.'ff
PRAVICA
GLASIIiO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Človeštvo zahteva mir, a miru ni mogoče doseči niti z vsiljevanjem tuje volje, niti z demonstracijami moči proti malim narodom in državam.
EDVARD KARDELJ
Cena Din 2.—
NA SEJI POLITIČNO-TERITORIALNE KOMISIJE ZA ITALIJO SO GOVORILI EDVARD KARDELJ, DR. ALEŠ BEBLER IN DR. DRAGO MARUŠIČ
Narodi Jugoslavije so majhni narodi, toda pripravljeni so braniti svoje pravice
je izjavil šef jugoslovanske delegacije Edvardi Kardelj
,??vrlz’ 13. septembra. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Na včerajšnji seji Politično teritorialne komisije za Italijo je bilo končano pojasnjevanje vseh pred-°ft«v za spremembo italijansko-jugoslovanske meje, kot je predložena v osnutku 'inrovne pogodbe. Ta del vprašanj razmejitve med Jugoslavijo in Italijo ne j*. ®£a v osnutku mirovne pogodbe predložene meje med teritorijem Trsta in Italijo, o kateri se bo po generalni debati o statutu Trsta diskutiralo v komisiji.
Na včerajšnji seji je dobil prvi besedo .jugoslovanski delegat dr. Drago Marušič, ki je med drugim dejal: »Ko sem spremljal diskusijo o teritorialnih klavzulah pogodbe z Italijo, sem imel ponekod vtis, da padajo vsi naši argumenti v prazno. Kljub vsemu se kot J ediini Predstavnik področja Gorice v jugoslovanski delegaciji ne morem zdržati, da "e bi povedal nekaj besed o vprašanju tretjega sektorja, o katerem se sedaj razpravlja.
. Gre za kraj, v katerem sem se rodil j® kjer sem končal osnovno in srednjo S°I<>, in za prebivalstvo, s katerim sem trpljenje in sodeloval v borbah za Syobodo. Pod vladavino Avstro-Ogrske bil priča borbe za izvojevanje svo-(te in enakosti pravic. Veroval sem v Pisano deklaracijo velikih zaveznikov I ‘■»ti vojni — o pravicah narodov, da »atni s seboj razpolagajo — vse ljud-yvJ> in jaz smo upali, da bomo končno '■ocakali rojstvo svoje svobode. Zmotili k?° Se' Toda .bili smo daleč od tega, da ™one>mo v borbi. Nadaljevali smo jo p°d italijanskim terorjem. Prišla je dru-t'a svetovna vojna in to ljudstvo je z
istim navdušenjem zagrabilo za orožje in se ne glede na žrtve borilo proti fašističnim in nacističnim armadam. Ljudstvo Julijsike krajine je žrtvovalo v tej borbi 42.000 človeških življenj. Ali ni plačalo svobode dovolj visoko?
Kar se tiče Gorice, moram izjaviti, da se je to mesto vedno smatralo za prestolnico zapadne Slovenije in da ga tudi sedaj ves slovenski narod smatra kot tako. Ker sem živel tam skoraj 30 let, imam pravico formalno zanikati, da je to italijansko mesto.
Če bo primorsko ljudstvo kljub vsemu dočakalo, da pride znova v suženjstvo, ne bo nikoli sprejelo te usode in !bo nadaljevalo borbo proti krivici, pa naj bi bila ta borba še tako težka. Mi Slovenci s področja Gorice, ki smo verovali obljubam zaveznikov, smo bili v pretekli vojni prevarani. Bila bi usodna napaka, če bi nas morali,” ker smo verjeli v Atlantsko pogodbo, rezultati te konference prepričati, da smo se »nova prevarili.«
Ko je Drago Mauršič končal svoj govor, je dobil besedo dr. Aleš Bebler.
Odcepitev Tržiča od zaledja Im pomenila stalno gospodarsko krizo v tem mestu
be ?°V°H'te ml’ da spregovorim nekaj "<191	0	četrtem	sektorju	italijansko-ju-
.0v«uiske meje, o sektorju Tržiča, ki imenujejo Italijani Monfalcotne. iu naletimo, če gremo s severa proti jugu, prvič na seiktor, katerega večina je italijanska. Dovolite mi, da vam v tej zvezi postavim problem italijanske man ji šine Julijske krajine, da vam povem nek dogodek, v katerem sem osebno sodeloval v nepozabnih dneh, o katerih sem vam prečital včeraj neko nemško porodilo, to je dva tedna po kapitulaciji Ba-doslteve vlade leta 1943. Takoj po kapi-ulaciji go ^ začele italijanske enote, iiiii80 ?6 v Jugoslaviji in Julijski kra-: V umikati proti Italiji. Vsi ti vojaki a cehi s svojimi oficirji so šli proti onci, da bi od tam nadaljevali pot v Jiammo. Mi, partizani Julijske krajine, iaik ^ na^r*e 'i videti, kako ti vo-. 1. oeže z orožjem, ki nam ga je pri-a®.l'k«valo, ter smo postavili neke iste prepreko pred mestom Gorico — v ^gerskem. Partizani so vsako iitalijan-enoto, ki je prišla do te prepreke,
■sko
Pozvali, da ostane tam, da bi nadaljevali jorbo proti Nemcem, za katere smo vedeti, da poskušajo prodreti v pokrajino, sil da nam dajo orožje, ki so ga no9ili, o® bi se lahko še naprej borili.
. . Gospodje, vse italijanske enote, brez so položile orožje v okolici vtisi Vogersko. Cela nepregledna polja so bila po treh do štirih dneh teh operacij Pokrita z orožjem vsake vrste — puškami, strojnicami, zaboji streliva, topovi, Protitankovskimi topovi, oklopnimi avtomobili, kamioni itd., s katerim bi se mo-Sla oborožiti cela regularna armada.
Ko se je v po/krajni izvedelo, da se je mogoče oborožiti za borbo proti Nemcem in ko so se pomikali Italijani čez Sočo proti Italiji, so prihajale z vseh strani ponoči in podnevi cele kolone s severovzhoda in Kanalske doline, iz Istre v Vogersko, da bi se oborožile in osnovale vojaške enote. Badoglievska ar-ttiada se ni hotela boriti, Italijani iz dalije niso hoteli bntniti te pokrajine, v®doč dobro, da to ni njihova zemlja.
Neke noči so naim sporočili, da je Prišla v Vogersko kolona, v glavnem sestavljena iz prebivalcev pokrajine. Toda kolona se je razlikovala od prejšnjih. , njej so bili Italijani iz Tržiča in delavci iz ladjedelnic tega mesta, v glav-"era Italijani. Prišli so, da bi se oborožili in osnovali svojo lastno enoto.
Ni minilo niti 24 ur, odkar so se ■taliijani Tržiča oborožili v Vogerskem že so sodelovali v bitki za Gorico, o kateri sem vam včeraj prečital nemško Poročilo. Italijani Tržiča so prelili svojo *ri za svobodo te pokrajine, za priključitev te pokrajine k Jugoslaviji. Večina Valijanov Julijske krajine stvarno želi, bi bila priključena k Jugoslaviji. Oni ®«}o, da bi povzročila ineja, ki bi raz-ni P°k«*ajino, ki bi odsekala njihova k in jih odcepila od zaledja Julijske st >n Jugoslavije, stalno gospodar-, * kfizo v tem mestu. To pomeni isto Prerezati si žile; v katerih teče kri, } daje življenje pokrajini. Komisija strokovnjakov Sveta ministrov je odšla v Pariz, toda ni opazila ali pa ni zabele-
žila v svojem poročilu, da je bilo vse prebivalstvo Tržiča na ulicah, da je manifestiralo cele dneve pred prihodom komisije, ob času njenega bivanja in po njenem odhodu, zahtevajoč priključitev svojega mesta Jugoslaviji.
 To ^ je naravno, ker je industrija Tržiča čisto posebno povezana z gospodarskim življenjem zaledja. Tržič predstavlja tržišče za' južni del slovenskega dela Julijske krajine. To je mesto zaposlitve za mlade ljudi in kmete slovenske pokrajine. Industrijski izdelki bi mogli imeti najbolj naravno tržišče v agrarni deželi kot je Julijska krajina. Ta industrija dobiva na drugi strani in bi mogla dobila še več svojih surovin iz Jugoslavije. Gospodarske vezi so osnova te politične zavesti Italijanov Tržiča, zavesti, ki se izraža v želji za priključitev k Jugoslaviji. Toda je še neka stvar, in to je, da to področje ni čisto-italijansko. To je mešaaio področje in takšno je vedno bilo. Vsak strokovnjak, ki bi hotel poiskati imena mest k in vasi tega področja, bi laliko potrdil, da je njihova večina slovenska in da je ime Tržiča samo slovensko. To je staro. ime mesta, kd se je pozneje z italijansko emigracijo spremenilo in postalo Monfalcone. italijanski element je tu očividno v večini in odtod je dobilo mesto to ime, medtem ko Gorica n. pr. ni nikoli dobila italijanskega imena in ni nikoli v zgodovini nosla drugega mena kot svoje slovensko ime Gorica.
Toda slovensko ljudstvo je na področju Monfalcone številno in njegova številnost se je posebno povečala za časa dveh vojn, v času ko je Mussolini razvil v Tržiču ladjedelnice in vojno industrijo. To je pritegnilo v pokrajino delovno silo, bi je večinoma slovenska. L. 1910 je imelo mesto zelo močno italijansko večino. Tedaj je bilo 22.897 prebivalcev, leta 1936 jih je bilo 40.898, to pomeni, da se je prebivalstvo v času dveh vojn podvojilo. Ta porast je povzročil priliv slovenske delovne sile v to mesto. Danes boste slišali v Tržiču slovenski jezik prav toliko kot italijanski. So cele ulice, v katerih se govori samo slovensko.
Hotel bi izraziti še eno pripombo v pogledu Tržiča. Meja, ki jo mi zahtevamo na tem sektorju, je najbolj naravna meja, s katero je mogoče ločiti, dve veliki deželi. Tvori jo edino velika reka pokrajine — Soča. Ce greste čez to reko na vzhod, ne boste več našli točke, ki bi bila ugodna za prirodno mejo. Francoska linija, ki predpostavlja bodočo mejo, je najmanj naravna. Ce se, razen samega sektorja Tržiča, vzame kanal Soče, ki loči notranjost tega sektorja od njegovega vzhodnega dela, opazimo, da se pričenši od tega kanala teren dviga. Tu se nahajamo na zapadnem vznožju visoke planote Krasa in francoska linija se vzipenja na to višino, odvzemajoč 'Jugoslaviji zapadni venec visoke planote, tisti, ki dbminira nad celim sektorjem, in ga daje Italiji. Kot na vseh ostalih sektorjih ugotavljamo tudi tu, da so dane včerajšnjemu agresorju strateške prednosti in da je zaveznik pozabljen.«
Predlog za osnovanje podkomisije za Gorico — odklonjen
Po Beblerjevem govoru je bilo končano pojasnjevanje jugoslovanskega pred. loga italijansko-jugoslovanske meje (ne vštevši meje teritorija	Trsta)	in	nato	je
bil na podlagi sklepa	komisije	dan	na
glasovanje češkoslovaški predlog o osnovanju podkomisije za mesto Gorico. Ta predlog ni bil sprejet.	Proti	je	glasovalo 11 delegacij, a zanj	9. Za	predlog	so
glasovali:	Belorusija,	ZSSR, 'Francija,
Novi Zeland, Holandija, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajinska SSR, Etiopija in Jugoslavija.
Nato je bil stavljen na dnevni red predlog o spremembi predložene italijansko-jugoslovanske meje.
Šef beloruske delegacije Kiseljev je pojasnil predlog beloruske linije, ki teče samo v svojem prvem delu po francoski liniji, nato pa dodeli del Beneške Slovenije Jugoslaviji in pušča mesto Gorico skupno z njenim področjem Juogsla-viji in eliminira umetni koridor med Trstom in Italijo ter tako popravlja težke krivice, ki jih vsebuje predlog francoske linije.
SLOVENSKI NAROD Sl JE S SVOJO KRVJO PRIDOBIL PRAVICO DO SVOBODE
Kiseljev je izjavil, da je vzela beloruska delegacija za osnovo svoje linije etnično načelo, inv smatra, da francoske linije ni mogoče sprejeti, ker pušča Italiji celo področje, ki se razteza proti zapadu in ki se približuje stari avstro-italijanski meji med letom 1866—1918, puščajoč na ta način vso Beneško Slovenijo Italiji.
