Leto XXI., št. 169 a
LJubljana, torek 23* julija 1940
Cena 2 Din
UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126.
fefieraun oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg 5t- 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: K ocenova ulica 2. Telefon St. 196.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubil ana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Usodnost duhovne needinosti
Čim dalje bolj se kaže, kako ogromnega pomena je bilo tudi v sedanji vojni duševno razpoloženje prebivalstva in kako silnega učinka je bilo zlasti duhovno stanje borcev. Na nedvoumen način ie ugotovljeno, da je francoski poraz zakrivila v prvi vrsti nezadostna oboroženost francoske vojske. Poražena je bila doktrina svetovne vojne z boljšim načinom vojevanja, skratka z novo bojno tehniko. Kolikor bolj skušajo opa zovalci, ki stremijo za tem, da se približajo odgovorom na vprašanje, kje so klice vzrokov za usodni poraz, toliko bolj pogosto zveni odgovor, da so poglavitni vzroki vendarle v psihološkem svetu. Kdor pozorno motri naraščajoča poročila o tem poglavju, se mu ni treba zagovarjati pred eventualnim očitkom, da bi se s tem oddaljeval od realnosti. Nasprotno zdi se, da se ji posebno uspešno približuje. Kajti, da se ni, vzemimo, vodstvo francoske arma de udajalo neki samozadovoljni zmagoslavni nekritičnosti, ki je na splošno lastna zmagovitim, bi se bilo drugače pripravljalo na možnost bodoče borbe, nego se je. Nekritična samozavest zmagovalca od včeraj je že prečesto povzročila nepripravljenost za bitke, ki so sledile. Saj se more brez pretiravanja trditi, da je tehniška usposobljenost sama po sebi nedvomno precej izenačena po vodilnem svetu, predvsem v gospodarsko vodilnih državah po svetu. Od te do primerne oborožitve ni daleč, treba pa je za to potrebne uvidevnosti, volje m organizacije.
Še mnogo globlje segajo duhovni vzroki, ki so se uveljavljali v širokih množicah. Svetovna vojna se je zaključila z zmago pacifizma. Vsaj v ideologiji na veliko. V ospredje so stopile ideje o večnem miru, o razorožitvi, o organizaciji sveta na osnovah medsebojnega bratstva, enakosti itd. Snovala se je Panevropa v raznih oblikah. Toda že so ji posamezni narodi obračali hrbet in se ravnali v svoje smeri, povsem po svojih poteh, ki niso imele ničesar skupnega s prevladujočimi povojnimi gesli v veliki večini sveta.
Antimilitaristično geslo je bilo med najbolj popularnimi. Ni je bilo zlepa bolj nepriljubljene stvari v zapadnoev-ropskih državah, kakor dovoljevanje vojnih kreditov. Dandanes domala povsod po svetu prihajajo nazaj na tragično sokrivdo svetovne demokracije, posebno levo orientirane, ki je pred-njačila v geslih za razorožitev in zoper militarizem. Toda, kar je posebno značilno: ista demokracija, celo ista levo usmerjena demokracija, je najbolj glasno in najbolj vneto proglašala neizprosno nasprotstvo totalitarnim tendencam! Ni pretirano, ako že danes naglašajo kritični motrilci, kako bo zgodovina pokazala na usodno zablodo prav teh političnih struj, radikalnih demokratičnih politikov, ki so propove-dovali takorekoč križarsko vojno zoper fašizem, misleč, da bodo topove zadušili s papirjem. Še do zadnjega so ostala poročila iz Londona in Pariza enaka v popisovanju, kaiko nerealno so gledali imenovani krogi na materialne osnove nasprotstva do fašizma, kakor so označevali vse meščanske totalitarne pojave, naperjene zoper demokracijo.
Zapadni evropski svet je predel vodilnih svetovnih kolonij alnih držav. Tu zadenemo takoj na drugo področje psihološke neskladnosti. Kolonijalne teritorije so si pridobili zapadnjaki v minulih stoletjih v ugodnem razdobju, po trdovratni borbi med konkurenti, v kateri sedanji »dinamični« narodi niso sodelovali. Ko se je duhovno jela pripravljati sedanja vojna, so v svetu še prevladovala razpoloženja, da je treba postopno likvidirati kolonialni sistem in ga nadomestiti z nečem boljšim. S čim, o tem še ni bilo edinstva. Zahteva po likvidaciji kolonialnega sistema pa je spet prodirala predvsem v stru-jah levo usmerjene demokracije, med tem ko je skrajna levica celo že izkoriščala ncrazpo1 oženje kolonialnih prebivalstev za širjenje revolucionarnega pokreta, za slabitev državne oblasti. In tako je nastalo paradoksno nerazpolo-ženje, ko so si dinamične sile jele graditi svoje povečane imperije; kako se njihovim poskusom učinkovito zoper-jrtaviti, če je med gadnjo starih zapad-njaških imperijev in novim osvajanjem načelno samo razlika nekih zgodovinskih razdobij. Zakaj vse drugo je bilo samo olepševanje. Gola resnica je zelo preprosta. In ko je bila sedanja vojna proglašena od določenih strani za imperialno, je to geslo nedvomno padlo na bolj rodovitna tla nego je bilo na zunaj videti. Kaj so si priborili poleg tega, da so zares izgubili kolonije, tisti, ki so sledili geslu, bo pokazala šele bodočnost. Eno pa je pri teh gotovo: težko si je mogoče misliti, da bi mogla biti borba za ohranitev imperijev pri širokih množicah popularna.
Ko so v Londonu osnovali nacionalno vlado, so jo predstavniki delavske
Halifaxov odgovor Hitlerju
Angleški zunanji minister je včeraj izjavil, da se bo Anglija borila do popolne zmage
idej, za katere je šla v boj
London, 21. jul. s. (Reuter.) Nocoj ob 21.15 je govoril preko angleških radijskih postaj zunanji, minister lord Halifax. Izvajal je med drugim:
Mnogi izmed Vas so gotovo slišali ali čitali pred nekaj dnevi govor kancclarja Hitlerja. Ne bom izgubljal besed, da govor podrobno analiziram. Kancelar Hitler je svoj čas izjavil, da ne želi, da bi uničil angleški imperij. Toda v njegovem zadnjem govoru ni rečeno, da bi želel miru na podlagi pravičnosti in ni povedano, da bi bila Evropa osnovana odslej na taki podlagi, da bi imeli njeni narodi pravico samoodločbe. Prav to pa je načelo, ki ga je tolikokrat Hitler sam zahteval za Nemčijo. Ničesar ne pove glede bodočnosti narodov držav, ki jih je zasedla nemška vojska. To je značilno. Popolnoma jasno je, da si zamišlja sliko Evrope tako, da naj bi Nemčija vladala nad vsemi narodi, ki jim je vzel svobodo.
