straže. »Rajni je bil velik tudi zato, ker se ni nikdar soočil z nasprotnikom, ne da bi predmet soočenja najprej dodobra premlel in podvomil o samem sebi,« je dejal Mancino. ANCONA / ARETACIJA PERUGIA / NA VČERAJŠNJEM DVEURNEM ZASLIŠEVANJU Karabinjerski marešal pomagal kriminalcem ANCONA - Bil je prepričan, da je v torbi, ki jo je shranil kar v kasarni, staro vojaško orožje. Torbo mu je izročil neki natakar. Tako naj bi takoj po aretaciji v solzah dejal karabinjerski marešal Giovanni Monticone, ki je sedaj zaprt v vojaški bolnišnici v Rimu, kamor so ga odpeljali, ker ga je obšla slabost. Preiskovalci pa so prepričani, da so se stvari odvijale povsem drugače. Monticone, ki je načeloval postaji v Porto Recana-tiju, naj bi bil dobro vedel, da je v torbi, ki jo je dobil od natakarja Massimiliana Schia-vija, povsem uporabno orožje, med katerim tudi tisto, s katerim naj bi v mafijskem obračunavanju umorili Nazzarena Carduccija, njegovo osem mesecev nosečo ženo Giovanno Ascione in njenega očeta Giovannija Ascioneja. Za uslugo naj bi Monticone prejel osem milijonov lir. Sumijo pa, da je s kriminalci, katerim naj bi bil nudil pomoč, sodeloval že pred najdbo orožja v kasarni. Sodnik Filippo Verde odločno zavrnil obtožbe Od mafijca Enrica Nicoleffija naj bi prejemal denar za to, da bi procese prikrojeval njemu v korist PERUGIA - Sodnik za predhodne preiskave Sergio Materin je včeraj dobri dve uri zasliševal 68-letnega upokojenega člana kasacijskega sodišča Filip-pa Verdeja, ki je že deset dni v hišnem priporu pod obtožbo korupcije oziroma nezakonitih poslov z Enricom Nicolettijem, domnevnim vodjo mafijske "bande Magliana". Verde, ki ga vidimo na sliki (telefoto AP), ni maral govoriti z novinarji, vseeno pa se je izvedelo, da je zavrnil obtožbo ter potrdil »korektnost in razvidnost« svojih odnosov z "bossom" Nicolettijem. Filippo Verde je obtožen, da je od mafijca (čigar izjave sta potrdila še neapeljski "skesanec" Ga-lasso in rimski mešetar Pascucci) prejel lepe vsote denarja za to, da bi s pomočjo svojih poznanstev vplival na sodnike, ki so vodili razne procese zoper Nicolettija, seveda njemu v korist. Kaže, da je voditelj tolpe iz Magliane sodnika redno plačeval (poldrugi milijon lir na mesec), mu posodil 60 milijonov lir za nakup stanovanja in ga tudi sicer pogosto obdaroval v blagu. Verde je vse to, kot rečeno, odločno zanikal rekoč, da je bil z Nicolettijem resda v zelo dobrih odnosih, da pa so bile njegove »davčne konzu-lence« zgolj prijateljske narave (obtoženi sodnik je bil namreč tudi član prvostopenjske davčne komisije, pa še generalni direktor za civilne zadeve na pravosodnem ministrstvu). MATERA / KARABINJERJI Prijeli fanta, ki je ogrozil računalnik Banke Italije »IceMc«, s to siglo je takrat še mladoletni »gusar« obšel vse obrambne sisteme številnih računalnikov MATERA - Ko je v noči med 29. in 30. septembrom lani s svojim kompjuterjem obšel vse obrambne mehanizme osrednjega računalnika Banke Italije in pustil na ekranu sporočilo »oborožene falange«, ni bil polnoleten, in prav temu se ima golobradi »informatični gusar« iz Siraku-ze zahvaliti, da ga niso aretirali, potem ko so ga po večmesečni preiskavi izsledili. Po zakonu 347 proti infor-matičnemu gusarstvu tvega obsodbo na deset let zapora. Konec lanskega septembra se je »neznanec« preko računalniškega sistema Središča za vesoljsko geodezijo iz Matere priključil v sisteme Banke Italije, Vsedržavnega zavoda za jedrsko fiziko in nekaterih zasebnih podjetij, in jim pustil sporočilo tako imenovane »oborožene falange«. Vdor v zelo skrbno zavarovane sisteme je takrat sprožil val polemik: banke in podjetja so morala priznati nemoč pred »vlomilcem«, ki se je predstavljal s siglo IceMc. In vendar: tudi IceMc je storil napako. Med enim od svojih »vdorov« v slabo zavarovan sistem je storil napako, pustil je sled, ki je karabinjerje iz Matere privedla do storilca, mladeniča iz Si-rakuze, čigar imena zaradi polnoletnosti niso sporočili. IceMc je vse svoje gusarske »podvige,« opravljal z doma s pomočjo računalnika znamke Amiga in preprostim modemom. V njegovi sobi so preiskovalci zaplenili kakih sto di-sketov s programi, naslovi svetovne telematske mreže Internet in tako imenovanimi »zelenimi številkami«, s pomočjo katerih je brezplačno »potoval« od računalnika do računalnika. Telematske povezave je opravljal z dvema prenosnima telefonoma, da bi ga ne izsledili. S kompjuterjem se je na tak nezakonit način igračkal že šest ali sedem let, in to od 14. do 16. ure in do 22. do polnoči, to je ob umiku, ko se s svetovno računalniško mrežo povezuje mnogo študentov, ljubiteljev informatike. PREISKAVA / PRODAJA OROŽJA, PRANJE DENARJA Mafijci, framazoni, nadškof in obveščevalci So na sledi morilcev Alpijeve in Hrovatina? RIM - Preiskava sodnikov iz Torre Annunziate pri Neaplju, kjer imajo sicer premalo osebja na razpolago, je odkrila zaskrbljujoče povezave starih in novih kriminalcev, mešetarjev, fra-mazonov, ovaduhov in mednarodnih osebnosti, in bo lahko razkrila ozadje umora Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina v Somaliji, kjer sta pripravljala reportažo o kompciji in mednarodnem prekupčevanju z orožjem. Tako piše v parlamentarni interpelaciji, ki so jo predložili predstavniki Oljke pravosodnemu ministru z zahtevo, da dodeli novo osebje tamkajšnjemu sodišču. Malo sodišče v kraju Torre Annunziata je res dregnilo v »sršenje gnezdo« mednarodnih dimenzij s preiskavo » cheque-to-cheque «. Odredili so več sto hišnih preiskav, aretirali več italijanskih državljanov, ter izdali 32 mednarodnih sodnih obvestil in 13 mednarodnih zapornih nalogov. Med drugimi so obtoženi nezakonite preprodaje orožja in celo radioaktivnih snovi ter pranja umazanega denarja v vrednosti nad 100 milijonov dolarjev (več kot 150 milijard lir) mojster lože P2 Licio Gelli in njegov sin Maurizio, barcelonski nadškof Richard Maria Charles (na sliki: telefoto AP), vodja ruskih nacionalistov Vladimir Zirinovski, somalski preprodajalec orožja Said Omar Mugne in slovenski državljan, sicer tudi liberijski častni konzul, Nicholas Oman. Med drugimi, ki naj bi pripomogli k razkritju mednarodne mreže, so skesanai šef mafije iz Veneta Falice Maniero in aretirani mešetar Francesco Elmo. Slednji je deloval po nalogu polko-vika vojaške tajne službe Si-smi Maria Ferrare, ki so ga pred časom odkrili obešenega v kopalnici, okoliščin smrti pa niso nikoli pojasni-11 Med drugimi je Elmo tudi potrdil vlogo Nicholasa Omana, pa tudi vpletenost hrvaškega vojnega ministrstva. Rovereto: za župana potreben dmgi krog volitev TRIDENT - Za izvolitev župana mesta Rovereto na Tridentinskem bo potreben drugi krog volitev. V nedeljo je največ glasov zbral kandidat levosredinske koalicije Brano Ballardi-ni, za katerega se je izreklo 36,68 % vo-lileev, na drugem mestu pa je kandidat Severne lige in avtonomistične stranke P ATT Giuseppe Chiocchetti s 24.79 % glasov. Kandidat pola svoboščin Giuseppe Speccher je prejel 21.79 % glasov in je izločen iz dragega kroga vohtev, ki bo v nedeljo, 16. junija. 50. OBLETNICA REPUBLIKE Torek, 4. junija 1996 calfaro: Nedeljiva Italija mora brez oklevanj stopiti na pot reform RIM - Novosti v zgodovinski kontinuiteti. Tako bi lahko z enim stavkom ocenili nedeljski govor predsednika republike Oscarja L. Scalfara, ki se je na slavnostni seji parlamenta spomnil 50-letnice italijanske republike. V nekaj manj kot polurnem govoru je državni poglavar obnovil zgodovinsko pot povojne Italije, brez nepotrebne retorike je nato jedrnato povedal, kako si zamišlja bodočnost države in njenih institucij na pragu tretjega tisočletja. Scalfarove besede so toplo pozdravili parlamentarci vseh strank, z izjemo Severne lige, katerih poslanci in senatorji so se v nedeljo množično se odpravili v Pontido. Predsednik republike se je vseskozi skliceval na enotnost ne samo Italije, a tudi Italijanov, ki je predpogoj za splošno družbeno rast državne skupnosti. Spretno se je izognil vsakršni direktni ______ polemiki z Umber-tom Bossijem v prepričanju, da velika večina državljanov danes, kot pred petdesetimi leti, tolmači državno enotnost kot nenadomestljivo kolektivno vrednoto. Celovitost države pa po njegovem ni v nasprotju z regionalizmom in z večjo avtonomijo krajevnih uprav, pri Čemer je Scal-faro, po splošnem, mnenju najbrž mislil na federalizem. Da mora pri sistemskih reformah sodelovati tudi Liga je Scal- Na slikah: pod naslovom poslanska zbornica med nedeljsko proslavo ter Vlolante, Scalfaro In Mancino; spodaj Umber-to Bossl; spodaj levo manifestacija v Pontldl (Telefoto AP faro dalno jasno razumeti, ko je nekajkrat podčrtal, da morajo pri gradnji boCe Italije brez izjem sodelovati prav vsi. Reforme bodo izvedljive in jih bodo ljudje sprejeli za svoje pod pogojem, da bodo držaljani se dalje zaupali državi in njenim institucijam. Scalfaro je izrazil zaskrbljenost, ker se odnosi med državo in državljani krhajo in slabšajo. Država prevečkrat ne upošteva zahtev in potreb ljudi, ki zaradi tega uberejo pot samoobrambe, ki je včasih legitimna, včasih pa tudi ne. Zato je treba kar se da poenostaviti odnose me državo in državljani. Po reformah je Scalfaro takoj postavil boj proti brezposelnosti, ki se že razvija v zelo nevarno družbeno bolezen. Pozval je parlament, vlado in delodajalce, naj naredijo mogoCe in nemogoče, da bodo tudi mladi, ki so danes brez dela, lahko verjeli v boljšo bodočnost domovine, ki bi jim morala že po ustavi zagotoviti pravico do dela. Brezposelnost prizadene predvsem nerazviti Jug, vse bolj pa se njeni negativni učinki poznajo tudi na Severu. Boj proti politični korupciji. Državni poglavar je priznal, da je degeneracija strankarskega sistema upravičeno zelo prizadela javno mnenje, ki noCe popuščanj v boju proti korupciji. Pri tem pa je ošvrknil tudi sodnike in »uporabo« jamstvenih obvestil, ki niso pokaza- telji krivde. Pravica mora biti v vseh smislih pravica, je poudaril predsednik, ki pa je v isti sapi pohvalil prizadevnost in požrtvovalnost sodnikov. V tem okvira je Scalfaro nekoliko nepričakovano omenil tudi vprašanje nekdanjih teroristov, ki so Se v zaporih. Pozval je pristojna telesa, naj po tolikih letih vzamejo v pretres posamezne situacije, pri Čemer pa je izključil možnost »splošnih rešitev«, kar pomeni, da Kvi-rinal ne podpira amnestije za nekdanje teroriste. Na koncu je državni poglavar pozval parlament, naj revidira ustavni Člen, ki obsoja na izgnanstvo elane kraljevske družine Savoia. Parlament naj o tem odloči mirno in suvereno, je poudari predsednik, ki je prepričan, da se italijanska republika res ne boji morebitnega povratka Viktorja Emanuela ter njegovega sina Filiberta. Vse politične sile so, seveda z izjemo Severne lige, pozdravile Scalfarov govor. Ministrski pred- sednik Romano Prodi je predsednikove besede ocenil kot spodbudo vladi in parlamentu, da pohitita z napovedanimi reformami države, pri kateri morata sodelovati tako večina, kot opozicija. V to je prepričan tu- _ di tajnik DSL Massimo D’Alema, po mnenju katerega je Scalfaro postavil temelje za globoko obnovitev in posodobitev države in njenega zastarelega aparata. Voditelj Hrasta je dal tudi razumeti, da nima nic proti morebitni vrnitvi elanov družine Savoia. Zadovoljna nad Scalfa-rovim govorom sta tudi predsednik senata Nicola Mancino in predsednik poslanske zbornice Lu-ciano Violante. Lider Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je predsednikov poseg označil kot uravnovešen in koristen prispevek na poti neobdohdno potrebnih institucionalnih reform. Fini je seveda najbolj zadovoljen, da se je Scalfaro vseskozi vehementno skliceval na enotnost in celovitost državnega ozemlja. Nekoliko manj navdušen je bil Silvio Berlusconi, la je spet obžaloval spodleteli poskus Antonia Maccanica za politični dogovor o »pravilih igre«. Bivši ministrski predsednik vsekakor upa, da je ta sporazum ne samo še vedno mogoCe, a tudi nebdohodno potreben, v nasprotnem primeru bo Scalfarov apel ostal brez konkretnih sklepov. PONTIDA / STO TISOČ PRIVRŽENCEV LIGE ZAPRISEGLO »NOVI DRŽAVI« Bossi je razglasil Padanijo, hoče pa pogajanja z Rimom PONTIDA (BERGAMO) - Sto tisoč glava mnoziča privržencev Severne lige (v glavnem iz Piemonta, Lombardije in Veneta) je v nedeljo pod sončno pripeko zaprisegla zvestobo neodvisni državi Padaniji. Um-berto Bossi je, kot običajno, žolčno napadal rimski centralizem in »državo, ki se ne meni za razviti Sever«, v stilu prekaljenega politika pa je tudi pokazal pripravljenost za dialog z Rimom. Se posebno z vlado Romana Prodija, »ki je zelo modna in je Liga zato ne sme podcenjevati«. Preden je navdušena množica gromko zaprisegla zvestobo Padaniji je Bossi napadel »italijanske« parlamentarce, »češ da so se skrili v poslansko zbornico in se spomnili ustanovitve republike, kiji je dokončno odklenkalo«. Vodja Lige je stalno govoril o dveh državah, dveh vladah in dveh ekonomijah, kar mu je pisana množica glasno pritrjevala. Nekoliko manj navdušeno pa so mu ploskali, ko je na koncu dejal, »da se bosta morali dve državi končno začeti pogajati«. O čem naj se Rim in Padanija sploh pogajata "senatni" ni pojasnil, pač pa je napovedal, da poslanci in senatorji Lige ne bodo sodelovali pri »kupčiji« za predsedniška mesta parlamentarnih komisij. Do nadalj- nega, je dal razumeti Se Bossi, bodo poslanci in senatorji Severne lige istočasno člani dveh parlamentov, v Rimu in v Mantovi. Iz Cunea je v Pontido pripeljal posebni vlak, ki so ga takoj prekrstili v prvi brzovlak "Padania express“ neodvisne države, med udeleženci shoda pa je bilo precej mladih, kar pomeni, da si Liga na severu močno utira pot tudi med mladimi generacijami. Ljudje so seveda navdušeno vzklikali Bos-siju, Se bolj pa jih je navdušila bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, ki seje za nedeljsko priložnost oblekla v zeleno majico. V zeleni srajci se, kot znano, pojavljajo tudi posebne prostovoljne enote, ki stražijo "severni parlament" v Mantovi, v nedeljo pa so skrbele za varnost in za mirni potek zborovanja vPontidi. Pivettijeva, ki je opustila vlogo posrednika med centralno oblastjo in Bossijem, se vse bolj uveljavlja kot desna roka "sena-turja". V notranji igri za oblast je Pivettijeva zasenčila nekdanjega notranjega ministra Roberta Maronija, ki mu Bossi ni nikoli odpustil, da je svojčas kritiziral umik Severne lige iz Berlusconijeve vlade. Shod vPontidi je uvedel Giancarlo Pagliarini, "premier Pa-danije", medtem ko je Maroni glasnik "Odbora za osvoboditev Padanije". Pri nas doma Aleš Doktoric Krajša ampak vendar nekajtedenska odsotnost me je nekoliko odtegnila od dogajanja tu pri nas doma. Že res, da je zmagala Oljka in da imamo spet predstavnika v parlamentu, pa Čeprav »nezagoto-vljenega«, kot se bere v nekaterih naših listih. 2e res, da to pomeni vsaj optimistično vizijo prihodnosti in gotovost, da bo tudi najslabši od izidov sprejet v zavesti najboljšega od pričakovanj. Že res, da smo v Slovenijo končno dobili papežev obisk, da je neki naš novinar, pardon Časnikar, tudi letel v papeževem letalu in da sedaj lahko živimo od papeževega blagoslova tudi mi zamejci nekaj stoletij brez skrbi. Že res, da je in bo prišlo do sprostitve odnosov med Slovenijo in Italijo, oz. Evropsko unijo, upajmo da bo prišlo do sprostitve tudi pri nas, inter nos, med nami. Že res, da je zveza slovenskih kulturnih društev imela svoj občni zbor v Čedadu vzporedno s cerkvenim simpozijem o odnosu med slovenstvom in fur-lanstvom, in je Ace Mermolja, sicer naš najproni-cljivejši esejist, doživel plebiscitarno podporo kot njen predsednik. Že res, da imamo kar dve glasbeni šoli, katerih razvejeni dejavnosti sta prišli do naj višjega akuta s končnimi nastopi gojencev: kdaj na klavir »štiri-roCno«? Že res, da smo se izkazali za klene borce za naše pravice in uspešno manifestirali pred soriško provinco, in logističnega odbornika prisili v spodrsljaj na »dijaški malici«. Že res, da je Vili Prinčič predstavil svojo knjigo, sad dolgih pogovorov z vojniki iz »prve vojske«, in da se Slovenski dijaški dom v Gorici bojuje za mlade Slovence tu pri nas že petdest let. že res, da imamo Slovenci dva televizijska programa, tistega ki nam ga je z običajno državno zamudo krstila Italija, in tistega, ki nam ga je radodarno ponudila slovenska televizija v Kopru s »Stezicami« in drugimi za zahod zamišljenimi oddajami: da bi se vsaj obe postaji pri nas tudi povsod videli. Že res... Kaj se dogaja pri nas doma? Kaj vem neki. Ce pa že moram nekaj napisati, bi vam rad povedal nekaj v zvezi s televizijo. Ne vem, Ce je kdo o tem že kaj prisal, a mislim, da sem na naši zamejski »slovenski radioteleviziji« videl doslej najzanimivejšo oddajo v seriji Pri nas doma. Sicer nisem jih videl vseh, naj mi kolega Ivan Peterlin oprosti, ampak zdi se mi, da je bila v svoji »krCe-vitosti« najbolj sproščena. V z rožicami posutem vzdušju, ki ga ustvarja dobrodušen voditeljev nastop z nasmejano in vedno bolj naravno pomočnico, lebdeč v glasbenem medu mojstra pri klavirju -pogovor o kulturi, ki je združil ob neobstojni okrogli mizi nekaj od naših najbolj znanih osebnosti s področja. Začetni ton je dal Alojz Rebula, ki je pričel s trditvijo, da je kultura nevtralna in ji smiselnost in vrednost daje samo etični predznak, da naroda ne dela kultura ampak demografija, da kulturo ločujemo na ljudsko, najnižjo, tisto »malo višjo« in evropsko. Njemu je, v zvezi s kulturo in demografijo odzvonil ravnatelj SSG-ja Miroslav Košuta z izjavo, da je tudi velik del našega narodnega telesa primitiven. Med se je izcedil, da pa veliko mladih zahaja v teater. No, že lepo Ce primitivci vzljubijo teater, bi rekel jaz. Na ekranu se je za njim pojavilo najostrejše polemično pero, pisatelj Boris Pahor, ki ni mogel, da ne bi ponovno na ekranu zatrdil, kako smo celih 45 let (ali vsaj 35) živeli pod trdo peto kulturne diktature, ki ni dovolila, da bi se mladi razvili v samostojno mislece tvorce našega kulturnega življenja, amorfni da so. (Rožice so se osule). Rekel bi k sreCi, v pričakovanju boljših Časov. Kdo pa hočeš, da je »pri nas« poznal Kardelja, mu je odvrnil Košuta, eno so vrhovi, drugo je konkretno življenje, kaj pa lahko veš ti, ki si ves Cas živel v slonokoščenem stolpu. (Nasmehi so zginili z obrazov.) Začeli so se »vikat« in »mikat«, tako da si sedaj zagotovo vedel, Čigav je kdo. Tudi Ace Mermolja (-ZSKD) se ni mogel zadržati in je stopil v bitko. Uprl se je Pahorjevi zahtevi po »oCišCenju« (odprtemu obračunu preteklosti) in »pomlajenju«, knjige sem lahko Cital prosto in nisem noben hud marksist, je rekel. In za učitelje sem na goriškem liceju imel zvečine duhovnike in katoličane (hotel je, a tega ni rekel: ki so mi krojili pamet). In potem, tudi pri »nas« je veliko ljudi, ki dela zastonj in ljudska kultura ni samo »tapeta«, po kateri se sprehaja visoka, je nujno potrebna. Prisotni so bili, oproščam se jim, da mi niso ostali v tolikšnem spominu kot omenjeni, tudi Jasna Merku, ki je zastopala likovni svet, Zorko Harej, ki je sedel v imenu glasbe in Damjan Pavlin, ki je zastopal (par condicio) katoliško prosveto iz Gorice. No, kaj s tem? Zanimivo se mi je zdelo, da kljub temu, da so bili gostje izbrani po institucionalnem ključu (kar ni vedno niti slabo), se je na našem malem ekranu kdo z drugim živo sporekel, da sta življenje in zgodovina prosto bruhala na dan, da so gostje razumeli naslov oddaje dobesedno in se posledično tudi obnašali, zdelo se je, kot da bi se ne zavedali, da so na televiziji: zelo dobro! Se veC, prisilil so voditelja, da se je najmanj doma počutil kar on sam. Nikoli ne veš, koga povabiš v hišo... VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 28. SEPTEMBRA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) 1.14 (IC) iz Milana: Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (0.07), Tržič (0.50),- vozovnica z dodatkom 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 1.50 6.30 (IR) (R) Benette j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07), občasna vožnja. 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. 7.02 (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38) 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke 7.43 (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16) .občasna vožnja (9.15.) 7.58 (E) iz Rima: Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33) 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02, Mestre (9.39), Benetke (9.57) nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom) 8.45 (E) iz Ženeve: Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). 9.13 10.05 (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44), občasna vožnja. iz Lecceja: Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro (9.00), Tržič (9.42), 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- netke (12.59). 10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogroaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z doatkom) 11.55 (E) (10.32) Benetke ^9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 13.55 (IR) Benetke ^11.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15:02). 14.55 (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), 14.01 (IR) Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- 15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04), občasna vožnja 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34)- občasna vožnja. 15.48 (IC) iz Neaplja: Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič (15.24), vozovnica z dodatkom 14.55 F) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z 16.23 (D) Benetke ^14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) dodatkom) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Be- 16.56 (IC) iz Zuriga: Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33), vozovnica z dodatkom 16.01 (IR) 17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) netke (17.59) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Be- 18.48 (R) Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portooruaro (17.26), Tržič (18.21), občasna vožnja netke (19.11) 18.55 (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32), 17.29 (R) Trsžičj[17.57J, Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), 19.11 (R) občasna vožnja Benetke (16.55), Mestre (1705), Portogruaro 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- 17(17.49),Tržič (18.44) netke (19.59) 19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49) Tržič (19.32) 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. 20.44 (D) Benetke'(18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24),Tržič (20.20), občasna vožnja 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. 20.55 (IR) Benetke ^.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03) 21.24 (IC) iz Milana: Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič (21.01), vozovnica z dodatkom 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo 21.24 (IC) iz Rima-Termini: Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), Tržič (21.39) 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). 23.00 (R) Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53),Tržič (22.35) 23.55 (E) Benejke j21.55), Mestre (22.05, Portogruaro (22.49) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.15 (R) občasna vožnja: Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). 6.44 (R) občasna vožnja: Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16) 5.51 (R) občasna vožnja: Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). 7.29 (R) občasna vožnja: Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02) - 6.18 (D) občasna vožnja: Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). 7.51 (D) občasna vožnja: Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28) 6.43 (R) občasna vožnja: Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. 8.25 (R) občasna vožnja: Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57) 7.23 (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). 8.39 (R) občasna vožnja: Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.1 8.15 (R) občasna vožnja: Tržič (8.41), Gorka (9.05), Videm (9.38). 9.20 (R) občasna vožnja: Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52) 8.23 (D) občasna vožnja: Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39) 9.53 (IR) Videm ((8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30) 9.23 (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). 10.34 (D) občasna vožnja: Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08) 10.15 (R) občasna vožnja: Tržič (10.43), Gorica (11.16, Videm (11.41). 11.41 (R) občasna vožnja: Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13) 11.23 (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) 12.29 (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06) 11.40 (R) občasna vožnja: Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). 13.41 (R) občasna vožnja: Videm (12.15), Gorica (12.50) Tržič (13.13) 12.09 (R) občasna vožnja: Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). 