Slovenski narod — je dejal Kiseljev
—	je ponosen in svobodoljuben ter se je stoletja vztrajno boril za svojo nacionalno enotnost. Zadržal je administrativno avtonomijo tudi, ko je bil pod Italijo leta 1918 ter je mnogo pretrpel zaradi fašistične borbe proti slovenskemu nacionalnemu prebujenju.
Slovenski narod se je dvignil proti zatiralcem in si s svojo krvjo pridobil pravico do svoje svobode. Toda danes znova pada pod italijansko vladavino, znova je izpostavljen terorju neofašističnih tolp, ki jih podpirajo gotovi reakcionarni elementi v Italiij. Pustiti to področje Italiji, bi bilo proti pravici, a vi veste, da se z [rodovina težko sprijazni s krivico. Na drugi strani ne razumem
dobro, zakaj se imenuje francoska linija kompromisna, ker ne predstavlja kompromisa etnične vrste, ker dodeljuje Italiji vso Beneško Slovenijo.
Kiseljev je nato pojasnil, v čem menja beloruska linija predloženo linijo razmejitve, in je pri tem priipomnii, da kljulb vsemu beloruska linija ne zadovoljuje popolnoma etničnega načela. Vendar pušča del Slovencev Julijske krajine pod Italijo. To je samo približna rešitev — je dejal Kiseljev. Na koncu svojega govora je dodal: »Gospodje, jugoslovansko ljudstvo pričakuje od naše konference modro in pravično rešitev. Če bo sprejeta francoska linija, bo prepustila Italiji ozemlje, na katerem živi po popisu iz leta 1910 približno 56.000 Jugoslovanov,* a samo 14.000 Italijanov in ki znaša 900 kv. km. Če bi se to zgodilo, bi bila to težka zgodovinska krivica. Zato imam čast, da podprem predlog beloruske delegacije, ki gre za tem, da se dado Jugoslaviji ozemlja na zapadu od francoske linije.«
Nato je povzel besedo šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj,
Metoda vsiljevanja tuje volje je za Jugoslavijo nesprejemljiva
»Gospod predsednik, gospodje delegati! Jugoslovanska delegacija je v zadnjih dneh podrobno pojasnila svoje zahteve glede posameznih sektorjev jugo-slovansko-italijanske meje. Pri tem smo se poslužili samo stvarnih argumentov, ki jih ni mogoče zanikati. Kot izgleda, je sedaj kančana diskusija o jugoslovansko-italijanski meji, v kolikor se tiče jugoslovanskega in beloruskega predloga. Toda jugoslovanska delegacija smatra, da je, tako zaradi zgodovine kakor tudi zaradi zvestobe resnici, potrebno napraviti nekaj splošnih ugotovitev na koncu diskusije, če je sploh mogoče reči, da je to bila diskusija. Mogoče se bodo zdele te ugotovitve nelcaterim delegacijam odveč, toda za jugoslovansko delegacijo, za katero stoje mnogi milijoni Jugoslovanov, ki vznemirjeno čakajo sklepov te konference, za jugoslovansko delegacijo so te ugotovitve bistvene važnosti.
Te ugotovitve so predvsem naslednje:
1.	Jugoslovanska delegacija je podala podrobno argumentacijo za vsak sektor jugoslovansko-italijanske meje posebej. Nekatere delegacije so na zadnjih sejah in tudi prej nastopile v obrambo upravičenih zahtev jugoslovanskih narodov, za kar se jim v imenu jugoslovanske delegacije prisrčno zahvaljujem, a posebno se zahvaljujem beloruski delegaciji.
Na drugi strani ni nobena delegacija nastopila proti argumentaciji naše delegacije. Medtem, ko povzroča vsako bistveno procedurno vprašanje vedno silnp razburjenje duhov te konference in dolgotrajne diskusije, ni življenjsko vprašanje jugoslovanskih narodov, to je vprašanje usode deset in deset tisočev živih ljudi, povzročilo niti najmanjše reakcije mnogih delegacij na tej konferenci. Molk — to je najbolj zanimiva značilnost »diskusije« o jugoslovansko-italijanski meji, vsaj kolikor se tiče jugoslovanskega predloga. Upoštevajoč ta molk, bi človek mislil, da tu ni nobena delegacija proti jugoslovanskemu predlogu. Ne, na tej konferenci je to drugače. Na tej konferenci pomeni molk neke delegacije, da je ta nasprotna jugoslovanskemu predlogu. Vsekakor je to metoda, ki ima svoje pojasnilo. Ta metoda ima svoj smisel tedaj, kadar je nekdo sklenil, da doseže nekaj kljub stvarnosti, kljub nasprotnim argumentom, kljub pravici in resnici
Dejstvo je, da se tu odvajajo od Jugoslavije njena etnično neoporečna ozemlja, da se odkrito zavračajo neoporečne pravice narodov, ki so izgubili v tej vojni 1,700.000 ljudi. Dejstvo je dalje, da se tu izročajo včerajšnjemu agresorju deli narodov, ki so bili najzvestejši zavezniki
vseh tistih sil, ki so se borile proti fašistični agresiji. Vse to so dejstva, ki jih ni mogoče zanikati. Zato molk. Zgodovina bo pokazala, da je bila to napaka te konference.
2. Jugoslovanska delegacija je storila vse, kar je mogla, da bi'olajšala sporazum. Bistveno je odstopila od svojih prvotnih zahtev v pogledu italijansko-jugo-slovanske meje in v pogledu samega Trsta. Toda tista skupina držav, ki je bila od samega začetka proti jugoslovanskim zahtevam, ni storila ničesar, da bi prišlo do sporazuma. Vse te države niso postavile niti enega kompromisnega predloga. Človek dobi vtis, da te države sploh ne žele sporazuma z Jugoslavijo.
Razumljivo je, gospodje delegati, da neki veliki državi ni niti težko, niti ri-skantno, da zavzame stališče, ki posveča malo pažnje interesom neke majhne dežele. Toda to ne more povečati niti časti niti slave tako velike države. Človeštvo zahteva mir a miru ni mogoče doseči niti z vsiljevanjem tuje volje, niti z demonstracijami moči proti malim narodom in državam. Tudi to dejstvo se bo pokazalo kot napaka te konference.
3. Molk v diskusiji o jugoslovansko-italijanski meji je pokazal, kako prav je imela jugoslovanska delegacija med diskusijo o proceduri, ko je izrazila bojazen, da se ustvarja s to proceduro samo
sredstvo za formalno preglasovanje, za formalno izdajanje sklepov. Zdi se, da prihaja zdaj ta metoda do svojega popolnega izraza. Stvarna vrednost na tak način izdanih sklepov bi bila popolnoma problematična. Stvarno ne bi s takšnimi sklepi ničesar dosegli, ničesar kon-' čali. Problemi bi ostali odprti. Mišljenje, da je z izdajo formalnih sklepov mogoče ustvariti temelje trajnega miru — ta metoda bi se pokazala kot napaka te konference.
To so tri ugotovitve, ki jih je hotela napraviti jugoslovanska delegacija, preden bi konferenca izdala v vprašanju jugoslovanske meje takšne sklepe, s katerimi bi samo sebe obsodila na neuspeh.
Morda še ni prepozno, da se najde pot sporazumne rešitve. Jugoslovanska delegacija s tem še enkrat poziva vse delegacije te konference, da se preide pri našem delu končno na metode sporazuma. Če ta sporazum ne bo dosežen, kaj naj potem mali narodi še pričakujejo od takšnih konferenc, razen vsiljevanja tuje volje? Kakšen moralni vtis bo napravil v svetu takšen neuspeh konference? Metoda vsiljevanja tuje volje je za Jugoslavijo nesprejemljiva. Narodi Jugoslavije so majhni narodi, toda pripravljeni so braniti svoje pravice. Prosim, da se ta izjava jugoslovanske delegacije vključi v zapisnik.«
Po govoru šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja, ki je napravil v dvorani silen vtis, je povzel besedo predstavnik Etiopije. Ko je omenil, da je etiopska delegacija med diskusijo pazljivo proučila vsa etnična, geografska, gospodarska in strateška dejstva v zvezi z jugoslovansko-italijansko mejo, je etiopski delegat v imenu svoje dežele, ki je bila žrtev italijanskega imperializma, izjavil, da ne more preko dejstva, da je bila jugoslovanska dežela tako leta 1915. za časa londonskega pakta, kakor tudi v zadnji vojni predmet italijanskih imperialističnih aspiracij in italijanske agresije.
Etiopski delegat je dejal: Trst je naravni izhod na morje, toda ne za Italijo, temveč za dežele Srednje Evrope. Sklep, po katerem bi se Jugoslavija morala odreči svojemu ozemlju, bi bil nepravičen. Zato bo Etiopija glasovala za beloruski predlog meje.
Za beloruski predlog sta se izrazila tudi delegata Poljske in Ukrajine. Diskusija o predlogu Beloruske SSR je bila s tem končana in je dobil besedo v obrambo svojega protijugoslovanskega amandementa delegat Brazilijie,
Delegat Brazilije je dejal da se ne more strinjati s tem da zahteva francoska linija tako »velike žrtve od Italije« ter je zahteval, da se vzame Jugoslaviji ne samo severnozapadna in vsa jugozapadna Istra, temveč, da se da Italiji tudi dolina Soče, ker stavlja francoska linija mesto Gorico- v gospodarsko nemogoč položaj in ker ni treba dopustiti, da ima Jugoslavija kontrolo nad skoro vsemi železniškimi progami, ki gredo v Trst. Kot zameno za vse to ozemlje je brazilski delegat ponudil Jugoslaviji železniško progo, ki bi jo zgradila Italija, da se vzpostavi prekinjena zveza med Vipavo in Tolminom. Vsa svoja cinična pojasnila je olepšal brazilski zagovornik Italije s frazami o »pravičnosti, konstruktivnem miru in dobrem sosedstvu« med Jugoslavijo in Italijo, kar bo pod takšnimi pogoji doseženo.
Na vse te advokatske argumente, ki se naslanjajo na trhle noge falzificiranih italijanskih statistik, je odgovoril jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler kratko in ostro.
Brazilija hoče na račun Jugoslavije pokazati svojo velikodušnost do Italije
»Brazilska delegacija se brani tega, da je zagovornik Italije. Ne bom znova analiziral vprašanja odnosov med klientom in advokatom, toda v vsakem slučaju poizkuša biti brazilska delegacija velikodušna napram Italiji v vseh svojih predlogih. Ker smo doslej diskutirali o vprašanju meje med Jugoslavijo in Italijo, je to velikodušnost na račun drugega, na račun Jugoslavije. Zelo lahko,' gospodje, je biti velikodušen na račun druge dežele. In zelo nas zanima, kakšno stališče bo zavzela brazilska delegacija v gospodarski komisiji, ko bo govor o vprašanju italijanske trgovinske mornarice, ki jo je Brazilija zaplenila. Kakšno bo njeno stališče, kadar bo šlo za italijanska posestva v Braziliji. Če bo brazilska delegacija tam pokazala takšno velikodušnost, kot jo kaže na račun Jugoslavije, bomo znova lahko razpravljali o vpraša-	^
nju odnosov med zagovornikom in klien- I planin, tom.
Kar se tiče samega brazilskega pred-
loga, sem govor pazljivo prečital. Zelc težko je vzeti resno ta govor. Tam je med drugim .tudi nek predlog, ki je popolnoma isti, kot tisti, ki se nahaja v italijanskem memorandumu in to je, da bi Jugoslavija lahko zgradila novo železniško progo med Ajdovščino in Tribušo, če bi vzeli Jugoslaviji železniško križišče Gorico.
Prosim vas gospodje, da pogledate na zemljevid in ugotovite, da bi morala iti ta linija preko planin visokih 1395 in 1351 m, brez ene same doline. Naši inženirji so preračunali, da bi moralo biti 24 km te proge popolnoma v predoru, torej neke vrste podzemna železnica pod jugoslovanskimi planinami. Svetujem brazilski delegacij-., da gradi takšno vrsto podzemne železnice v lastni deželi in da dovoli Evropejcem, da grade proge po dolinah in nižinah in ne po vrhovih
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Svečana izmenjava ratifikacijskih listin pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči
z Albanijo
Beograd, 13. sept. (Tanjug). V kabinetu ministrstva je bila danes ob 12.30 svečana izmenjava ratifikacijskih listin pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med FLRJ in LR Albanijo, sklenjeno v Tirani 9. julija 194$. Izmenjavo ratifikacijskih listin sta izvršila v imenu FLRJ ing. Nikola Petrovič, minister zunanje trgovine, v imenu Albanije pa Hadži Lesi, minister brez listnice albanske vlade.