Slika, kakor si .jo mi predstavljamo, pa Je popolnoma nasprotna. To je slika, ki sta jo te dni ponovno pokazala v svojih govorih tudi predsednik Roosevelt in ge-
neral Smuts. Mi želimo svobodnega združenja neodvisnih držav, brez vseh groženj.
Hitler je jasno povedal, da hoče sedaj vso silo Nemčije obrniti proti Angliji. Zato pa vlada v vsakem delu Anglije, v vsakem mestu in vasi, sedaj samo en duh. duh nezlomljive odločnosti. Borba bo huda. toda ravno zato, ker gre za stvari, ki so vredne vsake žrtve, nam je v čast. da se lahko zanje borimo. Nikdar nismo hoteli vojne in nihče od nas noče. da bi vojna trajala en sam dan delj nego je to potrebno. Toda ne bomo se nehali boriti, dokler ne bo zasigurana svoboda za nas in za druge narode.
Kaj si predstavljamo pod svobodo? Hočemo, da nam je mogoče živeti tako življenje kakor ga mi želimo, ne da bi gledali za hrbet, če nas posluša tajna policija. Hočemo svobodo besede in vesti. Vest ni nekaj, kar bi bilo mogoče drugim izročiti. Hitler je svoj čas de.ial, da mu gre samo za dobrobit nemškega naroda, da nima nobenih zahtev napram sosedom. Toda njegove zahteve so stalno naraščale, tako da zahteva danes že vrhovni protektorat. Utrdil se je v srednji in severni Evropi, na jugu
ova ruska intervencija v Burnimi ji?
Po nepotrjenih ameriških vesteh je sovjetska vlada izsilila odstop Gigurtove vlade in zahtevala, da pride v Rumuniji na krmilo ljudska vlada
New York, 22. jul. br. (Ass. Press.) Rumunska vlada, ki je bila šele pred dvema tednoma imenovana pod Gigurtovim predsedstvom, je danes popoldne podala ostavko. Kakor se zatrjuje v bukareških diplomatskih krogih, je prišlo do nenadne ostavke Gigurtove vlade na izrecno zahtevo Sovjetske Rusije. Po teh informacijah je poslal Stalin preko nedavno imenovanega novega sovjetskega poslanika Lavrentije-va kralju Karolu noto, v kateri poudarja, da smatra Sovjetska Rusija novi režim pod Gigurtovim vodstvom za očitno izzivanje, ki ga ne bo mirno trpela. Sovjetska Rusija zahteva, da pride v Rumuniji na krmilo ljudska vlada, ki bo vpoštevala nove razmere, nastale po odcepitvi Besarabije in severne Bukovine, ter vzpostavila s Sovjetsko Rusijo take odnošaje, da bo zajamčeno dobro in prijateljsko sosedstvo. Kralj Karol se je spričo te zahteve Sovjetske Rusije nujno obrnil na kancelarja Hitlerja in Mussolinija za nasvet, kaj naj stori. Obenem je ponovno prosil, naj bi Nemčija in Italija prevzeli jamstvo za nedotakljivost sedanjih rumunskih meja. Ker je dobil negativen odgovor, se je vdal moskovskemu pritisku in razrešil Gigur-tovo vlado.
Komu bo poverjena sestava nove vlade, do tega trenutka še ni znano. Vsekakor pa je značilno, da je bil imenovan sedaj za novega rumunskega poslanika v Moskvi bivši zunanji minister Gafencu, ki ima nalogo, da vzpostavi s Sovjetsko Rusijo prijateljske odnošaje. V zvezi o tem korakom Sovjetske Rusije so tudi razgovori, ki jih je imel včeraj ves dan ministrski predsednik Gigurtu z nemškim poslanikom Fabri-ciusom in italijanskim poslanikom Chigi-jem.
Vesti, da so sovjetske čete na več krajih prekoračile rumunsko mejo v Besara-biji in v severni Bukovini, uradno niso niti potrjene, niti demantirane. V diplomatskih krogih naglašajo, da pomeni padec Gigurtove vlade popolno spremembo rumunskega režima ter novo notranje in zunanjepolitično orientacijo, ki bo vsekakor slonela na sodelovanju s Sovjetsko Rusijo.
Bukarešta, 22. jul. br. (Štefani). Rumunski polslužbeni krogi demantirajo vesti, ki so se razširile iz angleških in ameriških virov po tujini in po katerih naj bi bila Rusija zahtevala izpremembo rumunskega režima. Enako se demantirajo vesti, po katerih naj bi bili Rusi zahtevali odškodnino za okvare na strojih v industrijskih podjetjih Besarabije in Bukovine, ki naj bi jih bili povzročili Rumuni pred
umikom iz obeh pokrajin. Končno tudi niso resnične vesti, da so Rusi zahtevali, naj se v Rumuniji takoj izpuste lz zaporov vsi aretirani rumunski komunisti.
GaSencu — rumunski poslanik v Moskvi
Bukarešta, 22. julija, br. (Štefani) Za novega rumunskega poslanika v Moskvi je bil danes imenovan bivši zunanji minister Grigorie Gafencu. Po dosedanjih dispozicijah bo že v nekaj dneh odpotoval na svoje novo službeno mesto.
Angleške grožnje Rumuniji
Bukarešta, 22. julija, br. (Ass. Press.) Včeraj je prispel v Bukarešto angleški veleposlanik v Ankari Knatchbull Hugessen. Takoj po svojem prihodu je imel dolg razgovor z bukareškim angleškim poslanikom Reginaldom Horeom, ki je že 14 dni bolan. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je njegova bolezen »diplomatskega značaja« ter v zvezi s poslabšanjem angleško-rumunskih odnošajev v zadnjih dveh tednih. Ankarski poslanik ima nalogo, rešiti prestiž Anglije v Rumuniji. To se bo vsekakor zgodilo v zvezi z akcijo Sovjetske Rusije, ki zahteva spremembo političnega kurza Rumunije. Po nepotrjenih mestah je tudi angleška vlada zagrozila Rumuniji s prekinitvijo diplomatskih odnošajev, če bi Rumunija nadaljevala svojo protiangleško politiko.
Zamenjava prebivalstva
Bukarešta, 22. jul. AA. (DNB) Med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo je v teku zamenjava prebivalstva v Besarabiji. V Jas-sy je prispelo okoli tisoč Rumunov iz Besarabije, docim gredo preko Galaca oni, ki se preseljujejo v sovjetsko Besarabijo, po večini delavci iz Besarabije, ki se žele vrniti v svojo domovino.