13.43 (D) občasna vožnja: Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17) 12.23 (D) občasna vožnja: Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). 14.29 (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06) 13.23 (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). 15.05 (R) občasna vožnja: Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37) 13.40 (R) občasna vožnja: Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). 15.43 (R/D) občasna vožnja: Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14) 14.15 (R) občasna vožnja: Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). 16.29 (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06) 14.23 (D) občasna vožnja: Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). 17.41 (R) občasna vožnja: Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13) 14.44 (R) občasna vožnja: Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). 17.43 (D) občasna vožnja: Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17) 15.23 (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). 18.23 (R) občasna vožnja: Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56) 16.15 (R) občasna vožnja: Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). 18.29 (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06) 16.23 (D) občasna vožnja: Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). 19.21 (R) občasna vožnja: Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52) 16.56 (R) občasna vožnja: Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). 19.44 (D) občasna vožnja: Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18) 17.23 (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28) 20.23 (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56) 17.36 (R) občasna vožnja: Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). 20.29 (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46),Tržič (20.06) 18.09 (R) občasna vožnja: Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). 21.44 (D) občasna vožnja: Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) 18.23 (D) občasna vožnja: Tržič (18.48), Gorica (19.10, Videm (19.39). 22.29 (IR) Videm (21.24),Gorica (21.46),Tržič (22.06) 18.46 (R) občasna vožnja: Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). 0.48 (IR) Videm (23.24),Gorica (23.57), Tržič (021) 19.23 (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). 20.11 (D) občasna vožnja: Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). 21.23 (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28) 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC- ntercit y E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br žovlak R Deželni vlak TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / POLEMIČNA IN NAPETA SEJA h V večini različna stališča o javni rabi slovenščine DSL, SSk in Zavezništvo za Trst ne soglašajo z iHyjem SKP kritična do župana - Polemika Dolenc-Venier V politični koaliciji, ki podpira odbor Riccarda Illyja, obstajajo različna gledanja o javni rabi slovenščine. Medtem ko sta župan in glavnina svetovalcev Ljudske stranke mnenja, da bi morali država ali dežela predhodno urediti to vprašanje, so predstavniki DSL, Slovenske skupnosti in Zavezništva za Trst prepričani, da obstajajo že pogoji, da Občina prizna rabo slovenskega jezika. To je tudi stališče Stranke komunistične prenove. Do razhajanj je prišlo med sinočnjo obravnavo popravkov k osnutku občinskega pravilnika. Gibanje "Nord libero" je predložilo popravek, na osnovi katerega bi moral Zupan - v primeru, da se občinske seje ne odvijajo na županstvu - seznaniti prebivalstvo v slovenščini in v italijanščini. Svetovalca Gior-gio Marchesich in Laura Tamburini sta še prej predlagala, naj župan sestavi vabila za seje v vseh jezikih skupnosti Alpe-Jadran. Predstavnik LpT Giuho Staffieri je predložil prejudicialo, po kateri naj bi bila popravka "Nord libero“ nesprejemljiva, saj je edini uradni jezik italijanščina Podobno stališče je zagovarjal tudi Illy. Dejal je, da tako država kot dežela in niti občinski statut ne priznavajo enakovredne rabe slovenskega jezika in zato pravilnik, ki je pravno pod statutom, ne more tega predvidevati. Na potezi sta torej država ali Dežela, je dejal Hly, odgovornosti za to ne nosi Občina, ki na drugih področjih kaže odprtost do Slovencev. Županu je ugovarjal Jacopo Ve-nier (SKP). Illyju je očital, da zagovarja stališča desnice in da popolnoma pozablja na razsodbe usta-vnega sodišča, ki dajejo možnost krajevnim upravam, da po svojih pristojnostih priznavajo rabo slovenskega jezika. Občinski svet je nato zavrnil Staffierijevo odklonilno stališče do slovenščine. Proti je glasovalo 13 svetovalcev DSL, ZT, SSk, SKP in Nord libero, za 12 svetovalcev de- snice, Illy, Castigliego (ZT) in nekateri svetovalci Ljudske stranke. Vzdržali so se svetovalci Severne lige in nekateri predstavniki Ljudske stranke, med njimi tudi Godina. Razpravo o teh členih pravilnika so takoj zatem odložili. Andrej Berdon (SSk) je povedal, da pri tem vprašanju ne soglaša z županom, njegova odprtost, kot dokazuje bližnje odkritje Kosovelovega kipa v Ljudskem vrtu, pa ni v dvomu. Ve-nier pa je izrazil zadovoljstvo, da sta DSL in SSk pri tem vprašanju obrnili hrbet županu. Igor Dolenc (DSL), ki je nasprotoval Staffierijevi prejudiciali, pa je izrazil obžalovanje, da se je SKP pridružila pobudam "Nord libero" o problemih, ki jih ne gre kar tako izkoriščati in o kateri uprava kaže občutljivost. Dolenc je tako odvrnil svetovalcu SKP, ki mu je očital, da je v petek med glasovanjem o podobnem amandmaju zapustil dvorano. (S.T.) OLJKA / SEJA PRODIJEVEGA ODBORA _ Politični osebek ali koalicija strank? Camerini pristopil k Demokratični levici Opčine: rajonski svet proti krčenju zdravstvenih storitev Na vzhodnem Krasu je podjetje za javno zdravstvo skrčilo nekatere zdravstvene storitve, ki jih je še do pred nedavnim nudil bolniški urad na Opčinah. Proti takemu krčenju je rajonski svet, ki spremlja dogajanje tudi na tem področju, ostro protestiral in izglasoval resolucijo, ki obsoja krčenje teh storitev, saj gre za storitve, ki jih ljudjke še kako potrebujejo. Rajonski svet pa se ni omejil na protest. Predsednica rajonske skupščine Silvana Moro je že zahtevala srečanje z dr. Francom Rotellijem, ki je odgovoren za to področje. Predsednica in drugi predstavniki rajonskega sveta želijo obrazložiti, da zdravtvenih storitev na Krasu ne bi smeli krčiti, ampak še okrepiti službo, na primer z uvedbo družinske posvetovalnice, ki jo prebivalstvo zahteva že dalj časa. KORONEJ / KULTURA V ZAPORU Gledališka igra, glasba in izobrazba za zapornike Že četrto leto zaporedoma so v koronejskem zaporu predstavili kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo zaporniki in sicer gledališko predstavo, glasbeno šolo in tečaj za diplomo nižje srednje šole. Včerajšnji gledališki nastop je pripravila skupina štirih zapornikov, med katerimi je eden že bil obsojen na 15 let zaradi umora in čaka na prizivni proces. V manjši pritlični sobi - gledališka dvorana je še v popravilu - so predstavili odlomek iz igre z zgovornim naslovom »Prvič v zaporu«. Med publiko so bili ravnatelj zapora dr. Sbriglia, sodnica, ki ima pristojnost nad zaporom, dr. Zanon, zastopniki deželne uprave, ki so finančno omogočili to dejavnost, pa še predstavniki gledališča Velemir, ki deluje v sklopu gledališča Velemir v nekdanji umobolnici, glasbene šole Scuola 55, ter učnega osebja, ki vodi izobraževalne tečaje. Poudarili so pomen teh kulturnih dejavnosti tako z vidika bolj človeka vrednega preživljanja časa v zaporu, kakor tudi kot pripravo na povratek v civilno družbo. SREDSTVA OBVEŠČANJA / KRIZA Telequattro: odpusti tehničnega osebja Lastnik odslovil pet od skupnih devetih tehnikov, osebje pa napovedalo še dva dni stavke V dvorani Novinarskega krožka je bila tiskovna konferenca pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL, UIL o zaposlovanju, na njej pa je bilo bolj kot o zaposlovanju govor o odpustih. V celoti je bila namreč posvečena novi hudi krizi, ki je zajela tržaško zasebno televizijsko postajo Telequattro. Lastnik je v petek brez vsakega posvetovanja s sindikalnimi organizacijami odpustil pet od skupnih devetih tehnikov. Pred kakim mesecem so se uslužbenci Tele-quattro začeli pogajati o možnosti uvedbe tako imenovanih solidarnos- tnih pogodb, da bi ohranili delovna mesta, a so naleteli na gluha ušesa. Novinar Paolo Pichierri je nakazal, kaj sploh pomeni odpustitev več kot polovice tehničnega osebja. Kvalitetna raven televizije bo nujno padla; vprašal se je tudi, ali to ne pomeni začetka konca te prve tržaške zasebne televizijske postaje. Senatorja Camerini in Camber sta zagotovila svoj poseg, odpustitve pa so ostro obsodili tudi SKP, DSL in podpredsednik deželnega odbora Degano. Sinoči so uslužbenci postaje Telequattro napovedati še dva dni stavke. Prodijevi odbori »Za Italijo, kakršno si želimo« hočejo, da bi Oljka bila oz. postala samostojni politični subjekt in ne koalicija levosredinskih strank. To so potrdili na sinočnji skupščini, na kateri ni manjkalo polemik do strank, ki sestavljajo Oljko ter tudi do samega Prodija, češ da se je po volilni zmagi nekoliko izneveril delu in političnim načelom levosredinske koalicije. Nekaj razočaranja torej, a tudi velika volja za nadaljevanje po začrtani poti. Koordinator Prodijevih odborov Maurizio Fanni je bil v svojem uvodnem posegu precej pesimist. Ce bi sodili po njegovih besedah, bi lahko celo rekli, da je Oljka izgubila in ne zmagala na aprilskih volitvah. Bolj optimist pa je bil Stefano Fantoni, po katerem imajo Prodijevi odbori, kljub težavam, pred sabo svetlo bodočnost in predvsem veliko vlogo pri gradnji in razvoju nove Italije. Sen. Fulvio Camerini je napovedal pristop k parlamentarni skupni demokratične levice in to je naredil šele potem, ko je odpadla možnost, da bi senatorji Oljke ustanovili eno samo samostojno in enotno skupino. Camerini je izrazil upanje in pričakovanje, da bodo Prodijevi odbori ostali še dalje aktivni in torej pri življenju in da mu bodo stali ob strani pri zahtevnem parlamentarnem delu v korist Trsta in celotne tržaške skupnosti. ŠOLSTVO / MATURO BO V TRSTU OPRAVLJALO 137 KANDIDATOV NOVICE Ocenjevalne komisije za mature na slovenskih višjih srednjih šolah Tržaško šolsko skrbništvo je sporočilo sestavo letošnjih maturitetnih komisij. Zrelostne izpite bo na slovenskih višjih šolah na Tržaškem opravljalo skupno 137 kandidatov. Klasični licej Franceta Prešerna: maturo bo v Trstu opravljalo 8 kandidatov, v Gorici pa 6. Predsednik ocenjevalne komisije bo upokojena ravnateljica Nada Pertot, njeni člani pa Luigia Kristančič (pedagoški licej S. Gregorčiča v Gorici, slovenščina), Vanda Velušček (licej F. Prešerna v Trstu, italijanščina), Neva Zaghet (klasični licej P. Trubarja, grščina), Andrea Bratuž (pedagoški licej S. Gregorčiča, filozofija) ter notranji članici Lidja Rupel (klasični licej v Trstu) in Caterina Faganel (klasični licej v Gorici). Znanstveni licej Franceta Prešerna: zrelostne izpite bo polagalo skupno 50 kandidatov (23 dijakov 5. A razreda, 13 dijakov 5. B razreda in 14 dijakov 5. C razreda). Komisiji bo predsedovala prof. Majda Sfiligoj, ravnateljica pedagoškega liceja S. Gregorčiča v Gorici, sestavljali pa jo bodo še Samo Pahor (pedagoški licej A.M.Slomška v Trstu, slovenščina), Nelida Ukmar (poklicni zavod J. Stefana v Trstu, italijanščina), Milena Padovan (pedagoški licej A.M.Slomška v Trstu, matematika in fizika), Miryam Hvala (oddelek za geometre zavoda Z. Zoisa, prirodopis) ter notranje članice Neva Bizjak (A razred), Veronica Marta Brecelj (B razred) in Maria Luisa Cenda (C razred). Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa in oddelek za geometre: na trgovskem zavodu bo polagalo maturo 34 dijakov (17 v 5. A in prav toliko v 5. B razredu), na oddelku za geometre pa 10. Predsednik komisije bo prof. Tomaž Simčič, ravnatelj liceja F. Prešerna, komisijo pa bodo sestavljali še Mara Žerjal (poklicni zavod J. Stefana, slovenščina), Loredana Nanut (znanstveni licej F. Prešerna, italijanščina), Anna Maria Vol-pi (habilitirana upokojena profesorica, komercialna tehnika in knjigovodstvo), Sonia Gregor! (znanstveni licej F. Prešerna, splošni zemljepis in ekonomika) ter notranji člani Barbara Lapornik (5. A razred), Ni-dia Sivitz (5. B razred) in Willy Mikac (oddelek za geometre). Pedagoški licej Antona Martina Slomška: v Trstu bo opravljalo maturo 12 kandidatov, v Gorici pa 10. Predsednik ocenjevalne komisije bo prof. Giuseppe Rudez, ravnatelj poklicnega zavoda J. Stefana, člani pa Slava Starc (znanstveni licej F. Prešerna, slovenščina), Viviana Krizmancic (zavod Z. Zoisa, italijanščina), Marta Iva-šič (znanstveni licej F. Prešerna, pedagogika, psihologija, sociologija in filozofija), ter notranja člana Marisa Skerk (v Trstu) in Adriano Pahor (v Go- rici). Poklicni zavod za industrijo in obrt Jožefa Stefana: maturo bo opravljalo skupno 23 dijakov (12 na oddelku tehnikov električne in elektronske industrije, 6 na oddelku tehnikov mehanskih industrij in 5 na oddelku tehnikov kemije in biologije). Maturitetni komisiji bo predsedoval Vladimiro Sturm, ravnatelj industrijskega zavoda L Cankarja v Gorici, komisijo pa bodo sestavljali še Licinia Roth (znanstveni licej F. Prešerna, slovenščina), Mai-da Massera (pedagoški licej A.M.Slomška, italijanščina), Donato Troha (znanstveni licej F. Prešerna, matematika), Ivo Tommasi (trgovski industrijski zavod Galilei v Gorici, elektrotehnika in elektronika) ter notranja člana Patrizia Pettirosso (oddelek tehnikov električnih in elektronskih industrij ter oddelek mehanskih industrij) in Daribor Zupan (oddelek tehnikov kemije in biologije). Jutri v Križu sestanek o usodi vaških šol Kriško združenje staršev otroškega vrtca in osnovne šole prireja jutri ob 20.30 vaški sestanek o napovedani racionalizaciji kriških šol, ki jo napoveduje šolski skrbnik. Srečanje bo v prostorih osnovne šole Alberta Sirka. Poleg učiteljev in staršev so na sestanek vabljeni predstavniki vseh vaških organizacij ter seveda vsi vaščani, ki jih problem zanima. »Na obrobju« danes po koprski TV Razpravam o knjigi »Na obrobju« - s podnaslovom »Ali je Primorska klonila?« - se pridružuje tudi slovenski program TV Koper - Capodistria z oddajo Studio 2, ki bo danes ob 18. uri. Sodelovati bodo Branko Jazbec, Martin Brecelj, Bogdan Berdon in novinarka Mirjam Muženič. Gledalci lahko s telefonskimi klici neposredno sodelujejo pri oddaji (iz Italije 0038666-38433). V vili Primc o lepopisju V kulturnem centru vile Primc na Greti (Šalita di Gretta 38) je bila včeraj otvoritev razstave o lepopisju, na kateri sodelujejo italijanski, slovenski in avstrijski umetniki. Razstava bo odprta do 16. tim., in sicer vsak delovnik od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.00, v nedeljah pa od 10.30 do 12.30. Konzorcij vin »Kras« vabi na vinsko razstavo v Ljubljano Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin »-Kras« prireja obisk vinskega sejma v Ljubljani. Zbirališče udeležencev je v sredo, 5. junija ob 13.45 na mejnem prehodu na Fernetičih (na italijanski strani). Od tod bodo udeleženci nadaljevati pot v Ljubljano z osebnimi avtomobili, si tam ogledati sejem in se v večernih urah vrnili. POBUDA TZ / OD JUTRI NA VOLJO DRUGI OBROK REPEN / NAMESTO TRADICIONALNIH ZAKLJUČNIH PRIREDITEV Bencinske bone zamenja kartica Razdeljevanje bo trajalo vse do 27. junija Kuponi veljavni še do konca decembra Ples in petje za skupni nastop enajstih šol Pisana množica otrok navdušila starše in gledalce Čedalje več nezaposlenih in vse več revežev Od začetka januarja do konca marca letos se je število nezaposlenih na Tržaškem povečalo za 210. Na seznamih Urada za delo je več kot 14.000 imen, pri čemer jih odpade 9.936 na osebe, ki so bile ob zaposlitev, 4.175 na mlade, ki iščejo svojo prvo službo, in 1.393 na priseljence iz držav, ki niso članice Evropske unije. To piše v zadnji številki tržaškega katoliškega tednika Vita nuo- va, ki priobčuje tudi izjavo župana Riccarda Illyja, po kateri naj bi bile socialne razmere zaradi tega tako hude, da bi utegnile uiti vsakemu nadzoru. Tednik opozarja tudi na okoliščino, da si skuša v naši pokrajini vsak mesec vzeti življenje povprečno 13 oseb in da to uspe vsaj tretjini, pa še na dejstvo, da je 30.000 ljudi - predvsem starostnikov, a tudi mladih parov - na robu preživetja. Utrinek s sobotne prireditve v Repnu (Foto KROMA) Vozniki, ki imajo pravico do bencina po znižani (neobdavčeni) ceni, bodo prejeli drugi obrok letošnjega kontingenta že jutri, 5. junija. Prvi obrok je znašal, kakor je znano, 450 litrov, tako da je vsakomur na razpolago še 150 litrov. Tokrat pa za odmero goriva ne bomo več dobili bonov (kuponov), temveč elektronsko kartico TCE (Tessera Car-burante Elettronica), ki je po debelosti in velikosti praktično enaka kreditni kartici ali bankomatu, le da je veliko bolj "inteligentna" . Kakor je poudaril na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalber-to Donaggio, gre za izjemen tehnološki podvig, in to prvi v evropskem ter eden izmed redkih (kvečjemu desetih) v svetovnem merilu. Kartica, ki jo bo mogoče dvigniti vse do četrtka, 27. junija, vsebuje mikroprocesor, operativni sistem (program) in "spomin" z vsemi potrebnimi podatki o vozilu, njegovem lastniku in koriščenju bencinskega kontingenta. Prednosti pobude so na dlani. Medtem ko nam je bilo treba doslej romati po kupone dvakrat v letu in čakati v vrsti, bomo zdaj morali to opraviti samo Se enkrat, saj bo kartica veljala za nedoločen čas. A ne le to. S kuponi smo lahko kupili po 5, 10 ali 20 litrov goriva, s kartico pa ga bomo lahko nabavili, kolikor ga bomo hoteli; naročili bomo, denimo, 19 litrov ali pa črpalkarju rekli, naj nam ga natoči za toliko in toliko lir. Seveda ga bo treba plačati v gotovini - šele čez čas bomo kartico mogli uporabiti, kot uporabljamo npr. bankomat v trgovini, in sicer tudi za zdravstvene ter druge javne storitve. V TCE je vgrajenih 32 programov, zdajšnji pa je samo prvi. Po tankanju bomo prejeli potrdilo, na katerem bo zapisano, koliko bencina imamo še na voljo. Kot rečeno, se bo razdeljevanje kartic, za katere bo treba vplačati 5.000 lir varščine, začelo jutri po sledečem razporedu: upravičenci s stalnim bivališčem v tržaški občini (posamezniki, podjetja ali ustanove) bodo kartico dvignili na hipodromu pri Montebellu (Trg de Gasperi 4) v ponedeljek, sredo in petek med 9. in 21. uro, v torek, četrtek in soboto pa med 9. in 19. uro (na razpolago jim bo 20 okenc); prebivalci devinsko-na-brežinske in dolinske občine bodo dvignili kartico na županstvu vsak dan (razen ob nedeljah) med 9. in 13. uro, repentabrski občani samo v torek in soboto od 10. do 13. ure (na Colu št. 37), prebivalstvo zgoniske občine v torek, sredo in soboto od 9. do 13. ure, miljski občani pa v torek, sredo, četrtek, petek in soboto med 15. in 19. uro (Tehnični urad, Ul. Roma 22). Za dvig kartice sta potrebna izvirnik prometne knjižice in osebna izkaznica. Kdor kartico že ima, mu ni treba v vrsto, ampak zadostuje, da jo ažur-nira pri črpalkarju. Neizkoriščeni boni ostanejo v veljavi do konca leta. Nad našo osnovnošolsko stvarnostjo se že nekaj let zgrinjajo črni oblaki, toda množično Glasbeno srečanje učencev in učenk didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu in na Opčinah v repenski telovadnici je pokazalo, da nase Sole še vedno preveva življenjskost, ustvarjalnost in otroška razposajenost in da je vendarle potrebno potisniti malodušje ob stran in z optimizmom gledati na njene razvojne možnosti. Skupen nastop enajstih Sol z glasbenimi in plesnimi točkami je pomenil letos odlično nadomestilo za tradicionalne zaključne prireditve na posameznih šolah, ki zaradi skromnega števila nastopajočih in neustreznih prostorov ter kljub trudu vzgojiteljev in prizadevnosti otrok velikokrat izpadejo bolj žalostno. V Repnu je bilo tokrat vse drugače. Pisana množica otrok, dobro zasedena stopnišča telovadnice, ustrezno ozvočenje in organizacija brez omembe vrednih spodrsljajev, so pripomogli k uspešnosti pobude, ki je tudi med starši požela veliko odobravanje. V svojem pozdravnem nagovoru je didaktična ravnateljica Stanka Cuk poudarila pomen kulture pri razvoju mladega človeka in posebno mesto, ki ga v tem okviru zavzema glasbena vzgoja. Zahvalila se je vsem, ki so podprli pobudo, še posebej pa učiteljicama Lučki Križmančič in Giorgini Pisani, in napovedala, da bodo prihodnje leto povabili k sodelovanju še ostala tri ravnateljstva tržaške pokrajine. Sledili so nastopi učencev Sol Alojza Gradnika iz Repna (pravljica o Mačku Muriju) Avgusta Černigoja s Proseka (petje), Ivana Grbca iz Skednja (ples), Alberta Sirka iz Križa (pravljica o dedkih), Gregoriča-Ste-pančiča od Sv. Ane (-ples), Franceta Bevka z Opčin z mlajšo in starejšo skupino (petje in ples), Josipa Ribičič od Sv. Jakoba (glasba in petje), Karla Široka iz ulice Donadoni, Finka Tomažiča iz Trebč (glasba in petje), za konec pa še Primoža Trubarja iz Bazovice, ki so s svojim petjem in plesom v narodnih nošah poželi največji aplavz. Sledilo je podeljevanje nagrad za likovni na- tečaj na temo o svetu glasbe, ki ga je priredilo Slovensko dobrodelno društvo. Ocenjevalna komisija, v kateri so bile Jasna Merku, Xenia Cante in Barbara Boneta, se je takole odločila: 1. in 2. razred: 3. nagrada Jernej Sček (2.r. OS P. Tomažič), 2. nagrada Michael Škabar (l.r. OS Trubar), 1. nagrada Matija Rupel (l.r. OS Gradnik). 3. razred: Alex Jevni-kar (3.r. OS Kajuh Gro-pada), 2. nagrada Andrea Struna (3.r. Širok), 1. nagrada Tereza Pertot (3,r. OS Černigoj). 4. in 5. razred: 3. na-graad Katarina Gregori (4.r. Trubar), 2. nagrada Kristjan Stopar (4.r. OS Bevk), 1. nagarada Isa-bella Spacal (5.r. OS Širok). Posebno nagrado je predstavnica dobrodelnega društva podelila tudi vzgojno varstvenemu središču Mitje Cuka, vsaka Sola pa je v spomin prejela knjižno darilo z glasbeno tematiko. Prireditev se je končala s skupnim nastopom učencev in učenk vseh šol, ki so zapeli Počitniško pesem, ki jo je za to priložnost uglasbil in ubesedil Miran Košuta. Organizatorji se še posebej zahvaljujejo Občini Repentabor, SZ Sloga, tvrdkam Farco, Cen-tralsped, Eurosava, Sa-gor in Grmada ter Slovenski kulturni gospodarski zvezi, saj brez njihove pomoči prireditve ne bi mogli izpeljati, obžalujejo pa tudi, da zaradi nesporazuma ni prišlo do napovedanega nastopa gojencev Glasbene matice. MAMILA / USPEŽNE AKCIJE Policija in karabinjerji prijeli številne razpečevalce Policija in karabinjerji so zadnje dni prijavili sodnim oblastem ali aretirali več oseb zaradi prekupčevanja z mamili. Za zapahi se je med drugimi znašla tudi 28-letna frizerka Claudia Lenoci, ki mora prestati skoraj poldrugo leto ječe zaradi razpečevanja heroina (v obdobju januar - marec 1994). Karabinjerji so prišli na sled tudi trojici, ki je denar služila s prodajo tablet ecstasy po raznih diskotekah. Akcija se je začela že prve dni aprila, ko so pri vhodu na avtocesto pri Lisertu ustavili avtomobil audi s tržaško registrsko tablico. Vozilo je bilo last P.F., skupaj z njim sta bila še M.S. in D.R. V avtu so našli 33 tablet ecstasyja. Med nadaljnjo preiskavo je prišlo na dan, da so mamilo kupili v Padovi, da je prihajalo iz Nizozemske in da so ga nameravali prodajati v Trstu in Venetu. »Posel« je šel od rok, ker sta pri kupčijah pomagala D .J. in P.R., ki sta zaposlena v diskotekah (eden od trojice aretiranih je znan tržaški d.j.). Trojico je že zaslišal namestnik državnega pravdnika Frezza, a po zaslišanju so vse tri izpustili na svobodo. Policija z openskega komisariata pa je s sodelovanjem finančnih stražnikov spravila za rešetke šest oseb, eno še iščejo, zaplenila pa je tri tisoč tablet ecstasyja in 800 znamk LSD. Domnevni organizator razpečevalne mreže naj bi bil Sladjan Nedeljkov z Opčin, mamilo naj bi iz tujine prinašal Diego Delise, prav tako z Opčin, skrivali naj bi ga pri Paolu Primo-siju iz Ul. Kobler, razpečevali pa naj bi ga Andrea Franceschinis iz Ul. Pasteur, VValter Bernabich iz Ul. Frescobaldi in Andrea Ferrari iz Milj. Z mamili naj bi jih oskrboval Dušan Milidragovic, ki ga sedaj iščejo nizozemske oblasti. H V KASARNI V ISTRSKI ULICI Jutri slovesnosti ob 182. obletnici karabinjerjev V kasarni v Istrski ulici, kjer je tržaški pokrajinski sedež karabinjerjev, bodo jutri ob prisotnosti naj višjih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti proslavili 182. obletnico ustanovitve karabinjerjev. To je obenem tudi priložnost za obračun njihove dejavnosti v preteklem letu. Tako so na področju boja proti razpečevanju mamil prijavili 108 oseb (30 je aretiranih), zaplenili pa so 308 gr heroina, 192 gr kokaina, 770 gr hašiša ter 790 tablet ecstasyja. Aktivni so bili tudi na področju sodne dejavnosti, kjer so se ukvarjali s 5.932 kaznivimi dejanji (krivce so izsledili v 1.745 primerih), prijavili so 2.045 oseb (98 so jih aretirali med kaznivim početjem), po nalogu sodnih oblasti pa so pravici zagotovi- li 64 oseb. V okviru obmejne kontrole so prijeli 135 oseb, ki so ilegalno prestopile mejo, in prijavili 9 oseb, ki so omogočale te ilegalne prihode (6 so tudi aretirali). Nadalje so naložili 408 glob in prijavili 264 oseb, ugotovili so 8.787 cestnih prekrškov, opravili izvide pri 1.159 cestnih nesrečah, pri katerih je 7 ljudi izgubilo življenje, ranjenih je bilo 678, a proti 445 so • vložili prijavo. Na morju so karabinjerji krontrolirali 1.390 plovil, naložili 63 glob, v 23 primerih so nudili pomoč, a njhovi potapljači so opravili 70 posegov. Vseh patrulj in drugih pregledov je bilo 15.843, pri čemer je sodelovalo 33.365 karabinjerjev. Veh klicev na 112 pa je bilo kar 17.800. ________ZGONIK / OB LEPEM VREMENU_________ Lepo uspela razstava vin Letos so poleg vinogradnikov razstavljali svoje pridelke kmetovalci V nedeljo se je v Zgoniku uspešno zaključila razstava vin in drugih kmetijskih pridelkov. Vse tri dni je bilo vreme naklonjeno pestri eno-gastronomski ponudbi in kulturnim ter športnim pobudam se je odzvalo res presenetljivo število ljudi. V nedeljo je gostovala folklorna skupina s Krasa, obenem pa je poteka- lo tudi nagrajevanje likovnega natečaja in vinogradnikov. Likovnega natečaja z naslovom Delo na kmetiji, ki sta ga priredili kulturni društvi Rdeča zvezda in Dom Briščiki, so se udeležili otroci vrtca in osnovnih Sol zgoniške občine. V kategoriji vrtca je zmagala Jagoda Castellani. V kategoriji prvega in drugega razre- da Jessica Grigolon, med najstarejšimi pa Katrin Stoka. Strokovna ocenjevalna komisija je nagradila najzaslužnejše vinogradnike. Za belo vino je prejel veliko zlato odličje Janko Kocman, zlato odličje Miro Žigon, srebrno pa Ana Budin in Janko Budin. Za teran sta bila Mario Milič in Ivan Colja deležna zlatega odličja, Ana Budin in Miro Žigon pa srebrnega. Posebna priznanja so prejeli še: Zdravko Skupek, Ervin Doljak, Stanko Milič in Srečko Štolfa. Vsi nagrajeni so se zadovoljno nastavili fotografu primorskega dnevnika (Foto KROMA) Letošnja nekoliko prenovljena oblika razstave vin je bila res zelo uspešna in predstavlja tudi neko orientacijo za prihodnost za kmetovalce zgoniske občine. (Bis) OPČINE / BRALNA ZNAČKA Priznanje za trud med letom Značke sta podelila Magda Starec Tavčar in Denis Novato Kot vsako leto so tudi letos osnovnošolski učenci, ki sodijo' pod opensko ravnateljstvo, dobili bralno značko, ki je bila nagrada za trud, da so med letom pridno segali po slovenskih knjigah. Značke sta pred nekaj dnevi podelila domača ustvarjalca Magda Starec Tavčar, ki je ob tej priložnosti pripravila malo razstavo svojih ilustracij za otroške revije, in Denis Novato, ki je s svojo harmoniko vzbudil veliko navdušenje. Na fotografiji: utrinek s podeljevanja značk na openskem ravnateljstvu. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 4. junija 1996 VINKA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 23.10 in zatone ob 8.11. Jutri, SREDA, 5. junija 1996 SVETO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,6 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI, SO SE: Giulio Vicig, Giacomo Umer, Mat-tia Trippar, Maria Cristina Zerboni, Marzia Palatiello, Gaja Velenik, Gaia Spina. UMRLI SO: 85-letni Gio-vanni Vendramin, 86-letna Rosa Abbattista, 81-Ietni Antonio Cuccari, 81-letni Angelo Svetina, 52-letna Marina Trevisani, 66-letna lolanda Fantini, 74-letna Bruna Siccardi, 86-letna Gemma Depase, 55-letni Diego Zimic. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 3., do SOBOTE, 8. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Ul. xx. septembra 6, Ul. delVOro-logio 6 (vogal Ul. Diaz 2), Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLU2BA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delVOrologio 6(vo-gal Ul. Diaz 2) (Tel. 300605) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.35, 19.50, 22.15 »Schegge di paura«, i. Richard Gere. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Isabelle Huppert. EKCELSIOR AZZURRA - 18.50, 20.25, 22.00 »Doom Generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMB ASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screamers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La prossima vittima«, i. Sally Field, Kiefer Sutherland, Ed Harris. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pre-monizioni«, i. Jeff Gold-blum. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Passioni lussuriose di una coppia infedele«, porn.. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman. Sil EDI MOBILI razstavlja v Ulici Baiamonti 3 - Trst usnjene sedežne garniture 5URIflN in ORIENTALSKE PREPROGE Mussul - Perzija 200X130 390.000 lir Bukhara - Pakistan 90X60 75.000 lir Jaipur - Indija 150X90 190.000 lir Shiraz - Perzija 220X160 350.000 lir In še: Karabak - Oerbent - Kuba - Shinvan -Oaghestan - Sanjk - Isfahan - Kirman - Ferahan - Afshanj -Tabriz - Kashan - Senneh - Teheran - Hereke - Peking Od 1. Junija daijgB V MEDEUIO 01X1 PONEDELJEK ODPRTO [samo nekaj dni] v sodelovanju z SURIflN DIVANI IN FOTELJI S.P.A. Urnik: zjutraj 9. - 12.30 ADtudilK INTEREXPORTsfi popoldne IB. - 19. OBČINA DOLINA C0MUNE Dl S. D0RLIG0 DELLA VALLE (TRST) OBVESTILO O NATEČAJU Občina Dolina razpisuje javni natečaj za dodelitev službe priprave kosil za osnovne šole in vrtce v Boljuncu in Dolini v šolskem letu 1996/97. Javni natečaj sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno. Osnovni znesek znaša 180.000.000. lir brez davčnih dodatkov. Rok za predložitev ponudb zapade ob 12. uri, dne 21.6.1996; ponudbe pa bodo lahko tudi predložene dne 29.6.1996 (od 11. do 12. ure), ko bo potekal javni natečaj. V razpisu in v pravilniku o zakupu so navedeni način in značilnosti izvedbe javnega natečaja. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel.8329244) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Dolina, 27. maja 1996 ZUPAN Boris Pangerc BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVESTILO STRANKAM Obveščamo Vas, da Vam je za nasvete in informacije o zavarovalništvu na razpolago v razstavni dvorani našega zavoda g. Cavaliero Fulvio, odgovorni predstavnik zavarovalnice ASSIMOCO od 3. do 21. junija 1996 z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »lo ballo da sola« r. Bernardo Berto-lucci, i. Liv Tyler, Jeremy Irons, Carl o Cecchi, Stefa-nia Sandrelli. LUMIERE - 20.15, 22.15 »La dea delVamore« r.-i. Woody Allen. PRIREDITVE GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti vabi na odprtje pre-manentne razstave z naslovom NASE ZAŠČITENE IN UPORABNE RA-STILNE, ki bo v petek, 7. t.m., ob 15. uri. Ob tej priliki bomo podelili botaničnih tablic krajevnim ustanovam in domačinom. GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključno akademijo, ki bo v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v evangeliCan-sko-luteranski cerkvi - Trg Panfili - Šolski godalni orkester. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE SEŽANA v sodelovanju s SKD TABOR vabijo na IX. LINHARTOVO SREČANJE .Mladinski gledališki in lutkovni festival od petka 7. junija zjutraj do nedelje, 9. junija opoldne v Prosvetnem domu na Opčinah in v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani v petek, 7. junija 1996, ob 19.30 OTVORITEV FESTIVALA v Prosvetnem domu na Opčinah. V PETEK, 7. t. m., ob 20. uri bo v cerkvi sv. Urha v Samatorci ob zaključku pobude za elektrifikacijo zvonov koncert “ Pa se sliš..“ Sodelujeta MPZ I. Gruden in Godbeno društvo Nabrežina. KD F. VENTURINI -Domjo priredi od 8., 9. in 10. junija SAGRO NA KR- MENKI.Spored: v soboto, 5. t. m. od 20. do 24. ure ples: ansambel Long Slunk: v nedeljo, 9. t. m., ob 17. uri kulturni program, sodelujejo: godba na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ženski ansambel na diatonično harmoniko “Zupan klub", od 20. do 24. ure ples: ansambel Kraški kvintet in pevec Braco Koren ter v ponedeljek od 20. do 24. ure ples: ansambel Happy day. Delovali bodo dobro založenimi kioski s specialitetami in domačo kapljico. ZENSKI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR I. GRUDEN vabita vse elane in ljubitelje petja na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 21. uri v Radovičev! domačiji v Nabrežini. SKD PRIMOREC- TrebCe prireja vaški poletni praznik 7. 8. in 9. junija. V petek, 7.junija odprtje kioskov, ob 17. uri glasbeni program - ansam-bl Status Symbol, soboto, 8. junija nastop telovadne skupine SZ Bor- ritmična telovadba, sledi glasbeni program Kraški kvintet, v nedeljo, 9. junija odprtje kioskov ob 15. uri, razstava zelišč uCencev osnovne Sole P. Tomažič - Trebče in ob 17. uri nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje glasbeni program Status SymboI. Pijače in' jedi na žaru. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v torek, 11. t.m. v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah KONCERT vokalne skupine Re-sonet, ki jo vodi Alekan-dra Pertot. Začetek ob 20.30. Izkupiček koncerta je namenjen za društvena popravila. S ČESTITKE Danes praznuje svoj 70. rojstni dan nas dragi očka ALBIN. Da bi ostal Se naprej tako Cii, zdrav in razpoložen mu iz srca želijo vsi njegovi. [D OBVESTILA UPRAVA OBČINE Re-pentabor javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v repentabrski občini od 8. do 19. julija t. 1. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 14.6.1996 z navedbo sledech podatkov: 1. kraj in datum rojstva, 2. da je italijanski državljani; 3. točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko; 4. da je opravil izobrazbo druge stopnje s priloženo zadevno diplomo; 5. da obvlada pisno in ustno slovenščino. Zahtevana je dopolnitev 18. leta starosti. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo - tel. 327122. UPRAVA OBČINE Zgonik razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja poletnega centra, ki bo od 1. do 12. julija. Rok za predložitev prošenj zapade 15.6.1996. DEVINSKO-NA-BREZINSKA sekcija Slovenske skupnosti prireja v Četrtek, 6. t. m. z začetkom ob 20. uri pri Kmečkem turizmu Švara v Trnovci javno srečanje na temo: PERSPEKTIVE IN PROBLEMI DEVINSKO -NA-BRE2INSKE OBČINE. Prisotni bodo tudi občinski upravitelji. Vabljeni! EKONOMSKI KROŽEK v sodelovanju s podjetjem Mediterranea prireja v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v prostorih TPK Sirena v Barkovljah srečanje z naslovom POMOMORSKA TEHNIKA IN PROBLEMATIKA TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA. Spregovorila bosta g. Filipčič in kap. Volpi-Lisjak. Vljudno vabljeni! 50-LETNIKI devinsko-nabrežinske občine nameravajo praznovati okroglo obletnico in zato vabijo vse zainteresirane, da se zglasijo na tel. št. 226569 ( v popoldanskih urah) ali 208907 ( v večernih urah). SK BRDINA sklicuje sestanek s starši, ki bo jutri, 5. junija v Domu Brdina na Opčinah ob 20.30. UDELEŽENCI izlet PD na Poljsko (1. skupina) se bomo srečali v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v gostilni Koršič na Jazbinah. Prisotnost potrditi po tel. 0481/391633 - Zvonka Bednar - Koršič. g_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet na Koroško jutri, 5. junija. Pojasnila in vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in SZ Sloga priredita izlet na Matajur v nedeljo, 9. t. m. ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. št. 2916004 ali 226283. 60-LETNIKI iz dolinske občine prirejajo izlet v okolico Trevisa dne 9. junija. Ogled vinske kleti, kosilo in družabnost. Zabavali nas bodo Veseli godci. Informacije in prijave: Sergio - Ricmanje (tel. št. 281376) in Justi - Dolina (tel. št. 228254), vsak dan od 19.30 do 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domače jedi. V popoldanskem Času bomo obikali bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. št. 271862 v opoldanskem času. SLOVENSKA PROSVETA prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožeu Peterlinu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo, 23.junija z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. št. 370846. MALI OGLASI tel. 040-361888 ZARADI zamenjave poceni prodam soliden prenosni telefon (Mobitel) z usnjenim tokom, polnilnikom, baterijami in priključkom za avto. Tel. St. 0335/6063112. AUDI Coupe 1.8 junij ’91, 60.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. št. 421909. PRODAM avto coupe Glas S 1004, letnik maj '64. Križ 99. Tel. st. 220363 od 12. do 16. ure. RAZNOVRSTNO pohištvo novo in rabljeno ga dobite pri pohištvu KorsiC po zelo ugodnih cenah. Tel. št. 040/54390, fax 350150. NUDIM pomoC starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. št. 573560. ZENA srednjih let z izkušnjami v kuhinji išCe delo v gostilni, restavraciji ali na domu. Tel. st. 0038667/78194. PODJETJE išCe 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plaCa 2.000.000 lir. Tel. St. 0421/75468. V GORICI oddam štirisobno stanovanje za pisar- MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI- Ul. Voldirtvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 no v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Tel. št. 0481/33511 med 16. in 18. uro. DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. št. 826459 v večernih urah. GORIŠKO podjetje išCe mladeniCa/ko (max 25 let) z vozniškim dovoljenjem za poletno sezono. Ponudbe na tel. št. 0481/21065. PROFESOR, astrofizik, na študijskem potovanju v Miramarskem centru išCe sobo s kopalnico ali uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na št. 040/200159. MEDJA VAS 1 - pri Županovih je osmica. OSMICA je v Dolini pri št. 233- Lauriha. OSMICO so odprli pri Coljetovib, Samatorca 20. V SLIVNEM Ivo in Andrej Kralj sta odprla osmi-co. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Pe-pija Križmancica darujeta žena Viktorija in sin Paolo z družino 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na drago Jelko Grbec daruje Nerina VValderstein Brana 100.000 lir za bivše deportirance ANED. V spomin na Marijo Puntar vd. Ukmar darujeta Albina in Kozana Versa 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Ob 28. obletnici smrti Karle Sedmak in ob 1. obletnici smrti brata Vinka Švaba , umrlega v Avstraliji (6.6.95), darujeta brat Gigi in sestra Sabina 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na padle borce daruje Miljo 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob 20. obletnici smrti Franca Sossi daruje Pieri-na 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Dne 30. maja bi praznovala svoj 92. rojstni dan naša draga mama Ančka. Spominjajo se je sin Gigi z družino in nečaki ter darujejo 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Draga Gantarja daruje M.C.B. 50.000 lir za SD Polet. Namesto cvetja na grob strica Venčka daruje družina Harej 150.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. Skupina Šmarješke toplice in Starec darujejo 170.000 lir za Krožek Krut. Ob 10. obletnici smrti ljubljene mame Dore Žnidarčič Cok darujeta hčerki Adrijana in Neva z družinama 100.000 lir za SKD Barkovlje in 100.000 lir za Stadion 1. maj. Za elektrifikacijo zvonov s amaterske cerkve daruje g. Doljak iz Trsta 100.000 lir. Sočustvujemo z Ervinom in družino ob nenadni izgubi dragega očeta in nonota SK Brdina SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 OBČINA / SLOVENSKA MESTNA KONZULTA KULTURNI DOM / VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRAVNI Slovenci aktivni glede tisočletnice Prvi koristen stik z združenjem 7/ Millennio" Lep solidarnostni večer z begunskimi otroki Nastopile deklice ŠZ Dom, šola Trinko in skupina Ikar Slovenska konzulta pri goriski bcini je na svoji zadnji seji obravnavala tematike, ki zadevajo večjo prisotnost in aktivnost Slovencev v mestu. V prvi vrsti je beseda tekla o pobudah in načrtih, ki se ta čas oblikujejo v predvidevanju tisočletnice mesta Gorica. S tem v zvezi je predsednik konzulte Rudi Pavšič povabil na sejo tudi predstavnike združenja “II Millennio”, ki je bilo ustanovljeno prav z namenom, da izdela serijo načrtov za praznovanje tisočletnice. Srečanja na županstvu so se udeležili predsednica združenja Lucia Pillon ter člana vodstva VValter Klanjšček in Andrea An-tonello. Članom slovenske konzulte so obrazložili dejavnost svojega združenja in vlogo, ki naj bi jo imelo v okviru po- bud ob goriškem jubileju. Uvodoma je predsednik konzulte Rudi Pavšič izpostavil dosedanje pobude, ki jih je ta občinski organizem izpeljal in nastavil, da bi se paritetno vključil v pomemben dogodek, kakršen bo praznovanje tisočletnice. Omenil je vrsto srečanj, ki jih je konzulta doslej imela tako s predstavniki občine, s slovenskima občinskima svetovalcema, kakor tudi z rajonskimi sveti in slovenskimi kulturnimi društvi in organizacijami, ki delujejo v mestu. Po daljši razpravi, med katero je prišla do izraza potreba, naj pobude ob 1000-letnici mesta potekajo čimbolj enovito ob upoštevanju večjezične stvarnosti območja, so se dogovorili, naj bi prav konzulta in združenje ‘Tl Millennio” dala pobudo za srečanje vseh kulturnih in drugih zainteresiranih mestnih sredin, da bi zasnovali nekakšen forum, znotraj katerega naj bi nastajale ideje in bi se zarisovali načrti. O teh namenih bodo člani konzulte obvestili tudi odbornika za kulturo Devetaga, ki ga bodo povabili na prihodnjo sejo mestnega organizma za manjšinska vprašanja. V nadaljevanju seje so se dogovorili o predstavitvi pravilnika konzulte, ki so ga uredili in ga tako oblikovah, da bi temu or-, ganizmu zagotavljal večje pristojnosti in vlogo. Pravilnik, ki so ga sestavili v dveh jezikih, bodo v kratkem predstavili županu Valentiju in ga izročili vsem načelnikom skupin v občinskem svetu z namenom, da bi ga upoštevali in tudi odobrili. Ganljiv večer. Taka je bila petkova prireditev z geslom Vsi drugačni, vsi enakopravni v Kulturnem domu, v kateri so se neposredno prepletali športni, kulturni in solidarnostni trenutki. Na sporedu je bila namreč zaključna rit-mično-gimnastična akademija športnega združenja Dom, na kateri so članice sekcije ritmične gimnastike s sosdelovanjem deklet novoustanovljene skupine “show danes” pri ZSKD prikazale na svojevrsten način pravljico Sneguljčica in sedem palčkov (na sliki - Foto Bumbaca). Drugi del večera pa je bil posvečen kulturni ustvarjalnosti. V tem sklopu je najprej nastopil in se ponovno izkazal po svoji kvaliteti pevski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, pod vodstvom prof. Stanka Jericija. Večer pa je zaključila kulturna skupina begunskih otrok Ikar z Gorenjskega, ki se je najprej predstavila s svojo harmonikaško skupino, nato pa s pevskim zborom, ki je še posebej s pesmijo Vrni mi Sarajevo globoko ganil prisotne. V popoldanskih urah so mladi begrmski “športniki” odigrali tudi prijateljsko košarkarsko tekmo z domovi vrstniki. Predstavniki goriškega Solidarnostnega odbora so ob tej priložnosti oddali pred- stavnikom begunskega centra v Škofji Loki material (obleke, obutev, igrače itd.), ki je bil v teh tednih nabran v Kulturnem domu, poleg tega pa še denar, ki so ga darovalci oddali na poseben račun pri Kmečki banki. NOVICE Lutkovna predstava šole Trinko v parku skupnosti Arcobaleno Slovenska srednja šola Ivana Trinka bo jutri nastopila v parku skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38. Nastop sodi v sklop načrta “Dajmo otrokom mimo bodočnost”, ki so ga pri skupnosti Arcobaleno letos povezah s tradicionalnim nizom prireditev v parku. Sola Trinko bo jutri ob 17. uri uprizorila lutkovno predstavo. Režiserka je Ada Bačar, scenografijo je prispeval Hijacint Jussa, lutke Lučana Budal, zvok in glasbo pa Rado Pelicon. Posl. Prestamburgo odpri urad Goriški poslanec Oljke prof. Mario Prestamburgo je včeraj odprl predstavniški urad v Gorici, na sedežu Ljudske stranke v Ul. Angiolina 2 (tel. 533456). Poslanec sprejema stranke po predhodnem dogovora ob petkih med 15. in 18. uro. Urad deluje od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, v soboto pa samo v dopoldanskem času. Vodita ga tajnika David Cemic in Alessandro Fabbro. Aretacija v Sovodnjah Karabinjerji so včeraj v Sovodnjah aretirali Giannija Carbonaro. Moški sicer nima bivališča v sovodenj-ski občini, je pa živel pri prijateljici v Rubijah. Are-tirali so ga na osnovi zapornega naloga zaradi obsodbe iz prejšnjih let, ki je sedaj postala izvršljiva. Menda gre za obsodbo zaradi goljufije. Carbonara je lani bil vpleten v pretep zaradi parkiranja pred neko sovodenjsko gostilno in je sicer znan zaradi “živahnega” značaja. V Mošu prijeli tatu V Mošu se je v nedeljo popoldne nekemu Hrvatu slabo obnesel poskus kraje v stanovanju družine Roberta Concine v Ul. Stazione 8. Tat, 52-letni Franc Avšek, je vlomil v stanovanje, pri tam pa so ga opazili sosedje in poklicali karabinjerje. Avšek je skušal zbežati peš vzdolž železniške proge, vendar so ga karabinjerji po krajšem zasledovanju prijeli in mu nataknih lisice. Ttiič: koncert Tria Europa V občinskem gledališču v Tržiču bo nocoj ob 21. uri v okviru festivala mediteranske glasbe nastopil Trio Europa. Sestavljajo ga Pavel Vernikov - violina, Alain Meunier - violončelo in Christian Ivaldi -klavir. Izvedb bodo sonato za violončelo in kal vir C. Debussyja, Trio št. 3 E. Laloja in Trio M. Ravela. Težka nesreča v Ronkah V Ronkah se je včeraj zjutraj malo po 8. uri ponesrečil 83-letni Mario Medeot iz Soleschiana. Peljal se je s motornim kolesom, ko ga je na križišču zbil fiat uno, ki ga je upravljala Odette Pacor iz Šempetra ob Soči. Medeot je dobil težke poškodbe na nogi. S helikopterjem so ga prepeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo zaradi številnih zlomov, četudi zdravniki izključujejo neposredno življenjsko nevarnost PODTURN / SIMULTANKA NA 18 ŠAHOVNICAH Mojstrski kandidat neporažen Slovenski šahist Jan Bednarich dosegel 16 zmag in dva remija Kandidat za šahovskega mojstra Jan Bednarich je v nedeljo dopoldne poskrbel za pravcati šahovski spektakel na ploščadi zraven cerkve v Podturnu, kjer se je v simultanki pomeril z 18 mladimi šahisti. Slovenski goriški šahist je zmagal na 16 šahovnicah, dve partiji pa je remiziral. Remija z njim sta dosegla Enrico Leon in Marco Punteri. Zanimivo šahovsko prireditev, ki je pritegnila številne gledalce, sta priredila Goriški šahovski krožek in rajonski svet za Pod-turn in Sv. Ano. Pred operacijo ne bo več ticketa Razsodišče za pravice bolnikov v Gorici in Tržiču je te dni doseglo pomemben dogovor z vodstvom Zdravstvene ustanove za Goriško. Po novem bodo bolniki oproščeni plačila prispevkov (ticketov) za analize, izvide in konzu-lencej ki so neposredno povezani s kirurškim posegom, za katerega je potreben sprejem v bolnišnico. Kdor bo moral v bolnišnico za operacijo, bo imel pravico do brezplačnih predhodnih izvidov in tudi kasnejših analiz in pregledov, četudi so ti izvidi opravljeni v času, ko bolnik ne leži v bolnišnici. Podrobnejše informacije v zvezi z novostjo nudijo na sedežu Razsodišča za pravice bolnikov v bolnišnici in v uradih Zdravstvene ustanove za stike z javnostjo v prostorih nekdanje psihiatrične bolnišnice v Ul. V. Veneto (tel. 592718) in v Tržiču v bolnišnici San Polo (tel. 487583). Oba urada sta odprta za stranke ob delavnikih med 8.30 in 14. mo, ter v ponedeljek in sredo tudi med 15. in 17. mo. DOBERDOB / POŽAR JE BIL VERJETNO PODTAKNJEN Zgorela gostilna “Pii ježem” Silovit požar je včeraj ponoči povsem opustošil gostilno “Pri jezeru” v Doberdobu. Skoda znaša vsaj stotino milijonov lir, zadevo pa preiskuje policija, ker obstaja utemeljen sum, da je bil požar podtaknjen. Plamene iz poslopja na odmaknjenem mestu ob jezeru je okrog 2. me opazil avtomobilist in takoj obvestil policijsko izvidnico, ki jo je srečal malo kasneje. Tržiški gasilci so takoj prihiteh in prepreči-. li, da bi se požar razširil na bujno rastlinje okoli poslopja. Ognja v lokalu pa niso mogh več ustaviti: uničil je kuhinjo in večji del opreme, načel je tudi strukturo poslopja. Upravitelj gostilne je 40-letni Mamizio Fumis iz Trsta, ki menda ni bil zavarovan za primer požara. Povedal je, da je lokal zapustil slabo mo pred iz- brugom požara in da je gotov, da je izklopil vse apa-ratme in elektriko. Vzrok požara naj bi zato ne bil kratek stik. Hipotezo o namernem požigu krepi tudi naglo širjenje ognja, četu- di preiskovalci ne potrjujejo, da bi na pogorišču našli konkretne sledove zažiga. Skrivnosten ostaja tudi nagib domnevnih požigalcev: Fumis namreč pravi, da ga nihče ni iz- siljeval, prav tako pa izključuje tudi možnost, da bi šlo za maščevanje ali kaj podobnega. Na sliki (foto Bumbaca) pogled na opustošene prostore gostilne “Pri jezeru” KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »L’esercito delle 12 scimmie«. 113 OBVESTILA SKD KREMENJAK vabi na predstavitev knjige Pregnani V. Prinčiča jutri ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Doberdobu. UDELEŽENCI IZLETA PD na Poljsko (1. skupina) se bomo srečali, 8. junija, ob 20.30 v gostilni Koršič na Jazbinah. Prisotnost potrditi na tel. 391633 -Zvonka Bednar - KorsiC. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. CosulichH7,tel. 711315. POGREBI Danes: 9.30, Maria Barle iz splošne bolnišnice; 9.45, Anna Ritossa por. Melon iz splošne bolnišnice; 11.00, Paolo Padova-ni iz splošne bolnišnice; 13.15, Nerina Russian vd. Marangon iz splošne bolnišnice; 13.15, Attilio Rnffnlm 17 snlnSnA bolnišnice' i HFARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 1 PETROKEMIJA ' KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA’ I COSMETICS ITALY Torek, 4. junija 1996 ■FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 BIOPRIMA® COSMETICS ITALV JAVNE FINANCE / CIAMP1JEVA NAPOVED Manever bo pripravljen še ta mesec Medel začetek na trgih MILAN - Teden na denarnem trgu se je za liro začel brez posebnih dogajanj, z izjemo nihajočega dolarja, ki je posredno ošibil tudi italijansko devize v razmerju do marke in ostalih bankovcev iz njenega območja. Med vzroki za negotovo gibanje dolarja je nespodobudno ozračje, ki je zajelo ameriške finančne trge in ki sili operaterje k previdnosti. Po tečajnici Banke Italije se je marka včeraj povzpela na 1.012 lir, potem ko je v petek veljala le rahlo več kot 1.009 lir, vendar je popoldne spet padla pod 1.010 lir. Borzni sestanek je bil tudi včeraj v znamenju delnic ENI, katerih vrednost se je povzpela vse do 7.500 lir (ob lanskem debutu 5.250 lir). To je omejilo nazadovanje Mibtela, ki je na koncu izgubo zmanjšal od 1,30 na 0, 87 odstotka. Veliko kupcev je bilo iz tujine, posli pa so bili vredni 981 milijard lir. LIRA TOR SRE 1557,8 1558,5 ČET PET PON 1549,0 1548,8 1543,4 DM 1006,9 10p7,1 1013,6 1009,4 1012,1 gggl LUKSEMBURG - Italijanska vlada namerava de faeto anticipirati finančni zakon 1997 in čimprej oblikovati ukrepe, ki jih bo vseboval. Pred koncem tega meseca pa bi moral biti pripravljen tudi javnobi-lančni manever v vrednosti 15 do 20 tisoč milijard lir. To sta dve glavni napovedi, ki jih je včeraj v Luksemburgu, kjer se je sestal svet finančnih ministrov Evropske unije, napovedal zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi. »Cilj vlade je,« je dejal Ciampi, »da bi sprejela korektivne finančne ukrepe še pred vrhom Evropske unije v Firencah. Ti ukrepi pa morajo imeti pomemben učinek tudi na proračun za prihodnje leto.« Vzporedno namerava vlada sestaviti tudi ekonomsko-fi-nančni programski dokument za triletje 1997-99, ki bo nakazal usmeritve Prodijeve vlade na javnofinančnem področju, nato pa bo na vrsti finančni zakon za prihodnje leto. Za navedeno vrednost korektivnega manevra vlada po ministrovih besedah široko okvirno soglasje, tudi državnega računovodje, pri čemer je Ciampi posebej podčrtal pozitivne posledice, ki jih bo lahko imel korektivni ukrep. »Korektivni manever, ki bo pomembno učinkoval tudi na prihodnje proračunsko leto,« je dejal, »ima dve takojšnji ali vsaj srednjeročni posledici, in sicer za obrestne stopnje in za cene. Ekspanziven učinek znižanja obrestnih mer kompenzira, če ne celo presega nujno omejevalni učinek manevra, kar z drugimi besedami pomeni, da korektivni manever ne povzroča znižanja stopnje gospodarske rasti prav zaradi ugodnega vpliva znižanja cene denarja na javno bilanco in na proizvodno gospodarstvo.« V zvezi z gibanjem cen oziroma inflacije je zakladni minister izjavil, da manever ščiti kupno moč potrošnikov in torej spodbuja realno notranjo široko porabo, glede manevra pa je pojasnil, da bo njegova teža slonela na krčenju izdatkov, čeprav bodo morali svoje prispevati tudi dohodki. Viscov poseg bo izredno kvalificiran, je zagotovil Ciampi. Ciampi se je ustavil tudi pri uporabi strukturnih skladov Evropske unije, v zvezi s katerimi je svojim italijanskim kolegom dal vedeti naslednje: »Kadar bodo ministri, ki so odgovorni za izdatke, spraševali po skladih za investicije, jih bom vprašal, ali razpolagajo z evropskimi skladi. Ce bo odgovor pritrdilen, jim bom odrekel nadaljnje sklade.« Carlo Azeglio Ciampi, za katerega je bil v Luxem-burgu prvi javni nastop v njegovi novi vlogi ekonomskega ministra Prodijeve vlade, je izrazil svojo odločenost in tudi voljo vlade, da poskrbi za polno izvajanje sporazuma, ki je bil leta 1993 dosežen s sindikati za omejitev cene dela. Vanj je bilo med drugim vključeno določilo, da se vlada pred sestavo ekonom-sko-finančnega programskega dokumenta posvetuje s socialnimi partnerji, kar pa se v zadnjih letih ni dogajalo. V pogovoru z novinarji se je Ciampi pomudil tudi pri vprašanju privatizacijskega procesa in napovedal, da namerava vlada pred koncem meseca pripraviti koledar za nove privatizacije, medtem ko ko je že v teku delo za dokončanje že začetih postopkov. Z ministrskega sestanka v Luksemburgu so prišle včeraj tudi nove uradne ocene o stopnji rasti bruto domačega proizvoda v posameznih državah EU. V Italiji naj bi v najboljšem primeru rasel s stopnjo 1,4, v najslabšem pa 0,8 odstotka. VINOGRADNIŠTVO / NA LETOŠNJEM VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Merlot bratov Buzzinelli si je prislužil naslov prvaka Italije Družinska tradicija se uspešno nadaljuje KRMIN - O Buzzi-nellijevih in njihovem vinogradništvu ter o njihovih odličnih vinih smo že marsikdaj pisali, obiskali smo tudi njihovo posestvo v Pra-dežu pri Krminu, kjer nas je z vedno nasmejanim obrazom sprejel stari očak Alojz. Tega smo sicer redno srečevali na vseh slovenskih kulturnih prireditvah v Gorici in njeni okolici. Na posestvu sta delala z njim sinova Alojz in Karlo -Drago, ki sta si zelo prizadevala za razvijanje in stalno širjenje posestva. Ce nas zdaj pot zanese v Krmin, se srečamo že s tretjo, zelo mlado generacijo te trdne in prizadevne kmečke družine. Pravzaprav sta zdaj posestvi kar dve, saj je bilo prejšnje razdeljeno med sinova očaka, ki je umrl lani v visoki starosti 93 let, dejansko pa sta obe posestvi v rokah mlajšega rodu. Seveda bratranci med seboj dobro sodelujejo. V prvotni kleti najdemo Alojzijevega sina Mavricija, v novi, ki je bila zgrajena šele pred poldrugim letom, pa brata Borisa in Davida, sinova Dragota. Delata od zore do mraka. Ko sem ju v večernih urah obiskal dan potem, ko so v Ljubljani povedali, da sta prejela zlato medaljo za svoje vino in bila ocenjena kot »prvaka Italije« na letošnjem sejmu, sta bila pošteno utrujena. V sosedni bratrančevi kleti sta ves dan ustek-leničevala svoja vina. Pa smo pri razlogu za naš obisk. Na letošnjem mednarodnem natečaju vin v Ljubljani sta Boris in David za svoj merlot iz leta 1993 prejela zlato medaljo, in ker je to vino med vsemi iz Italije dobilo največ točk, tudi naslov »prvak Italije«. Ko sta po faksu prejela to obvestilo, sta bila zelo ponosna. Za mlada fanta, ki sta se vrgla v ta nelahek posel, je to veliko zadoščenje. S priznanjem za svoje prizadevanje se bosta dičila tako, kot so se njun no-no Gigi, oče Drago in stric Lojze ponašali s podobnimi priznanji. Seveda se poraja vprašanje, zakaj ima to vino naziv »namizno vino«, ko pa smo vendar v Brdih, kjer imajo vina oznako o zaščitenem poreklu »doc Col-lio«, na robu nižinskega območja pa velja prav tako zaščitena oznaka »doc Isonzo«. Zares čudna je ta oznaka. Uganko nam pojasni spoznanje, da zemljišča na majhnem območju na drugi strani ceste nimajo nobene oznake in zato njihovo poimenovanje, seveda ne more biti zaščiteno. Kljub temu je to »namizno vino« odlično, dokaz pa je medalja, ki so mu jo prisodili v Ljubljani. Mlada brata svoje vino prodajata z dvema različnima etiketama. Na prvi je ime očeta Karla, z njo pa opremljajo vina, ki jih pridelajo v Pradežu, torej na območju Brd. Druga etiketa, ki jo lepijo na steklenice vina, pridelanega v nižinski legi, onkraj železnice (vinograde imata tudi v okolici Mariana), pa nosi njuno skupno oznako »Bordavi«. Trte imata na 12 hektarjih zemlje, od teh 7 na območju Brd, 4 v nižini, en hektar trt pa leži na vmesnem območju. 70 odstotkov proizvodnje predstavljajo bela vina (tokaj, beli pinot, sau-vignon in sivi pinot), 30 odstotkov pa rdeča vina (merlot in kabar-net-sauvignon). Sedanji trg proizvajalcev je tako Italija kot tujina. Na italijanskem tržišču prodata približno 40 odstotkov proizvodnje, 60 odstotkov pa gre na tuje, predvsem v Nemčijo, Avstrijo in v ZDA. Sedaj se jim je odprla tudi možnost izvoza na Nizozemsko. Pred časom sta brata skušala prodajati tudi v Slovenijo, vendar so tamkajšnji carinski in drugi predpisi zelo zapleteni in dragi. Briško vino se bo dobro prodajalo, pa čeprav so cene višje kot za druga vina, to pa predvsem zaradi kvalitete. Kvaliteta je odvisna najprej od kakovosti grozdja, druga faza je v kleti, je seveda tudi zelo pomembna, čeprav David in Boris opozarjata, da s slabim grozdjem v kleti ni mogoče narediti dobrega vina. Brata - Boris je tudi sommelier -sta si zgradila zares veliko klet, v katero lahko pripelje kar nekaj avtobusov. Sodobna klet ima lesen strop, kar seveda daje drugačen in prijetnejši vtis kot železobetonski tramovi. Zraven je tudi veliko skladišče. Klet je odprta komaj poldrugo leto, zato v njej masikaj manjka. Sele potem, ko bosta klet popolnoma uredila in ko bosta uredila še marsikaj v vinogradih, bosta pomislila na ureditev svojih stanovanj, ki sta sicer v grobem že zgrajeni. Borisu in Davidu oče Drago vedno stoji ob strani, pomaga jima in je vedno na delu. Prav tako mati Ester, ki jima pripravlja zelo okusna jedila, saj je iz gostilničarske družine. Njuna mati je namreč sestra znanega krmin-skega gostilničarja Jožka Sirka. Marko VValtritsch Na posnetku: David, Drago, Ester in Boris Buzzinelli režejo torto ob odprtju nove kleti na jesen 1994. 3. JUNU 1996 v LIRAH £2 i valuto nakupni prodajni 9 1 ameriški dolar 1522,00 1562,00 nemška marka 1004,00 1030,00 1 francoski frank 295,00 304,00 holandski gulden 893,00 920,00 11 belgijski frank 48,30 50,30 g g funt šterling 2357,00 2429,00 US1 irski šterling 2414,00 2488,00 fš danska krona 259,00 266,00 5| . grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1108,00 1142,00 i? japonski jen 14,00 14,60 9 $ st švicarski frank avstrjski šiling 1219,00 142,00 1256,00 146,30 non/eška krona 234,00 241,00 it švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,60 10,00 španska pezeta 11,80 12,40 1 avstralski dolar 1216,00 1253,00 I madžarski florint 11,00 14,00 S slovenski tolar 11,20 11,70 s hrvaška kuna 265,00 290,00 3. JUNIJ 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1527,00 1557,00 nemška marka 1008,00 1026,00 francoski frank 294,00 304,00 holandski gulden 891,00 916,00 belgijski frank 48,49 50,29 funt šterling 2354,00 2434,00 irski šterling 2413,00 2508,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,22 6,82 kanadski dolar 1107,00 1142,00 švicarski frank 1224,00 1249,00 avstrijski šiling 141,66 146,16 slovenski tolar 11,20 11,50 3. JUNIJ 1996 v URAH | valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1543,370 ECU — 1913,780 — nemška marka — 1012,050 — francoski frank — 298,760 — funt šterling — 2387,280 — holandski gulden — 904,040 — belgijski frank — 49,234 — španska pezeta — 12,028 — danska krona — 262,080 — irski funt — 2444,700 — grška drahma — 6,409 — portugalski escudo — 9,822 — kanadski dolar — 1127,950 japonski jen — 14,304 — švicarski frank — 1237,370 — avstrijski šiling — 143,820 — norveška krona — 236,700 — švedska krona — 229,860 — finska marka 328,480 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1J055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska pesela 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 _____REVIJE / L' AURA 1TAL1ANA_ »Zarota molka« v odnosu do avtorjev slovenske manjšine Informacije o Slovencih in slovenski manjšini, ki prihajajo v italijanski prostor, so dragocene in še vedno nesistematične. Zelja je, da bi postale obicajnejše, a urejene in stalne. Ker še ni tako, je prav, da zabeležimo informativne »sklope« in jih postavimo kot zgled. Italijanska revija »II Vel-tro« je izdala posebno številko z naslovom »L’Aura Italia-na«, ki je posvečena, kot to pravi podnaslov, kulturi in književnosti preko meje, ob meji in manjšinskim stvarnostim. Revija prinaša študije o prisotnosti italijanske kulture izven italijanskih državnih mej (od Istre do Malte), o neitalijan-skih kulturnih stvarnostih na italijanskem državnem ozemlju ter o kulturi manjšin, ki živijo ob mejah. V tem okviru je v tej reviji tudi študija o književnosti Slovencev v Italiji. Napisala jo je Ma-riangela Buogo. V razpravi z na- slovom »Passato re-moto e prossimo« (Predpretekli in pretekli čas) je avtorica prispevala pregled literarne stvarnosti nekaterih manjšin. Slovencem je posvetila daljše poglavje, ki v strnjeni obliki ponuja pregled slovenske književnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Avtorica omenja izvor Slovencev, njihovo preseljevanje do morja in zgodovinski razvoj. Ugotavlja torej zgodovinskost našega naroda, ki je prav na Primorskem in v Benečiji doživljal najrazličnejše premike in tudi spreminjanje meje. Pregled književnosti obravnava ali omenja avtorje, ki so na tak ali drugačen način prišli v tesen stik z italijansko kulturo. Pričenja s Trubarjem, nadaljuje s Prešernom in nato seže v današnji cas. Pregled je precej natančen in se zaustavi ob slovenskih književnikih, ki so delovali v našem prostoru pred in po vojni. Avtorica ugotavlja pomen slovenske književnosti in njeno kakovost ter se sprašuje, zakaj ostaja še vedno nekje v senci italijanske kulturne zavesti. Poseben poudarek namenja prav slovenski književnosti, ki je v povojnem Času dosegla na ozemlju italijanske države dokajšnjo raven, tako kakovostno kot številčno. Navedeni so skoraj vsi pomembnejši avtorji. M. Buogo pa večkrat ugotavlja »zaroto molka«, ki le redkim omogoča, da se sramežljivo prikažejo na italijanskem tržišču. O slovenski književnosti in drugačni stvarnosti je pisalo veC italijanskih avtorjev, vendar je bilo storjenega še premalo zato, da bi postala za Italijane pomembnejša »stvarnost«. Problem ni nov, očitno pa je, da rešitev ne more biti prepuščena tržišču ali dobri volji nekaterih italijanskih založnikov. A.M. GLASBENA MATICA / PODIPLOMSKI RECITAL TAMARE RAŽEM V njenem glasbenem svetu še manjka »hudič« Pianistka je dosegla visoko tehnično raven Kdor dalj časa spremlja umetniško zorenje pianistke Tamare Kažem, se je lahko pred dnevi na njenem podiplomskem recitalu v očarljivem srednjeveškem okolju cerkvice Sv. Silvestra prepričal o naglem napredovanju gojenke Glasbene matice, ki je po uspešni diplomi ob profesorici Kseniji Brass zaupala svoj talent vrhunski pedagoški izkušenosti profesorja Sijavuša Gadžijeva, prvovrstnega jabolka, ki se je pred nekaj leti z jablane moskovskega konservatorija prikotalilo do bregov sončne Primorske. Pristaviti velja takoj, da se je ta napredek izkazal predvsem po plati tehnične dovršenosti in obvladovanja kar najzahtevnejših prvin pia-nizma, saj je bil sam spored ubran na tovrstno "pričevanje”, a ne gre dvomiti, da bosta vložena vnema in sistematičnost ob siceršnjem razgledovanju po klavirski in glasbeni literaturi sploh, lahko v kratkem obrodila širši razpon njene izrazne palete. A da ne bo pomote, njenemu podajanju ne gre očitati ničesar, kar bi dišalo po suhoparnosti, to ne. Prej bi rekel, da mu večje prepričljivosti ne dopušča dejstvo, da je na neki pahljačasto razpeti niče- janski lestvici med apo-liničnim in dionizičnim Tamarin kazalec - sit ve-nia verbo - nizko nagnjen k prvemu počelu, kjer se vsa trenja in protislovja, bodisi že vnaprej razrešujejo skozi tančico olimpsko vzvišenega pogleda na mrgolenje in gomazenje človeških strasti, ali pa razpletajo v "nedolžno” igro neprizadetih bogov. Pri Mozartovi Fantaziji v c-molu (op. 475) je bilo pravzaprav čutiti, kot da se operni dramati-zem govorice umika drugam, v sicer globoko izklesan, a vase zazrt roman tiziraj oči intimizem. Pač pa se je Tamarina igra izvrstno izkazala v galeriji občutkov in ra- zpoloženj Beethovnovih 15 variacij na temo ”Ero-ica”, ki se naposled dramatično zgosti v fugo. Dejal bi, da se je pianistka v tej skladbi še najbolj približala dognanemu ravnovesju med tehničnimi in izraznimi sredstvi. V drugem delu sporeda je Tamara Kažem ta-korekoč tehnično brezhibno nanizala troje "hudičevo” težkih skladb, škoda le - če smemo nekoliko šaljivo pripomniti -da je ravno "hudiča” iz njih preventivno izgnala. Tako je bilo v Debussiyjevi LTsle Joyeuse pogrešati orgija-stične vzhičene razuzdanosti na "otoku radosti”, iz mehaničnega diaboli- zma tretje sonate Sergeja Prokofjeva, je pogosteje vela podoba Trnuljčiči-nega kolovrata kot pa neizprosno brnenje zeka strojev, ponosna sunko-vitost španskih ciganskih plesnih kretenj, ki kar kličejo po krvi in zemeljskih strasteh, pa se je v tematiki Lisztove Španske rapsodije rada sp e vračala v vljudno priklanjanje galantnega me-nueta. A šalo na stran. Nič ne de. Tipke in zvok očitno ne delajo Tamari Kažem več nikakršnih preglavic. Kdaj si bo privoščila spustiti "hudiča” v svoj glasbeni svet, pa je stvar njene odločitve. Da bi le preveč ne oklevala... Ravel Kodrič LAHKA GLASBA / IZŠLA PLOCA MACRAME' IVANA FOSSATIJA Splet glasbenih slogov in motivov Svoj trud bo genovski kantavtr predstavil na turneji, ki se bo začela 25. junija v Turinu Avtorsko pesem v Italiji večkrat istovetijo z mestom, v katerem so nastale tako imenovane avtorske šole. Vsaka ima svoje dobre lastnosti, Bologna in Rim sta znana po dokajšnji angažiranosti in zaradi izrednih prodajnih uspehov, Neapelj slovi po mediteranskih, živih ritmih, najbolj pristni kantavtorji pa so kariero začeli v Genovi. Ligursko mesto je kot prvo v Italiji pred tridesetimi in več leti uvozilo francoske chansonniere, Brel, Bresson in Ferre so prav tu dobili mnogo navdušenih »učencev«: Tenco, Bindi, Paoli, De Andre in drugi so v italijanski glasbeni svet uvedli avtorsko pesem. V Genovi je zrasel tudi Ivano Fossati, priznan italijanski kantavtor, ki je v dolgi karieri napisal veliko lepih skladb, od Panama do La mia banda suona il rock, od La pianta del te do Dedicato, od italijanske verzije Jobimove .La pioggia di maržo do La canzone popolare, ki jo je radevolje prepustil Oljki za himno na zadnjih političnih volitvah. V zadnjih dveh letih se je Fossati lotil zahtevnega projekta. S kolegom De Adrejem je dolge me- sece prebil v snemalnem študiju, sad tega truda pa je skupni album, ki bi moral priti na tržišče jeseni. Medtem je Fossati pripravljal tudi novo ploščo, ki je izšla pred tremi tedni. Zadnje Fossatijevo delo se imenuje Macrame. Naslov je povzel po spletu vozlov in trami arabskih čipk, ki po njegovem mnenju predstavljajo tudi splete glasbenih stilov, katerih je nova plošča seveda polna. Fossati je namreč poleg zelo dobrih besedil vedno bil izredno pazljiv tudi na glasbeni del. Uporabil je različne glasbene strukture, ki so sad ljudskega izročila različnih narodov in posebnosti glasbenikov, ki so z njim sodelovali. Tudi za ploščo Macrame je izbral prvovrtstne sodelavce. Poleg dolgoletnih prijateljev, kot so basist Beppe Quirici, klaviaturist Stefano Melone in mojster na pihala Mario Arcari, so igrali še Trilok Gurtu, Tony Levin, Riccardo Teši, Lucio Bardi, brat Clau-dio Fossati, VValter Kei-ser, Naco in vokalna skupina Vocinblu. Plošča vsebuje enajst zelo lepih skladb, ki si zaslužijo pozorno poslušanje. Gre za deset pre-gledov-enodejank, prizorov današnjega sveta. Omeniti velja skladbe Stella Benigna La vita segreta, Bella speranza in zaključno Speake-ring, v kateri je s solo spremstvom klavirja zbrala mnenja in vtise o povojnem obdobju v Bosni. »Tragično je, da se vse zreducira na dolarje in marke« je na prestavitvi za tisk dejal genovski kantavtor. Ivano Fossati bo novo ploščo predstavil tudi na poletni turneji, ki se bo začela 25. junija v Turinu, do danes pa še ni znano, če bo prišla tudi v naše ali sosednje kraje. A.W. Franco toro in ljubezen do bluesa Današnji prispevek je prvi iz ciklusa, v katerem vas bomo skušali seznaniti z dogajanjem na tržaškem prizorišču lahke glasbe. Prvi je 34-letni tržaški bluesman Franco Trisciuzzi, ki je bolje poznan z vzdevkom Franco Toro. Z glasbo je prišel v stik že kot otrok, mama in brat sta obiskovala tečaj kitare, sam pa je na skrivaj brenkal in se v par mesecih naučil nekaj Beatlesovih pesmi. Čeprav je bil samouk, je pri šestnajstih izvajal ves repertoar Beatlesov. Ansambel mu je res izredno pri srcu in ga celo jemlje za nekako glasbeno muzo poleg bluesa. In prišli smo do bluesa. Franco, kdaj te je omrežila blues glasba? »Ko sem bil star 15 let, sem ure in ure prebil s kitaro in skušal razumeti strukturo rock’n’rolla, ker je namreč sestavljena s preci-znimni modeli, kot so npr. število taktov ali pa t.i. ”turn around” . To pa izvira prav iz blues glasbe. Ko sem nekega dne, od tega pa je že preteklo dobrih šestnajst let, kupil prvo ploščo mojstra blues glasbe Stevea Raya Vaughana, me je ta zvrst tako prevzela in očarala, da je od takrat nisem več zapustil. Začel sem resno proučevati blues, mojstre te zvrsti in zgodovino tega.« Kaj ti. pomeni blues? »Blues je glasba izkušenj. Najprej jo moramo poslušati, razumeti, ljubiti, občutiti in šele nato zaigrati. Nekako tako kot dobro poznanje nekega tujega jezika. Jasno je, da je za Američane blues pravi materin jezik, mi pa se ga moramo komaj naučiti. Ne le samo jezika kot takega, jasen nam mora biti pravi pomen te glasbe. Polega tega je blues res nekak jezik, s katerim lahko komuniciraš z vsakim in se z njim tudi izredno dobro razumeš.« Ali se ti je tudi tebi kaj takega zgodilo? »Seveda. Igral sem s Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci, Grki, Američani, Francozi pa še in še bi lahko našteval, s katerimi sem govoril isti jezik, ki je bil blues. Ure in ure lahko tako komuniciraš, ne da bi se utrudil. Kje pa, ravno nasprotno, zabavaš se.« Ti nenehni študij jemlje toliko časa, da ni- maš svoje skupine in raje sodeluješ s tem ali onim glasbenikom? »Če izvzamemo znano tržaško skupino Scai su-dai, druge svoje skupine nisem več imel. S to skupino smo zadnjič nastopili že štiri leta od tega in na koncertu predstavili neverjetnega beograjskega blues glasbenika Jovana Iliča, s katerim sodelujem še danes. Prav on mi je omogočil koncerte na Madžarskem, kjer sem spoznal glasbenike iz Grčije. Ti so me povabili v Solun, kjer sem koncertiral in spoznal avstijske glasbenike, ki pa so me povabili na nastope v Avstei-jo. No, to je kakor veriga in zgodi se, da nateh koncertov sodeluješ z res imenitnimi mednarodno znanimi glasbeniki, naj omeni le Michaela Colemana, Joea Harperja in BilljrjaTSrancha.« Imaš kake načrte za prihodnjost? »Vsekakor. Načrtujem spet povratek v Solun, kjer bom nastopil le z akustično kitaro. Poleg tega pa iščem sponzorje za produkcijo nekaterih skladb, ki sem jih napisal v italijanščini.