Po podpisu zapisnika o izmenjavi ratifikacijskih listin je imel minister zunanje trgovine ing. Nikola Petrovič govor, v katerem je med drugim dejal:
»Danes smo izmenjali ratifikacijske listine pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med FLRJ in LR Albanijo in na ta način dali končno obliko sporazumu. Nimam namena ob tej priliki govoriti o vezeh pravega prijateljstva ter bratstva med narodi Jugoslavije in albanskim ljudstvom. Hočem samo naglasiti, da so dogodki, ki so sledili podpisu tega sporazuma, popolnoma potrdili njegovo upravičenost ter nujnost in daleko-vidnost tvorcev tega sporazuma, našega voditelja maršala Tita in voditelja albanskega ljudstva, generalnega polkovnika Enverja Hodžc.
Že tedaj, ko je bil' ta sporazum pod-
pisan, so se precej jasno kazale napadalne imperialistične tendence na Balkanu v našem sosedstvu, danes so te
tendence še bolj jasne. Zgodilo pa se je celo še nekaj več. Sovražniki miru ter sodelovanja med narodi na Balkanu so hoteli za dosego svojih ciljev zlorabiti celo mirovno konferenco' v Parizu. Vse to dokazuje polno upravičenost tega sporazuma kot izraza pripravljenosti naših narodov, da se z vso energijo uprejo izzivalni politiki avanturističnih klik na Balkanu in tistih reakcionarnih imperialističnih skupin na svetu, ki stoje za njimi.«
Nato je govoril hrvatski minister brez listnice Hadži Lesi, ki je med drugim rekel:
»Pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči je ogromnega pomena za našo državo, kajti na ta način je albansko ljudstvo za večne čase povezano s hrabrimi narodi Jugoslavije ter se čuti- zaščitenega pred vsakim sovražnikom, ki ogroža njegovo svobodo in neodvisnost. Pogodba je zlasti važna v mednarodnem pogledu, kajti igra veliko vlogo pri ohranitvi miru na Balkanu, kakor tudi za utrditev pridobitev naše demokracije. Vložili bomo vse svoje sile v še večjo okrepitev našega prijateljstva, ker je’ to v interesu našega ljudstva.«
Seja teritorialno-politične komisije za Bolgarijo
VPRAŠANJE BOLGARSKO-GRŠKE MEJE
Pariz, 13. sept. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Na včerajšnji seji politično teritorialne komisije za bolgarsko mejo z Grčijo in ostalimi deželami jo govoril v imenu delegacije ZDA delegat Cafary, ki je izrazil simpatije do grških teritorialnih zahtev napraan Bolgariji, toda tudi dvom, da je grški predlog o tem vprašanju naj-l>oljši. Zato je ameriški delegat, ki je opredelil stališče ZDA v vprašanju bol-garsko-grške meje, prav tako kot delegat Vefike Britanije, skušal doseči, da se dostavi predlog v proučevanje ali vojaški komisiji ali pa strokovnjakom. Ne da bi povedal vzroke, se je ameriški delegat izrazil proti upravičenim zahtevam Bolgarije, da se ji vrne Zapadna Traki ja.
Ukrajinski delegat Kišiinenko je poudaril v svojem govoru miroljubni značaj politike nove Bolgarije in se postavil na stališče, da bi bila vrnitev Zapadne Trakije Bolgariji, kot del njenega nacionalnega ozemlja, pravična. »Znano je — je dejal — da predstavlja Zapadna Tra-kija gospodarsko in zemljepisno od nekdaj del Bolgarije, kliuh sistematičnemu terorju, ki so ga izvajale po prvi svetovni vojni nad bolgarskim prebivalstvom vse grške vlade, katerih politiko nadaljuje tudi današnja grška vlada, ki postavlja svoje ekspanzioriistične zahteve po novih delih bolgarskega ozemlja. Mirovna konferenca ne more sprejeti razlogov. ki jib navaja grška delegacija, ker temelje na načelih vojne in pripravljanja za vojno. Cilj mirovne konference
mora biti trajen in pravičen mir, predvsem na Balkanu, kjer so narodi med vojno in tudi prej mnogo trpeli.«
Ukrajinski delegat je dokazal neutemeljenost in nevarni značaj grških teritorialnih zahtev napram Bolgariji ter je vztrajal, da se z vrnitvijo Zapadne Trakije Bolgariji popravi krivica, ki ji je bila storjena po prvi svetovni vojni.
Nato je dobil besedo avstralski delegat Hood, čigar govor se je odlikoval po očitni kontradikciji. Najprej jo dejal, da podpira grške teritorialne zahteve, a malo pozneje je ugotovil, da so zahteve grške vlade zelo nejasne. Toda ta nejasnost ni niti malo motila avstralskega delegata, da se ne bi izrazil v prid grškim zahtevam.
Francoski delegat, ki je dobil nato besedo, je opozoril na dejstvo, da predstavlja demokratični razvoj današnje bolgarske ljudske republike znak, da postaja Bolgarija vedno važnejši člnitelj miru in varnosti na Balkanu. Poudaril je, da smatra francoska delegacija, da so grške zahteve popolnoma nezadostno utemeljene in da direktno škodujejo interesom miru na Balkanu. Zato je francoski delegat predložil grški delegaciji, da znova sama prouči svoje stališče in da umakne z dnevnega reda svoje zahteve. Francoski delegat je tudi izjavil, da Francija ne more podpirati bolgarskih zahtev za vrnitev Zapadne Trakije.
Kot zadnji govornik na današnji seji je nastopil jugoslovanski delegat Dimi-tar Vlahov.
SEJA POLITIČNO-TERITORIALNE KOMISIJE ZA MADŽARSKO
Pariz, 13. sept. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Avstralska delegacija, ki je že doživela neuspeh s svojim poizkusom, da krši suvereniteto posameznih dežel, zahtevajoč, da se jim z mirovno pogodbo naprti gotove obveznosti, ki bi imele veljavo ustavnih odredb, jo tudi na današnji seji politično teritorialne komisije za Madžarsko izvršila isti napad, toda tokrat na suvereniteto zmagovalnih zavezniških dežel. Proti avstralskemu predlogu je nastopil delegat Češkoslovaške, ki je izjavil, da je češkoslovaška delegacija osupla nad sovražnim stališčem Avstralije nasproti Češkoslovaški. Avstralska delegacija je umaknila svoj predlog nasproti bivši fašistični Madžarski — jo dejal češkoslovaški delegat — a sedaj ga uporablja, kadar gre za demokratično zavezniško državo.
češkoslovaški delegat je nato ugotovil, da gre za področja, ki so bila vrnjena Češki in ki so jih prej odvzeli fašisti in da predstavlja avstralski amendement po svoji vsebiiti sovražni akt proti Češkoslovaški republiki ter vmešavanje v njene notranje zadeve.
Ko je predstavnik Jugoslavije prosi! za besedo, je delegat ZDA, ki je podprl britanski predlog o odgoditvi razpra-
ve o avstralskem amendementu, zahteval, da se zaključi diskusija o tem vprašanju. Predlog o odgoditvi diskusije je bil dan na glasovanje in je bil zavrnjen z devetimi glasovi proti štirim.
Po izjavi britanskega delegata, da
nikakor ni imel namena žaliti češkoslovaške delegacije in da bo glasoval proti avstralskemu ainandementu, ki se nanaša na ozemlja, ki so vedno bila in ostanejo češka, je bil dan v glasovanje avstralski amandement, ki je bil zavrnjen z 12 glasovi proti 1.
Dolgo diskusijo je povzročil nedavno predloženi britanski amandement o istem 2. členu, s katerim naj bi se Romunija obvezala, da njeni zakoni ne bodo niti po vsebini niti v praksi izvajali diskriminacije romunskih državljanov na osnovi rase, spola, jezika in religije ter prav tako ne v pogledu njihove osebe, niti v pogledu njihovega premoženja,, poslovanja, poklicnih in finančnih interesov ter v nobenem drugem smislu. Sovjetski predstavnik Novikov je vztrajal, da ta predlog ne more biti izročen komisiji, ker je prekoračen določeni rok za predložitev amandementov. Zaradi pomanjkanja časa je ostala ta diskusija nezaključena in se bo nadaljevala na prihodnji seji.
Nadaljevanje s 1. strani.
Bistvo predloga, ki naj bi bil po besedah brazilskega delegata pravičen, je v tem, da se od Jugoslavije odcepi razen tega, kar nam že jemljfc francoska linija, še popolnoma jugoslovansko področje, področje, na katerem je po popisu iz leta 1910 40.645 Slovencev in 150 Italijanov. To je pravica, ki jo zahteva brazilski delegat. On hoče, da se podari Italiji področje s 40.000 Jugoslovani, ki bi jih žrtvovali kot stalne sužnje. 1 o darilo naj bi dobila dežela, ki je v tej vojni zakrivila smrt skoro 1 milijona Jugoslovanov. Ta predlog hoče podariti 2 hidro-centrali deželi, ki je povzročila Jugoslaviji v tej vojni skoro 10 milijard dinarjev škode.
Zahvaljujem se brazilskemu delegatu za te predloge in nepotrebno je dodati, da zavrača jugoslovanska delegacija z indignacijo predloge takšne vrste.*
Delegat Poljske Binieivicz je tudi zavrnil brazilski predlog in poudaril, da brazilska linija ne samo seka 2 prometni zvezi med Tolminom in Jugoslavijo, temveč tudi daje 100% Jugoslovanov več Italiji kot francoska linija.
Izjava brazilskega delegata v odgovor
na pripombo jugoslovanskega delegata, ki pojasnjuje reparacijske zahteve napram Italiji, osvetljuje hipokrizijo argumentov in sredstev, ki se jih na mirovm konferenci poslužuje ta delegacija. Brazilski delegat je namreč ob tej priliki svečano izjavil, da se brazilska delegacija odreka vsem reparacijam na račun Italije. Toda vsem delegacijam na mirovni konferenci je znano dejstvo, da se je Brazilija odrekla plačilu reparacij od Italije zato, ker je zaplenila vsa bogata italijanska posestva, ki se nahajajo v Braziliji in ki znašajo vsaj toliko, kolikor je maksimalna vojna škoda Brazilije. Rečeno v nediplomatskem jeziku pomeni to, da Brazilija ne zahteva tega, kar že ima v žepu.
Pomembno dejstvo na današnji seji politično teritorialne komisije za Italijo je tudi to, da si po končani diskusiji o brazilskem amandementu južnoafriški delegat sploh ni drznil pojasniti svojega amandementa in je izjavil, da se ta v vprašanju gornjega dela meje do I rsta sklada s francoskim predlogom. Vsekakor je res, da je mnogo lažje samo glasovati za nek krivičen predlog, kot pa ga podpreti s prepričljivimi dokazi.
Pozdravna brzojavka Nacionalnega komiteja domovinske fronte maršalu Titu
Sofija, 12. septembra. (Tanjug.) Ob razglasitvi ljudske republike je poslal Nacionalni komite Domovinske fronte maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Tltu naslednjo brzojavko:
»Minuli sta dve leti od zgodovinskega datuma 9. septembra, ko je naše ljudstvo z vseljudsko oboroženo vstajo zrušilo protiljudske fašistične voditelje, zadalo smrtni udarec fašizmu in otvorilo novo, svetlo in čisto stran v odnosih med našima dvema bratskima slovanskima državama. Danes praznuje bolgarsko ljudstvo svoj narodni praznik s še večjim veseljem, ker je v naši državi zadnji ostanek reakcije, kronani steber fašizma — monarhija, likvidiran za vedno. Z današnjim dnem je postala naša država po volji ljudstva ljudska republika.
Nacionalni komite Domovinske fronte Vas v imenu bolgarskih državljanov in državljank prisrčno pozdravlja in izraža globoko prepričanje, da se bodo bratski odnosi med našima slovanskima državama poglobili in razširili.
Živel vodja 'jugoslovanskih narodov Josip Broz-Tito!
Živela slovanska enotnosti«
Brzojavka maršala Tita komiteju domovinske fronte Bolgarije
Beograd, 12. sept, (Tanjug.) »Prisrčno se zahvaljujem za bratsko pozdrave. Izražajoč želje ljudstva in vlade FLRJ pošiljam najtoplejše pozdrave in čestitke bratskemu narodu Bolgarije ob narodnem prazniku 9. septembra in ob veliki zmagi ljudstva, s katero je za vedno zapečatena usoda monarhije, ki je bolgarskemu ljudstvu povzročila toliko nesreč, ko je služila tujim interesom.
Veseli nas, da je bolgarsko ljudstvo likvidiralo veliko zapreko, ki je motila ustvaritev neporuSljivega bratstva med narodi naših držav.
Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.«
Minister Hadži Lesi pri maršalu Titu
Beograd, 12. sept, (Tanjug.) Predsednik FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je 11. septembra sprejel ministra ulbanske republike Hadžija Lesi ja.
Češkoslovaški minister dr. Z. Nejedly in člani češkoslovaške delegacije pri maršalu Titu
Beograd, 13. sept. (Tanjug). Maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je sprejel danes dopoldne člane češkoslovaške delegacije z ministrom za socialno politiko
dr. Z. Nejedlyjem na čelu ter se z njimi dalje časa pogovarjal.
PROTESTNE MANIFESTACIJE
V	ALBANIJI SE TRAJAJO
Berat, 13. septembra. ATS poroča: Na vsem področju prefekture Berat in v delavskih središčih se vršijo protestne manifestacije proti zahtevam grških monarhofašistov, kakor tudi proti krivici, ki so jo napravili Albaniji tako na mirovni konferenci, kakor tudi v organizaciji Združenih narodov.
Manifestacij so se udeležili tudi prebivalci mesta Lusnje in okoliških vasi. Razpoloženje albanskega ljudstva lahko označimo z besedami nekega kmeta na manifestaciji: »Grški fašisti morajo razumeti, da mi, ki smo dobili z agrarno reformo zemljo, slednje ne bomo dali iz rok za nobeno ceno in niti ne za ceno krvi.«
Manifestiralo je tudi 800 mladincev
—	prostovoljcev, ki gradijo cesto Berat—Korovode.
Z manifestacij so odposlali brzojavko predsedstvu albanske vlade, v 'katerih izraža ljudstvo svojo gotovost, da brani državo in očuva pridobitve
narodno-osvobodilne borbe.
Goriško ljudstvo ne bo nikoli pristalo na krivično vsiljeho zahodno mejo med Jugoslavijo in Italijo
Trst, 13. septembra. (Tanjug). Ko v Parizu- odločajo o usodi Julijske krajine in določujejo mejo, ki naj^ bi potekala po Goriškem, je poslal Okrožni NOO za Goriško jiirovni konferenci pismo, v katerem ponovno poudarja pravilnost priključitve vse Goriške k Jugoslaviji. V pismu je poudarjeno, da je Gorica edino središče vse okolice, v tem mestu so bile slovenske Šole itd. V Gorici se križajo vse ceste goriške dežele. Zato: »Naše ljudstvo ne bo nikoli pristalo na krivično vsiljeno zapadno mejo med Jugoslavijo in Italijo.«
ZVU tudi s plenjenjem ne bo zavrla dela narodnoosvobodilnih odborov
Trat 13. septembra, (lanjug). Civilna policija je pričela P° Bovškem pleniti odborom ljudske oblasti pisalne stroje in denar. Okrajnemu NO odboru za Bovško je zaplenila pisalni stroj, ki je bil dodeljen Prosvetni komisiji. Krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru so policisti
zaplenili 20.000 lir, krajevnemu NOO v Čezsoči pa pisalni stroj, kljub temu, da je odbor predložil potrdilo da je stroj kupljen.
Te zaplembe dajejo vtis da hočejo tamkajšnje oblasti s pritiskom raznih vrst zavirati delo od ljudstva izvoljenih odborov.
Primorsko ljudstvo bo sprejelo le tiste meje, lu vodijo do pravičnega in trajnega miru
Tiskovna konferenca tajnika Glavnega odbora SIAU
no, da ima ukrep o ukinitvi tega sodišča to posledico, da je 'opogumil fašistične elemente v Trstu im jim daje vse možnosti za neovirano izvajanje njihove kriminalne dejavnosti in koncentracije. Nič boljše delo niso opravile epuracih ske komisije.«
Dopisnik ANSA je vprašal, kako s1 tov. Babič razlaga dejstvo, da izrednemu porotnemu sodišču ni bil prijavljen noben slovenski fašist, domobranec in belogardist.
»Demokratične organizacije so siste-matično prijavljale dotok jugoslovanskih fašistov v to kraje. Tako je bila na primer javljena prisotnost Barage, ki je bil že večkrat označen kot fašistični in lie-logardističui zločinec,^katerega je ljubljansko sodišče obsodilo na smrt in ki ga ima ZVU kljub temu na odgovornem mestu.«
Eden izmed tujih novinarjev je izrazil željo, da bi se pojasnilo, kdo tolmači v Parizu težnje ljudstva Julijske krajine-Tov. Babič je na to odgovoril:
»Predvsem je v Parizu naša posebna delegacija za Julijsko krajino in Trst-Poleg tega so v Parizu delegacije iz Tržiča in Gorice, ki tolmačijo želje in voljo ljudstva svojih krajev.«
Dopisnik »Primorskega dnevnika* lc vprašal, kaj misli tov. Babič o problema slovenskih šol in slovenskega jezika na tem ozemlju.
»Nedvomno dela ZVU v tem pogleda krivico slovenskemu prebivalstvu. Predvsem sp poizkuša vsiliti slovenskim šolam učni program, sovražen slovenskemu narodu, ki nima nobene zveze z zgodovino in borbo slovenskega naroda, “rt
V	zvezi s tem je bilo v Trstu ukinjen"1 več slovenskih šol, kar prav gotovo ni v skladu z duhom enakopravnosti narodovih pravic, ki bi moral tu vladati. Poleg tega tu ni mogoče govoriti o enakopravnosti in pravicah slovenskega jezika, ker slovenski jezik ni uveden nikjer, niti na sodiščih, v slovenske šole pa uvajajo učenje italijanskega jezika, medtem ko v italijanske šole ne uvajajo učenja slovenskega jezika. Taka politika ZVU gotovo ni v duhu narodnostne enakopravnosti na tem ozemlju.«
Koliko je število vpisanih v SIAU?« »V vsej Julijski krajini število vpisanih presega 400.000.«
Eden izmed domačih novinarjev je vprašal, kaj sodi SIAU o pisanju uradnega zavezniškega tiska in o poročanju radia, kontroliranega po ZVU?
»Ugotavljam, da sta tisk ZVU in tudi radio pristranska. To trditev hočem pojasniti z dejstvom, da objavljajo izjave in popisujejo dogodke v Julijski krajin' in Trstu zelo pogosto povsem drugače kot objektivno. Tako objavljajo poročil8 o terorju-, ki naj bi vladal v JugoslaVll1’, namigavajo na upore kmetov v Sovjetski zvezi itd., medtem ko ne govore in ne najdejo besede obsodbe za resnične dogodke v Grčiji, kjer je prišla notranja reakcija na oblast s pomočjo zunanjih sil in vodi preko nezaslišanega terorja borbo proti tistim silam, ki so se borile na strani zaveznikov proti okupatorju-Tak način širjenja vesti ne more biti smatran kot »objektiven«.
»Menite, da to sovražno politiko vodijo zavezniki?«
»Nisem dejal, da jo vodijo zavezniki, govoril sem o tisku in radiu, ki ju kontrolirajo zavezniki in v katerih se manifestirajo te tendence «	_
Dopisnik londonskega BBC-ja ^ je vprašal, koga se tu smatra za fašista, na kar mu je tov. Babič odgovoril:
»Mislim, da je zelo laho uganiti, kdo je fašist. Za fašista smatram tistega, ki podpihuje nacionalno in rasno mržnjo, ki poizkuša razbijati enotnost delavskih množic in ki skuša uničiti sedeže ljudskih organizacij, na primer sindikalnih. Popolnoma zgrešeno je trditi, da mi imenujemo vsakega Italijana fašista. Najboljši dokaz je to, da je v vrstah SIAU veliko število italijanskih protifašistov.* Dopisnik sindikalnega tržaškega glasila »Unita operaria« je vprašal, kakšne je stališče SIAU-ja spričo postopanj8 ZVU nasproti stavkovnemu odboru.
»Smatram, da je bil že sam, ukrep ZVU o proglasitvi stavke za ilegalno, protidemokratičen. V vseh demokratičnih deželah je stavka legalno sredstvo borbe. Stvar se v ničemer ne izpremeni, četudi ZVU zatrjuje, da je bil kršen odlok, ki ga je izdala sama. Cc Pa ie ta odlok protidemokratičen, Ie jasno, da je vsaka posledica, ki iz tega izvira, protidemokratična. Povsem )e umevno, a j)e more biti v skladu z demokracijo to, da se kliče pred sodišče člane stavkovnega odbora, ki so znani vsemu prebivalstvu Julijske krajine in Trsta kot najboljši protifašistični borci, ker so vodili protestno stavko proti fašističnemu terorju. Razumljivo je, da ljudstvo Julijske krajine dnevno protestira proti takemu načinu postopanja ZVU in zahteva preklic odredbe, posebno še, ko ljudstvo vidi, da se po eni strani kliče pred sodišče antifašistične borce, po drugi strani pa sc pušča na svobodi odgovorne elemente fašističnega terorja.«
Isti dopisnik je k svojemu prejšnjem11 vprašanju še pripomnil: »V Indiji sta bij* aretirana dva komunista, voditelja nek® stavke, ki sta bila potem izpuščena }I' sc je stavka potem nadaljevala. Bi *e potemtakem moralo smatrati, da so odredbe, ki jih uvajajo v naši pokrajini slabše od onih, ki veljajo v Indiji, ki je angleški dominion?«
»Nedvomno so mnogi ukrepi ZVU podobni onim v kolonialnih deželah in je jasno, da prebivalstvo Julijske krajine ne more dopuščati ukrepov, ki so taki kot v kolonialnih deželah.«
S tem je tov. Babič zaključil konferenco. Ameriški novinar se je v imenu vseh inozemskih novinarjev zahvalil tov. Babiču in ga naprosil, da bi se take konference večkrat ponavljale.
Trst, 13, septembra.
Ker so se zastopniki inozemskega tiska zanimali za stališče SIAU-a v zvezi s trenutnim političnim položajem Trsta in Julijske krajine, je bila predvčerajšnjim popoldne v prostorih Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst novinarska konfer&nea, katere se je poleg domačih novinarjev udeležilo tudi veliko število zastopnikov svetovnih poročevalskih a-genciij lin listov. Na vprašanja je odgovarjal sekretar Glavnega odbora SIAU-a za Julijsko krajino tov. Babič.
Na prošnjo angleške novinarke, naj bi podal izjavo o »tališču SIAU-a v zvezi z nedeljskimi dogodki, je tov. Babič odgovoril:
»Nedeljski dogodki kažejo, v kaki meri skuša ZVU preprečiti -demokratičnemu ljudstvu Julijske krajine praznovanje važnih obletnic protifašistične borbe. Prepoved nedeljskega praznovanja obletnice je nedvomno protidemokratični ukrep. V prvi vrsti je bil namen tega dne, počastiti spomin bazoviških žrtev. to jo prvih žrtev, ki jih je dalo prebivalstvo Julijske krajine in Trsta v borbi proti fašizmu. V drugi vrsti se je želelo praznovati obletnico vseljudske vstaje v Julijski krajini ob priliki kapitulacije Italije. Ljudstvo Julijske krajine in Trsta si tega ni dalo prepovedati, slo je na ulice in praznovalo ta dan kljub prepovedi. Po mojem mnenju je jasno, da pada vsa odgovornost za incidente', do katerih je prišlo po ulicah, na ZVU, ki prepoveduje ljudstvu Julijske krajine in Trsta manifestirati proti fašizmu.«
Nadalje je podčrtal pristranost ZVU. ki je med drugim dovolila manifestacije ob priliki obletnice prihoda italijanskih čet v Gorico, ki se je razvila v pravo šovinistično orgijo. ZVU jiostopa v vseh primerih v tem smislu. V proitaliiapskih manfeatacijah so v prvih vrstah fašistični elementi, ki hočejo pri nas uveljaviti neofašizem in ki so pribežali z vseh stranj itn našli v Trstu zatočišče, kjer lahko svobodno razvijajo svojo delavnost, napadajoč demokratično ljudstvo in sežigajoč sedeže slovenskih in italijanskih demokratičnih ustanov.	^
Na vprašanje dopisnika ANSA, če,misli tov. Babič, da je ZVU prepovedala manifestacije 8. septembra, ker se v Italiji ta dan ni proslavljal, je tov. Babič odgovoril:
»8. september je za vse demokratične tako italijanske kot slovenske množice Julijske krajine obletnica vstaje proti fašizmu in tudi pričetek borbe vsega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji. Tu ie razlika med praznovanjem 8. septembra pri nas in v Italiji.«
Na vprašanje nekega ameriškega novinarja, če bo SIAU sprejela internacionalizacijo Trsta, je tov. Babič odgovoril:
»Ni dvoma, da internacionalizacija Trsta ni najboljša rešitev in niti ne najbolj pravična in ne ustreza niti ekonomskim niti etn ion mnačelom, predvsem pa ne ustreza volji večine prebivalstva, ki se je borilo in se še bori za priključitev k Jugoslaviji, Toda, če gre tu za ohranitev miru, sprejmemo torej internacionalizacijo kot novo žrtev. Ce pa se odredi internacionalizacija, je brez dvoma naše stališče, da se internacionalizira samo mesto in njegova najožja okolica in da mora biti ta svobodni teritorij zares svoboden predvsem zunanjih imperialističnih vplivov in vmešavanja v njegove notranje zadeve. To bo lahko zagotovljeno samo, če bo statut res demokratičen in l>o dal vso oblast tržaškemu ljudstvu. Trsta, to je statut, ki da parlamentu vso zakonodajno in izvršno oblast. Poleg tega mora statut omogočiti ozemlju gospodarski razvoj in napredek.