Irske obale minirane
London, 22. jul. j. (Reuter). Angleška admiraliteta je danes objavila podrobne podatke o tistih sektorjih angleških obal. ki so postali zaradi položitve min nevarni za plovbo. V prvi vrsti zadeva to ladje, ki 90 namenjene na Irsko. Ladje, ki hočejo pluti v Irsko morje ali v Bristolski kanal, morajo napraviti pot okrog severne Irske.
stranke sprejeli s širokimi simpatijami in se z veliko energijo vrgli v akcijo. Ustanovitev nacionalne vlade so njihovi vodje proglašali za nekakšno revolucijo, naglašajoč, da so churchilovcem prepustili vojne resore, sami pa da so prevzeli resore dela in njega organizacijo, z namenom, da izvedejo v organizaciji vojne tudi veliko reformo razmerja med delom in kapitalom. Labou-ristični vodje so s poudarkom naglašali, da reforme ne bodo samo za čas vojne, marveč da bodo začetek trajne, globoko segajoče preuredbe. Temu napovedanemu programu je zunanji svet posvetil razmeroma j ako malo pozornosti, saj so dogodki prehitevali programu. Toda kljub temu so silno važni, ker pomenijo poskus, doseči ono soglasje, ki ga v za-padnjaški demokraciji doslej ni bilo, ono duhovno edinstvo, o katerem pripovedujejo danes domala soglasno vsi komentatorji, da ga je Francija v usodnih dneh katastrofalno pogrešala. Kako se je ta poskus posrečil, o tem manjka-
jo sleherne vesti, ki bi jih danes mogli imenovati avtorizirane. Te dni so zapisali, da bi Francija radi svoje katastrofalne notranje needinosti in duhovne razkrojenosti morala izgubiti vojno, tudi če bi imela Nemcem enako orožje. Ako se je ta faktor zares tako fatalno izkazal, bo vprašanje notranjega duhovnega soglasja v bližnjem britanskem odporu silno važno.
V toku zadnjih let uspevajo samo oni narodi, ki so organizirani v svojih državah po nekih točno fiksiranih skupnih idejah, za katere se fanatično poganjajo v boj. Pokazalo se je, da ni bistveno, ali so te ideje od zunaj, od kulturnega sveta, proglašene za prave, marveč bistveno je, da se vodstvo državne politike z železno doslednostjo ravna po njih. Francija je preizkušnjo z novo dinamiko prestala s popolno zunanjo in notranjo katastrofo. Velika Britanija je še v preizkušnji, a Amerika stoji še ob strani. V ostalem svetu so t velikem že padle odločitve.
pa je postala Italija gospodar Sredozemlja. Za Hitlerja je najvišja pravica sila, s katero hoče vladati nad ljudmi in narodi. Nemčija s to silo razpolaga, zato naj bi sama odločala, kako naj drugi narodi žive. Ta nauk pravi, da je spoštovanje dane besede slabost, enakost pred zakoni je nesmisel.
Narodi angleškega imperija hočejo resnico, pravico, in svobodo in nikdar ne bodo sprejeli takega novega pojmovanja. Hočemo skupnosti narodov in svobodnega sodelovanja. To so temelji novega in boljšega reda, ki ga hoče angleški narod videti. Upamo, da bomo uspeli, da preprečimo ogromno tragedijo, ki bi nastala, če podležemo. Smo polni zaupanja. Naj Hitler osvoji katerokoli državo na svetu, dokler ne osvoji Anglije, je ves njegov sistem zidan na pesek, želimo, da kmalu pride čas, ko bomo lahko dali sovražniku udarec za udarec. Preko Atlantika žive mogočni narodi, ki vidijo, da gre v sedanji vojni tudi za njihove ideale.
Smo krščanski narod in verujemo v Boga. Zato ni nobenega dvoma, da je pra-
vilno povedal naš kralj v svojem božičnem govoru: Botr naj nas vodi na naši poti. Toda tc ne pomeni, da bi bilo s tem naše delo lažje. Bog nam ne bo pomagil, da pridemo prekc težav, pač pa nam bo utrdil duha, da nam nobena nevarnost ne bo pretežka. V tem je ravno bistvo krščanstva: Mir v vojni tam. kjer ga najbolj rabimo, namreč mir duha.
Oni, ki ne moremo služiti kot vojaki, moramo gledati, da v sedanji vojni vsak storimo svojo dolžnost. Vojaki, civilisti, žene in otroci, v*»i skupaj tvorimo bolj mogočno armado nego bi bilo mogoče misliti. Mnogi molijo, da bi nam Bog dal Svojo pomoč. Molitev pa nam tudi daje zaupanje, da lahko gremo na delo z večjo siio. Ce ho vsakdo storil svojo dolžn°st, se bo izpolnila božja volja ter lahko rečemo, da izpolnjujemo b^žje delo. To je duh. s kateri. moramo iti v sedanjo križarsko vojno za krščansK0 življenje. SKupno stojimo :n bomo šli naprej z močjo proti silam zla. Vidimo jasno tako sijaj kakor tudi nevarnosti naloge, ki nas čaka. Toda ojačeni z zavestjo, da izvršujemo službo Bogu, b°mo zmagali.
Možnost odstopa
Churchillove vlade
Ameriški politični krogi ne izključujejo, da bi se v gotovih okoliščinah Churchill umaknil s svojega mesta
Washington, 22. jul. j. (Am. radio) V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti, da je mogoče v določenih okoliščinah, ki lahko nastanejo v angleški vladi, pričakovati, da bo ministrski predsednik Churchill v torek odstopil. K tem vestem pripominjajo v ameriških političnih krogih, da so na merodajnih mestih v Angliji Hitlerjev govor spočetka docela ignorirali, v glavnem zaradi tega, ker je bila pozornost angleških političnih krogov osredotočena na dva notranjepolitična dogodka in sicer na imenovanje generala sira AUana Brooka za naslednika generala Yronsidea na čelo domače angleške vojske ter drugič na proračun, ki ga bo sir Kingsley Wood v sredo predložil spodnji zbornici,
Dočim general Brook z vso naglico dela na utrditvi angleške obrambe, pa je Kings-ley Wood na delu za ojačenje angleške finančne fronte. Vojni proračun Churchillo-ve vlade izkazuje nevarno vrzel 1432 milijonov funtov med dohodki države in velikanskimi izdatki, ki jih je prinesla vojna. V angleških političnih krogih mnogo razpravljajo tako o političnem kakor o zgolj finančnem pomenu tega budžeta, ki je prvi, kar jih je sestavil Wood, hkrati pa se mora smatrati tudi še kot vojni proračun bivšega predsednika Chamberlaina. Kingsley Wood je namreč pripadal štabu Chamberlaina in ga je Churchill nekako moral prevzeti v svoj novi kabinet. Kings-ley Wood je razen tega predsednik mogočnega Conservative unionist central of-ficea, s katerim je povezana tudi usoda 380 konservativnih parlamentarcev.