« (PAN) LJUDJE IN DOGODKI Torek, 4. junija 1996 ITALIJA / PRIČEVANJE ODGOVORNEGA ZA ESESOVSK1 ARHIV NOVICE Priebke bi se bil lahko brez posledic upri pokolu talcev Za kapitana Schreiberja je morilec, ki je izvrševal zločinske ukaze V Pakistanu 186 mrtvih zaradi visokih temperatur ISLAMABAD - Vročinski val, ki je zajel Pakistan, je v zadnjih dneh terjal 186 življenj. Najhuje je v pokrajinah Belucistan in Sindh, kjer se 'je zivosre-bmi stolpec povzpel na 49 stopinj Celzija. V Islamabadu pa so izmerili »samo« 41 stopinj. Meteorologi napovedujejo, da bo vročinski val trajal še tri dni. Peščeni vihar terjal življenje petih otrok RIM - S svojo običajno vzvišeno in skoraj naduto oficirsko odmaknjenostjo je bivši esesovski stotnik Erich Priebke vCeraj na procesu napovedal, da ne bo odgovarjal na vprašanja, temveC bo sodnikom posredoval samo svoj memorial. V špansko obarvani italijanščini je obtoženi za pokol v Ar-deatinskih jamah še dodal, da je upokojenec in da ga ne bremeni nobena obsodba. V začetku včerajšnje razprave pred vojaškim sodiščem je predsednik Quistelli sporočil, da so se štiri priče Priebkejeve obrambe odpovedale pravici, da bi pričale v korist bivšega esesovskega stotnika. Prav tako je predsednik Quistelli osvojil zahtevo javnega tožilca Antonina Intelisana o zaslišanju nekdanjega esesovskega majorja Karla Hassa. Zaman se je Pri-ebkejev odvetnik Di Rez-ze uprl temu sklepu. Hassa naj bi baje zaslišali prihodnji petek. Seveda Ce bo pristal, da zapusti varno Švico. V svojih dosedanjih intervjujih za razne italijanske Časopise je Hass navedel, da ni sodeloval v pokolu v Ar-deatinskih jamah, da je načeloval VI. odseku ese-sovske protiobveščevalne službe s sedežem v Vili Wolkonsky in da ni imel stikov s IV. odsekom Ge-stapa, ki mu je načeloval Kappler. Torej ne ve, kaj se je dogajalo v Ulici Tasso. Hass je še povedal, da je bil Priebke edina desna roka majorja Kapplerja in da je prav on zvabil Ma-faldo Savojsko v past, tako da so jo lahko aretirali in odpeljali v Buchen-wald, kjer je umrla. Pri-ebkejeva obramba seveda noCe, da bi Hass pričal, ker bi Priebkeja prikazal v negativni luCi. Seveda Priebkejevi odvetniki trdijo, da je Hassovo pričevanje nesmiselno, ker ni bil prisoten med pokolom v Ardeatinskih jamah. Včerajšnji osrednji dogodek je bilo sicer pričanje 5 5-letnega Gerharda Schreiberja, kapitana nemške mornarice in odgovornega za esesovski arhiv v Frieburgu. Nemški mornariški Častnik je povedal, da iz ahivskih-podatkov nesporno izhaja, da so se esesovci lahko brez hujših posledic uprli izvrševanju eksekucij in pokolov civilnega prebivalstva. Kapitan Schreiber je navedel primer majorjev Ernyja in Frenzla, ki sta se leta 1943 v Trstu uprla streljanju partizanov in se jima ni ni C zgodilo. Prav tako se ni niC zgodilo policijskemu funkcionarju Willyju Joostu, ki se je v Italiji prav tako uprl streljanju partizanov. Najbol zgovoren pa je primer nekega Georga Kramerja, ki v Varšavi ni hotel streljati Zidov in je prav tako odnesel celo kožo. Schriber je zaključil, da je torej Priebke morilec, ki je izvrševal zločinske ukaze. Proces je vCeraj spremljala tudi provokacija pripadnikov prepovedanega in razpuščenega Zahodnega političnega gibanja, ki so na zidove ob vojaškem sodišCu razobesili kakih trideset plakatov z zahtevo, naj Priebkeja osvobodijo. Razgrnili so tudi transparent s podobno vsebino, tako da je policija osem elanov z voditeljem Mauriziom Boccaccijem legitimirala in prijavila sodstvu. Gibanje je 16. januarja provokativno postavilo obeležje »žrtvam antifašističnega in partizanskega pokola«. Tudi takrat so preiskovalci našli plakate, ki so povzdigovali Priebkeja. Gibanje je bilo razpuščeno leta 1993. AVSTRIJA / VOLITVE NA GRADIŠČANSKEM Poraz socialdemokratov le za las ni sprožil krize Vranitzky prepričal glavarja Stixa, naj ostane na čelu vlade - Uspeh svobodnjakov, neuspeh Zelenih ŽELEZNO - Nedeljske deželnoz-borske volitve na Gradščanskem so se končale z velikim presenečenjem in z napovedjo odstopa socialdemokratskega deželnega glavarja Karla Stixa. V nasprotju z vsemi napovedmi raziskovalcev javnega mnenja, Ceš da bodo veliki zmagovalci volitev prav socialdemokrati (SPO), stranka deželnega glavarja ne le ni zmagala, temveC je bila hudo poražena. Izgubila je skoraj štiri odstotke glasov in -namesto napovedane pridobitve vsaj enega dodatnega mandata v deželnem zboru - obsedela na dosedanjih 17 sedežih. Povrhu je v deželni vladi izgubila enega od dosedanjih štirih sedežev in s tem tudi absolutno večino. Popolnoma razočarani glavni kandidat in deželni glavar Stix je sprva na poraz odgovoril z napovedjo, da bo odstopil. Po številnih intervencijah vidnih socialdemokratskih politikov na deželni in zvezni ravni - ne nazadnje je moral posredovati sam vodja avstrijskih socialdemokratov in zvezni kancler Franz Vranitzky - je svojo odločitev preklical, deželno strankino vodstvo pa mu je demonstrativno izglasovalo zaupnico in ga predlagalo za svojega kandidata na volitvah za deželnega glavarja. Drugi poraženec volitev na Gradiščanskem, vendar ne v napovedanem katastrofalnem obsegu, je Ljudska stranka (ČVP) z glavnim kandidatom in namestnikom deželnega glavarja Gerhardom Jellasitzom. Izgubila je približno dva odstotka glasov in enega od dosedanjih 15 sedežev v deželnem zboru, obdržala pa je svoje tri sedeže v deželni vladi. Edini zmagovalci teh volitev, svo- bodnjaki so pridobili skoraj pet odstotkov glasov in sedež v deželnem zboru (od štiri na pet), prvič v povojni zgodovini pa so zastopani tudi v deželni vladi. Sedež so osvojili na račun socialdemokratov. Kljub temu je zmaga Haiderjeve stranke ostala v zmernih mejah, saj so ji raziskovalci javnega mnenja napovedali pridobitev najmanj dveh, Ce ne veC sedežev v deželnem zboru. Med poraženci volitev so tudi Zeleni in Liberalni forum, ki jim ni uspelo preseči 5-odstotnega praga. Zeleni so zbrali komaj 2,5 odstotka (-0,9), Liberalni forum pa pri svojem prvem nastopu malo veC kot en odstotek glasov. Nova sestava deželnega zbora: SPO 17 (+-0) sedežev, OVP 14 (-1) sedežev, svobodnjaki 5 (+1) sedežev. V novem deželnem zboru bodo - kot že doslej - zastopani tudi trije pripadniki gradiščanskih Hrvatov: dva v poslanskih vrstah SPO, eden pa pri OVP. V deželni vladi so socialdemokrati izgubili enega od štirih sedežev in s tem absolutno večino, OVP ima tri elane, svobodnjaki pa enega. Čeprav imata Ljudska stranka in svobodnjaki zdaj večino tako v deželnem zboru kot v deželni vladi, bodo mesto deželnega glavarja po vsej verjetnosti ohranili socialdemokrati. Ljudska stranka je namreč že poudarila, da bo podprla kandidata najmočnejše stranke v deželnem zboru. Glede predsednika deželnega zbora pa si OVP lahko predstavlja tudi politika iz lastnih vrst, je namignil Jella-sitz. Ivan Lukan Kapitan vojne mornarice Gerhard Schreiber (AP) ■ PEKING - Prejšnji teden je silovit peščeni vihar v polpuSCavski zahodnokitajski pokrajini Donhuang terjal življenje petih otrok, medtem ko so se trije njihovi vrstniki resih. Kot je zapisal včerajšnji Ren-min ribao, so se otroci pred viharjem zatekli v izsušeni namakalni kanal, ki pa ga je zasul pesek. Po uradnih podatkih je peSCeni vihar terjal za kakih 50 milijonov juanov škode (približno 9 milijard lir). Stara granata ubila šest oseb pri Hanoiu FIANOI - Štiri osebe so izgubile življenje v eksploziji stare 82-milimetrske topovske granate, ki sta jo dve ženski odkrili na polju v vasi Tien Duc pri Hanoiu. Do eksplozije je prišlo, ko sta ženski ob pomoči nekega svojca skušali granato odstraniti. Vrstniki ubili 17-letnika DUNAJ - Nedeljska šagra piva v spodnjeavstrijskem Ohling bei Mauer se je tragično končala z umorom nekega 17-letnika, ki so ga trije njegovi vrstniki do smrti preteph. »Kaj buliš vame, norec,« naj bi izustil eden od treh. Preden je lahko odgovoril, sta se v fanta pognala še dva mlada pretepača in ga začela obdelovati s pestmi in brcami. Ranjeni je kasneje podlegel v bolnišnici. Policijska ura za T CHetnike LONDON - Predlog britanskega laburističnega ministra v senci Jacka Stravva, da bi otrokom do 10. leta starosti prepovedah pohajanje po 21. uri, je povzročil protislovne reakcije. Nekateri se strinjajo s tem ukrepom, ki naj bi zajezil otroško prestopništvo, drugi - med njimi tudi Številni laburistični predstavniki - pa mu nasprotujejo. "NA OBROBJU -ALIJE PRIMORSKA KLONILA?" razmislek v nebo vpijoče primere, ki so zajeli naš obmejni prostor v zadnjih petih letih. Naročniki Primorskega dnevnika imajo pravico do 25% popusta s tem, da izrežejo priloženi kupon in ga izročijo v knjigarni dopolnjenega s svojimi osebnimi podatki. i l * r , J \ A/J je Primors Knjigo lahko kupite v naslednjih knjigarnah- i/. Sv. Frančiška, 20 TRST Papirnica Žerjal Josip - Boljunec Knjigarna Terčon - Nabrežina, 103 Papirnica Chessa - Narodna ulica, 48 Opčine Kafoliška knjigarna - Trg Vitioria, 20 Gorica PODATKI NAROČNIKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IME --------------------------- 1 ■ PRIIMEK NASLOV r !§| Kupon velja za nakup knjige HA OBROBJU Ali je Primorska klonila? $ s 25% POPUSTOM. ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATA V BERLINU Evropi bo pripadla vloga, ki jo zasluži Dogovor za lažje soočanje z novimi izzivi BERLIN (Reuter, B.2.) - Zunanji ministri držav članic Nata so včeraj podprli načrte, po katerih naj bi evropske države v zvezi dobile večjo veljavo. Ministri, ki so se sešli v nekdaj razdeljenem Berlinu, so se sporazumeb o ukrepih, ki bodo znotraj Nata utrdili evropsko identiteto in tej vojaški zvezi omogočiti izvajanje novega tipa mirovnih operacij. »Današnji sporazum daje Natu vsa sredstva za zagotavljanje miru po vsej Evropi, omogočajo pa mu tudi hiter odziv na krizne situacije, katerih ni mogoče napovedati vnaprej,« je dejal ameriški državni sekretar Warren Chri- stopher. Francija je, kot najza-grizenejsa zagovornica evropskega obrambnega stebra, sporazum označila kot »velik uspeh za Evropo«. »Francija je zadovoljna, ker bo lahko Evropa prvič v zgodovini zveze izrazila svojo pravo osebnost. Prvič smo od besed prišli k dejanjem,« je dejal francoski zunanji minister Herve de Charette in dodal, da je Francija v prenovljeni zvezi pripravljena tvorno in odgovorno sodelovati. Pariz je namreč leta 1966 iz protesta proti ameriški dominaciji izstopil iz vojaškega krila Nata, lani pa ja napovedal svoj povratek. »Francija se ne bo pridružila stari zvezi. To Mrko stori le v novi zvezi, »je dejal de Charette, ki je še poudaril, da bo evropski obrambni steber - predstavljala ga bo Zahodnoevropska unija (ZEU) - še okrepil čezatlant-ske povezave. Zunanji ministri so podprli načrte za ustanovitev koherentnih in učinkovitih vojaških sil, ki bodo delovale pod okriljem ZEU. ZDA pa so tudi pristale, da bodo Natovo orožje, osebje in obveščevalni podatki na voljo tudi silam, ki bodo delovale pod nadzorom ZEU. Kljub včerajšnjemu sporazumu pa je ostalo Se veliko podrobnosti, o katerih se bodo morale članice Nata Se do- Če bo treba, bo Ifor ostal tudi po decembru BERLIN (Reuter) - Zunanji ministri Nata so včeraj v Berlinu pozitivno ocenili dosedanjo operacijo Iforja v BiH ter soglašali, da se mirovne sile ne bodo začele umikati, dokler ne bodo v BiH izpeljali splošnih volitev, načrtovanih za september. Na ta način niso izključili možnosti, da posamezne enote Iforja »po potrebi« ostanejo v Bosni tudi po decembru, ko se uradno izteče rok za umik Natovih vojakov. Snovalci mirovne operacije se namreč zavedajo, da v BiH še zdaleč niso izpolnjeni vsi pogoji za politično stabilnost in bajni mir. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je ob tem poudaril, da je rok za začetek umika načelno beba spoštovati, vendar pa je treba posel opraviti do konca. »Nikakršnega post-Iforja ne bo; skupaj smo šli tja in bomo tudi skupaj odšli,« je dejal. Nemški zunanji minister Kinkel je svojemu italijanskemu kolegu pojasnil svoje videnje Nata 21. stoletja (Reuter) govoriti. Glavno vprašanje je, koliko svobode bo VVashing-ton pustil svojim evropskim zaveznikom, ko bodo v svojih akcijah uporabljali opremo, ki je last Združenih držav. Chri-stopher je dejal, da bodo spremembe evropskim državam omogočale izvajanje novih mirovnih operacij, vendar bo Nato kot celota ohranil svojo prvotno nalogo - obrambo Za- hoda. Vsako operacijo ZEU bo moral odobriti Nato, ZDA pa si tudi prizadevajo, da bi oblikovali mehanizme, s pomočjo katerih bi imel Nato nadzor nad ZEU tudi po odobritvi določene operacije. »Washington ne more zgolj dati avtomobilskih ključev in se za tem povsem umakniti. Kongres na to že ne bo pristal,« je dejal eden od diplo- matov. ZDA so jasno izrazile željo, da naj bi bodoče mirovne operacije vodil Nato. Mnogi evropski zavezniki se s tem strinjajo, vendar zahtevajo, da naj operacije manjšega obsega Nato prepustili Evropi. »Notranjo organizacijo Nata je beba spremeniti, tako, da se bo lahko odzval hibo in učinkovito ter tako preprečil izbruh regionalnih kriz,« je dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Generalni sekretar Nata Javier Solana pa je poudaril predvsem simbolni pomen srečanja. »Kot je Berlin simbol povezovanja evropskega kontinenta, tako Nato želi doprinesti svoj del k ustvarjanju stabilne varnostne sbukture evroatlantske skupnosti,« je dejal Solana. SREČANJE KMETIJSKIH MINISTROV PETNAJSTERICE ČEŠKA PO VOLITVAH NOVICE Bodo Britanci dovolj prepričljivi? Malo možnosti, da bi odpravili ali omilili prepoved izvoza govedine Stvari bo moral vzeti v roke predsednik Havel LUKSEMBURG (Reuter, B.Ž.) - Kmetijski ministri držav članic Evropske unije so včeraj v Luksemburgu začeti dvodnevno zasedanje, na katerem razpravljajo predvsem o predlogu Evropske komisije o delni odpravi prepovedi izvoza britanske govedine. Začetek formalne razprave kmetijskih minisbov, ki naj bi se začela ob beh popoldne, so preložili za nekaj ur. Temu je boboval sklic nenapovedanega sestanka med Italijo kot predsedujočo EU in sedmimi državami, ki so pred štirinajstimi dnevi na sestanku veterinarskih sbokovnjakov nasprotovali odpravi prepovedi. Velika Britanija bo skušala svoje partnerje omehčati s predstavitvijo programov za boj proti bolezni norih krav. Vendar opazovalci menijo, da je zelo malo možnosti, da bi prepoved odpravili. Nemčija je na primer dejala, da za odpravo ne namerava glasovati, vse dokler ne bo povsem prepričana, da ni nobene nevarnosti za zdra- vje ljudi. Nekatere druge države, ki so pred dvema tednoma glasovale proti delni odpravi prepovedi, so pokazale nekaj več pripravljenosti za kompromis. Dovolili naj bi izvoz masti in želatine, medtem ko bi se morala Velika Britanija odpovedati izvozu govejega semena. Britansko politiko do EU je včeraj zelo osbo napadel evropski komisar za politiko konkurenčnosti Karl van Miert. Politiko nesodelovanja, za katero se je odločil London, da bi pokazal, kako resen je problem prepovedi izvoza govedine, je van Miert označil za popolno neumnost in dodal, da bi bile stvari povsem drugačne, če bi Velika Britanija marca, ko je prišla na dan novica o škodljivem vplivu bolezni norih krav na človeka, ukrepala bolj premišljeno. »S predstavitvijo predloga o boju proti bolezni norih krav so čakali predolgo,« meni van Miert in dodaja, da si je London s svojo zadnjo taktiko naredil medvedjo uslugo, saj je ogrozil izvajanje ukrepov za povrnitev zaupanja pobošnikov v goveje meso, kar naj bi bil glavni razlog za oodpravo prepovedi. Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler pa je izrazti upanje, da bodo kmetijski minisbi petnajsterice prepoved omilili. »Nisem prepričan, da tokrat lahko dosežemo kvalificirano večino, saj za to ni nobenih zagotovil. Kljub temu sem optimist, saj naši predlogi temeljijo na znanstvenih osnovah. Bilo bi škoda, če bi jih zavrnili iz političnih razlogov,« je dejal Fischler in dodal, da bi se lahko Britanci v nasprotnem primem obrnili na Evropsko sodišče za pravico, ki bi utegnilo razsoditi v korist Londona. PRAGA (Reuter, B.Ž.) - Češki premier Vaclav Klaus je včeraj začel boj za politično preživetje. Dejal je, da bo kljub temu, da je njegova Državljanska demokratska stranka izgubila parlamentarno večino, ostal na oblasti. To naj bi dosegel z oblikovanjem manjšinske vlade. Klaus je v intervjuju za največji provladni časopis Telegraf dejal, da je manjšinska vlada, ki naj bi jo oblikovala dosedanja koalicija beh konservativnih sbank, edini možen odziv na izide parlamenbanih volitev. »To je edina možnost, ki se nam ponuja. Začeti moramo trdo delati, da jo bomo uresničili,« je dejal Klaus in dodal, da je po volitvah ogrožen češki ugled izjemno stabilne države. »Vse politične osebnosti, ne le jaz in predsednik Havel, se budijo najti pot za izhod iz nastale situacije. Preučili bomo vse možnosti in prepričan sem, da bomo naSli primeren model, ki bo zagotavljal nadaljevanje stabilnosti,« trdi Klaus, ki je še dodal, da na Češkem reformistična vlada ni bila premagana, kot se je to zgodilo v drugih postkomunističnih državah. Stranka, ki je vodila reforme, je, kot bdi Klaus, kljub vsemu le dobila največji odstotek glasov - Državljanska demokratska stranka je dobila 29, 62 odstotkov glasov, vladna koalicija pod njenim vodstvom pa si je v dve-stočlanskem parlamentu zagotovila 99 sedežev. S političnim mešetarjenjem je včeraj začel tudi Miloš Zeman, ki je dejal, da je pripravljen kot »kompromisnega« premiera podpreti voditelja čeških krščanskih demokratov Josefa Luxa. Potem ko se je Krščansko demokratska sbanka na ponudbo odzvala zelo mlačno, je Zemanova namestnica Peba Buzko-va dejala, da so socialdemokrati pripravljeni podpreti dosedanjo koalicijo, vendar analitiki menijo, da bo cena, ki jo bo zahteval Zeman, bržkone Klausov odstop. Zeman je namreč že dejal, da ne namerava podpreti nobene koalicije, ki bi jo vodil Klaus. Socialno demokratska stranka je dosegla 26, 44 odstotkov glasov. Izidi volitev so po mnenju političnih analitikov češkemu predsedniku Vaclavu Havlu dali priložnost, da vnovič postane ključna osebnost češkega političnega prostora. Havel bo moral uporabiti vso svojo moralno avtoriteto ter voditi oblikovanje koalicijske vlade in hkrati zagotavljati spoštovanje vseh demokratičnih pravil. »Havel bo v zakulisju imel zelo pomembno vlogo posrednika, »je dejal češki analitik Jiri Pe-he. Havel je včeraj na ločene pogovore že povabil Vaclava Klausa, Miloša Zemana ter še predsednika dveh manjših strank - Krščansko demokratske sbanke in Državljanske demokratske zveze. Po pogovorih je Havel dejal, da bi bilo najbolje, če bi vlado, kljub temu, da je izgubil parlamentarno večino, vnovič sestavil Klaus. ____________V OZADJU_________________ Kako bo potekalo glasovanje v Luksemburgu LUKSEMBURG (Reuter, B4Ž.) - Kmetijski ministri v Luksemburgu razpravljajo, ati naj odpravijo del prepovedi izvoza britanskega goveda in govejega mesa. V nadaljevanju je opisan postopek, po katerem bo potekalo glasovanje o ublažitvi prepovedi: - Ministri EU o predlogu najprej glasujejo. Če predlog dobi kvalificirano večino glasov, je sprejet. Vsaka članica EU ima število glasov, ki je sorazmerno z njeno velikostjo. Velike države, kot sta na primer Velika Britanija in Nemčija, imajo deset glasov, Luksemburg, kot najmanjša država pa ima le dva glasova. Vseh glasov je tako 87. Za kvalificirano večino je potrebnih 62 glasov. To pomeni, da je za blokiranje predloga potrebnih 26 glasov. Odločitev lahko torej blokirata že dve večji državi s pomočjo dveh manjših. To se je na primer zgodilo pred dvema tednoma na sestanku veterinarskih strokovnjakov, kjer so predlog za delno odpravo prepovedi izvoza britanske govedine zavrnili. - Če predlog ne dobi potrebnega števila glasov, ministri ugotovijo, koliko držav je glasovalo proti. Če je proti glasovala večina članic EU - osem držav od petnajstih -, je predlog dokončno zavrnjen. Če pa je proti glasovalo manj kot osem držav, predlog formalno ni zavrnjen. O njegovi usodi odloča Evropska komisija. - Evropska komisija, ki podpira delno odpravo prepovedi, bo končno odločitev sprejela do 7. junija. Bomba pred irsko turistično agencijo v Parizu PARIZ (STA) - Pred neko irsko turistično agencijo v središču francoske prestolnice je včeraj zjutraj eksplodirala v parkiranem osebnem avtomobilu skrita bomba, ki pa je povzročila le gmotno škodo, je sporočila francoska policija. Zaradi' eksplozije so na sosednjih zgradbah popokala okenska stekla, poškodovana pa sta bila še dva avtomobila. Policijski preiskovalni organi so sporočili, da trenutno še nimajo dokazov, da bi bil incident kakorkoli povezan s terorističnimi napadi Irske republikanske armade v Veliki Britaniji. Obletnica pokola na Trgu nebeškega miru HONGKONG (Reuter) - Danes mineva sedem let, odkar so do zob oboroženi kitajski vojaki in policisti na Trgu nebeškega miru v središču Pekinga brutalno zadušili študentske demonstracije. Svet je bil takrat sicer ogorčen in je ostro obsojal kitajsko vodstvo ter grozil Pekingu z ukrepi, vendar pa je pokol golorokih študentov, ki so zahtevali demokratične spremembe, počasi potonil v pozabo. Vsemogočni kitajski državni in partijski vrhovi pa so pred vsako obletnico tragedije s pomočjo represivnega aparata poskrbeli, da morebitno »obujanje spominov« s strani svobodoljubnih gibanj in posameznikov (na sliki, telefoto: Reuter) ne bi preraslo v nov upor. Mnogo Švedov proti sprejetju Vzhodnoevropejcev v EU STOCKHOLM (STA) - Zadnja raziskava javnega mnenja na Švedskem, ki jo je objavil stockholmski dnevnik Dagens Nyheter, je pokazala, da kar 24 odstotkov Švedov nasprotuje sprejetju vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo, medtem ko jih 27 odstotkov meni, da je to dobra zamisel. Javno mnenje je v velikem nasprotju s stališči švedske politične elite, ki v veliki meri podpira prizadevanja nekdanjih komunističnih držav za vstop v unijo, je poročal švedski dnevnik. Razskava javnega mnenja je tudi pokazala, da se evro-skepticizem na Švedskem v zadnjem času povečuje: samo 28 odstotkov Švedov bi glasovalo za vstop v petnajsterico, če bi bil referendum danes; 51 odstotkov Švedov nasprotuje uvedbi skupne evropske valute, 18 odstotkov pa jih je naklonjenih temu projektu; 41 odstotkov Švedov zagovarja »odcepitev« od Evropske unije, 33 odstotkov pa jih taki možnosti nasprotuje. AKTUALNO Torek, 4. junija 1996 ITALIJA / VSE SE JE ZAČELO V MESTECU TORRE ANNUNZIATA Med osumljenimi je nekaj znanih imen iz sveta politike, cerkve, gospodarstva... NEAPELJ, RIM - Tožilci v mestu Torre Annunziata blizu Neaplja so konec prejšnjega tedna izdali zaporne naloge za 32 oseb, ki naj bi bile vpletene v široko zastavljeno trgovanje z orožjem, dragimi kamni, radioaktivnimi materiali in pranjem denarja. Med osebami, za katerimi so izdali mednarodne tiralice, je tudi Nicholas Oman, slovenski državljan, ki sicer živi na Bledu. Italijanski preiskovalci vodijo to akcijo že več mesecev, saj so že sredi lanskega leta prišli na sled skupini, Id se je ukvarjala z nedovoljenimi aktivnostmi, vendar pa v tistem trenutku nikakor niso niti pomislili, da bodo naleteli na tako široko in dobro razpredeno mrežo, saj so preiskavo poleg Italije razširili Se na Nemčijo, Slovenijo, Kanado, Francijo, Avstrijo, Nizozemsko, Švico, Španijo in Rusijo! OD POLITIKOV DO NADŠKOFA V akciji, ki še poteka, so doslej aretirali že več oseb, med osumljenci pa so tudi zelo znana imena kot so ruski nacionalist in politik Vladimir 2iri-novski, barcelonski nadškof Ricard Maria Charles, voditelj italijanske framasonske lože »P2« Licio Gelli in njegov sin Maurizio ter somalski trgovec z orožjem Said Omar Mugne. Slednji naj bi bil vpleten tudi v umor novinarke italijanske državne televizijske mreže RAI Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina iz Trsta. Kot smo omenili, je na seznamu osumljenih tudi Nicholas Oman, ki ga dolžijo nedovoljene trgovine z orožjem in radioaktivnimi materiah v povezavi z Zirinovskim. Oman in omenjeni ruski politik naj bi se srečala nekajkrat, na enem od srečanj na Dunaju pa naj bi bili prisotni tudi najvišji predstavniki hrvaškega obrambnega ministrstva. Takrat naj bi se dogovarjali za prodajo raket Hrvaški, Zirinovski pa naj bi s pomočjo ruske mafije prišel do tega orožja v Belorusiji. Zanimivo vlogo v omenjeni preiskavi ima tudi barcelonski nadškof Ricard Maria Charles, ki je menda omogočil veli- ko pranje denarja. Omenjajo več kot 100 milijonov dolarjev, v nečedne posle te vrste pa je bila vpletena tudi vatikanska banka IOR. SREČANJA NA BLEDU Na prvi pogled se sicer zdi, da vse omenjene osebe nimajo ničesar skupnega in tako je kazalo tudi na začetku preiskave. Vse se je začelo z manjšimi prevarami v omenjenem mestu Torre Annunziata, ko so prišli na sled nepomembni skupini neapeljskih »po- slovnežev«. Iz dneva v dan pa so prihajali do novih podrobnosti in ko so sestavili večino kamenčkov v mozaiku, so se soočili s pravo mednarodno mrežo preprodajalcev orožja, dragih kamnov, radioaktivnih materialov in pranjem denarja. Preiskovalci so si sicer najbolj pomagali s pričevanjem Francesca Elma, ki so ga priprli oktobra lani in ki jim je posredoval tudi največ podatkov o Zirinovskem, Omanu in še nekaterih. Poslovnež z Bleda naj bi bil po njegovih besedah pomemben člen v verigi preprodajalcev orožja, še posebej zaradi Omanovih stikov z Italijanom Licio Gellijem, voditeljem italijanske framasonske lože »P2«. Oman naj bi sodeloval z Gellijem in njegovim sinom Mauriziom, velja pa povedati, da je Gelli predvčerajšnjim izjavil, da ni nikoli spoznal nobene od oseb, ki jih omenjajo v preiskavi. Elmo je preiskovalcem sicer povedal, da je prišel v stik z Omanom po nalogu polkovnika italijanske obveščevalne službe Si-smi Maria Ferrare, ki je v nenavadnih okoliščinah izgubil življenje julija 1995. Oman naj bi mu pred časom ponudil sodelovanje pri preprodaji radioaktivnega materiala, z Zirinovskim in Omanom pa naj bi se prvič srečal leta 1994 na Bledu. Kasneje naj bi sodeloval tudi na srečanju omenjenih oseb s hrvaškim obrambnim ministrom na Dunaju, ko so se dogovarjali za že omenjeni nakup raket. Elmo je preiskovalcem tudi povedal, da mu je Oman nekajkrat ponudil in kasneje tudi prodal orožje, rdeče živo srebro in celo podmornico. Do kupčije je menda prišlo v albanskih ozemeljskih vodah, preiskovalci pa tudi sumijo, da je Oman v sodelovanju z neko angleško banko pral tudi denar. ŽIRINOVSKI ZANIKA Iz Moskve je medtem že prišla novica, da Vladimir Zirinovski zanika kakršnokoli povezavo z omenjeno skupino. Včeraj je namreč odločno zatrdil, da ne pozna Omana in da ni imel z njim nikoli nobenih stikov. Novinarjem je ob tej priložnosti dejal, »da nima najmanjše ideje o tem, kdo je Oman.«V Sloveniji sem bil samo enkrat in še to le en dan, lahko preverite tudi v mojem potnem listu.« Te trditve Zirinovske-ga so očitno namenjene le tistim, ki ga poznajo zgolj površno. Čeprav v njegovem potnem listu morda res piše, da je bil v Sloveniji samo en dan, je tudi res, da je veliko tistih, ki bi lahko trdili nasprotno in ki bi tudi povedali, s kom in kdaj se je srečeval med obiskom v Sloveniji. Po preverjenih podatkih naj bi bil voditelj ruskih nacionalistov v Sloveniji najmanj petnajstkrat, od tega samo leta 1995 šti-rinajstkrat! Najboljši odgovor na njegove trditve je bil članek v moskovskem dnevniku Komsomolskaja Pravda, v katerem so objavili tudi pravcato fotoreportažo z Bleda. Ob njegovi izjavi, da ne pozna Omana, so objavili njuno fotografijo iz ene blejskih restavracij in ga vprašali, kako je prišlo do tega posnetka? »Ko sem obiskal Slovenijo, sem bil na večerji v enem blejskih lokalov,« zatrjuje Zirinovski. »Približal se mi je neznanec in želel z menoj nazdraviti in tako je nastala fotografija...