»Alj bi bila SIAU bolj zadovoljna s plebiscitom?«
»Mislim, da je ljudstvo že neštetokrat izrazilo svojo voljo predvsem med narodno osvobodilno borbo proti fašizmu, po vojni pa z neštetimi manifestacijami, ki so bile v prid Jugoslaviji.«
Na vprašanje, kdo bi imel v Trstu pravico glasovanja, ko bi bil statut določen in bi predvideval svobodne volitve, je tov. Babič dejal. ’da bi prav gotovo ne smele imeti volivue pravice tiste osebe,, ki prebivajo le začasno v Trstu.
»Ali menite, da naj »e tržaškemu svobodnem ozemlju priključita tudi Milje jn Tržič? Kakšen obseg bi prav za prav moralo zavzemati to ozemlje?«
»Stališče SIAU-a je, da bi ozemlje moralo obsegati samo Trst, medtem ko bi morali biti vsi ostali kraji priključeni Jugoslaviji.«
»Če bi Tržič moral biti priključen k Jugoslaviji, ali potem menite, da bi mora! Trst ostati majhen otoček brez vsake zveze z Italijo samo?«
»Naravno. Če bi hoteli priključiti Tržič k Trstu, bi storili veliko krivico Jugoslaviji, ker je vse ozemlje od Treta do Tržiča strnjeno slovensko. Druga krivim bi bila v tem, da bi Slovenijo popolnoma odrezali od morja.«
Na vprašanje nekega novinarja, ki kšne bi morale biti obveznosti internacionaliziranega Trsta do njegovega zaledja, je tov. Babič odgovoril:
»SIAU zavzema »tališče gospodarske unije z Jugoslavijo in preko nje zveze s Srednjo Evropo. Sredstvo za dosego tega je carinska in denarna unija.«
Glede na izjavo tov. Babina, da je Trst postal pribežališče fasislov iz vseli krajev, je neki novinar vprašal, kaj misli SIAIJ o načinu procedure izrednega porotnega sodišča in sojenje Ušislom in o načinu procedure epuracijske komisije.
»Smatram, da sodišče, ki je bilo usta. novljeno za sojenje fašistov, ni izpolnilo »voje naloge. Dokaz (emu je med drugim, da sodišče, ki bi moralo soditi Ta-šistom, ni storilo drugega, kakor da jih je oproščalo. Poleg tega je povsem jas-
štev. 215.
*€jwct»ka pravica*, 14. wptaat>t#a 1946
Stran 3
Taki so naSi tankisti
Obisk pri naših tankovskih enotah
0	naših tankistih je prav za prav težko pisati. Ne veš, koca bi se spornim izmed stoterih herojev, ki so z gosenicami svojih tankov piasadi zgodovino nase narodno osvobodilne borbo na »volom- legemdarnom pohodu od Mostarja m Knina preko Velebita, po poljih in »pzdovih Like ter dalje, vse do Trsta, *JW so zapisali najbolj svetle strani zgo-“Oviiie svojih borb.
Y čitalnici nekega bataljona je na steni napisan Suvorovljev izrek: »V voj-Ul delaj vse ono, kar je za sovražnike Nemogoče,« In to pri tank isti li ni samo parola. Spominjam se podviga tega bataljona v borbi za Bibač, ko so tanki Premagali take strmine, ki so bile do takrat za tanke neprehodne. »Še koza dotlej ni plezala po teh strminah,« so KOvorili domačini. Kamioni niso več mo-ffli dovažati bencina in so tankisti na svojih hrbtih znosili bencinske sode.
Iz neomajne ljubezni in zvestobe do domovine in zasužnjenega primorskega ljudstva so tankisti napisali na svoje tanke geslo: »Trst ali smrt!« S tem geslom na ustiti in v srcih so za svobodo svojega ljudstva žive zgorele pred . Po* stojno posadke treh blind, s tem geslom f? se spustile lahke blinde in mali tanki v neenako borbo z nemškimi panterji Pri Bazovici in zmagale.
V borbi za koljaško ustaško gnezdo bospič je najbolj prišlo do izraza ne-razdružno tovarištvo tankistov in pešcev, peta tankov in bataljon pešcev sta skupaj vdrla v mesto ter se prebijala Proti središču. Če je bila situacija za tanke sumljiva, so šli pešci naprej, da so se razgledali. »Junaki so tl pešci!« so tedaj govorili tankisti. *Ko pa pešci niso "jogli čez most zaradi prehudega sovražnikovega ognja,' so tankisti iz vseh svo-J'h orožij odprli ogenj na sovražnikove mukm-je in takrat so pešci priznali:
ni brez tankistov.«
•
,Tudi sedaj v mirnodobski izgradnji Pase vojske so tankisti prvi. Tanki, ki .? Pili v borbah poškodovani, so poprav-teni. Večje in manjše siivomodre lise var.ienega železa na oklopih še pričajo °. Prestanih borbah. Tankisti so šli skozi solo osvobodilne vojne in sedaj v šo-;lil' ki jim jih je ustanovila Armija, Prenašajo svoje neprecenljive izkušnje "a nove tovariše, obenem pa se sami Praktično in teoretično usposabljajo za nova, še modernejša orožja in — če bo treba — za še večje podvige.
To so prvi vtisi, ki sem jih dobil v razgovorih z našimi tankisti. Ponosni so na to, da je rok službe pri njih daljši. Baj hitro povedo zakaj: »Mi smo vojaki kakor vsak pešec. Smo artiiljerijei in nraven še — tankisti. Mi »mo udarna Pest Armije.« Zato so tudi svoj bilten nazvait »Jeklena pest«.
*	neki edinici so pravkar izvajali karkoyno Obuko«. To so praktične vaje. rf.nJ sh* posvečeni dve uri vsako dopoldne. Najprej vmulo teoretični pouk in nato praktične vaje. Tu se nauče vsega, kar mora znati in vedeti dober vojak in še posebej tankist. Motor tanka in »ploh vse dele morajo poznali do poslednjega vijaka, yse vrste orožja od pištole do topa najvcčjega kalibra, kartografijo in, kar me je najbolj presenetilo, vsak tankist mora poznati radiotelegrafski apa-
/'jijfc •> 7?
tliš sit.,: •
ral vsiij v toliko, da more sam upravljati majhno radijsko postajo.
Četrt ure pred kosilom je posvečeno dnevnim informacijam. Komisar čete prebere borcem iz dnevnega tiska najbolj aktualne članke. Vesti z mirovne konference seveda vse najbolj zanimajo.
Prosti čas po večerji večji del borcev prebije na igrišču. Vsaka večja edinica ima nogometno igrišče, mekatere tudi tekališče, če ne, pa vsaj igrišča za košarko in odbojko. Ta igrišča so uredili borci sami. FizkuLlurni zlot Jugoslovanske armade v Beogradu je dal iizkul-turnemu gibanju v vojski še večji polet, tako da se je za tekmovanje za ZREN prijavilo čez 50%, v nekaterih enotah pa tudi do 90% borcev in oficirjev. Ob deževnem vremenu je čitalnica, ki jo ima vsak bataljon, komaj dovolj velika, da sprejme vse borce, ki pri čitanju, piug-pongu ali šahu prebijejo večer, V svoji kasarni najdejo tako borci »voj drugi dom. Z materialno pomočjo svojih oficirjev ter doprinosih svoje skromne plače so si borci nabavili več kot polovico knjig, s katerimi razpolaga čitalnica. Nekateri bataljoni so si v tekmovanju kupili celo radio aparate.
Mnogo zanimivosti sem videl v tej edinici ob komaj polurnem obisku. Borci nekega bataljona so poslali tovarišem na Mladinski progi pismo, v katerem pišejo med drugim: »Ko vidimo, kako svoj prosti čas med enim in drugim šolskim letom uporabljate v požrtvovalnem delu za obnovo domovine, vam obljubljamo, da bomo do skrajnih meja izkoristili vse možnosti, ki nam jih daje naša armada, da bomo mi, tukaj, dosegli največjo mogočo izgrajenost tako na vojaškem kakor tudi na političnem področju.«
Naša armada je najvefija in najboljša sola naših borcev. Tankovske edinice pa še posebej. V šoferskem tečaju neke edinice je 90% tečajnikov kmečkih sinov, ki se niso nikdar ukvarjali s teh-
niko. Tu so v štirih mesecih postali preizkušeni vozači tankov in tudi odlični šoferji avtomobilov in traktorjev. Markovič Dragan, Srb, eden najboljših tečajnikov, pravi: »če bi bil sedaj demobiliziran im bi moral domov, bi mi bilo zelo žal.« Polanc Ernest iz Petrovč pri Celju je najboljši tečajnik. Izučil se je za krojača, sedaj pa s® mu je izpolnila želja, da se je lahko posvetil tehniki. Vsi tečajniki, čeprav so nekateri prišli na točaj kot analfabeti, danes do podrobnosti poznajo motorje in vsak posamezni. del tanka. Sedaj imajo praktične vožnje še z majhnimi tanki, vsi pa komaj čakajo im se veslijo dneva, ko bodo prvič vozili z velikimi tanki. Ponosni kažejo sledove neštetih granat, ki so poškodovale njihove tanke, niso pa prebile oklepov. .»V takem tanku se tudi v najtežji borbi čutiš sigurnega, posebno pa še pri dobrih strelcih, kakršni so naši tankisti. Pri nas je sedem krat tri ena in dvajset.« Začudil sean se tej »argumentaciji«. Pa mi je komandir pojasnil, da je na strelskih vajah imela tankovska četa 21 zadetkov iz sedmih topov s po tremi streli. To enoto upravičeno smatrajo kot najboljšo v streljanju, saj je tank v vožnji od treh strelov imel vse tri zadetke v cilju.
Še celo vrsto najboljših tankistov' sem spoznal pri enem samem obisku pri njih. Ni pa mogoče našteti vseh, saj prav vsi vlagajo vaje svoje sile in sposobnosti
v	to, da bi izpolnili naročilo svojega pokojnega komandanta generallajtnanta Petra Drapšina, ko jim je ob prvi obletnici njihove edinice dejal:
»Bodite pripravljeni, da boste ščitili pridobitve velike narodno osvobodilne borbe naših narodov. V bodočih borbah bomo morali združiti neustrašni borbeni duh partizanov 7. zakoni modernega vojskovanja im)mi bomo zopet zmagali.«
Epih Sergej.
Preskrbimo si dobro seme za jesensko setev
★	* ★
RAZPRAVA PROTI USTAŠKIM ZLOČINCEM V ZAGREBU
Stepinčev nadškofijski dvorec je bil organiiacijsko središče ustaško-križarskega terorističnega delovanja
Zagreb, 13. septembra. Posebni do
^ »Ljudske pravice« poroča:
„ Med današnjim zasliševanjem Stepin-cevega tajnika Šaliča je prišla posebno d® izraza ena izmed najznačilnejših okol-nosti, namreč, da je bil zagrebški nadškofijski dvorec, po osvoboditvi zbirališče ■a zavetišče ustaških zločincev. Zagrebški nadškofijski dvorec je bil najzanesljivejše mesto, kamor so se obračali iz lujine prihajajoči ustaši, da bi dobili podatke o položaju in zvezo s križarskimi skupinicami na podeželju Tu so se sha-)ali največji sovražniki hrvaškega ljudstva, od ustaških krvnikov Lisaka, Mo-akova, dr. Gulina, Crnkoviča in drugih, Pf do najrazličnejših ustaških sorodnikov, ki so preko nadškofijskega dvorca pošiljali ustaško-križarskim skupinicam v
gozdovih hrano, obleko, orežje, zdravila In druge potrebščine, šalič kot nekaka fkomunikativna« oseba, kakor se sam ‘nienuje, je bil eden glavnih posrednikov njed nadškofom dr. Stepincero in usta-^ko-križarskimi zločinci, bi to pred sodiščem rad zatajil z izgovorom, da !e do teh zyez prišlo bolj slučajno, ka-/Qr pa namenoma. Svojo nedolžnost hoče in tara dokazati na ta način, da pri-P°veduje, da so se ljudje obračali nanj 2ato, ker je tajništvo urad kamor pač Vsakdo, ki pride v nadškofijski dvorec, na)Prej vstopi. Toda, ko postane obtožen-Cu Popolnoma jasno, da tak način obratni >e ne more roditi uspeha se posluži fhge taktike, taktike skesanega greš-n'ka, ki se je zbal, da bi ga njegova dela utcgnila stati glavo.