V mnogih parlamentarnih krogih ne iz-
ključujejo možnosti, da bo v primeru, ako Wood ne bi bil kos težki nalogi sprejetja proračuna, ponovno nastala dilema, ali naj bi bilo primerno, da se skupno z Woo-dom tudi Churchill umakne s svojega mesta.
Vojvoia Wissdsorski in LS©yst George za mir?
Stockholm, 22. jul. j. (DNB). List »Stock-holms Tidningen« prinaša danes tx>d velikanskim naslovom na prvi strani vest svojega berlinskega dopisnika. Id prav.i da sta se Llovd George in vojvoda Winds trski zavzela za sklenitev kompromisnega miru z Nemčijo.
Corbin na poti
v Južno Ameriko
London, 22. jul. j. (Reuter). Bivši francoski poslanik pri angleški vladi Corbin se je danes vkrcal na neki britanski oot-niški parnik za pot v Južno Ameriko. Odhajajoč iz Londona, ni hotel dati nobenega Dojasnila o svrhi svojega potovanja. Hkrati s Corbinom se je vkrcalo na isti parnik tudi veliko število drugih inozem-cev. ki zapuščajo London.
Churchill se bo sestal z de Valero
Stockholm. 22. julija. AA. (DNB) »Da-gens Nyhetr« poroča iz Londona, da bo predsednik vlade Churchill v kratkem kon-feriral s predsednikom irske vlade de Valero in preosednikom ulsterske vlade Crai-gevonom. Konferenca bo v Angliji.
Borba med Nemčijo
in Veliko Britanijo
V Rokavskem prelivu je bilo po sporočilu nemškega poveljstva potopljenih za 40.000 ton sovražnih ladij
Berlin, 22. julija AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemška letala so izvedla uspešne napade na pristanišča, industrijske naprave in letališča v Angliji. Opaziti je bilo več eksplozij. V Rokavskem prelivu se je nemškim letalcem posrečilo potopiti za 40.000 trgovskih ladij in ladij-cistern.
Sovražna letala so letela v noči med 21. in 22. julijem nad severno in zapadno Nemčijo kakor tudi nad zasedenimi pokrajinami. Povzročila so samo stvarno škodo. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Včeraj je bilo zbitih na tla osem sovražnih letali eno nemško pa se ni vrnilo.
Nemški letalski
napadi
London, 22. julija. AA. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo ter ministrstvo za javno varnost sporočata, da so nemška letala preteklo noč metala bombe ob severovzhodni angleški obali in nekaterih krajih osrednje Anglije. Gmotna škoda ni velika. Število človeških žrtev še ni znano.
Davi so nemška letala napadla neko mesto v jugazapadni Angliji. Po službenem poročilu so angleška lovska letala sestrelila eno nemško letalo, protiletalsko topništvo pa dve.
V zvezi s tem ugotavlja letalsko ministrstvo v svojem komunikeju, da je bilo v soboto pri letalskih spopadih nad Anglijo in Kanalom po naknadnih kontroliranih podatkih sestreljenih 21 nemških letal, hkratu pa tudi 4 angleška lovska letala. Od 18. junija dalje, ko so se pričeli
redni letalski napadi na posamezne kraje v Angliji, je bilo sestreljenih 169 nemških letal, a okrog 50 jih je bilo tako močno poškodovanih, da je malo verjetno, da bi se bila vsa vrnila v svoja oporišča.
London, 22. jul. j. (Reuter) Ministrstvo za narodno obrambo objavlja:
Sovražna letala so danes zjutraj metala bombe na dve mesti v jugovzhodni Škotski ter na neko tretje mesto v severozapadni Škotski. Napadi so povzročili nekaj škode, ki pa ni težke narave. Letala so metala tudi zažigalne bombe. Nekaj požarov, ki so jih zanetile bombe, je bilo kmalu pogaše-nih. V borbi z ognjem je bilo hudo poškodovanih večje število gasilcev. Nekaj izgub je bilo tudi pri odredih, ki so pomagali gasilcem. Skupno število žrtev, ki so jih zahtevali današnji nemški zračni napadi, je zelo majhno.
Poslanica bristolskega škofa duhovščini
Ženeva, 22. julija. AA (DNB). Bristolski škof je — kakor piše »Times« — naslovil na podrejeno duhovščino poslanico, v kateri poudarja, da je dolžnost duhovnikov. da o priliki letalskih napadov obiskujejo tudi zavetišča pred napadi iz zraka in da na ta način vlijejo novega poguma prebivalstvu. Na ulicah morajo duhovniki nositi služben znak organizacije za obrambo pred letalskimi napadi, kakor tudi jekleno čelado na glavi. Duhovniki morajo sodelovati s policijo in moraio svoie vernike opozarjati na ta nai ne zapuščajo svojih domov v primeru nepričakovanih dogodkov.
Vojna v Sredozemlju
Po Italijanskem uradnem poročilu Je bilo od 9*—13* Julija hudo poškodovanih 5 angleških vojnih ladij
Nekje v Italiji, 22. julija. AA. (Štefani). Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile pravi:
Po točnih obvestilih ki so prispela, je ugotovljeno, da so bile v bojih od 9. do 13. julija na morju britanska ladja-nosilka letal »Are Royail«, dve vojni ladji vrste »Warspite« kakor tudi križarki »Glouce-ster« in Arethusa« resno poškodovane. Ugotovljeno je, da je bilo mnogo človeških žrtev. Italijanska lovska letala so sestrelila en britanski bombnik. En britanski častnik se je spustil s padalom v morje in je bil ujet.
V	Vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala zbrane angleške čete na področju Duna in At Saier. Zbito je bilo eno sovražno letalo. Vsa italijanska letala so se vrnila. Sovražnik je poskušal bombardirati Asmaro, toda brez uspeha
V	severni Afriki je bilo izvedeno uspešno bombardiranje Sidi Barania in Marše Alatrucha.
Povratek grofa Ciana iz Berlina v Rim
Rim, 22. julija. AA. (DNB) Grof Ciano je s svojim spremstvom prispel iz Berlina v Rim. Na postaji so ga. sprejeli in pozdravili minister za ljudsko kulturo Favolini, .guverner Rima knez Borghese, šef Musso-linijeve zasebne pisarne, uraanlki zunanjega ministrstva in osebje nemškega veleposlaništva.