« Vladimir Zirinovski: »V Sloveniji sem bil samo enkrat...« Uradne inštitucije o zadevi Oman Ob obsežni sobotni sodni preiskavi v Italiji, s pomočjo katere naj bi odkrili pomembno mednarodno organizacijo za pranje denarja, preprodajo orožja, radioaktivnih snovi in dragidjev, in v katere naj bi bil vpleten tudi slovenski državljan in častni konzul Liberije Nicholas Oman, nas je zanimalo, kaj o dogodku menijo slovenske uradne institucije, predvsem ministrstvo za notranje zadeve in pravosodno ministrstvo, saj je po dosegljivih virih italijansko tožilstvo vložilo mednarodno zahtevo za pripor, ministrstvo za pravosodje pa naj bi za Omana in njegovega pomagača Ivana Ru-skoviča pripravilo zahtevo po ekstradikdji (izročitvi). Ivo Trbovc, predstavnik oddelka za stike z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve, nam je povedal, da so na ministrstvu o dogodku in vpletenosti Omana v celotno zadevo dobesedno izvedeli Sele iz časopisov, in da jih nihče od italijanskih varnostnih organov še ni kontaktiral. Tudi če je za osumljenim razpisana mednarodna tiralica, ta včeraj do poznega popoldneva ni stopila v veljavo v Sloveniji Glede ekstra-dikdje, čeprav ima Oman diplomatsko imuniteto, pa smo se morali obrniti na ministrstvo za pravosodje, saj je to v njihovi domeni. Postopek mora potekati po diplomatski poti na najvišji ravni, nam je povedal Marjan Pogačnik, vendar nihče na ministrstvu ni vedel ničesar o kakršnikoli zahtevi italijanskih oblasti za izrotitvijo Omana. Nicholas Oman pa po besedah, predvidevamo, da gre za njegovo tajnico, ni bil dosegljiv, da bi povedal svojo zgodbo. (Z. P.) UBOJ NOVINARJEV RAI V SOMALIJI Pomembno vlogo v tej zgodbi ima tudi poslovnež somalskega porekla Omar Mugne, ki pogosto prebiva v Bologni, je pa menda tudi dober prijatelj nekdanjega predsednika italijanske vlade Bettina Craxija. Mugne je trenutno v Južnem Jemenu, preiskovalci pa menijo, da ima pomembno mesto v trgovini z orožjem med Vzhodno Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. O tej trgovini je pripravljala serijo oddaj tudi novinarka RAI Ilaria Alpi, ki pa so jo med pripravljanjem gradiva v Somaliji ubili. Skupaj z njo je izgubil življenje tudi snemalec Miran Hrovatin iz tržaškega dopisništva RAI. Mugne pa naj bi bil udeležen še v nekaterih drugih transakcijah z orožjem, predvsem, ko je šlo za prodajo v Nikaragvo in za znano afero z orožjem, ki je na koncu pripeljala do eksplozije v letalu PanAm, ki se je skupaj z več kot 250 potniki zrušilo pri škotskem mestecu Lockerbie. »NAPAKA« PREPRODAJALCEV Nedovoljena trgovina z orožjem je v svetu sicer dejavnost, s katero se uba- dajo preiskovalci v številnih državah. Pogosto se dogaja, da jo v posameznih državah tudi dopuščajo, še posebej, če gre za kakšne posebne interese. V zadnjih nekaj letih, ko so številne tovarne za proizvodnjo orožja prišle v težave, poznamo veliko primerov, ko so z orožjem trgovali tudi na državni ravni. Temeljna napaka preprodajalcev orožja pa je, če poskušajo začeti trgovati z različnimi radioaktivnimi materiali kot so denimo plutonij ali osmij. Takrat ne gre več le za zaslužke, temveč za varnost v širšem smislu, saj je s temi materiali mogoče sestaviti tudi amaterske in manj amaterske jedrske bombe ali izstrelke. V takšnih primerih so vsi drugi interesi manj pomembni in tudi ni težav, ko gre za sodelovanje policij iz različnih držav. To velja tudi za primer, ki ga opisujemo, saj je bolj ali manj očitno, da je šlo za trgovanje z radioaktivnimi materiali. Po razpadu Sovjetske zveze je bilo v zadnjih nekaj letih več poskusov (uspešnih in neuspešnih) prodaje osmija in plutonija in s tem so se ukvarjale policije več držav, predvsem pa Nemčije, ZDA, Italije in Francije. Milan Osredkar NOVA PROMETNA ZAKONODAJA NA HRVAŠKEM / VISOKE DENARNE KAZNI Previdno po hnraških cestah Nekateri bodo ostali brez denarja in brez vozniških dovoljenj ZAGREB - Slovenski zakon o varnosti cestnega prometa je tik pred drugim branjem v državnem zboru, in bo, ko bo sprejet, povzročil precej preglavic voznikom, ki prometnih pravil ne bodo spoštovali. Podoben zakon so na Hrvaškem že sprejeli in ta začne veljati s 1. julijem, se pravi v času glavne turistične sezone, ko se bo po hrvaških cestah vozilo tudi precej Slovencev. Zato je več kot smotrno, da vas opozorimo na nekatera nova prometna pravila, ki jih bo treba spoštovati, kajti v nasprotnem bo treba odšteti kar nekaj kun za kazni. Največja novost so vsekakor kazenske točke, tako kot v slovenskem zakonu, vendar te naj ne bi dobiva-li tujci, ki so le obiskovalci Hrvaške. Hrvaški državljani pa bodo morah po zbranih petih kazenskih točkah plačati kazen in se celo za nekaj časa posloviti od vozniškega dovoljenja, poleg tega bo za prekrškarje obvezen tudi obisk predavanj o vami udeležbi v prometu. Ce se predavanj ne bodo udeležili, bodo morali odšteti petsto hrvaških kun (približno 12.500 tolarjev) in začasno bodo ostah tudi brez vozniškega dovoljenja. Sedem kazenskih točk pomeni odvzem vozniškega dovoljenja za tri mesece in vnovičen izpit s področja poznavanja prometnih pravil. Novost zakona o varnosti cestnega prometa je tudi nižja največja dovoljena hitrost na cestah v naselju ter regionalnih in magistralnih cestah. Tako boste skozi naseljena mesta lahko vozifi le do petdeset ki- lometrov na uro. Na cestah zunaj naselja pa bo po novem največja dovoljena hitrost osemdeset kilometrov na uro. Na magistralnih cestah je hitrost omejena na sto kilometrov na uro, na avtocestah pa je najvišja dovoljena hitrost ostala nespremenjena -130 kilometrov na uro. Nova zakonska določila o varnosti cestnega prometa vključujejo obvezno uporabo kratkih luči tudi čez dan. To določilo zakonodajalec utemeljuje z izkušnjami drugih evropskih držav, kjer se je število prometnih nesreč, zaradi dnevne uporabe luči, zmanjšalo tudi do deset odstotkov. Med novosti sodi tudi določilo, da ima uradna oseba pravico takoj odvzeti vozniško dovoljenje za tri mesece tistim vozni- kom, ki so zavestno storili prekršek, kot na primer vožnja pod vplivom alkohola, odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, za petdeset kilometrov na uro hitrejša vožnja od dovoljene in za pobeg s kraja prometne nesreče. Predlagane denarne kazni so usklajene z višino kazni po zakonu o prekrških, in te so, kot pravijo na Hrvaškem, precej visoke. Za dokaj zanemarljive prekrške boste morali odšteti 50 kun (približno 1300 tolarjev), za večje, ki pa nimajo za posledico prometno nesrečo pa tudi do petsto kun (približno 12.500 tolarjev). Za povzročitev prometne nesreče je najvišja predpisana kazen štiri tisoč kun (sto tisoč tolarjev). Pravne osebe pa lahko tvegajo kazen v višini 25.000 kun. V večjem delu predlaganih kazni za prekrške se predvideva, da bo prekr-škar kazen plačal takoj (mandatne kazni), le izjemoma naj bi to počel s položnico. Poleg omenjenih prekrškov bodo policisti začeli tudi s poostrenimi kontrolami glede uporabe varnostnega pasu, saj je to dokaj kritično področje na Hrvaškem. Od vseh udele- žencev v prometu, naj bi tega uporabljalo le 24 odstotkov. Predvidena kazen je sto kun oziroma 2500 tolarjev. Enaka denarna kazen je predvidena tudi za prekoračitev hitrosti do deset kilometrov na uro v naseljih in do trideset kilometrov na uro na cestah zunaj naselij. Neuporaba kratkih luči bo neprevidnega voznika olajšala za petdeset kun, toliko pa bo moral odšteti tudi voznik mopeda ali motorja, ce ne bo uporabljal zaščitne čelade. Ce je voznik s svojo vožnjo povzročil splošno nevarnost na cesti ali prometno nesrečo se poleg kazni (500 kun) kaznuje tudi s kazenskimi točkami, čemu sledi tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Priredila Zora Peruško GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: danes, 4. t. m., ob 20. uri (red A): Verdijeva opera »La Traviata«. Dirigent Tiziano Severini. Režija Ulisse Santicchi. Mednarodni festival operete 1996 V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Krei-slerja - ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brown; od 14.7.' do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste.Predprodaja vstopnic za vse predstave od danes, 4. t. m. dalje pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). GORICA Kulturni dom V nedeljo, 9. t.m., ob 16.00 - Zaključna prireditev slovenske nižje srednje Sole I. Trinko iz Gorice. KOROŠKA CELOVEC Mladinski dom: danes, 4. t.m., ob 20.30 -Dramska kolaža »Stol«, nastopajo dijakinje in dijaki Mladinskega doma. BOROVLJE Pri Cingelcu: jutri, 5. t. m., ob 19. uri nastop gojencev Glasbene Sole, oddelek Borovlje. GLOBASNICA Ljudska Sola: jutri, 5. t. m., ob 19. uri nastop gojencev Glasbene Sole, oddelek Šmihel in Globasnica. GMUND/SOVODNJE Na gradu: V Četrtek, 6. t.m., ob 10.30 - Gostovanje gledališke skupine z gimnazije iz Most z Molierovim delom »Opla-Hoppala«; v petek, 7. t. m., ob 22. uri: Felix Mitterer: Krach im Hause Gott (Zdrahe v božji hiši), gostuje Teatr brez... iz Šentjanža v Rožu. ŠENTJANŽ V ROŽU K&K center: v soboto, 8. t. m., ob 20. uri koncert skupine Ausser Hardbradler. ZGORNJE BOROVLJE Pri Ledincah na Fridlnovem skednju: v soboto, 8. t. m., ob 20.30 koncert in predstavitev CD »Brez meja - Grenzenlos«. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: v Četrtek, 6. t. m., ob 18.00 - Volitve v Rusiji 16.6. -Srečanje z novinarjema D. Volčičem in P. Rumizem. Trg Unita: Od 6. do 16. junija bo zaživel »Trg Guttenberg« z neštetimi knjigami, razstavami. srečanji z avtorji, stripi in skeči. GORICA Kulturni dom Od 6. do 8. junija bo v Kulturnem domu v Gorici - Mednarodni simpozij - Evropska skupnost: Vloga in perspektive, ki ga prireja Accademia Europeistica. TRST Glasbena matica - šola »M. Kogoj« V Četrtek, e.junija, ob 20.30 v Evangelican-sko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop Šolskega godalnega orkestra. Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 Koncertna sezona se bo zaključila 13.6., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti gledališča Verdi V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 klavirski recital Emre Sen; 17. t. m. klavirski recital An-drea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Ro- berta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda.Predprodaja vstopnic od danes, 4. t. m. dalje pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Dvorana Tripcovich V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva Predprodaja vstopnic od danes, 4. t. m. dalje pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5) Trieste Prima: v Četrtek, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil orkester Suono&Oltre. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepSih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Galerija Tribbio 2: na ogled je razstava slikarja Gordona Breckenridge, ki bo trajala do 7.6. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione«. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078» Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): V Četrtek, e.junija, ob 18.30 - odprtje razstave beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence...! doni speak about silence« in se deli v tri faze: prva Pagine bianche - 6.6., druga Mort-Amour-22.6. in tretja Scritto sul corpo 5.7. BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. Kulturni dom: do 10. junija je na ogled razstava novogoriškega slikarja Etka Tutte po običajnem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije). BELJAK Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). Galerija Holzer: razstavlja VValter Maisterl. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je Fotorazstava »Asser-vate-Auschwitz, Buchenvvald, Yad Vashem* - Naomi Teresa Samon. TINJE Galerija Tinje: svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner. BILCOVS Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige. ŠPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser: do 29. junija je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madeyski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti -motivi iz Trsta, Tre viša, Gradeža in Benetk. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 IZJEMNI gostovanji litvanske gledališke skupine v režiji svetovno priznanega režiserja Eimuntasa Nekrošiusa (foto): Danes, 4. junija, ob 20. uri: A. S. Puškin: MOZART IN SALIERI. KAMNITI GOST. KUGA, za IZVEN in KONTO. Jutri, 5. junija, ob 20. uri: A. P. Cehov: TRI SESTRE. Obe predstavi bosta simultano prevajani - bere igralec Aleš Valič. Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Petek, 7. junija, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN. Sobota, 8. junija, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. J. Strauss ml: NETOPIR Jutri, 3. junija, ob 15. uri. RAZPRODANO! MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 4. junija, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. Jutri, 5. junija, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI D in IZVEN. Petek, 7. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 8. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Četrtek, 6. junija, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Četrtek, 6. junija, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjevo 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 Četrtek, 6. junija, ob 20. uri: Jose Navas: FLAK, CELESTIALES, VVHILE VVAITING, POSTDATA, 1992-95. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681 T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Danes, 4. junija, ob 20. uri, za abonma RDEČI in IZVEN. Jutri, 5. junija, ob 20. uri, za abonma RUMENI in IZVEN. Petek, 7. junija, ob 20. uri, za abonma PETEK 2 in IZVEN. Sobota, 8. junija, ob 20. uri, za abonma SOBOTA 2 in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Amaterski mladinski oder: LIZISTRATA. Četrtek, 6. junija, ob 20.30, za IZVEN.__________ Roberto M. Cossa N0NA Režiser Osvaldo Bonet Sreda, 5. junija, ob 14.30. Gostovanje v Kopru. Petek, 7. junija, ob 20.30, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 8. junija, ob 20.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. CANKARJEV DOM Danes, 4. junija, ob 22. uri: COMPAGNIE MAGUY MARIN: MAY B. Plesno gledališče, Francija. EXODOSv CD Četrtek, 6. junija, ob 22. uri: Iztok Kovač: EN KNAP: STRUNA IN ZELO - PRVI DOTIK. Sodobni ples, Slovenija. Glasba Četrtek, 6. in petek, 7. junija, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I IN II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Tetsuji Honna. Solistka: Monika Leskovar, violončelo. Program: R. Strauss, KRIŽANKE lig francoske revolucije 7. Liubliana Jutri, 5. junija, ob 21. uri: Večer ciganske glasbe: SANDOR DEKI LAKATOS. Četrtek, 6. junija, ob 19. uri: ROCK FEST SOU 96 Nastopajo: ZABRANJENO PUSENJE in ELVIS J. KURTOVIC (Sarajevo), PERO LOVŠIN IN VITEZI OM'A (Ljubljana), LET 3 (Reka), DEMOLITION GROUP (Krško), HEAVY LES VVANTED (Ljubljana), HIC ET NUNO (Vrhnika). 18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAK. KLUB B-51 Gerbičeva 51 a. Ljubljana 11. junija, ob 23. uri: nastop skupine DILDO VVARHEADS iz Belgije. P. L Čajkovski, R. Schumann. Nedelja, 9. junija, ob 20. uri: FOLKLORNA SKUPINA LADO: MI NOSIMO ZELEN VENCEC. Predstavitev ljudskih plesov in pesmi Hrvaške. Film Petek, 7., sobota, 8., ponedeljek, 10. in sobota 15. junija, ob 17. uri in 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser: Emir Kusturica. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 7. junija: nastop skupine VVARDANCE iz Anglije. Sobota, 8. junija: LOLITA (SLO), BUCKVVHEAT ZYDECO (ZDA). Križanke, Ljubljana, ob 20.30. HUUN-HUUR-TU (Tuva, Rusija). Grad Podsreda, Podsreda, ob 20.30. GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a. Maribor Jože Šubic Slike. Razstava bo na ogled do 28. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Lidia Asta HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junija. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC LAMUTOV LIKOVNI SALON KOSTANJEVICA NA KRKI V galeriji je do 17. junija na ogled razstava del MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija. INSTITUT JOŽEF STEFAN Ljubljana Vida Slivniker BelantiC Slike Razstava bo na ogled do 13. junija. DRUŠTVO SLOVENIJA- RUSIJA prireja veCer z Miho Lamprehtom o predvolilni Rusiji. VeCer s filmom bo danes, 4. junija, ob 18. uri v dvorani Krke v Ljubljani, Dunajska 65. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA RAZSTAVE GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Liubliana Veljko Toman Slike Otvoritev razstave bo dane, 4. junija, ob 19. uri. akademskega slikarja Jožeta Marinča. KOLESARSTVO / PO ITALIJI TENIS / ROLAND GARROS 16. etapo osvojil Ukrajinec Gončenkov Tonkov ubranil roza majico Nemec Stich izločil favorita Muster klonil po štirih setih - Izpadla tudi Hrvat Ivaniševič in Šved Edberg LAUSANNE - Kolesarji iz nekdanje Sovjetske zveze so Se naprej med protagonisti kolesarskega gira, ki tudi včeraj ni povsem izpolnil pričakovanj. Zmagal je Ukrajinec Gončenkov, Rus Tonkov pa je brez težav ubranil roza majico. Na začetku včerajšnje etape s ciljem v Švici so se kolesarji leno povzpeli do predora Gran San Bernardo (s povprečno hitrostjo 33 km na uro), dirka pa se je razvnela med spustom proti Veveyu. Glavnini je pobegnila skupina devetnajsatih kolesarjev,“med katerimi je bil tudi kasnejši zmagovalec. Na vmesnem letečem cilju po 130 km je zmagal Sprinter Abdužaparov, glavnina s Tonkovom pa je kolesarila s 3 minutami 25 sekundami zaostanka. Na vzponu 2. kategorije Sommet de Savigny so največ pokazali Hodge, Imboden, Puttini, Pelli-cioli, Scirea in Casarotto, a za njimi se je podal Gončenkov, jih prehitel in na vrh prispel z 18 sekundami prednosti. To prednost je nato še povečal do 40 sekund, na koncu pa je zmagal z dvajsetimi sekundami prednosti. V nedeljski etapi od francoskega Briancona do Aoste v Italiji v dolžini 224 km je zmagal Gianni Bugno. Bugno, ki je Giro dobil leta 1990, je bil najboljši v Sprintu šesterice, ki je ušla približno 50 kilometrov pred ciljem. Drugo mesto je zasedel njegov rojak Francesco Casagrande. »Nisem Sprinter, zato sem z etapno zmago toliko bolj zadovoljen,« je na cilju povedal 32-letni Bugno, ki je pred 15. etapo zaostajal za Tonkovom že za 40 minut in je zasedal 54. mesto. »V skupnem seštevku sem zelo zaostal, a sem Se zmeraj v dirki in bom svoje navijače poskušal razveseliti še s kakšno etapno zmago,« je povedal Bugno. Vrstni red 16. etape (Aostal - Lausanne, 180 km): 1. Gončenkov (Rus) 4.47:30 s povprečno hitrostjo 37, 5 km na uro; 2. Imboden (Svi) +20 sek.; 3. Puttini (Svi); 4. Casagrande (Ita) +1:08; 5. Zanette (Ita); 6. Simeoni +1:15; 7. Saligari (Ita) +1:26; 8. Ja-skula (Pol); 9. Casarotto (Ita) +1:41; 10. Pellicioli (Ita) +2:00; 11. Hodge (Avs) +2:11; 12. Olano (Spa) ’3:09; 13. Rebellin (Ita); 14. Robin (Fra); 15. Ugurmov (Rus); 16. Tonkov (Rus); 17. Berzin (Rus), 18. Richard (Svi); 19. Herve (Fra); 20. Zaina (Ita); 23. Chiappucci (Ita); 75. Bugno (Ita) +11:15. Skupni vrstni red (po 2.830 km): 1. Tonkov (Rus) 72:01:34; 2. Ugru-mov (Rus) +20 sek.; 3: Zaina (ita) +38; 4. Rebellin (Ita) +44; 5. Gotti (Ita) 1:14; 6. Fausitini (Ita) 1:15; 7. Olano (Spa) +1:27; 8. Berzin (Rus) +1:41; 9. Chiappucci (Ita) + 3:00; 10. Cefer (Kaz) +2:10; 11. Buenahora (Kol) +2:15; 12. Robin (Fra) +2:43, 13. Richard (Svi) +2:5.9; 14. Zberg (Svi) +3:05; 15. Cenghial-ta (Ita) +3:27; 16. Herve (Fra) 3:41; 17. Totsching (Avt) +4:50; 18. Dotti (Ita) +5:34; 19. Laddomada (Ita) 5:50; 20. Pulnikov (Ukr) +6:27; 27. Gončenkov (Rus) +12:14. Stich presenetil Mustra PARIZ - V 4. krogu odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu se je moral posloviti tudi drugi nosilec in branilec naslova Avstrijec Thomas Muster. S 3:1 ga je premagal Nemec Michael Stich, ki se je šele v zadnjem hipu odločil, da nastopi na igriščih Roland Garros. Stich, ki je imel hude težave z ahilovo tetivo, tako da je njegova kariera visela na nitki, je po tekmi dejal: »To je moja največja zmaga v karieri. Premagati Mustra v Parizu je res enkratno.« To je šele četrti poraz Avstrijca na pesku v zadnjih dveh letih (letos ga je premagal samo mladi Spanec Moya), ob tem da je letos obranil vse lanške naslove, le najprestižnejšega mu ne bo uspelo. Od nosilcev se je poslovil tudi Hrvat Goran Ivaniševič (5. nosilec), ki je po uri in 20 minuath izgubil proti Nemcu Bemdu Karbacherju (šele 59. igralec na svetu) s 6:3, 6:1 in 6:2, ter Čilenec Marcelo Riso (9. nosilec), katerega je premagal domačin Cedric Pioline s 6:4, 6:1 in 6:2. Izpadel pa je tudi ljubljenec Parižanov Stefan Edberg, ki ga je izločil Švicar Marc Rosset. Tretja nosilka Španka Conchita Martinez je premagala Južnoafričanko Amando Coetzer s 6:2 in 6:3 in se kot zadnja uvrstila v četrtfinale ženskega dela turnirja Izidi, moški (osmina finala): Bernd Karbacher (Nem) - Goran Ivaniševič (Hrv, 5) 6:3, 6:1, 6:2, Michael Stich (Nem, 15) -Thomas Muster (Avt, 2) 4:6, 6:4, 6:1, 7:6 (7:1), Cedric Pioline (Fra) - Marcelo Rios (Cii, 9) 6:4, 6:1, 6:2, Marc Rosset (Svi, 14) - Stefan Edberg (Sve) 7:6 (7:4), 6:3, 6:3. Zenske (osmina finala): Conchita Martinez (Spa, 3) - Amanda Coetzer (Jar, 14) 6:2, 6:3. četrtfinalni pari: StefS Graf (Nem, 1) - Iva Majoli (Hrv, 5), Conchita Martinez (Spa, 3) - Lind-say Davenport (ZDA, 9), Karina Habsudova (Sik,) -Arantxa Sanchez (Spa, 4), Jana Novotna (Ceš, 10) - Monika Seleš (ZDA, 1). Katarina Srebotnik izpadla PARIZ - Slovenska teniska igralka Katarina Srebotnik je izgubila v prvem krogu mladinskega turnirja. Premagala jo je Kanadčanka Cristina Popescu s 6:4 in 6:4. KOŠARKA / FINALE NBA Seattle drugi finalist Prva tekma proti Chicago Bulls jutri ponoči SEATTLE - V sedmi in odločilni tekmi polfinala NBA prvenstva je Seattle tesno premagal Utah in si tako priboril vstopnico za letošnji finale, kjer se bodo Sonicsi pomerili z Bullsi iz Chicaga. Po pričakovanju je bilo srečanje zelo napeto in izenačeno, obe peterki pa sta se bolj izkazali v obrambi kot v napadu. Po dobrem Startu Jazzi niso znali zaustaviti para Kemp-Payton, ki sta Sonicsom omogočila, da so sklenih polčas v vodstvu s 44:41. V nadaljevanju so domači košarkarji povišali razliko na 8 točk, Karl Malone in Stockton pa sta nadoknadila zamujeno in vse se je odločilo v zadnjih dveh minutah, ko je Kemp zadel proste mete, Malone pa jih je 13 sekund pred koncem zgrešil in Seattle je lahko dolgo v noč proslavljal svoj tretji vstop v finale NBA prvenstva. Seattle (1) - Utah (3) 90:86 (4:3 v zmagah) S: Kemp 26 točk, 14 skokov, Payton 21, Schrempf 15, Havvkins 14; U: K.Malone 22 (8:22 iz igre, 6:12 pm), Stockton 22, Russell 13 Finale Chicago - Seattle se bo pričel jutri ponoči. V prvih dveh tekmah bo prednost domačega igrišča imel Chicago. (VJ) FORMULA 1 / VELIKA NAGRADA ŠPANIJE Schumacher osvojil prvo zmago s ferrarijem V dežju se je Nemec najbolje znašel - Damon Hill zletel s proge v 12. krogu - Na 2. mestu Villeneuve BARCELONA - Nemec Michael Schumacher (na sliki AP) je z zmago na dirki formule 1 za veliko nagrado Španije v Barceloni dosegel svojo prvo zmago za moštvo Ferrarija. Drugi je bili Francoz Jean Aleši v Benettonu, tretji pa Kanadčan Jacques Villeneuve v VVilliamsu. Vodilni v točkovanju za svetovno prvenstvo Britanec Damon Hill je zletel s proge, a je vseeno zadržal vodstvo v skupnem seštevku. Dirka v Barceloni je imela zelo podoben potek kot prejšnja pred dvema tednoma v Mona-cu, s to razliko, da so na stopničkah tokrat stali dirkači, ki tja tudi realno sodijo. Dirka je minila v zelo težkih razmerah, saj je vseskozi deževalo, mokra proga pa je bila tudi usodna za večino od 14 dirkačev, ki dirke niso končali. V 12. krogu se je poslovil Damon Hill, ki je na ciljni ravnini izgubil oblast nad vozilom in končal v zaščitni ograji. 