"Toda povejte nam, čemu je prišel v Nadškofijski dvorec ustaški poročnik Sa-ek. Pajič?« ga vpraša .predsednik.
, Obtoženemu oaliču je to predsedni-kovo vprašanje očividno zelo neprijetno, prvi trenutek ne ve, kaj odgovoriti, “rača se v levo in desno, kot bi sedel žerjavici. Slednjič poizkuša tudi ta -,'sk uvrstiti med ostale »slučajne« usta-
*	obiske. »Prišel je na Hrvatsko iz ■| e8a ustaškega taborišča v Italiji. Pro-f1. t** je, če bi mu mogel omogočiti, da ' S(kVrnII na svoj dom.«
, "Da, toda vi ste pri zaslišanju izjavili drugače. Safek Pajič je svoj čas pobegnil >z ječe v Italijo, odkoder pa se je sedaj Zopet vrnil.«
Obtoženec: »To mi je povedal.«
Predsednik: »-Kako to, da je prišel Safek Pajič prav k vam?«
Obtoženec: »To sem se tudi jaz često vprašal.«
Predsednik: »To se vprašujemo tudi mi. Kako to, da vsi ustaši ki prihajajo od koder koli v Zagreb, iščejo prav Šaliča v nadškofijskem dvorcu?«
Obtoženec: »Ni prišel osebno k meni, temveč v škofijski dvorec.«
Salič je s takim načinom obrambe jasno označil razmere, ki vladajo v clvor-cu zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Ustaš Safek Pajič se s popolnim zaupanjem obrača na prvega človeka, ki naleti nanj v nadškofijskem dvorcu. Prepričan je, da bo tu našel zavetje in pomoč ter da bo v dvorcu dobil zvezo s križarji, Predsednik: »Rekli ste, da je škofovska organizacija Karitas podpirala v glavnem ustaške družine.«
Obtoženec: »Domobranske in ustaške družine, ki so ostale brez sredstev so se obračale za pomoč na nadškofijski dvorec in Karitas.«
Predsednik: »Toda, predno sta dali podporo, ste zahtevali posebno pripb-ročilo.«
Obtoženec nekaj časa pomišlja, ker si ne more dovolj hitro izmisliti pravega odgovora. »To smo zahtevali zato, da smo mogli ugotoviti, če je družina res potrebna pomoči.«
Predsednik: »Kaj je bilo potem s Sa-fekom Pajičcm?«
Obtoženec zopet premišlja. »Medtem, ko sem jaz mislil, kako bi pomagal njegovi družini, se je ta pripravljali na odhod v gozd.«
Predsednik: »Ta svoj namen vam je Pajič tudi sporočil. Vi ste mu dali tudi zvezo s križarji. Poslušajte, kaj pravi Pajič v zapisniku: »Salič mi je deial, da nima denarja, pač pa ima zveze s križarji in mi lahko pomaga, da pridem do njih.« Predsednik je nato nadaljeval: »Poslušajte Šalič, zakaj ste poslali malega človeka Pajiča v gozd, da tam pogine, medtem ko ste velikega zločinca Lisaka prosili, da pobegne v Avstrijo, da bi se mu kaj ne zgodilo? Zakaj vi gonite Pajiaa v gozd, Lisaka in Moškova pa nagovarjate, da odideta čimprej v inozemstvo, ker situacija še ni zrela?« (Poslušalci v dvorani so to predsednikovo opombo spre jeli s ploskanjem in odobravanjem).
Od semenu je v veliki meri odvisen pridelek. Poizkusi so pokazali, da da z uporabo dobrih semen zvišati pridelek celo za 50%. Ljudska oblast je takoj spoznala važnost dobrih semen za izboljšanje našega kmetijstva. Zato je ustanovila »Semenarno za Slovenijo«, ki skrbi, da dobi kmetovalec pristno, zdravo in kaljivo, talnim in podnebnih razmeram ustrezajoče seme, Lani smo imeli z dobavo dobrih semen še velike težave. Stisku za hrano nam je narekovala, da smo vložili-svoj glavni napor v to, da zasejemo vse možne površine. Pri tem seveda ni bilo mogoče toliko paziti na odbiro in^ čistočo semen. Zaradi vojnih opustošenj odbranega semena niti ni bilo. Toda letos nam je že uspelo vzgojiti in odbrali precejšnje količine dobrega semena- Strokovne komisije so mod rastjo zunaj na polju ugotavljale najlepše posevke in jih rezervirale za seme. Prav tako so ocenjevale in zbirale tudi že sprevljenu semena v shrambah. Na ta način smo letos zajeli od žit 5.625 mtc semenske pšenice, 1.622 mtc semenske rži, 525 mtc semenskega ječmena in 998 mtc semenskega ovsa. Te količine semenskega žitu imajo vse lastnosti dobrega semenskega blaga..
»Semenarna« lahko za kakovost tega semena z gotovostjo jamči, ker je bilo seme neposredno odbrano med rastjo ali v shrambah, Hkrati lahko jamči tudi za njegov izvor, kar je za nas zelo važno, ker imamo v Sloveniji različne talne in podnebne razmere. Po »Semenarni« dobavljeno seme bo ustrezalo poedinim področjem, ker bo »Semenarna« pri razdeljevanju semen pazila na to, da ne bo dala sort, ki ustrezajo višjim legam, v nižje lege ali obratno.
Pri naporih, da z dobro obdelavo, s primernim gnojenjem in s pravilnim oskrbovanjem izboljšamo naše kmetijske pridelke, ne smemo prezreti enega
Šaličeve izpovedi povsem jasno pričajo o vlogi Stepinčevega nadškofijskega dvorca in delu hrvaške duhovščine v organizaciji ustaško-križarskih terorističnih skupinic. Zgled, ki ga je dal nadškof dr. Stepinac svojim podrejenim, je rodil v mnogih krajih zle posledice, ki zahtevajo kazen. Fratri na Trsatu so ustašem dajali meniške kute, da so se mogli varno kretati iz kraja v kraj ter organizirati ustaško-križarske tolpe. V nadškofijskem dvorcu so ponarejali potne dovolilnice, tajnik papeškega legata je vzdrževal zvezo z zločinci v gozdovih in zločinci v inozemstvu, župnik v Kloštar Ivaniču je dajal pečate na lažne dokumente ter zbiral hrano in zdravila za ustaško-križarske razbojnike. V nadškofijskem dvor cu na Kaptolu se je zbirala vsa protiljud-ska reakcija, kar je poleg zagrebškega pokazal tudi proces v Varaždinu. Tako delovanje dela duhovščine nima nikakih zvez z vero, pač pa ima značaj najpodlej-šega terorizma.
»Ali veste, kdo je to Dragotin Gazi' voda?« vpraša javni tožilec Šaliča.
»To je moj šolski tovariš, duhovnik nekje v Medjimurju.«
»Vidite, to je duhovnik, ki gotovo ne laže. On je izpovedal, da ste vi spravljali ustaške teroriste in druge zločince na varno preko meje. Spravili ste tri železničarje iz Čakovca v. Avstrijo. Eden izmed njih je neki Sernec, je sam pripovedoval Gazivodi, da so z vašo pomočjo dobili ponarejeno prepustnico ter ste jih
vi	napotili k mariborskemu škofu, ki jih je nato z avtomobilom poslal preko meje. Sernec je zatrjeval, da imate v tem pogledu dobre zveze z mariborskim škofom.«
Stepinčev nadškofijski dvorec, organizacijsko središče ustaško-križarskega terorističnega delovanja, je bil hkrati vir najnesramnejših laži, ki so se širile v inozemstvu o položaju v FLRJ Pastirsko pismo, ki je imelo — kot je obtoženi Šalič sam priznal — svoj posebni - politični pomen, je odnesel v tujino angleški vicekonzul Harrison, hkrati s posebnim poročilom nadškofa Stepinca o položaju v Jugoslaviji.
Predsednik: »Ali vam je znano, na kakšen način je prišlo do angleškega vicekonzula pastirsko pismo?«
i	Ker se Šalič dela nevednega, mu pred-
najučiukovitejših sredstev za to namreč prav uporabe dobrega in zdi" vega semena. Napor naših kmetov na gre za tem, da bi izmenjali vsako pet, ali šesto loto Semena žit ^n vsako tre tj e ali četrto leto seme krompirja *. novim priznanim semenskim blagom Na ta način bi s primerno obdelavo h oskrbovanjem dosegli, da bi se jim pr; delki podvojili. Poizkusi so nam t dokazali.
Pred jesensko setvijo smo, 7,ato b! bilo prav, da bi kmetovalci letos bolj pazili na to, kakšno ‘seme si bodo preskrbeli. Semena bo »Semenarna« raz deljevaln preko nabavnih in prodajnih zadrug. To jih bodo dolile kmetovalcem po razdelilnikih, ki so jih napravili okrajni in krajevni ljudski odbori. Vsi, ki so semena že naročili, jih bodo lahko kmalu dobili pri svojih - zadrugah, Prav tako bo lahko seme dobilo Še nekaj kmetovalcev, ki bodo /ant pravočasno prosili, ker ga ima »Semenarna« nekaj še na razpolago, Seme bo res kakovostno, očiščeno in razkuženo.
Marsikdo bo mislil, da bo taki) seme,'odbrano, očiščeno in razkuženo, precej drago. Vendar ni tako. Naša ljudska oblast, ki je videla, kako važno je dobro seme za povzdigo našega kmetijstva, je določila za to semensko blago iste prodajne cene,' kot veljajo za navadna žita. S tem je podprla kmete in jim dala možnost, da si nabavijo dobro in zdravo seme, ki jim bo rodilo večji pridelek,: kot so ga imeli doslej.
Veliko si bodo lahko kmetje pomagali z dobrim semenom tudi sami med seboj. Kmetijski odbori naj 'sedaj, ko je setev že skoraj pred durmi, v lože največ truda prav v to, da preskrbe kmetom dobro seme. da izvršil zamenjave semenskega blaga z navadnim pridelkom, seveda z običajnimi dokladami. Tako bi lahko kmetje s tako vzajemno pomočjo povsod zasejali boljše seme kot lani.
Naše delo in uspehi
Otvoritev podružnice Industrijske banke Jugoslavije
v Mariboru
Industrijska banka ima že v vseli federalnih edinicah v industrijskih cen trih svoje, podružnice. Fo enoletnem obstoju ljubljansko podružnice se ustanavlja podružnica tudi v Mariboru. Banka je s svojim elastičnim načinom kreditiranja industrije, s svojimi gospodarskimi nasveti, informacijami in sploh z vsem, kar je potrebno, da dajejo podjetja čim večji gospodarski uspeh, važen čimiteij državne industrijske politike.
Začetek poslovanja podružnice Industrijske banke Jugoslavije d. d., v Mariboru pomeni še tem bolj važen dogodek za mariborsko okrožje, ker sta imela tamkaj privatni in tuji kapital svoječasno najgloblje korenine, ki so črpale noč in dan sile delovnega človeka, ki se je boril za vsakdanji
obstoj. S podružnico Industrijske banke pride v okrožje zavod, ki bo kot specialna ustanova v največji meri skrbel za kreditne potrebe industrije. Njen glavni cilj je voditi še nadalje svojo finančno politiko t. j, omogočiti čim hitreje in uspešneje kreditiranje industrije brez nepotrebnega birokratizma, da bi se naša proizvodnja kar najbolj in najhitreje povečala, da bi ljudstvo prišlo hitro do najpotrebnejših in čim cenejših industrijskih proizvodov.
S tem, da je banka ustanovila v Sloveniji svojo drugo podružnico, je pokazala, da se zaveda nalog našega časa. Kajti kot predsednik za razdeljevanje finančnih sredstev med državo in industrijskimi podjetji, se mora podjetjem kar najbolj približati, da bo v |x>lni meri izpolnila svojo nalogo.