Napadi na Malto
Rim, 22. julija, br. (Štefani) V današnjem vojnem poročilu je omenjen tudi letalski spopad sredi med Malto in Sicilijo. O njem navaja posebni vojni poročevalec agencije Štefani naslednje podrobnosti:
2e v včerajšnjem vojnem poročilu je bil omenjen ponočni letalski napad na tovarno torpedov na Malti, ki ga je izvedlo v noči od sobote na nedeljo šest bombnikov. Letala so se pri bombardiranju vrstila po dve in dve skupaj. Kljub motnemu protiletalskemu ognju so z višine 300 do 400 m odvrgla svoje bombe ter zadela dva objekta tovarne, v katerih so bili očitno stroji za izdelavo torpedov kakor tudi večje skladišče materiala. Letala so se nato nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Včeraj zjutraj sta se odpravili dve eska-drilji trimotornih bombnikov, ki so jih spremljale tri eskadrilje lovcev, na izvid-niški polet, da bi se točno dognala škoda, ki je bila prizadejana objektom na Malti. Dejansko so bili napravljeni številni fotografski posnetki razdejanih tovarniških poslopij.
Eno izmed letal je bilo pri tem poletu zadeto od granate angleškega protiletalskega topništva. Dva motorja na njem sta
bila poškodovana. Kljub temu je letalo preletelo še pol poti nazaj proti svojemu oporišču. Ko je omagalo, se Je spustilo na morje, da bi se posadka rešila. Ko mu je pa neki italijanski hidroavion prihitel na pomoč, se je pojavilo nad obema letaloma neko angleško letalo ter ju je napadlo. V bližini so bili italijanski lovci, ki so angleško letalo sestrelili. Od treh članov njegove posadke je italijanski hidroavion, ld je medtem rešil posadko trtmotornika, rešil še pilota. Ostala dva Angleža sta utonila. Pozneje je bil italijansKi hidroavion znova napaden od nekega angleškega lovskega letala. Tudi tokrat so posegli v borbo italijanski lovci, ki so angleško letalo poškodovali, tako da je malo verjetno, da se je vrnilo v svoje oporišče.
Kairo, 22. julija, j. (Reuter) Formacija italijanskih bombnikov je v varstvu velikega števila lovskih letal vCeraj dvakrat napadla Malto. Eno izmed italijanskih letal je bilo hudo zadeto od obrambnega topništva. Eno izmed angleških letal je kmalu nato javilo, da je opazilo sestreljeno italijansko letalo in ko je hotelo poiskati še italijanske letalce, je bilo napadeno od dveh italijanskih lovcev, od katerih je enega po kratki borbi sestrelilo, dočim se je drugo umaknilo.
Hitlerjev dar
Mussoliniju
Rim, 22. jui. br. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolini si je davi na obali blizu Rima ogledal posebno baterijo protiletalskega topništva, montirano na dveh železniških vagonih, ki mu jo je daroval kancelar Hitler. Nemški general Pool je izročil Mussoliniju topove z rogovorom, v katerem je naglasil, da je baterija namenjena v osebno varstvo Mussolinija o priliki njegovih potovanj, ker je njegovo življenje nad vse dragoceno ne samo italijanskemu, marveč tudi nemškemu narodu. Mussolini je v zahvali poudaril, da je ta Hitlerjev dar nov dekaz bratstva italijanskega in nemškega naroda v orožju, ki se bo ohranilo tudi v novem miru po sedanji vojni.
Musslini si je nato podrobno ogledal topove na železniških vozovih ter prisostvoval tudi vaji, ki je popolnoma uspela. Topovom so bili dotlej dodeljeni še nemški topničarji, ki so s prvimi streli razdejali neki star hidroplan več sto metrov daleč od obale ter po nekaj strelih zadeli tudi posebne zmaje, opremljene z raketami, ki so jih več sto metrov visoko nad obalo vlekla za seboj italijanska letala. Po vaji so topove izročili italijanskim topničarjem.
Ko se je Mussolini vračal spet v Rim, se je spotoma ustavil pri delavcih na polju in se je razgovarjal tudi z nekim kmetom. ki je še lani s svojo družino živel v znani italijanski naselbini v Bosni.
im—Berlin .. trdnejša kot kdajkol!
,,Gioritale d'Italia" o nemško-italijanskih odnosih in usodi angleško-francoske zveze
Rim, 22. julija. AA. (Štefani). »Giornale d'Italia« poudarja, da ie italijansko-nem-ška zveza po zadnjem govoru voditelja rajha kancelarja Hitlerja in po izmenjavi brzojavk med Hitlerjem in Mussolinijem trdnejša kot kdajkoli prej. Tako so dogodki zanikali napovedi tistih, ki so v demokratičnih državah zastopali stališče, da se interesi obeh totalitarnih držav ne morejo izravnati. Nasprotno pa je zveza med Francijo in Veliko Britanijo, ki sta jo demokratični državi smatrali za strahoten blok, ki naj bi branil pravice civiliziranega sveta, doživela žalosten konec, še preden je vojna končana.
Nemški glas o napakah angleških vlad
Berlin, 22. julija. AA. (DNB). Nemška diplomatsko-politična korespondenca objavlja naslednji članek o odmevu, ki ga je imel zadnji Hitlerjev govor v Veliki Britaniji. Odmev, na katerega je naletel v Angliji velikodušen govor voditelja rajha, ki priča o vzvišenem in globokem pojmovanju dolžnosti do človeštva, je samo nov dokaz za lahkomiselnost, za odsotnost vsakega resničnega čuta odgovornosti, s katerim britanska vlada že leta in leta tira svoj narod jx> usodni srmini navzdoL
Namesto, da bi izkor.stille priliko za po-mirjenje in za prijateljstvo, ki sta ga stalno kazala nemški narod in njegovo vodstvo, namesto da bi z obema rokama sprejele tako lepo in nepričakovano priložnost, so se britanske vlade, '-i so se izmenjavale na oblasti, stalno in dosledno prizadevale, da zavrnejo ponudeno roko rajha ki se je čedalje bolj popravljal m ki je v čedalje hitrejšem tempu napredoval na vseh poljih. Kljub vsemu temu so se britanske vlade v vsakem oziru prizadevale, da bi uničile nemški narod. Uoornost in trmoglavost, s katero so od angleške strani stalno zavračali vsak nemški poskus za pomirje-nje, upornost in trmoglavost, s katero so na takšne poskuse odgovarjali z vedno novimi dokazi sovražnega razpoloženja do Nemčije dokazujeta, da so britanski državniki resno verovali v to, da moreio na eni strani vladati nad svojim čezmorskim svetovnim imperijem, na drugi stram pa noleg tega igrati še vodilno vlogo na evropski ce-llini, izigravajoč drugega proti drugemu vse cinitelje na kopnem in izkoriščajoč na ta načm vsakega tekmeca Anglije.