2e pred tem je dvakrat zletel s steze, a se mu je obakrat uspelo vrniti na progo. Na Startu se je najbolje znašel Jacques Villeneuve, ki je prehitel Damona Hilla, slednjega pa je ugnal tudi Jean Aleši. Poz- nejši zmagovalec Michael Schu-maher je na Startu močno zaostal in bil po prvem zavoju šele osmi, a je kaj kmalu postalo jasno, da mu tokrat nihče ne bo kos. Najprej je prehitel Gerhar-da Bergerja, v dveh krogih nadoknadil osem sekund zaostanka za vodilnima Villeneu-veom in Alesijem ter do 12. kroga oba tudi prehitel. Koliko boljši je od vseh ostalih je nato dokazoval iz kroga v krog prav do konca dirke, saj je večino krogov prevozil od tri do štiri sekunde hitreje od ostalih, čeprav mu je že sredi dirke začel nekoliko nagajati motor. V cilj je pripeljal 45 sekund pred Alesijem, čeprav se je v boksih ustavil dvakrat, ostali pa le po enkrat. Med vodilnimi je do edine spremembe prišlo med postanki v boksu, ko je Jean Aleši prehitel Jacquesa Ville-neuvea. »Pravzaprav nimam nobene razlage, zakaj smo bili toliko hitrejši od ostalih. Na treningih je bil avto zelo težko vodljiv, na jutranjem ogrevanju v dežju pa je naenkrat postal odličen,« je po zmagi dejal Schumacher, ki sam pač ni ho- tel naravnost povedati, da je bil tokrat on sam s svojimi sposobnostmi tisti, ki je Ferrari ju privozil tako veliko prednost. Izidi: 1. Schumacher (Nem, Ferrari) 1.59:49.307 (povprečna hitrost: 153.785 km/h), 2. Aleši (Fra, Benetton - Renault) +45.302, 3. Villeneuve (Kan, VVilliams - Renault) +48.388, 4. Frentzen (Nem, Sauber - Ford), 5. Hakkinen (Fin, McLaren -Mercedes) oba +1 krog, 6. Diniz (Bra, Ligier - Mugen Honda) +2 kroga.Skupno: 1. Hill 43 točk, 2. Villeneuve in Schumacher 26, 4. Aleši 17, 5. Panis 11, 6. Coulthard 10, 7. Irvine 9, 8. Hakkinen 8, 9. Barrichello in Berger 7. Konstruktorji: 1. VVilliams - Renault 69, 2. Ferrari 35, 3. Benetton - Renault 24, 4. McLaren - Mercedes 18, 5. Ligier - Mugen-Honda 12. Naslednja dirka bo 16. junija v Montrealu za VN Kanade. (S. D.) NOVICE Macchiutova prva v Bologni Po nedavnem uspešnem nastopu na državnem prvenstvu (druga na 100 m z ovirami in tretja v štafeti 4x100 m) se je slovenska atletinja Margaret Mac-chiut vrnila v Bologno, kjer je sodelovala na mednarodnem mitingu »Alba Matter Studiorum« v priredbi tamkajšnjega CUS-a. Na mitingu je nastopilo mnogo dobrih italijanskih in tujih atletov, žal pa je veter zelo oviral nastope v nekaterih disciplinah, zlasti v tekih. Mlada Macchuotova je vsekakor na 100 m z ovirami zmagala s časom 13, 75 in za sabo pustila tudi Rusinjo Irmo Gorodijo. Margaret Mac-chiut in Claudia Coslovich, obe sta članici Sisporta Fiat, bosta 11. in 12. junija v Milanu nastopili na ekipnem državnem prvenstvu (A. Lasič) Znani vsi udeleženci Atlante Izžrebali tudi skupine OSAKA - V japonski Osaki, kjer se je včeraj končal še zadnji odbojkarski kvalifikacijski turnir za ženske, so izžrebali tudi predtekmovalne skupine za moški in ženski olimpijski turnir v Atlanti. »Azzur-ri«, svetovni in evropski prvaki, so uvščeni v skupino B, kjer bodo nastopile tudi selekcije Nizozemske, Rusije, Južne Koreje, ZR Jugoslavije in Tunizije. V skupini A pa so branilci olimpijskega zlata iz Barcelone odbojkarji Brazilije ter ZDA, Kuba, Bolgarija, Argentina in Poljska. Obe skupini sta močni, čeprav je na papirju težja skupina A, kjer bo pravi evropski obračun, medtem ko bo v skupini B ameriški. »Azzurrl« bodo prvo tekmo odigrali proti Južni Koreji 21. julija, sledijo tekme s Tunizijo (23. julija), z Nizozemsko (25. julija), Rusijo (27. julija) in ZR Jugoslavijo (29. julija). V četrtfinale, ki bo na sporedu 31. julija, se bodo uvrstih štiri prvouvrščene ekipe, polfinale bo 2. avgusta, odločilne tekme za odličja pa 4. avgusta. Japonska, Nizozemska, Ukrajina na ženskem olimpijskem turnirju Ze pred včerajšnjim zadnjim krogom kvalifikacijskega turnirja ženskih odbojkarskih reprezentanc v Osaki so bile znane zadnje tri potnice za Atlanto -Japonska, Nizozemska in Ukrajine. V zadnjem kro-go je Sesterka Hrvaške po izenačenem boju s 3:2 premagala reprezentanco Ukrajine, vendar to ni bilo dovolj za napredovanje. Hrvaticam za Atlanto ne bi zadostovala več niti zmaga s 3:0, saj imajo slabšo razliko v nizih. Z zmago so se od turnirja poslovile tudi evropske prvakinje Nizozemke, ki so proti Italijankam izgubile le niz, Bolgarke, ki so ugnale sosede Romunke, in gostiteljice, ki so si z zmago proti Tajvankam, prislužile celo prvo mesto. V Osaki so izžrebali tudi predtekmovalne skupine ženskega olimpijskega turnirja. V skupini A so ZDA, Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Nizozemska in Ukrajina; v skupini B pa Kuba, Brazilija, Rusija, Nemčija, Peru, Kanada. Izidi 7. kroga: Bolgarija - Romunija 3:0, Nizozemska - Italija 3:1 (15:8, 11:15, 15:10, 15:6), Hrvaška -Ukrajina 3:2 (15:5, 15:10, 13:15, 10:15, 15:11), Japonska - Tajvan 3:0; končni vrstni red: 1. Japonska (19:4) 13, 2. Nizozemska (20:5) 13, 3. Ukrajina (17:8) 12, 4. Hrvaška (15:11) 12, 5. Bolgarija (11:14) 10, 6. Italija (9:15) 9, 7. Romunija (4:19) 8, 8. Tajvan (2:21) 7. (MAn) Totoscommesse šele leta 1999 RIM - Po srečanju s podpredsednikom vlade Valterjem Veltronijem je predsednik Conija Mario Pe-scante sporočil, da pred 1999. letom ni pričakovati uvedbe nove športne stave Totoscommesse. Delež ilegalnih športnih stav v Italiji se je v letošnjem letu povečal za tisoč milijard lir (skupno štiri tisoč letno), toda za uvedbo nove stave, ki naj bi oživila prazne blagajne športnih zvez, bo po vladnem dekretu potreben mednarodni natečaj za upravljanje igre. Venezuela in Čile 1:1 RIGALI - V kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1998 v Franciji je Tunizija v gosteh s 3:1 premagala Ruando. V Caracasu sta se pomerila tudi Venezuela in Čile in se razšla neodločeno 1:1 (1:0). Ostah izidi: Ekvador - Argentina 2:0, Urugvaj - Paragvaj 0:2, Peru -Kolmbija 1:1, ZRJ - Malta 6:0 (Miloševič 2, Mijato-vič, Stojkovič, Savičevič 2), Norveška - Azerbajdžan 5:0, Kenija - Alžirija 3:1, Togo - Senegal 2:1, San Marino - Wales 0:5, Fidenzia ni več RIM -Zaradi srčne kapi je v 68. letu starosti umrl bivši predsednik odbojkarske zveze Manlio Fiden-zio. Nogometne stave: Italija bo na EP osvojila drugo mesto LONDON - Ce se bodo uresničili napovedi iz nogometnih stav, bodo »azzurri« na zaključnem delu evropskega nogometnega prvenstva osvojili drugo mesto. Pred njimi je Nemčija, s katero so bili do nedelje skupaj na prvem mestu. Zdaj na stavnicah dajejo Nemce za favorite s 4:1, Italija je druga s 5:1, tretja pa Anglija s 7:1. Napovedi glede najboljših strelcev pa so sledeče. Največ možnosti pripisujejo Nizozemcu Kluivertu, pred Nemcem Klinsmannom in Italijanom Rava-nellijem. ITALIJANSKA B LIGA h Tudi Bologna in Reggiana že napredovali v A ligo Četrti prvoligaš znan šele v zadnjem kolu Po Veroni sta si mesto v italijanski nogometni A ligi kolo pred koncem B lige zagotovili tudi Bologna in Reggiana, o Četrtem prvoligašu pa bo odločalo zadnje kolo. Kandidata sta Perugia in Salemitana. Zelo hud pa je boil na začelju. Pistoiese je že izpadel, »vroče« pa je Se kar za sedem ekip. IZIDI 37. KOLA: Ancona - Pistoiese 1:0, Avellino - Pescara 1:2, Bologna - Chievo 1:0, Brescia - Perugia 1:1, F. Andria - Cesena 1:0, Foggia - Cosenza 1:0, Reggina - Lucchese 2:0, Salemitana - Palermo 2:1, Venezia - Genoa 2:2, Verona - Reggiana 0:1. VRSTNI RED: Verona 63, Bologna 62, Reggiana 61, Perugia 58, Salemitana 57, Lucchese 51, Genoa, Cesena, Palermo in Pescara 49, Cosenza in Foggia 48, F. Andria in Venezia 45, Chievo in Reggina 44, Brescia in Avellino 43, Ancona 42, Pistoiese 32. PRIHODNJE KOLO: Cesena - Brescia, Chievo - Avellino, Cosenza - Bologna, Genoa - F. Andria, Lucchese -Foggia, Palermo - Ancona, Perugia -Verona, Pescara - Salemitana, Pistoiese - Venezia, Reggiana - Reggina. PLAV OFF Breg tudi v naslednji sezoni v 3. AL Poraz s Sagradom Breg - Sagrado 1:2 (0:0) Strelci: Naldi (52’), Pian (87’), avtogol Pao-letti (90’) BREG: Cecchini, Paoletti, Laurica, Prašelj, Chermaz, Sancin, Švab (46’ Slavec), Buzzi, Šircelj, (77’ Camassa), Vuk, (67’ Olenik), Naldi. Brežani so v nedeljo doživeli že Četrti zaporedni poraz in bo tako tudi v prihodnji sezoni igral v 3. amaterski ligi. Srečanje se je zaCelo v znamenju domačinov, ki so v prvih petih minutah dvakrat zadeli vratnico (Švab in Šircelj). Cecchini je nato nekajkrat uspeSno posegel, Šircelj in ostali pa so zapravili vrsto ugodnih priložnosti. V 52. minuti je Naldi iz gneče pred nasprotnikovimi vrati dosegel vodilni zadetek. Zal je moral nato zaradi dvojnega opomina Buzzi v slačilnico, kmalu pa mu je sledil Kermac, ki je glasno protestiral zaradi prekrška nad Naldijem v gostujočem kazenskem prostora, katerega sodnik ni videl. Tri minute pred koncem so gostje izenačili, Slavec pa je dobil rdeti karton zaradi ugovarjanja. V 90. minuti pa je prišlo do nesporazuma med Cecchinijem in Paolettijem, žoga je zadela branilca in končala v mreži. (E.B.) KONČNI VRSTNI RED: Muzzanese 13, Ta-gliamento 9, Aurora 8, Sagrado 5, Breg, Mania-golibero in Savognese 4. PO SLABEM ZAČETKU NAPREDOVANJE V PROMOCIJSKO LIGO M. Žagan »Cilj dosežen prihodnost pa še negotova Naslednje leto za obstanek - Stroški bodo veliko večji Problem mladinske ekipe - Za združevanje malo možnosti Prvič v promocijski ligi! Ali tudi, v tretje gre rado. Po velikih, žal neizpolnjenih pričakovanjih zadnjih dveh sezon je Zarji letos vendarle uspel veliki met, napredovanje v promocijsko ligo. Sam začetek prvenstva resnici na ljubo ni kazal, da bo sezona ostala zapisana v društvenih analih z zlatimi Črkami. Negotova igra, veC porazov, ostavka trenerja Palcinija, ki jo je društvo zavrnilo, skratka, obetalo se je povsem anonimno prvenstvo. Najbolj klavrn trenutek je gotovo bil poraz v Remanzaccu z Auroro, najšibkejšo ekipo prvenstva. Odtlej pa so se Bazovci dobesedno prelevili: sedemnajst zaporednih tekem (do konca prvenstva) brez poraza, od tega osem zmag in devet remijev, zasluženo prvo mesto. Sezona se je tako končala zmagoslavno. Ne _____PO PRVEM LETU NASTOPANJA V PROMOCIJSKI LIGI_ G. Marson: »Pri Sovodnjah smo z obračunom izredno zadovoljni aaaKončno peto mesto, vendar dve tretjini prvenstva v boju za napredovanje, kup zadoščenj, eno, ali bolje rečeno samo dve grenki razočaranji (tudi kdor ni Einstein bo razumel, da govorimo o dveh derbijih z Juventino): v svoji prvi sezoni v promocijski ligi so So-vodnje še enkrat presenetile marsikaterega nogometnega privrženca. »Plavo-beli« so jeseni NOVICE SAK izpadel iz 2. zvezne lige CELOVEC - Čudež se ni zgodil. Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) iz Celovca se po enoletnem nastopanju v avstrijski 2. zvezni ligi spet vračajo v regionalno ligo (3. divizija). Slovenski nogometaši so v zadnjem kolu sicer v gosteh zmagali proti zadnjemu na lestvici Klingenbachu z 2:0, toda zmagal je tudi neposredni tekmec CelovCanov v boju za obstanek St. Polten (4:0 proti Flavia Solv) in tako izničil zadnje upe za obstanek v drugi najvišji avstrijski ligi. SAK je tako prvo leto gostovanja v 2. ZNL zaključil na 14. mestu in le za mesto zgrešil obstanek v ligi, z njim pa se morata iz 2. hge posloviti še oba gradiščanska kluba Obervvart in Klingenbach. Z osvojitvijo 14. mesta pa si je SAK zagotovil vsaj Se eno, čeprav minimalno možnost, da le Se ostane v 2. ligi. Avstrijska nogometna zveza je namreč trem dru-goligašem postavila rok, da najkasneje do 14. junija dokažejo, da so klubi finančno zdravi. V nasprotnem slučaju ne bodo dobih dovoljenja za nastop v drugo-ligaskem prvenstvu 1996/97. Kapetan SAK Marjan Sadjak, ki pa s takim razpletom ne računa, je po tekmi dejal, da so bili glavni vzroki za izpad iz lige slabi legionarji, ki niti niso dosegli ravni domačinov. »Odgovorno za izpad pa je vodstvo kluba, ki v zimskem premoru ni pravočasno ukrepalo in poskrbelo za dejansko krepitev moštva. Cilj SAK-a je zdaj osvojitev naslova prvaka v regionalni ligi in ponovno napredovanje v 2. najvišjo figo,« je še dodal Sadjak. Trener bo po vsej verjetnosti ostal Helmut Kirisits, ki je sredi prvenstva prevzel moštvo od dolgoletnega trenerja Ivana Ramšaka. (Ivan Lukan) Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 121 XI1 211 X1X1; DOBITKI: 13 (386 dobitnikov) 10.754.000 lir; 12 (9665 dobitnikov) 427.900 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 10-12-13-17-19-21-25-26; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 2.784.217.000 lir; 7 (266 dobitnikov) 7.850.200 lir; 6 (10.904 dobitniki) 190.500. Totip PRAVILNA NAPOVED: 12 2X XX XI IX 2X; dodatna dirka: 3-2; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 519.774.000 lir; 12 (12 dobitnikov) 43.314.000 lir; 11 (307 dobitnikov) 1.693.000 lir; 10 (3571 dobitnikov) 145.000 lir. začeli v velikem slogu in v prvih petih kolih poželi kar štiri zmage. Nato se je pri vrhu postopoma izluščila skupinica ekip - poleg Sovodenj še Sta-ranzano, Mossa, Rivi-gnano in seveda Juventi-na - ki so se za prvi dve mesti borili vse do 20. kola. Sele tedaj, s porazom v povratnem derbiju, so se Cupinijevim varovancem razblinile sanje o morebitnem napredovanju. .. »Sezona je vsekakor bila izredno pozitivna. S končno uvrstitvijo smo zelo zadovoljni, težko bi pričakovali kaj boljšega.,« je kratek pogovor začel predsednik Sovodenj Gianni Marson. Ali je res, da je bilo ob koncu sezone v ekipi nekaj nesoglasij med igralci? Ne glede na to, kakšni so načrti za naslednjo sezono? »O kakih nesoglasjih jaz res ne vem ničesar. To so le ”eakole“, ki občasno pridejo na dan. Res pa je, da bo v novi sezoni veC novosti. Sam sem društvenemu odboru sporočil, da ne bom veC kandidiral za predsedniško mesto. Kar se ekipe tiCe, je gotovo, da nas bo zapustil trener Angelo Cupini. Ima namreč kar precej ponudb, tudi iz višjih lig, smešno pa se mi zdi, da bi odšel k Mossi, kakor so poročali nekateri časopisi. Na njegovo mesto bo po vsej verjetnosti stopil igralec Paolo In-terbartolo (na sliki) , ki ze veC let igra pri nas in torej dobro pozna okolje. Moštvo bomo tudi nekoliko pomladili, saj smo že letos konec prvenstva dali možnost igranja veC igralcem naraščajnikov in mladincev, ki so se dobro obnesli. Sicer pa bomo o podrobnostih s tem v zvezi razpravljali šele po junijskem obenem zboru. Naj se tudi zahvalim ekipi, igralcem in trenerju ter odbornikom, ki so skozi vse leto nesebično stali ob strani društvu.« Kako se je sezona iztekla, kar se mladinskega delovanja tiče nam je nekaj več povedal Zdravko Kuštrin. »Letos sicer nismo dosegli izrazitejših uspehov, toda o triletnem sodelovanju z Mladostjo se lahko izrazim samo pozitivno. Prav zaradi tega smo z Dober-dobci odločili, da bomo to pogodbo tudi obnovili. V naslednji sezoni se bomo morda zaradi pomanjkanja igralcev žal eni izmed ekip naraščajnikov ali najmlajših morali odpovedati. Odprta ostajajo vrata tudi Juventini, s katero pomočjo bi morda le uspeli sestaviti ekipe v vseh mladinskih kategorijah. Detajle moramo še določiti, glede na uspehe zadnjih let pa bodo osnovne smernice ostale nespremenjene.« STATISTIČNI OBRAČUN: točke 46, 12 zmag, 10 remijev, 8 porazov, 32 danih, 28 preejtih golov. STRELCI: Tomizza 9, Goriup 7, Businelli 6, Zotti in F. Devetak 3, Fajt 2, Caporale in V. Pe-teani 1. (dk) bo torej vedno držalo, da se dan pozna jutru (zarji). Ljubiteljsko delo odbornikov pa je (žal) tako, da je Časa za počitek in v tem primeru za veselje malo, komaj se zaključi ena (pa čeprav še tako uspešna) sezona, že je treba misliti na naslednjo. Mirijan Žagar (na sliki) , predsednik Zarje, meni, da je naslednja sezona še zavita v meglo. »Zapustila sta nas dva odlična igralca, in sicer Adnan Osmanhodič in Paolo Gregorič. Res ne vem, kako ju bomo lahko enakovredno zamenjali. Ne glede na to pa je naš cilj sestaviti solidno moštvo, ki naj bi se brez teZav borilo za obstanek in še kaj veC, obenem pa bomo skušali ovrednotiti še kakega mladega igralca. Gotovo je doslej le to, da bodo shoški večji kot v minuli sezoni, ki smo jo tudi iz finančnega vidika uspešno izpeljali brez sponsorja. Prav pomoč kakega pokrovitelja bi bila v bodoče dobrodošla.« Vprašanje za milijon dolarjev: kako se boste s Primorjem zmenili za mladince? »Po nekaterih dogovorih naj bi mladinci prihodnje leto bili pod našim okriljem, ker smo paC prišli pred Primorjem, ProseCani pa od te kategorije, ki jo že veC let imajo samostojno, ne odstopajo. Toda mnenja sem, da moramo najti rešitev, ki bi ustrezala obema društvoma in predvsem mladim nogometašem.« Odgovor, ki bi po kratkem izračunu razpo- ložljivega igralskega potenciala nekako pomenil tole: Zarja mora v promocijski ligi imeti med šestnajsterico štiri igralce letnika ’76 ali mlajše. Na spisku so doslej Grgič, Lorenzi, Fabio Kočevar in Jurinčič, pridružil pa bi se jim lahko še kdo izmed letošnjih naraščajnikov. »Mislim, da pri nas pride v poštev tudi možnost, da ne bi imeli ekipe mladincev in plačali globo, kar bi morda pomenilo, da bodo mladinci igrali za Primorje.« Iz vsega tega je izhaja predvsem dejstvo, da je razpoložljivih sil vedno manj in jih je treba zato izkoristiti čim bolj racionalno. Do katere mere je torej aktualna možnost združevanja članskih ekip? »Lahko povem, da bomo v kratkem zaceli preurejati prostor okoli igrišča, saj bomo zgradili nove slačilnice, tribuno, bar, pokriti balinarski stezi in manjšo telovadnico. Zato je jasno, da je pod temi pogoji malo možno, da bi se Bazovica odpovedala svoji ekipi. Toda problem je v bistvu bolj splošen. Tako kot za nas, je tudi za Prosek malo verjetno, da bi se odpovedal taki stvarnosti kot je Primorje.« STATISTIČNI OBRAČUN: 58 točk, 17 zmag, 7 remijev, 6 porazov, 47 danih, 31 prejetih zadetkov. STRELO: Osmanhodič in Gregorič 11, Ravalico 8, Altarac 6, Tognetti in Ferluga 3, Tittonel 2, Sclaunich, Ispiro in Štrukelj 1. Dimitrij Križman Relativno visoke ocene za protagoniste napredovanja Robi Kočevar: Popularni »Zenga« je tudi letos prispeval svoj delež in potrdil, da je pravi mojster v branjenju enajstmetrovk Ocena 8. Maks Qgič: ZaCel je nekoliko negotovo, s časom pa je postal zelo zanesljiv. Miclau-cich je po derbiju v Bazovici imel zaradi Maksa nočno moro: Ocena 8. Massimo Dussoni: Letos se je preizkusil v več vlogah in vselej upravičil svoj sloves nepopustljivega branilca. Ocena 7/8. Peter Štrukelj: On je sicer vedno igral v isti vlogi, toda kot Dussoni je bil do nasprotnikov neusmiljen. Ocena 8. Roberto Ispiro: Letos se je zaradi obilice veznih igralcev preizkusil večinoma na mestu libera. Malokdo ima takega. Ocena 8. Marko Ferluga: »Buldožer« je na levem krilu kot vedno uničujoče, privoščil pa si je tudi marsikateri gol. Ocena 8. Robert Kalc: Neverjeten! Ima vedno poln rezervoar, toda še nikoli ga nismo videli, da bi se samo za hip ustavil pri Črpalki. Ocena 8/9. Michele Sclaunich: Vedno zagoreli Michele je letos bil nekoliko v senci ostalih tovarišev v vezni vrsti. Ocena 7/8. Mauro Tittonel: Prišel je šele novembra, a uveljavil se je kot izredno dragocen igralec. »Evrogol« z Opicino. Ocena 7/8. Armando Altarac: Na začetku je bil vse preveč živčen. Ko se je umiril je postal prva violina vezne vrste. Ocena 8/9. Stefeno Prisco: Ni igral veliko, saj je pred sabo imel izredno močno konkurenco. Ocena 6/7. Paolo Gregorič: Kot To- gnetti ni nameraval veliko igrati, a je v sili priskočil na pomoč... z obilnim ducatom golov. Ocena 8. Enrico Ravalico: Zaradi poškodbe dalj časa ni igral, toda kot ponavadi je dosegel lepo bero golov. Ocena 7/8. Paolo Tognetti: Kapetan tisočih bitk je na začetku sezone dal vedeti, da ne bo igral. Nato je njegov doprinos postal odločilen. Ocena 8. Adnan Osmanhodič: Vsi, ki so ga videli na delu, so si enotni v oceni: takega igralca pri nas še ni bilo. Njegove poteze so bile prava paša za oči. Skoda, da je odšel v Tuzlo.Ocena 9. (dk) ŠPORT Torek, 4. junija 1996 ODBOJKA / MEDNARODNI ZENSKI TURNIR OB 35. OBLETNICI SZ OLVMPIA H KOŠARKA / OD DANES V finalu Mariborčanke premagale Olympio Toda na turnirju so najboljši vtis zapustile prav Goričanke Latisana boljša od borovk - Organizatorji so se res potrudili Slovenski prvak, mariborski Infond Branik, je zmagovalec dvodnevnega mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja, ki ga je Športno združenje 01ympia priredilo v okviru praznovanj ob 35. obletnici ustanovitve tega našega goriškega društva. Organizatorji so naredili resnično vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi turnir Cimboljše uspel. Poskrbljeno je bilo za bogato nagrajevanje, po turnirju pa je bila ob telovadnici Slovenskega športnega centra na vrsti še prava šagra. Tudi izbira sodelujočih šesterk ne bi mogla biti bolj posrečena. Poleg slovenskega prvaka so povabili še edinega prvoligaša iz naše dežele Latisano in pa Bor Mer-cantile. Prav tu pa se je, žal, nekoliko zataknilo, saj sta oba najuglednejša gosta krepko razočarala. Predvsem velja to za Latisano, ki je v nasprotju z obljubami prišla v Gorico krepko pomlajena in je s porazom v sobotnem polfinalu proti 01ympii povzročila, da sta v nedeljo odpadla pričakovana »prvoligaški spopad« in slovenski goriško-tržaški derbi. Odbojkarski sladokusci pa niso mogli biti zadovoljni niti z nastopom Mariborčank. Se enkrat se je pokazalo, da je ženska odbojka v Sloveniji prava pepelka. Brez tujk in ene od sester Blažič ni slovenski prvak nic bistveno boljši od najboljših slovenskih šesterk na naši strani meje. Lahko rečemo, da je v finalu za 1. mesto premagal 01ym-pio samo zaradi izrazite fizične in višinske premoči na mreži, s tehnič- nega vidika pa je mogoCe celo zaostajal za Go-riCankami. Protagonistke Cetveroboja so bile prav igralke Mirande Kristančič, ki so v soboto strle odpor Latisane, v nedeljo pa so se veC kot dostojno upirale Infondu in vnovič dokazale (ne glede na priložnostne okrepitve), da so med našimi ženskimi šesterkami tista, ki je v zadnjih dveh letih v vseh pogledih pokazala najveCji napredek. V poprečnem malem finalu je Latisana premagala Bor Mercantile. Fur-lanke so zaigrale nekoliko boljše kot v soboto, bo-rbvke pa nekoliko slabše kot proti Mariboru, kljub temu pa premoC Latisane ni bila preveč očitna in tudi na tej tekmi je bila najveCja razlika v fizični premoti na mreži. Trener borovk Kalc je stalno imel na igrišCu po nekaj mladih igralk, ki še sodijo v kategorijo »deklic«, in je bil z njihovim nastopom zadovoljen. Med nagrajevanjemn se je predsednik SZ 01ym- pia Simon Komjanc zahvalil vsem za sodelovanje, nekaj priložnostnih misli pa je izrekel tudi predsednik pokrajinskega odbora FIFA V Bocciero. Ekipam so izročili pokale, nagradili pa so tudi tri posameznice. Najboljša po-dajaCica je bila Silvia Scussolin (Latisana), najboljša tolkaCica Staša Je-vranCie (Branik), najboljša igralka pa Erika Brisco (01ympia, na sliki). Izidi drugega dne, za 3. mesto: Record Cucine Latisana - Bor Mercantile 3:0 (15:11,15:4,15:13); za 1. mesto: Infond Branik -01ympia K2 šport 3:0 (15:10,15:11,15:12). KonCni vrstni red: 1: Infond Branik, 2. 01ym-pia K2 šport, 3. Record Cucine Latisana, 4. Bor Mercantile. (ak) Tudi Jadran TKB na 13. turnirju »Don Saiti« Jadran v popolni postavi Igrali bodo tudi mladinci ■ Danes zveCer se bo v telovadnici društva Don Bosco v Istrski ulici pričel 13. košarkarski turnir »Don Sarti«, ki je namenjen najboljšim tržaškim moštvom. V skupini A bodo nastopili Jadran TKB, Latte Car-so Servolana in Panauto Intermuggia, v skupini B pa Sgt Motonavale, Barcolana in Don Bosco. Ekipe v skupinah se bodo med sabo pomerile vsaka z vsako v dveh polčasih po 12 minutah tiste igre. Po naporni sezoni so jadranovci že bolj počitniško razpoloženi, vendar bodo danes predvidoma nastopih v popolni postavi (tisti, ki so zdravi, pravi športni vodja Marko Ban) in brez »zunanjih« okrepitev, ki jih sicer pravilnik turnirja dopušča, priložnost pa naj bi dobili tudi mladinci. Favorit za nastop v sobotnem finalu je, poleg Jadrana TKB, tudi Don Bosco, Čeprav si je konec tedna v tretji tekmi play offa proti moštvu Piove di Sacco tudi letos zapravil napredovanje v B2 figo. Spored turnirja, danes: Jadran - Panauto (20) , Panauto - Latte Garso (21), latte Carso -Jadran (22). Jutri: Don Bosco - Barcolana (20), Barcolana - Motonavale (21) , Motonavale - Don Bosco (22). Petek: tekme za 4. in 6. mesto (od 20. ure). Sobota: tekme za 3. in 1. mesto (od 20. ure). JADRANJE / REGATA TRST - BRIONI V PRIREDBI TRK SIRENA_ Regala je popolnoma uspela Pri Cupi se prebuja Dosaaka 420 Jadralni klub Sirena je pretekli konec tedna organiziral 11., že tradicionalno, regato za kajutne jadranice Trst -Brioni. 