★ ★ ★
V	nekaj dneh bomo pričeli z zbiranjem bukovega žira
Mnogi nabiralci bukovega žira ne bodo imeli prilike žir sušiti, kot n, pr. udeleženci zbiralnih akcij, ki jih bodo organzirali sindikati ob nedeljah iz mest. Od teh bodo zbiralnice prevzemale tudi svež .žir, ki pa seveda prav tako ne sme vsebovati več kot 4% tujih primesi. Razmerje med oddanim svežim žirom in oljem, ki ga bodo nabiralci zanj prejeli, še ni določeno.
Nabiralci bodo za oddani žir (suh ali svež) pri zbiralcih dobili prevzemni list, s katerim bodo lahko pri zadrugah dvignili ustrezajočo količino olja, najkasneje štiri tedne po oddaji. Ko bodo žir oddali, bodo morali nabiralci povedati naslov zadruge, v kateri hočejo dvigniti olje. Če pa bo hotel zbiralec za svoj žir denar, mu bo zbiralnica plačala določeni znesek.
V	nekaj dneh bo žir dozorel, zato naj zadruge, krajevni in okrajni akcijski odbori ter množične organizacije takoj pripravijo primerne prostore za sušenje svežega žira, ki ga bodo oddali zbiralci iz mest. Če tega ne bodo pravočasno uredili, bodo zaradi malomarnosti uničene velike količine žira, ki se ga že po 24 urah loti plesen, če ga pravilno ne sušimo.
Delavci si grade dom oddiha na Pohorju
Na množičnem sestanku so delavci in nameščenci tekstilne tovarne A. Erlih v Mariboru sklenili, da si postavijo na Pohorju planinsko kočo. Izvolili so odbor, ki bo skrbel za gradnjo koče. Sindikalna podružnica pa je zaprosila kot agrarni interesent okrožni ljudski odbor za dodelitev dveh parcel. Dobila jih je na hočkem Pohorju v višini 850 m, od koder je krasen razgled po dravski dolini, proti Slovenskim goricam, Ptuju in Halozam.
Izdatki za kočo bodo znašali 362.000 do 450.000 din. Stroške bodo krili z nedeljskim prostovoljnim delom v tovarni. Zato bo potrebno delati 6 nedelj. Tudi postavitev koče, gradnjo ceste, bazena in igrišč bodo opravili delavci Sami s prostovoljnim delom. Po opravljenem delu v tovarni bo šlo vsak dan h koči 50 do60 delavcev. S tem delom so začeli že 29. julija.
Koča 1k> lesena in jo bo podružnica nabavila izgotovljeno pri stavbni družbi »Drava« v Mariboru. Sprejeti bo mogla do 100 gostov in bo prav tako velika, kakor znana »Mariborska koča« na Pohorju.
sednik prečita zapisnik: »■Nadškof je poslal po don Giuseppeju pastirsko pismo v Rim. Don Giuseppe ima v Zagrebu zveze s tujimi diplomati, zato mislim, da je bilo to pismo poslano preko angleškega vicekonzula Harrisona! — »Da to je točno. O rezultatih škofovske konference je bil Rim obveščen«, nadaljuje predsednik »in to preko angleškega konzula.«
O izdajalskih zvezah nadškofa dr. Stepinca priča tudi dogodek v Zaprešiču, kjer je ustaški duhovnik streljal na člana Ljudskega odbora. Tajnik papeškega legata Massucoi se je zaradi tega sam odpeljal v Zaprešič. Kmalu pa so začeli širiti v tujini vesti, da so predstavniki jugoslovanskih oblasti streljali na procesijo in ranili duhovnika.
Poleg tajnika papeškega legata je skr bela za zveze z inozemstvom tudi žena veleindustrijalca, Lela Sopijanec, ki je z lažnimi dokumenti, ki jih je dobivala v nadškofijskem dvorcu, potovala v Trst in prenašala poročila iz Zagreba v Trst in obratno. Po vsakem potovanju je prišla poročat nadškofu dr. Stepincu, Enako je vzdrževala zveze med Zagrebom in Trstom tudi žena veleindustrijalca Prpiča, ki je skrbela zlasti za zvezo med dr. Stepincem in fašističnim škofom v Trstu
Santinijem. Prinašala je nadškofu Stepincu poročila pobeglega ustaškega duhovnika Mariča ter oskrbovala zvezo med nadškofom in ustaškim generalom Mo-škovom. V nadškofijskem dvorcu so se vršili tudi sestanki in sestavljala poročila namenjena inozemski propagandi.
Proti koncu zaslišanja je javni tožilec LR Hrvatske prečital obtoženemu Šaliču nekaj izjav prič, ki so popisale teror ustaško-križarskih skupinic nad mirnim prebivalstvom. Salič je nervozno gledal okrog sebe ter se poizkušal izmikati odgovoru na vprašanje, ki je med dosedanjo razpravo prišlo, že v jasni obliki na dan: »Kdo je v največji meri kriv, da danes, ki se naše ljudstvo trudi, da obnovi domovino, ponekod še padajo žrtve?« Šalič se izgovarja na pastirsko pismo, epi-skopat itd. Toda čez^ čas, ko so ga izjave prič, ki jih je čital javni tožilec prisilile na jasen_ odgovor: »Kriv je ves zagrebški nadškofijski dvorec, kriv je nadškof dr. Stepinac, krivi so vsi tisti, ki ne poslušajo volje svojega ljudstva, temveč ga izdajajo in mu jemljejo težko pridobljeni mir.«
S tem je bilo zaslišanje obtoženega Šaliča končano in razprava prekinjena, ter se bo nadaljevala jutri zjutraj *b osmi uri.
(
Referendum je dokazal, da gre bolgarsko ljudstvo po pravi poti, da si zajamči svojo srečno bodočnost
je izjavil Vasil Kolarov, predsednik Narodnega sobranja
Sofija, 15. septembra. Dopisnik Tanjuga poroča:
V	sredo sta se vrnila iz Pariza predsednik Narodnega sobranja Vasil Kolarov in 'podpredsednik Narodnega sobranja dr. Penčo Kosturkov. Z istim letalom je prispel tudi opolnomočeni minister Soivjetske zveze v Sofiji, Kir-sanov.
Ob prihodu je dal Vasil Kolarov predstavnikom tiska naslednje izjave:
»Rezultat referenduma je napravil zelo globok vtis na francoske demokratične kroge in na predstavnike drugih demokratičnih držav. Dal jini je povod, da izrazijo topla čustva, ki jih gojijo do bolgarskega ljudstva. Izidi, ki so bili objavljeni, so razpravljali o naših vprašanjih in ni dvoma, da bodo ti izidi ustvarili ugodno ozračje ob pretresanju vprašanj Bolgarije.
Kar se tiče konference — na kateri sedaj pretresajo bolgarska teritorialna vprašanja, so dali izidi referenduma povod prijateljem Bolgarije, da izrazijo svojo naklonjenost. Največja naša pridobitev je ta, da se nam
je posrečilo pridobiti za našo stvair delegate vseh slovanskih narodov. Vsi ti so na konferenci soglasno podprli naše pravice. Odločen in neomajen po svojih argumentih je bil govor sovjetskega delegata Novikova.
Tisti, ki so proti Bolgariji, nimajo stvarno svojih argumentov, s katerimi bi nasprotovali naši stvari, postavijo lahko samo eno pripombo: da ni potrebno, da se vzame zemlja zmagovalcu, da bi se dala premaganemu.
V	komisijah se bodo še pregledale reparacijske in ekonomske odredbe. Prepričani smo, da bodo tudi v tem zaščitili našo stvar delegati.slovanskih narodov, kakor tudi delegati nekaterih drugih držav tako, kakor je to bilo v komisiji za teritorialna vprašanja.
Referendum, ki je mnogo doprinesel za končno stabilizaci jo novega reda v Bolgarriji, dokazuje, da gre naš narod, ki ga vodi DpmOvinska fronta in naša vlada, odločno in prepričljivo po rešilni poti, ki mu bo jamčila najugodnejše pogoje za mir in ki bodo zavarovali njegovo bodočnost — s po-
močjo svobodne in resnično demokratične ljudske republike Bolgarije.
Podpredsednik Narodnega sobranja dr. Penčo Kosturkov je podal predstavnikom tiska naslednjo iz-javo:
»Naša vprašanja so prišla na dnevni red. Na konferenci so se pričele debate o bolgarskih teritorialnih in gospodarskih vprašanjih. Tukaj gre za reparacije in strateške meje.' Povečali so številke reparacij od 700 na 970 milijonov dolarjev — številka, ki se smatra skoraj v vseh krogih za fantastično.
Pričakujemo, da bo bolgarska delegacija zopet poklicana, da obrazloži svoje stališče v komisijah za vojaška in gospodarska vprašanja. Verjetno je, da bo v komisiji za vojaška vprašanja obrazložil bolgarsko stališče bolgarski opolnomočeni minister v Parizu, general Marinov, a v komisiji za gospodarska vprašanja — minister za finance prof. Ivan Stefanov. Naša delegacija je izročila precej predlogov za spremembo besedila načrta mirovne pogodbe.«
Centralni komitet EAM-a noče priznati plebiscita
Atene, 15. septembra. Tass poroča: Centralni komite EAM-a je poslal vladam Sovjetske zveze, Velike Britanije, ZDA in Francije naslednjo poslanico:
1. septembra je bil storjen zadnji akt pri izvajanju načrta, podjarmljenja vašega zaveznika — grškega naroda. Britanska policija je preprečila temu narodu, da bi si svobodno izbral vlado in svojo državno ureditev.
V	Grčiji so bila hudo prekršena osnovna načela Atlantske listine in ustanovne listine Združenih narodov. S pomočjo falsificiranega plebiscita, ki je pomenil krono dolgega, krvavega monarhističnega terorja, pa tudi z množičnimi prevarami, je bil vsiljen sklep o povratku kralja Jurija, kaT nasprotuje dejanski volji večine grškega naroda.
Take razmere, v katerih je bil grškemu narodu vsiljen režim, ki si ga želi samo manjšina v Grčiji in britanska policija, bodo neizbežno otežili položaj v Grčiji, ki je več, kakor resen. Ni dvoma, da ne bo mogoče vzpo-
staviti normalnih političnih razmer v deželi, niti prisrčnega sodelovanja in zaupanja, ki naj bi ga uživali pri demokratičnih narodih. Ta položaj bo neizbežno dovedel do surove neofiši-stične diktature. Še več, to bo povzročilo mednarodno trenje, ki bo porazno za Grčijo in ki bo izpodkopavalo temelje sodelovanja med velikimi zavezniki.
Iz teh razlogov politična koalicija EAM-a, ki se globoko zaveda svoje odgovornosti pred grškim narodom, ne more priznati lažnega plebiscita, ki ie bil 1. septembra. V imenu žrtev^ ki smo jih dali skupno z vsemi narodi, zahtevamo pomoč, da bi zajamčili grškemu narodu svobodo, v kateri bi se lahko izbral svojo vlado in ureditev, ki jo želi. Dokler se vsakdo ne bo držal iskreno in popolnoma tega preprostega in osnovnega načela, rešitev grškega problema ne bo mogoča. Najvažnejši pogoj za to pa je umik britanskih čet in učinkovita vzpostavitev neodvisnosti in suverenosti Grčije.
Poljsko ljudstvo se bo z vsemi silami borilo proti imperialističnim zahtevam
Varšava, 15. septembra« PAP poroča :
Po vsej Poljski vedno bolj narašča val protestov kot odgovor na Byr-nesov govor, ki ga je imel v Stuttgartu. Iz vseh krajev Poljske prihajajo vesti o množičnih zborovanjih, na katerih so izdali mnogo resolucij in protestov zaradi osporavanja zapadnih poljskih meja na Odri, Neissi in Baltiku.
Na Starem trgu v Bidgoszu je bilo v prisotnosti več tisoč ljudi veliko protestno zborovanje. Govorniki so ob velikem in navdušenem vzklikanju podčrtavali, da je potrebno še bolj krepiti enotnost slovanskih narodov.
V	Bialistoku so prišli delavci in nameščenci z zastavami na glavni trg, kjer je bil velik protestni miting. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, v
kateri zagotavljajo svoji vladi, da se bodo s vsemi silami borili proti imperialističnim zahtevam in da bodo branili suverenost in meje demokratične Poljske. V mnogih tovarnah in industrijskih podjetjih v mestu Krakovu je več desettisoč delavcev in delavk izrazilo enotnost glede stališča vsega poljskega ljudstva v pogledu nedotakljivosti poljskih zapadnih meja. Prebivalstvo Krakova zahteva od poljske vlade Narodne enotnosti, naj še bolj krepi zvezo s slovanskimi narodi, a v prvi vrsti z veliko Sovjetsko zvezo.