Zdi se, da britansk-h oblastnikov mno-go ne vznemirja, da »o vsi pomagači Velike Britanije na kopnem za časa svoje nehvaležne naloge na račun Nemčije drug za drugim propadli. Zdi se, da tolikšne usodne napake in zablode niso mogle odpreti oči britanskim oblastnikom. Državniki, ki so bili dovolj brezvestni, da bi v vrsti usodnih dogodkov za svoje sebične namene upropastili evropske narode drugega za drugim, se zdi, da ne bodo nit; oklevali, da končno upropastijo tudi svoj 'lastni narod. Vse kaže, da bodo brezskrbno in brez
vesti žrtvovali svoj narod svojim sebičnim zahtevam in namenom. To se zdi tem verjetneje, ker se bodo sami odgovorni upravitelji po vsej priliki pravočasno umaknili nekam v zavetje.
Nemčija in njeni zavezniki pa ne mislijo dopustiti, da bi klika razdiralnih hazarder-jev še dalje jemala evropskim narodom pravico do miru m obnove. Tc bo Nemčija toliko manj smela dopustiti, ker so se današnji britanski upravitelji s samimi svojimi postopki že davno ločili od evropske skupnosti.
Nemške zaloge surovin
Stcckholm, 22. jul. j. (DNB). Diplomatski korespondent »Timesa« trdi. da nemške zaloge raznih surovin in blaga niso tako velike kakor ie to trdil vodia rajha v svojem govoru, niso oa tudi ne tako majhne kakor si Angleži to navadno predstavljajo. Okupacija Francije je spravila Nemčijo v posest velikih zalog kavčuka, ki so tolikšne, da bodo Nemčiii zadostovale nekai mescev. Francija in Norveška, 'kakor tudi povečani vpliv Nemčije na Švedskem so slednjič nemški industriji tudi zagotovile njene potrebe po rudah.
Vatikan se zanima za nemške predloge
Rim, 22. jul. z. United Press doznava iz vatikanskih krogov, da je papež sprejel v posebni avdienci italijanskega poslanika pri Vatikanu Attolica, o katerem je znano, da ima kot bivši dolgoletni poslanik v
Berlinu dobre zveze z merodajnimi nemškimi krogi Papež se je pri njem informiral glede Hitlerjevih mirovnih pogojev in njegovih načrtov za bodočo ureditev Evrope. V vatikanskih krogih opozarjajo zlasti na oni del Hitlerjevega govora, v katerem je dejal, da Nemčija ne želi uničenja britanskega imperija. V Vatikanu mislijo, da bo morda to dalo angleški vladi povod, da zahteva od Nemčije podrobnejših pojasnil in konkretnejših predlogov.
Petrolejske pošiljke iz Amerike za Španijo
Bern, 22. jul. j. (SDA). Angleški list »News Chronicle« opozarja, da so prišle lz Zedinjenih držav v Anglijo vznemirljive vesti o velikih transportih petroleja, ki so
baje na poti iz Zedinjenih držav v Španijo. V Angliji vlada bojazen, da ne bi skušala Nemčija izrabiti Španije kot kanal po katerem bi se oskrbovala s petrolejem Odkar ima Nemčija s Španijo skupne meje, je moral general Franco prevzeti tisto vlogo, ki jo je igrala Italija, preden je sa ma vstopila v vojno.
List opozarja, da mora angleška vlada nemudoma krepko poseči vmes, da se transporti petroleja v Španijo preprečijo. V današnji vojni je petrolej važnejši od jekla, ker bo vojna dobojevana v zraku. Uvoz petroleja v Španijo se mora tako omejiti, da Španija ne bi dobila niti kaplje preko svojih potreb. Vsak sod bencina, ki čezmerno pride v Španijo, lahko pomeni eno bombo več, ki bo padla na angleška mesta ali angleške ladje. Dokler Italija še ni bila v vojni, ji je Anglija dajala vsakovrstne trgovinske koncesije, ki so slednjič prišle v prid edino le vojni sili držav osi. Ta napaka se ne sme več ponoviti.
Dve angleški vojni
ladji
London, 22. julija, br. (Reuter) Tajništvo admiralitete je dopoldne objavilo, da se je potopil angleški rušilec »Braggon«, ki so ga zadele bombe nemških letal. Druge manjše bojne ladje so ga sicer poizkusile odvleči v najbližjo angleško luko, a se je ladja sredi poti potopila.
Rušilec »Braggon« je 27. po številu, kar jih je bilo potopljenih v dosedanji vojni.
Stockholm, 22. julija. AA. (DNB) Britanska admiraliteta je objavila naslednje sporočilo: Tajnik admiralitete z obžalovanjem sporoča, da je treba smatrati za izgubljeno podmornico »Salmon«, ,ker se že dolgo ni vrnila. Podmornica »Salmon« je bila ona podmornica, ki je pustila pluti mimo veliko nemško čezoceansko ladjo »Bremen«, ker ni hotela prekršiti mednarodnih predpisov in ladjo potopiti. Ista podmornica je nedavno potopila neko nemško podmornico. Prav tako se smatra, da je v znani borbi poškodovala nemški križarki »Leipzig« in »Bliicher« in da je neko drugo križarko torpedirala. »Salmon« je 11. britanska podmornica, izgubljena od začetka vpjne.
Boutillier odpotoval v Pariz
Ženeva, 22. iul. j. (DNB). Francoski ofi-
ciozni list »Petit Dauphinois« poroča iz Vi-chyja. da ie danes odpotoval v Pariz francoski finančni minister Boutillier. Namen njegovega o&tovania ie. ukreniti vse potrebno. da se bodo važni francoski denarni instituti, kakor banke, zavarovalnice in borza čim preje vrnili v Pariz ter pričeli rednim poslovanjem. Preseljevanje denarnih zavedov ie deloma že v teku in bo še pospešeno. Glede preselitve celokupne vlade v Pariz ni doslej znanega še ničesar dokončnega.
Iz konzularne službe
Beograd, 22. jul. p. Uradnik konzulata na Reki g. Rudolf širok, je premeščen v zunanje ministrstvo.
Imenovanja v sodni službi
Beograd, 22. jul. p. Za sodne pristave v 8. pol. skupini so bili imenovani: pri sre-skem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Milan Trampuž, doslej pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri okrožnem sodišču v Ljubljani Matevž Mohorič, pri okrožnem sodišču v Celju dr. Milan švab, pripravnik v Krškem, pri sreskem sodišču v Ma-renbergu Anton Starič, pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri sreskem sodišču v Laškem France Derenčin, pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Za uradniške pripravnike v 9. pol. skupini so bili imenovani abiturient Rado Remec pri sreskem sodišču v Murski Soboti, Alojzij Zidar pri sreskem sodišču v Ljubljani, za kanclista pri sreskem sodišču v Gornjem gradu zvaničnik Ljudevit švagel, doslej pri sreskem sodišču v Ptuju.