39 jadrnic Slovenije, Hrvaške ter Italije, porazdeljenih v pet kategorij, je v petek zveCer okrog 20.00 zaplulo v regatno polje ter usmerilo pramce proti Savudriji. Izpred Barkovelj se je ob polni luni tako Tržaški zaliv obarval s špinakerji, ki pa zaradi brezvetrja niso bili dovolj napolnjeni. Vsekakor so ob rahlem termičnem vetru tekmovalci ob polnoči preko- ODBOJKA / TROFEJA POKRAJIN Zmagi Trsta in Vidma V ekipah veliko Slovencev Trst med moškimi in Videm med ženskami sta zmagovalca Trofeje pokrajin za mladinske odbojkarske pokrajinske reprezentance. V moški konkurenci so moti merili fantje do 16. leta starosti, med dekleti pa so nastopile štirinajstletnice. V vseh štirih šesterkah je bilo veliko število naših odbojkarjev in odbojkaric, posebno velja to za žensko tržaško in goriško moško vrsto. Tudi kar se tiče strokovnjakov je bila naša odbojka dobro zastopana. Tržaška dekleta je vodil Mario CaC (koordinator Boris Žerjal), goriška pa Suzy Čeme (kordinator Ivo Devetak). Najbolj sta se trofeje lahko veselila borovca Patrik Sava-rin in Marko Mikolj, ki sta sodelovala v zmagoviti tržaški ekipi. Goriška dekleta so bila druga, tekmo z VidemCanka-mi pa so izgubile za las. V ekipi so bile tudi valovke Aleksija Ambrosi (kapetanka), Diana Brisco in Tamara Visintin in vse so se izkazale. Ženska tržaška reprezentanca (4. mesto) je praktično govorila slovensko. V njej so bile namreč Staška Cvelbar, Martina Coretti, Karin Grissa-ni, Petra Žagar (Sloga), Jasna Kalc, Inka Žerjal, Monika Ze-riali (Breg), Jagoda Milic, Valentina Battigelli, Sabrina Bukavec (Kontovel). Nic manj slovensko obarvana ni bila niti moška goriška vrsta (tretje mesto), v kateri so bili Marko Černič, Boris Jelen, Luka Frandolic Andrea Sergo (letos pri Valu), Mitja Cemic, Ivan Golob, Andrej Cemic, Aljoša Dorni, Mitja Pipan, Andrej Lukež, Ivan Komjnac, Jan Prinčič (letos vsi 01ympia). Ekipo je vodil Fabrizio Mar-chesini. Izidi, deklice: Trst - Gorica 0:3 (7:15, 5:15, 3:15), Porde-non - Videm 0:3, Gorica - Videm 1:2, Trst - Pordenon 2:1 (15:12, 11:15, 15:5), Pordenon - Gorica 2:1. KonCni vrstni red: Videm 6, Pordenon 4, Gorica 2, Trst 0. Naraščajniki: Trst - Gorica 3:0 (15:6, 15:8, 15:6), Videm - Pordenon 2:1, Gorica - Videm 0:3, Pordenon - Trst 0:3 (3:15, 9:15,12:15), Videm - Trst 1:2 (15:11, 5:15, 9:15), Pordenon - Gorica 0:3. KonCni vrstni red: Trst 6, Videm 4, Gorica 2, Pordenon 0:3. raCili rt Savudrije-ter usmerili smer proti Brionom. A brezvetrna noC je bila še dolga, saj je do jutranjega svita tekmovalce v enournih razmahih vse do Vrsarja spremljal nestabilen, šibak veter. Spinakerje so zamenjali floki, okrog šestih pa je zapihal ju-go-vzhodnik (značilen jugo), ki je v orzi zapostavil znatne razlike med jadralci, ki so bili vse do Vrsarja na dokaj kratki medsebojni razdalji. Izpred novopo-stavljenega cilja na vhodu v Fažanski zaliv (doslej na južnem delu zaliva) je med pomolom ter cilno bojo prvi prikazal žiriji svoj pramec ek-stremnoregatne jadrnice Angelo Rosso (Crivella-ro) ob 9. uri in 28 minut. Uro kasneje mu je sledila jadrnica Geroni-mo (Tičal - CVM). Ob 11.00 je prijadrala jadrnica Spidi Topsale (Di Stefano ST V), na 4. mesto pa je prispela .Cu-parka Nadja Kanalac z jadrnico Ali Baba (3. v tretji kategoriji). Cupine barve so sicer solidno zastopale še tri jadrnice in sicer: Vuga z jadrnico More and More, ki je za ekstremnore-gatno jadrnico Geroni-mo zasedel odlično 2. mesto druge kategorije; Milic, ki je zasedel 4. mesto iste kategorije ter Palazzini, ki mu je sledil stopničko nižje z jadrnico Vieni via con me. Pohvala gre tudi ostalim cuparjem in sicer Bezinu, Gaberšku, Ozbicu, Slokarju ter Si-reninemu jadralcu Starcu in ostalim desetim posadkam, ki kljub vztrajnosti niso uspeli prispeti na cilj pred 16. uro, ko je zapadel uradni Cas zaključka regata. Tekmovalci so v soboto bili v Verudi, kjer Petkov štab ob polni luni (Foto Balbi/KROMA) jih je Čakalo tudi pestro nagrajevanje. V nedeljo pa je ob osmih 24 posadk zaplulo izpred Ve-rude v drugo regatno polje in sicer Veruda-Brioni-Fažana-Brioni. Zmerno močan jugo (do 5 metrov na sekundo) je ob rahlem valovanju popeljal tokrat polne špi-nekerje do severnega rta Brionov, kjer je žal ena posadka tudi zaCasno nasedla na plitvino. V prvih vrstah se je v orzi vžgal dvoboj med Hrvatom KalciCem ter Cuparjem Miličem, ki je svojo Sciuscia na cilj zapeljal za krmo hrvaške jadrnice, kar pa mu je vselej prineslo odlično 3. mesto skupne lestvice druge regate. Sirenin jadralec Andrej Prašelj, ki je krmaril sicer Cupino jadrnico Sciuscia, je po regati dejal: »Regata je Bila začrtana v lepem mornarskem vzdušju. Lepo vreme ter sobotni jugo pa so povsem potešili začetno brezvetrno nezadovoljstvo.« Sirenin predsednik Livio Pertot pa je pripomnil: »Popravljen cilj ter lepo vreme so jadralci sprejeli s pozitivnim odzivom, tudi glede na to, da ni prišlo do nobenega protesta.« Uspešen udelženec prve regate, Cupar Andrej Vuga pa je zaključil: »Regata je predvsem na začetku dala na dobro preizkušnjo živce vseh krmarjev, saj sem na GPS po startu lahko zasledil, da smo nazadovali skoraj miljo izpod štartne linije. Nadaljevanje regate pa se je odigralo na taktičnem področju, vse do Fažan-skega zaliva. Vsekakor je bila utrujenost poplačana z zelo prijetnim jadralskim izkustvom.« Alek Domeniš posa< Pri Cupi se prebuja posadka 420, sestavljena iz Matije Spinazzola ter Alessia Pinzina, ki kot kaže, v letošnji sezoni kažeta večjo zagnanost kot doslej. To potrjuje tudi soliden rezultat, ki sta ga mlada Cuparja od 24. do 26. maja dosegla na prvem skupinskem državnem prvenstvu, ki je bilo prirejeno na Isej-skem jezeru - organizator ANS. Team je sestavljala posadka Cupe, posadka iz Ancone ter bivši prvak razreda optimist Davide Bivi ter sojadralec Moreno Da-monte. Ekipa je v ostri konkurenci dokaj nekon-stantno jadrala, saj je ob štirih posamičnih zmagah prispela na končno 8. mesto. Za 11. cono je tekmovala tudi posadka Adriaca, ki pa je zasedla 12. mesto. Prav v nedeljo je Čupina dvojica nastopila tudi na tretji conski kvalifikaciji, veljavni tudi za consko prvenstvo 420, ki je bila organizirana v Trstu (TSM). Ob popoldanskem termičnem vetru je 16 posadk opravilo dva plova, Cuparja pa sta zasedla konCno 8. mesto, Čeprav sta bila med regato tudi v vodilnih mestih, a ju je še neizpilje-na taktika potisnila na sredino lestvice. Cupin drugi trener Mitja Bužan je pripomnil: »Bodisi Matija kot Alessio kažeta še vedno znake pomanjkanja treningov. Vsekakor pa sta sedaj fanta v odličnem elanu. Njun 420 se veC ur pre-pluje v slani vodi, in menim da sta na dobri poti, Četudi bo letos že velik uspeh predstavljala kvalifikacija za državno prvenstvo 420. (Domeniš) Obvestila NOGOMETNA SEKCIJA ŠD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure. TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarsld drevored, št. 32. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 - vsak četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci! JKCUPA prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure. SPDT prireja v nedeljo, 9. junija, avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSS-DI (tel. 635627). SKBRDINA sklicuje sestanek s starši jutri, 5. junija, ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah. SD POLET organizira od 17. do 28. t.m. začetniški tečaj kotalkanja vsak dan od 16.00 do 17.00. Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje. Fantki imajo možnost nadaljevati tudi s hokejem. Cena 35.000 lir. Podrobnejše informacije in prijave v večernih urah na tel. 213931 ali 314412. SK DEVIN in SZ SLOGA - Planinska odseka vabita na izlet na Matajur v nedeljo, 9. t.m., ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. 2916004 ah 226283. VODSTVO SMUČARSKE SELEKCIJE ZSSDI vabi na sestanek starše tekmecev in odgovorne smučarskih odsekov v petek, 7. t. m., ob 20.30 v Križu (Dom A. Sirk). Torek, 4. junija 1996 DOGODKI IN ZANIMIVOSTI Z" \ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.- 20.4.: Popoldanski počitek vam bo dobro del; vstali boste čili in močni, nato pa boste pljunili v roke in v kratkem času nadoknadili zamujeno, pa Se pol jutrišnjega dela boste opravili. BIK 21.4-20.5.: Plodovi vašega truda bodo dozorevali počasi, vendar zanesljivo. Ne tarnajte torej preveč, Ce boste kakšen dan zapravili za dejavnosti, ki ne prispevajo k materiatoemu vzponu. DVOJČKA 21, 5. - 21. 6,; Ne zamudite današnje priložnosti: dano vam je namreč odkriti prijem, s katerim boste zlahka zagrabili notranjo težavo ter enkrat za vselej onemogočili njeno podtalno delovanje. RAK 22.6. - 22.7.: Vključili boste energetske rezerve ter dokončali vedno neopravljenih nalog. Ko boste pri koncu, se ne lotevajte novih; poskrbite raje za mirovanje, naloge bodo itak prišle same. LEV 23.7. - 23.8.: Gibali se boste v družbi ljudi, ki bodo občudovali vaš uspeh in pritrjevali vašim idejam. Uživajte, vendar nikar ne dovolite, da vas prevzame domišljavost, kajti sicer bo sledila kritika. DEVICA 24 8. - 22.9.: Dobrota se vam bo obrestovala v tolikšni meri, da boste nekaj debelili dni razmišljali samo še o tem, kako je mogoče, da v današnjem izkoriščevalskem svetu enako plačujejo z enakim. TEHINICA 23.9. • 22.10.: Ko boste že skoraj obupali, se boste spomnili na starega znanca in ga povprašali za nasvet. Povrhu boste prejeli še kup modrosti, ki vam bodo pomagale prebroditi vedno prihodnjih zank ŠKORPIJON 23.10. - 22.11Zbali se boste za kariero, zato boste začeli iskati nove možnosti vzpona. A bolj boste rinili navkreber, bolj vas bo vleklo k tlom. Olajšajte se starih bremen, pa boste poleteli STRELEC 23.11. - 21.12.: Telesno ne boste pri najboljših močeh, zagotovo pa boste lahko trdili, da so vaše umske moči na višku. Izkoristite torej ugoden dan in se posvetite zankam, ki vam zategujejo vrat KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prijazno povabilo boste najprej vljudno zavrnili, ko pa boste spoznali, da ga zavračate zgolj z razumom, s srcem pa ga sprejemate, se mu boste z radostjo odzvali. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Znova boste nasedli trenutku slabosti. Premagala vas bo potrošniška sla, vas potegnila v trgovino in vam temeljito osušila denarnim. Sledijo dnevi mučnega garanja. RIBI 20.2. - 20.3.: Razvajali se boste kot otrodCek, medtem ko si bo bližnji, željan vaše pozornosti, po-gešujoče grizel nohte. Prav mu bodi, zakaj pa se ne zna uriti od tistih, ki se učijo zase. Christopher Van Damme je velik ljubitelj očetovih filmov Ameriški filmski igralec Jean Claude Van Damme, ki je trenutno poročen z Darcy LaPier, ima iz prejšnega zakona sina Christopheija, kije velik ljubitelj očetovih akcijskih filmov in ne zamudi nobene premiere. O tem, ali bo šel po očetovih stopinjah, pa se še ni odločil, ker je premlad. Princesa Diana ne nastopa za denar LONDON - Zabaviščni park Disney ob praznovanju ne bo nastopila. World je princesi Diani ponudil 8,2 Svojo odločitev bo tudi uradno spo-milijona ameriških dolarjev za na- rodila korporaciji Disney, so poročali stop ob praznovanju svoje 25-letni- v britanskem nedeljskem tabloidu ce. Dianina predstavnica za stike z The People, predstavniki zabaviš-javnostjo pa je sporočila, da princesa Cnega parka pa na njegovo pisanje ne sprejema plačanih povabil, zato zaenkrat še niso odgovorili. Na Šrilanki so ostali brez pitne vode Stavka šrilanškega vodovodnega podjetja je v minulih dneh močno poslabšala življenjske razmere na otoku, saj so zaprli vse vodovode. Otroci na Reuterjevi sliki so vodo brez uspeha iskali na ulicah glavnega mesta. Bikoborec Victor je občutil bikovo jezo Španski bikoborec Victor Purto se je, preden je pokončal bika, znašel v sila nerodnem položaju. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA / TENIŠKA IGRALKA JAUŠEVEC SLOVNIČAR AASEN DOLOČITEV NASLOVA, NPR. KNJIGE KDOR SE ZANIMA ZAKAJ PRIZOR V FILMU KRAJ PRI POREČU RADON NEZNANKA V MATEMATIKI NASLOV NEKDANJIH RUSKIH VLADARJEV GRŠKI BOG VOJNE X BOKSAR TYS0N ZIMSKI POJAV NA TRATI TUPOUEV OTROŠKA ČREVESNA GLISTA, ASKARIDA X CRNO-BELI VRAN Z DOLGIM REPOM PERZUSKI SVEČENIK DENARNA ENOTA EVROPSKE SKUPNOSTI TENKA MREŽASTA TKANINA GRŠKI POVEUNIK PRED TROJO PALICA PRI PLUGU CLANICA VLADE PRITOK IMENSKEGA JEZERA VRIISLII ' POBIRALEC SMETI TRENJE NAJVECJI SLOVENSKI PISATELJ SLIKA ČUFAR TONE ANGLEŠKI NAZIV ZA GOSPODARJA LOTERIJSKI LISTEK STRDEK TISOČINKA VATA AMERIŠKI FILMSKI SKLADATELJ (HAROLD) IZCRKAELNRj VELIK PRIZNAN UMETNIK GRŠKI BOG VETROV ITALIJANSKI SKLADATEU NONO NEKD. ŠVED. SMUČAR SLOVO OB KONCU SOLE POLET, ZANOS NIKO KURET OKRAJŠAVA ZAJUNIOR PRIDELOV. SADJA ALŽIRSKI PREROŠKA NAPOVED AMERIŠKA DENARNA ENOTA ENKA GOROVJE V SAHARI ZBIRKA PER-ZU. MITOV NRAVOSLOVJE AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (BESSIE) (IZ ČRK LEVO) PREDSEDNIK ZERUAL MORSKA RIBA GR. GOZDNO BOŽANSTVO ROMARSKI KRAJ V FRANCIJI, LURD NORVEŠKI KNJIŽEVNIK (JONAS) JERNEJA KRILO RIMSKE KONJENICE SLOVENSKI SLIKAR (MATUA) GALATEJIN LJUBIMEC V GR. MIT., ACIS SOLUNSKI KOŠARKAR. KLUB IGRALKA MACGRAW KDOR ONANIRA VELIKO PLOVILO BAJKA REKA V GANI PRITOK VOLGE SPANSKA OBLIKA IMENA MATEJ GOLENJE FRAN ALBREHT ČLOVEK Z ENAKIM IMENOM UGOTOVITEV STOVETNOST NAJVECJI MORSKI SESALEC STAR CITROENOV AVTO NAUKO POMORSKI PLOVBI NAJVISJA GORA TURCUE OCE ETIOPSKI KNEZ RAI 3 slovenski program I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Giungla di bellezza (dram., VB ’64, i. I. Hen-dry, E. Purdom) Dnevnik Nan.: ENG - Preša diretta Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Sestanek v Atenah (i. A. Lansbury, M. Harrier) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Film: Navigator (fant., ZDA ’86, i. J. Cramer) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Millv Carlucci) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Variete: Domenica in... Sanremo Moda (vodi Mara Venier) Dnevnik Aktualna oddaja: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo -Potovanje v svet klasične glasbe (E. Castiglione), 0.40 mladinska odd. Green (vodi Sandro Lai) Aktualno: Sottovoce Film: L’ avvertimento (krim., It. ’80) Varjete za najmlajse Nan.: Un pezzo di cielo Film: Robin Hood 1’ in-vincibile arciere Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, Zdravje, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik TV film: Catherine Cou-rage (dram., i. F. Tho-massin, l.J, vmes (17.00) dnevnik Poletni Tg2 Trentatre Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Nan.: I ragazzi del muret-to (i. A. Monti) Aktualna odd. : Mixer mladih Dnevnik in vreme Tg2 Neon o kinu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113 RAI 3 Gospodarstvo Nan.: VVings, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Ren-zo in Lucia, 11.45 La for-za deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri TV film: Come una mam-ma (i. S. Sandrelli, 2.) Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: La signora della citta (dram.. It. ’95, i. B. Blanc, L. Flaherty), vmes (23.20) dnevnik Film: Quelle Strane occa-sioni - L' ascensore (kom., ’76, i. S. Sandrelli), 23.30 dnevnik, nato film L’ estate impura CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans Šport: L’ Italia del Giro Nan.: Adam 12 Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Fax Fan Club Variete: Colpo di fulmine Kolesarska dirka 79. Giro d’ Italia (17. etapa), 17.00 Studio tappa Nan.: Primi baci (i. C. Rippert) Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch. 20.00 Gli amici di papa - Nas prvi spot Glasba: Festivalbar ’96 (vodjta Amadeus, Alessia Marcuzzi) Šport: Giro Sera (vodi Raimondo Vianello) Aktualna odd. Fatti e mi-sfatti Nan.: Street Justice - Beli proti Črnim Italija 1 Šport Film: Vietato ai minori (kom., It. ’92) # TELE 4 Slovenija 1 Videostrani Japonske pravljice Modri biser Rovinja '96 Deček s kamelami, avstralski film Poročila ABC - ITD, pon. tv igrice Exodos, kronika Vrt v juniju Ponudba mesnin Ogledalo zdravja Obzorja duha TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine, 22. del Sredi galaksije zavij levo, 3. del avstralske nanizanke Fallerjevi, 26. del nemške nanizanke Kolo sreCe, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 13. del angleške nanizanke Made in Slovenia Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Severna obzorja, 12. del ameriške nanizanke Poročila Slovenija 2 Jutranji dnevnik, Drobci Sgarbi quotidiani Ai® Euronevvs Film: 11 traditore (pust., Nad.: Beautiful (i. Ron ZDA ’35, r. Joh Ford, i. Moss, K. Kelly Lang) 19.30, 22.00, 24.00 Do- Sedma steza V. Mac Laglen) Nan.: Robinsonovi (i. godki in odmevi Osmi dan Aktualno: Govor pred- Bill Cosby, P. Rashad) Nad.: Fiori d’ arancio Ognjena moč, 2. del ame- sednika M. Ferrija ob 40- Variete: Časa Castagna Variete za najmlajse Bim IHHh Nan.: Sotto un cielo di lil n riške dok. serije letinici ustavnega so- fuoco |rog Alpe Jadran dišča Bum Bam in risanke Oddaja o živalih Analitična mehanika, Dnevnik, 12.15 rubrika Nan.: 11 villaggio dei cor- Nan.: Chicago Story, 21. del Telesogni sari, 17.30 risanke 21.35 The Cat Tenis - Grand Siam, četr- Kljub vsemu moja Italija. Kviza: OK, il prezzo 6 Gospodarstvo tfinale (Z), prenos 13.35 VideoZorro giusto (vodi Iva Zanic- Brez žensk ne gre, 12. del Deželne vesti,dnevnik chi), 19.00 La mota della angleške nanizanke H Tgr Bellitalia Šport: tenis (medn. fran- fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) (•) MONTECARLO Nedeljskih 60 Severna obzorja, 11. del coski turnir R. Garros) Dnevnik TG 5 Vsemu navkljub, 4. del IMiIi] Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Včeraj, danes, jutri Variete: Blob zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Po Sloveniji RjgS Film: Scorpio (krim., Enzo Jacchetti) nik, 13.30,19.50 Šport Bajke na Slovenskem, 3. ZDA ’73, i. Burt Lanca- TV film: 11 coraggio di Nan.: Charlie’ Angels, del ster, A. Delon, P. Sco- Nancy (dram., ZDA ’95, 13.30 Gospa in prikazen Videospon field, J. Linville) i. M. Henner, D. Savant, Film V žarišču B*5j Dnevnik, deželne vesti Don Franklin) Varieteja: Tappeto volan- Miinchenčana v Hambur- Rjjga Aktualno: Linea 3 Dnevnik te, 18 Zap Zap gu, 9. del nemške nada- Glasba: Pred premiero - Variete: Maurizio Costan- The Lion Trophy Show ljevanke Luci di Lammermoor zo Show, vmes (0.00) Film: Storie di amori e Narava Beso, plesni film |jKjl Dnevnik, pregled tiska, nočni dnevnik infedelta (kom., ZDA ’91) Kolesarska dirka Giro dT- nočna kultura, vreme Sgarbi quotidiani Film: Young Guns (ve- talia, posnetek Variete: Fuori orario. Striscia la notizia stern, ZDA ’88) Tenis - Grand Siam, četr- vmes 11 sipario strappato Pregled tiska Nan.: Hitchcock tfinale (Z), posnetek © Koper 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.20 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv sola Euronevvs Dokumentarna oddaja Slovenski magazin Dialogi Vsedanes Alfred Veliki, italijanski zgodovinski film Režija: Glive Donner. Igrajo: Michael York, Prunella Ransome in drugi. Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 10.25 10.55 11.05 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.10 15.40 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 21.00 22.20 22.40 23.10 0.05 TV koledar Santa Barbara, 1270. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Sedanjost in bodočnost Aktualnosti Jezera Otroški program Majhen veliki svet Poročila Ljubezen, 258. del serije Tečnoba, ponovitev francoskega filma Otroški program Gusarji, 8. del Poročila Modra legenda Organslcb biološko pridelovanje hrane Otroški program Hrvaška danes Domače video smešnice, 8. del Kolo sreCe Medijska izložba Dnevnik Polja smrti, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Chappaquiddick, angleški dokumentarni film Poročila r "v Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.-45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21,05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Stas - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Vi zbirate jaz izbiram; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Komorni zbor RTV Slovenija; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncertni na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars acustica; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Otrok-ritem-gib; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Ba-rišič, r. M. Sosič); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni izvedenec svetuje; 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dogodivščine podeželskega gledališča (M. Uršič, 8. nad.); 18.45 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, V/ulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Torek, 4. junija 1996 r cd Fr ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 C A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, oslabljena fronta se še zadržuje severno od Alp. 1000 Š šibkimi vzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh zrak. O 6 eS " 6 DUBLIN o 11/14 ' 8/16 K0BENHAV.. - 1 V/J3° — 1020 1020 AMSTERDAM 12/19 —LONDONo o 10/19,_. ---— oBRUSEU RIZ 1V19 21 ŽENEVA 13/-° MILANO 21/19 k. OSLO STOCKHOLM 'UNAJ 21/27 o LJUBLJANA 15/29 LIZBONA 14/24 SPLIT -/- '^"'--SKOPJE o -/- BEOGRAD 22/29 OSOFIJA -/- DANES m TRBIŽ GRADEC 11/23 M. SOBOTA O 10/23 MARIBOR D 12/23 °omc KRANJf^ORA TRŽIČ "'21 ČEDAD^n^ o KRANJ O PTUJ 0CEVf/23 ^ OVIDEM19 GORICA o O TRST 16i O LJUBLJANA 14/21 ^•ME1S2T?23 -^N.GOp^ P°ST0JM>17 ° KOČEVJE O ČRNOMEy UMAG J.---------- OPATIJA p6rec PAZIN O, O ■ ZAGREEj 2/23 O e PORTOROŽ !ŽKA 16/21 Slovenija: Pretežno jasno bo, popoldne so možne posamezne nevi-nte. Najvisje dnevne temperature bodo oa 25 do 30 stopinj C. Sosednje pokrajine: V sosednjih krajih bo pretežno jasno. V zahodni Avstriji in severni Italiji lahko popoldne nastane kakšna nevihta. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.13 in zašlo ob 20.48. Dan bo dolg 15 ur in 35 minut. V mei Luna bo vzšla ob 23.07 in zašla ob 8.06. TEMPERATURA VODA POSTAJA st C Mura Gornja Radgona 16,6 Sava Radovljica 11,0 Sava Šentjakob 13,2 Sava Hrastnik 14,7 Sora Suha 12,8 Danes: ob 5.54 najnizje -65 cm, ob 12.37 najvišje 37 cm, ob 18.02 najnizje -14 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm. Jutri: ob 6.33 najnizje -59 cm, ob 13.25 najvisje 35 cm, ob 18.56 najnizje -9 cm, ob 0.22 najvisje 31 ■ I cm. ./ k .. y Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno. POSTAJA Gradaštica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 16,7 13,4 9,9 10,1 TEMPERATURE IN Snežna odeja je dokaj sesenena in VIŠINE SNEGA V GORAH utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah °C pa ponoči zamrzne, tako da zju- 500 m 27 traj in del dopoldneva drži clove- 1000 m 21 ško težo. Na območjih, kjer so Se 1500 m 17 večje količine napihnjenega sne- 2000 m 13 ga, je nevarnost proženja snežnih 2500 m 10 plazov 2., sicer pa je splošna ne- JUTRI CELOVEC O 10/21 LNJSKA GORA _ 10/20 O TRŽIČ 10/22 M. SOBOTA O '0/23 OVIDEM 13/22 ^N. GORICA GORICA 0 13/22 V Sloveniji: Večinoma bo sončno, popoldne bodo posamezne nevihte. Obeti: V četrtek bo tudi se sončno, popoldne bodo posamezne nevihte. v j , t, , • 1 IhsitBdMi stro&ki mi Letališče Heathrow proslavilo 50. obletnico JOHANNESBURG - Zulujski kralj Goodvvill Zvvelithini. prejme letno 17 milijonov randov (skoraj 7 milijard lir) apanaže, kar je za južnoafriške razmere bajna vsota. Nedvomno ima Goodvvill ogromne stroške, saj mora skrbeti za svojih »uradnih« pet žena in 35 otrok. Poleg tega ima Sest palač s 150 uslužbenci, dve hiši in tri kmetije, kjer je zaposleno 48 oseb. K vsemu temu je treba dodati, da za kraljevo varnost skrbi 48 varnostnikov in da ima Se sest osebnih Šoferjev, ki prav tako stanejo. Da bi bila mera polna, si kralj zaradi varnosti ne upa v palačo Ulundi, ki je vredna več kot milijardo lir, in bo zato na državne stroške kupil Se eno palačo v La Lucii, enem od najbolj eksluziv-nih rezidenčnih območij Durbana. S sedmimi palačami bo torej kralj Goodvvill imel eno rezidenco več kot britanska kraljica Elizabeta. Podatke je na prvi strani objavil južnoafriški Sunday Times. V članku je nedeljnik tudi navedel, da država poleg apanaže krije tudi vse stroške za potovanja. Za lanski obisk v Veliki Britaniji so tako porabili kar 1,6 milijarde lir. Kralj mora seveda skrbeti tudi za vzgojo svojih številnih otrok. Njegovi »uradni« otroci obiskujejo zasebne Sole, kar stane letno poldrugo milijardo lir. »Neuradni« otroci so baje cenejši, a o teh ni uradnih podatkov, kot tudi ne o kraljevih priležnicah. Te šokantne vesti ne prihajajo na dan po naključju. Gez mesec bodo namreč v KvvaZuluju, fevdu kralja Goodvvilla Zvvelithinija, krajevne volitve, vesti o krajevi razsipnosti pa tisku posreduje glavna zulujska stranka, Buthelezijeva Inkhata Party. Zulujski kralj se je že pred leti zameril Buthele-ziju in stranki Inkhata, ker se je ogradil od njenega ekstremnega in krvavega boja proti pripadnikom Mandelovega Afriškega kongresa. Tudi sam kralj je zato že okusil zulujsko nasilje, ker-so inkhatovci aprila napadb neko njegovo palačo, ubib eno od princes in težko ranili eno izmed Goodwillovih žena. Na sliki (telefoto AP): pripadniki zulujske stranke Inkhata med enim od Številnih shodov, ki se ponavadi izrodijo v izgrede proti političnim in plemenskim sovražnikom. Ob 50-letnici odprtja londonskega letališča Heathrovv so nadzvočno potniško letalo concorde pospremili reaktivci britanske vojaške akrobatske skupine Rdeče puščice, ki je izvedla več akrobatskih likov (Telefoto AP) Ni bil otrok, ampak kos GENOVA - »Mama, mama, na pomoč!« Mlad genovski uradnik je iz nekega stanovanja v mestnem središču sbSal ta otroški khc na pomoč in obvestil pobcijo. Khce so slišah tudi agenti dveh izvidnic, M sta prihiteb, zato so vdrli v stanovanje, kjer pa niso našli nobenega otroka. Na podstavku pri oknu je čepel le indijski kos, ki se je prišlekov najprej ustrašil, ko pa je prišel k sebi, je zakričal: »Mama, mama, na pomoč!« Z dekletom v kovčku TOKIO - Japonska pobcija je na letahšču v Osaki prestregla Tajko, ki je prešla imigracijsko kontrolo skrita v kovčku, carino pa s ponarejenimi dokumenti. Dekle sta skuSala pritihotapiti v domovino dva japonska mafijca. Zaobljuba »Gadafijevih devic« KAIRO - Kot je zapisal egiptovski tednik Rose el Jusef, so se vojakinje Gadafijeve telesne straže zaobljubile, da bodo ostale device in da ne bodo nikoli poročile »premaganega Arabca«. V bistvu so neke vrste »revolucionarne nune«, ki zavračajo poroko in materinstvo iz protesta, ker so Arabci izgubili Palestino in razprodali svoje pravice. To žensko vojaško enoto je libijski voditelj Gadafi ustanovil leta 1981 in si s tem nakopal srd staršev in islamskih veljakov. Prvi so trdili, da »deviške revolucionarke« uničujejo družino, za druge pa je pobuda bogokletna, ker islam ne predvideva deviških nun. Polkovnika Gadafija pa kot kaze kritike ne motijo, saj ga še vedno obdajajo »vojaške device«, ki ga spremljajo tudi na potovanjih v tujino.