Potresni sunki v Dalmaciji
Split, 22. jul. o. V soboto in nedeljo so se na področju med Vrbovskim in Starim gradom ponovili močni potresni sunki. Spremljalo jih je podzemsko grmenje. Močan sunek so občutili tudi v Sumartinu na otoku Braču, a to kot refleks sunkov na otoku Hvaru.
Japonska vabi Avstralijo k tesnemu sodelovanju
da bi se olajšalo delo za izboljšanje mednarodnih odnošajev v območju Tihega morja
Stockholm, 22. julija j. (DNB). Švedski list »Dagens Nycheter« poroča iz Sidneva, da je japonski ministrski predsednik Ko-noje naslovil na odločujoče osebnosti v Avstraliji posebno spomenico, v kateri poziva Avstralijo k sodelovanju z Japonsko. Gre za izpolnitev misije, ki je dodeljena Japonski v Tihem morju. Spomenica navaja med drugim, da si Japonska želi najtesnejšega sodelovanja z Avstralijo samo zato, ker bi se s tem zelo olajšalo delo za izboljšanje mednarodnih odnošajev v tem delu sveta, kar bo končno v prid vsemu človeštvu. Svet je danes razdeljen v dve vojskujoči se poflovici Edino popoln sporazum, ki bo zajel vse pereče probleme, je tista pot, ki more dovesta do resničnega trajnega miru. Skupni razvoj Japonske in Avstralije, obeh najmočnejših in najbolj dinamičnih dežel v Tihem oceanu, bH bi
pri razčiščenju sedanjih mednarodnih nejasnosti izredno koristen. Japonska in Avstralija naj bi v skupnem delu skušali izvršiti veliko nalogo, ki jima je zadana kot širiteljicama pravice in kulture v tem delu sveta.
Ugoden odmev
Konojeve vlade
Tokio, 22. julija. AA. (DNB) »Tokio Niči Niči« pravi, da je naletela vlada kneza Konoja na splošno odobravanje, ker odgovarja narodni želji in bo sposobna izpeljati velike naloge. Nova vlada bo izvedla odločno novo notranjo in zunanjo politiko. Med člani so tudi štiri osebnosti, ld so znane kot izborni poznavalci mandžurskih vprašanj. List posebno poudarja navzočnost Matsuoka v vladi kot zunanjega ministra.
Poslanik Plotnikov
na Avali in Oplencu
V kripti na Oplencu je položil krasen venec z napisom: »Minister SSSR kralju Aleksandru"
Beograd, 22. jul. p. Sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor Andrejevič Plotnikov ie bil danes na Avali in na Oplencu. S posebno pieteto je opravil to romanie pred spomenika našega Neznanega junaka in Viteškega kralia Zedinitelja. Poslanik je bil nato v gosteh pri naših zadružnikih v Banji in pozneje še v Arandjelovcu. Zvečer se ie vrnil v Beograd.
Na Avalo se je odpeljal z avtomobilom ob 10. dop. v družbi prvega poslaniškega tajnika Sergeja Nikolajeviča Patrikeieva. Pcčastil ie spomin na padle iunake in položil pred spomenik krasen venec.
Z Avale se je takoj odpeljal proti Oplencu. kjer ga ie na pragu dvorskega posestva sprejel upravnik kapetan Miletič v družbi topolskega župana Nediča in drugih zastopnikov lokalnih oblasti. Poslanik Plotnikov se ie takoj podal v cerkev na Oplen-
cu in položil v kripti krasen venec na grob pokojnega vladarja. Na vencu ie bil v francoščini napis: »Minister SSSR kralju Aleksandru«. Poslanik si je nato z zanimanjem ogledal cerkev in posebno umetniške freske na notranjih stenah. Obedoval ie v hotelu na Oplencu.
Popoldne se je poslanik Plotnikov odpravil v Banjo, kjer si je ogledal venča-čko vinogradniško zadrugo. Tam ga ie pozdravilo in prisrčno sprejelo veliko število kmetov, ki so mu razkazali naprave v zadrugi in ga informirali o njegovem delovanju. Iz Banje se ie odpeljal v Aran-dielovac. kjer se ie nekai časa sorehaial. Ogledal si ie tudi Bukovačko Banjo. Proti večeru se ie poslanik Plotnikov s svojim spremstvom odpravil spet proti Beogradu.
Vseanteriška konferenca
v Havani na KubI
je v ospredju političnega zanimanja Zedinjenih držav
New York, 22. jul. j. (Reuter) Paname-riška konferenca v Havani je postala središče političnega zanimanja Zedinjenih držav. Z največjim zanimanjem pričakuje Amerika govor, ki ga bo imel ameriški zunanji minister Hull. Za Hullom bodo spregovorili tudi še predsedniki kubanske in paragvajske delegacije. Kar se tiče problemov držav, ki jih je zadnji čas zasedla Nemčija, so dobili diplomatski zastopniki Francije in Nemčije na merodajnem mestu zagotovila, da bo ostala politična suverenost Martiniquea, kakor tudi drugih francoskih kolonij na zapadni polobli nedotaknjena in ne bodo na konferenci sprejeti nikakršni sklepi glede sprememb na teh področjih. s>Newyork Times«, ki objavlja to informacijo, pa trdi. da obstoja možnost, da se bo navzlic temu zagotovilu najbrže načelo vprašanje, ali ne bi kazalo izpremeniti vseh tistih posesti, ki so pripadale po Nemčiji zasedenim državam, v nekakšen panameriski mandat. Seveda velja to samo za tiste posesti evropskih držav, ki leže v Ameriki. Glede na te vesti se je pri nekaterih državah latinske Amerike opazila velika neodločnost ;n je verjetno, da bodo zavzele do taksga predloga svoje stališče šele potem, ko bo dana o tem predmetu na havanski konferenci službena izjava. Ni še gotovo, ali se bodo vse države latinske Amerike z načrtom takega panameriškega mandata solidarizira-le ali ne.
Delegat ene izmed večjih ameriških držav se je včeraj izrazil, da bi bile države panameriške unije v pretežnem številu pripravljene priznat* »stanje nevarnosti na zapadni polobli«, ki se je pojavilo kot posledica besed in dejanj nekih inozemskih vlad.
Umik nemške note srednjeameriškim državam
San Jose, 22. julija, z. Nemški poslanik v Costarici je objavil uradno izjavo, da je nemška vlada umaknila svoje note, ki jih je pred 14 dnevi dostavila vsem srednjeameriškim državam ter da smatra zadevo za likvidirano. To je potrdil tudi zunanji minister Costarice. ki je izjavil, da Costa-rica ni hotela sprejeti nemške note, ker njena vsebina ni bila združljiva z nacionalno častjo. Enako stališče so zavzele tudi vse ostale srednje-ameriške republike. O vsebini nemške note se doznava. da je v njej nemška vlada izrazila upanje, da srednjeameriške države na vseameriški konferenci v Havani ne bodo pristale na nobene sklepe, ki bi bili kakorkoli naperjeni
proti Nemčiji. Razen tega je postavila nemška vlada posameznim državam tudi docela konkretne, dasi različne zahteve političnega in gospodarskega značaja. Nemška nota je vzbudila v ameriški javnosti precej razburjenja, ker so jo smatrali za vmešavanje v ameriške notranje zadeve in za omejevanje zunanje politične svobode.
Amerika bo priznala
Petainovo vlado ?
New York. 22 julija j. (DNB). Ameriški poslanik pri francoski vladi Bullitt, ki se je pravkar vrni! iz Francije je bil takoj sprejet na razgovor pr; prezidentu Rooseveltu. Konferenca med njima, ki je trajala dokaj dolgo se je končata s tem, da je Roosevelt povabil Bullitta za tri dni v svoje letno bivališče v Hvdeparku.
Dasi o prvem razgovoru med Roosevel-tom in Bullittom ni biio mogoče izvedeti nikakih podrobnosti, vendar sodijo v ameriških diplomatskih krogih, da sta državnika v prvi vrst- razpravljala o možnosti, da bi Zedinjene države priznale Petainovo vlado. Bullitt je po mnenju teH krogov Rooseveltu dokazal potrebo, da morajo Zedinjene države Petainovi vladi zavarovati hrbet, ker se je sicer bati. da b- utegnilo priti v Franciji do prevrata in bi prišla na krmilo kaka fašistična vlada.
Pospešeno oboroževanje Zedinjenih držav
Washington, 22. jul. br. (Ass. Press). Ameriška letalska industrija je sedaj polno zaposlena z gradnjo letal za ameriško in angleško vojsko. Naročila letal so se v zadnjih dveh mescih povečala za nadaljnjih 90 milijonov na 500 milijonov dolarjev. Samo za ameriško vojsko bo treba v pičlih dveh letih zgraditi 25.000 letal, za ameriško vojno mornarico še nadaljnjih 15.000 Tudi v ostali oboroževalni industriji vlada visoka konjunktura. Za ameriško vojsko je na najkrajše roke naročenih več tisoč tankov in ogromne množine drugega orožja. V ladjedelnicah grade ali pa pripravljajo gradnjo 400 rušilcev in 180 podmornic. razen tega pa še večje število drugih srednjih in velikih vojnih ladij.
Manevri ameriške vojske
New York, 22. jul. AA. (DNB). Pri običajnih manevrih ameriške vojske, ki se začno prihodnji teden in pri katerih bodo prvikrat po svetovni voini sodelovale redne enote zvezne voiske ter narodne garde. bo sodelovalo 300.000 mož.
Stališče osnih velesil do sklepa baltiških držav
»Ureditev odtisov Baltika do Rusije se tiče le teh držav in niso prizadeti niti nemški niti italijanski Interesi64
Rim, 22. julija. AA. (DNB). Z ozirom na sklep, da se priključijo baltiške države Sovjetski zvezi, pravijo v italijanskih političnih krogih, da gre za dogodke na tistem prostoru, na katerem Italija nima nobenih neposrednih interesov.
Berlin, 22. julija. AA (DNB). Nemški poročevalski urad objavlja naslednje obvestilo iz pristojnih krogov: Glede na novo politično ureditev v treh baltiških državah in glede na njihovo zahtevo oo priključitvi k Sovjetski zvezi, poudarjajo na pristojnih nemških mestih, da se vprašanje ureditve odnošajev baltiških držav s Sovjetsko Rusijo tiče izključno le teh držav in Sovjetske Rusije in da se nemški gospodarski odnošaji in interesi na noben način ne morejo smatrati za prizadete. Razen tega so bili izdani potrebni ukrepi, da se gospodarski interesi in vprašania med Nemčijo in temi državami urede na tak način, ki bi odgovarjal novim razmeram v teh državah.
Riga 22. julija. A A (DNB) Na predlog poljedelskega ministra je parlament sklenil proglasiti zemljo za lastnino vsega naroda. Zemljišča, ki jih obdelujejo posamezni kmetje, ne smejo biti večja kot 30 ha. Cez to mero se mora odstopiti zemlja državnemu zemljiškemu fondu, iz katerega se bo siromašnim poljedelcem brezplačno dodelila zemlja.
Riga, 22. julija. AA. (DNB) Letonska vlada je danes pod vodstvom ministrskega predsednika Kirchensteina obiskala v prostorih sovjetskega poslaništva namestnika predsednika sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze Višinskega, Kakor poročajo letonski listi, so bila ob tej priliki posvetovanja v nalogah letonske vlade v bodočnosti.
Riga, 22. julija, e. (United Press) Formalnosti glede priključitve baltiških držav k Sovjetski zvezi bodo opravljene na za-
sedanju vrhovnega sovjetskega sveta, kakor hitro pridejo predstavniki Estonske in Letonske v Moskvo, kar se bo zgodilo v prihodnjih treh dneh. V vseh treh državah ob Baltiku proslavljajo priključitev k Rusiji zelo svečano in povsod se nudi gledalcu praznično razpoloženje. V glavnih mestih prirejajo festivale in glasbene koncerte rdeče vojske.
Moskva, 22. julija. AA. (DNB) V poučenih krogih izjavljajo, da bo v kratkem sklican na sejo vrhovni sovjet, ki bo sprejel sklep o vključitvi treh baltiških držav v zvezo sovjetskih socialističnih republik.
Turško-rumunska
pogajanja prekinjena
Bukarešta, 22. julija. A A. (Reuter) Turško-rumunska gospodarska pogajanja, ki so trajala že več dni, so bila prekinjena, ker ni bilo doseženo soglasje. Turška delegacija je odpotovala včeraj v Carigrad.
Ustanavljanje novih strank v Belgiji prepovedano
Bruselj, 22. julija. AA (DNB) Z ukazom vojaškega poveljnika v Belgiji in severni Franciji je prepovedano do nadaljnjega ukaza ustanavljati nova združenja in politične stranke v Belgiji.
Vremenska napoved
Zemunska: p0 večini oblačno oo vsej državi, razen v primorju. kjer bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod bo deževalo in so verjetne tudi nevihte. Toplina bo padla.
Inserirajte v „JUTRU"