Vojaki, podoficirji in oficirji krakovske garnizije so sprejeli na velikem protestnem zborovanju resolucijo, v kateri je rečeno, da bodo polj-sk' vojaki trdno stali na braniku poljske republike.
FIZKULTURA
Teniški dvoboj Zagreb : Praga
Danes in jutri bo v Zagrebu mednarodni teniški dvoboj med reprezentancama Prage in Zagreba. Zagreb lx»do’ zastopali Punčec, Palada in Mitič, Prago pa Drobny, Vrba in Srno-linski.
Plavalni dvoboj Dubrovnik : Split 110:60
V	dvodnevnem plavalnem dvoboju nfed Dubrovnikom in Splitom je Dubrovnik zmagal z rezultatom 110:60.
V	waterpolu je prvi dan zmagal Dubrovnik s 5:2, drugi dan pa s 5:0. Najboljši igralec Dubrovnika je bil Luka C iganovič. Na 100 m prosto je postavil Miloslavič do sedaj najboljši čas po osvoboditvi 0,59,2. Njegov nedavni rekord je . bil 0,59,3.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo odigrala letos še štiri tekme
Definitivno je odločeno, da bo igrala jugoslovanska nogometna reprezentanca letos še štiri tekme, in sicer 29. septembra s Češkoslovaško v Beogradu, med 6. in 15. oktobrom pa na Balkanskih igrah v Tirani z reprezentancami Bolgarije, Albanije in Romunije.
Glavni urednik Ivan Bratko, Ljubljana. Kopitarjeva 0. Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«: Ljubljana. Kopitar jeva 6. — Telefon 23-61—23.65 Št ček. računa 16.690.
Tel. Stev. za naročnino »Ljudske pravice« 30-30, Miklošičeva cesta 5.
I. industrijski fizkulturni dan v Hrastniku
Fizkulturno društvo »Hrastnik« v Hrastniku priredi 14. in 15. t. m. I. industrijski fizkulturni dan. V soboto oh 19.30 zvečer 1k> svečana otvoritev združena s koncertom delavske sodbe in mo&kega pevskega zbora. Nadalje bo otvoritev foto-razstave in proje-eiranje filmov društvenih prireditev. Mladinske štafete bodo prižgale kresove na bližnjih gorah in luči na grobovih padlih borcev.
V	nedeljo dopoldne bodo plavalne in lahkoatletske tekme, nogometni tableteniški in Aahovski turnirji ter krožne vožnje motociklistov in kolesarjev. Popoldne bo velik javni nrtstop na igrišču za Savo, ob sodelovanju fizkulturnih društev celjskega okrožja in ostalih.
Jugoslovanska kolesarska ekipa za dirko okoli Romunije
Kaikor je znano, se začne sredi septembra velika mednarodna kolesarska dirka okoli Romunije. Na tej dirki bodo sodelovali tudi jugoslovanski vozači v postavi: 1’orecki, Prosinek, ftolman, Bat, Pavlija, Ješič in Zorič.
Tomaševič kaznovan s trimesečno prepovedjo igranja
Fizkulturna zveza Jugoslavije (nogometni odbor) je kaznovala igralca >('rvene zvezde« lomaševiča s' trimesečno prepovedjo igranja. Tomaševič je udaril igralca Lojena na tekmi 7. »Dinamom« v Beogradu. Prav tako sta bila kaznovana s šesttedensko prepovedjo igranja Viiljak (»Hajduk«) in Šiftar (»Nafta«) zaradi nešportnega vedenja na tekmi »Hajduk« - »Nafta«.
Anglo-Američani hočejo odvrniti Varnostni svet od preiskave položaja v Grčiji
New York, 15. septembra. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
V	sredo je bila 65. seja Varnostnega sveta, na kateri so nadaljevali diskusijo o pritožbi Ukrajinske SSR proti grški vladi. Prvi je govoril Ma-nuilski, ki je odgovoril na poskuse, da bi se Varnostni svet odvrnilo od preiskave položaja v Grčiji.
Nato je govoril zastopnik Brazilije Veloze. Ta je podprl anglo-ameriške napore za odklonitev ukrajinske pritožbe, kakor tudi za preprečitev, da bi Varnostni svet preiskal položaj v Grčiji, ki ga je Ukrajina označila kot položaj, ki je nevaren za mednarodni mir in varnost. Velozo je predlagal, naj se preide k razpravljanju o drugih vprašanjih, ki se nahajajo na dnevnem redu. Besedo je dobil zastopnik Grčije Dendarmis, ki je v svojem kratkem govoru branil grške monarhiste in reakcionarje ter napadal demokratične sile.
OBVESTILA
SPREMEMBA V PROGRAMU
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani bo v svoji novi knjižni seriji, ki se bo začela z zbirko Prežihovega Voranca »Borba na tujih -tileh«, izdal namesto napovedane antologije slovenske poezije izbor slovenske proze , iz let narodnoosvobodilne borbe. V zbirki bodo zastopani naši najboljši pisatelji.	(
PNEVNE VESTI
Zdravstvena kolonija Strunjan se vrne v Ljubljano v sredo, 18. t. m., zjutraj. Delegati LO iz Celja in Maribora naj pridejo po otroke z jutranjim vlakom na šolsko polikliniko v Ljubljani.
Erjavčeva koča na Vršiču je ob sobotah in nedeljah do'' nadaljnjega oskrbovanja in nudi v teh krasnih jesenskih dneh prijetno razvedrilo v planinah.
Obnovljeni Roblekov dom na Begunjšici bo v nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri dopoldne slovesno odprt in od tega časa dalje tudi stalno oskrbovan. Ležišča so pripravljena, odeje pa je treba prinesti s sel>oj.
Uslužbenci sindikalne podružnice NA-MA, v Mariboru, Gosposka ul. 18, so nabrali za mladince v Brčkem 20 doz konzerv konzervirane slanine, 60 komadov čokolade, 6 zavitkov kakaoa in 6 doz sira.
Dne IS. 9. t. 1. »© pričel popoldne ob 4. url tečaj >0 negi In prehrani dojenčka«, ki traja tri tedne. Prijave se sprejemajo v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Ljubljana, Lipičeva 3.
Okrožno gasilsko poveljstvo v Ljubljani priredi v nedeljo 15. t, m. ob 10. uri veliko okrožno gasilsko vajo za na poslopje Srednje teh. šole. Vabimo vse, ki zasledujejo neumorno in požrtvovalno delo gasilcev, k tej prireditvi. Pred vajo bo pregled celokupnega članstva orodja vseh gasilskih čet v območju okrožnega mesta Ljubljane. Ce 1)0 dež, se vaja preloži in bo ponoven nastop naknadno objavljen.
Strojepisni pouk P® specialni najuspešnejši metodi s spisovanjem raznovrstnih pisarniških del s posebnim ozirom na pravopis in vzorno obliko izdelkov. Na razpolago »tiroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javno ali zasebno službo. — Uspeh zajamčen. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po ^ji« Informacije, prijave: Specialni zasebni Individualni pouk, Donio* bran.ska 15, (vodi ravnatelj Christov Drago).
Pouk knjlgovodsitva (vseh vrst, tudi poenotenega) stenografije, korespondence, strojepisja, jezikov Md. && Posameznike po uspešni metodi do popolne izvožbanosti so prične 1(5. septembra. Primeri iz pisarniške prakse. Izbira predmetov p<> želji. Ure dopoldne, popoklne ali zvečer po želji. Informacije, prijave: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranski* 15.
Ruščino ,angleščino in druge jezike za začetnike in napredujoče poučujemo posamezno i>o uspešni meodi. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po žolji. — Informacij^, prijave: Specialni zasebni Individualni pouk. Domobranska 15.
Zil ra v niško dežurno službo opravlja v Ljubljani ob sobote, 14. septembra opoldne do ponedeljka, 16- septembra, do 8. ure zjutraj mestni zdravnik Or. Fran ta Mis, Poljanska cesta 15. feelefop It. 32-84.
SLUŽBENE OBJAVE
Popravki volivnih imenikov
Z ukazom Prezidija SNOS-a z dne 10. septembra 1946 so razpisane za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije volitve, ki bodo v nedeljo, 27. oktobra 1946.
Izvajanje tega ukaza se prične dne 14. septembra 1946. Od tega dne dalje se računa 14 dnevni rok, v katerem se smejo zahtevati popravki v o livnih imenikov. Ta rok poteče tedaj 27. septembra. Popravek volivnega imenika sme zahtevati - vsak držav' ljan, ki ima po zakonu volivno pra vico, če ni vpisan v volivni imenik kraja, v katerem stalno prebiva, ali če je njegovo ime napačno ali nečitljivo zapisano. Enako smejo zahtevati popravek za druge osebe volivci ter politične in družbene organizacije, kakor tudi v primeru, če so vpisane v volivni imenik osebe, ki ne bi smele biti vpisane, ker so umrle, ker jih ni ker so menjale bivališče ali ker ni. majo volivne pravice. Zato pozivamo vse, ki imajo pravico zahtevati popravek volivnega imenika, da čiinprej pregledajo ivolivne imenike- pri krajevnih, mestnih oz. četrtnih ljudskih odborih zaradi morebitnega zahtevka po popravku. Po preteku 14 dni, t. j. od vštevši 28. septembra dalje, zahtevanje popravkov ne bo več dopustno. Kdor pa ni vpisan v volivni imenik, nima pravice voliti.
Iz pisarne oddelka za izgradnjo
ljudske oblasti pri Predsedstvu
vlade LRS.	TU 1079.
Likvidacija pokojninskih skladov
Zakon o socialnem zavarovauju delav cev, nameščencev in uslužbencev je po določbah člena 61. stopil v veljavo 21. avgusta 1946 (objavljen v štev. 65. Uradnega lista FLRJ z dne 13. avgusta 1946).
Člen 55. vsebuje tele določbe:
«1. Pokojninski skladi, ki nimajo lastnosti samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja, ne glede na to, ali imajo lastno pravno osebnost ali lastno upravo, ali obstoje samo kot ločeno premoženje ali samo kot normirana oziroma pogodbena obveznost podjetja, morajo z dnem uveljavljenja tega zakona zaključiti svoje poslovanje glede svojih aktivnih članov.
Iz nabranega premoženja teh skladov se lahko do njihove končne likvidacije izplačujejo samo dajatve za zavarovalne primere, ki so nastopili pred uveljavljanjem tega zakona, pri čemer se imajo uporabiti predpisi zakona o ureditvi predvojnih obveznosti.
2. Minister za finance FLRJ predpiše sporazumno z ministrom za delo FLRJ način likvidacije skladov, navedenih v prejšnjem odstavku, kakor tudi način ureditve pravic in obveznosti do teh skladov.«
Na podlagi gornje zakonite določbe je ministrstvo za delo FLRJ pod opr. št. 6250 z dne 2. septembra 1946 izdalo tole odločbo:
Pokojninski skladi, označeni v členu 55. zakona o socialnem zavarovanju, 1. ustavijo s 1. septembrom 1946 pobiranje prispevkov od svojih članov;
2.	vrše samo izplačilo dospelih pokojnin, upoštevajoč predpise zakona o reguliranju predvojnih obveznosti.
Način likvidacije pokojninskih skladov bo urejen s posebno naredbo, ki se izdeluje v ministrstvu za finance FLRJ in ministrstvu za delo FLRJ.
Ker kljub pozivom v dnevnem časopisju upravitelji pokrajinskih skladov in ustanov, javno-pravnih korporacij, mestnih hranilnic itd. kakor tudi zasebni delodajalci, ki so plačevali uslužbencem pokojnine, zaradi česar so bili i£ izvzeti od dolžnosti obveznega socialnega zavarovanja ali pa so dobivali dodatne pokojnine ali podpore k pokojninam iz socialnega zavarovanja, niso poslali predpisanih podatkov Federalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, se nujno vabijo, da to takoj n a pa vi jo. Vse potrebne podatke dobe pri Federalnemu zavodu. Za vse zgoraj naštete ustanove in pokojninske sklade pa velja, no glede na to, ali so podatke predložili ali ne, oziroma jih bodo predložili naknadno, da morajo s 1. septembrom t. 1. ustaviti pobiranje prispevkov od svojih Članov in da smejo od 1. septembra t. 1. dalje upravljati samo izplačilo dospelih (zapadlih) pokojnin, upoštevajoč predpise zakona o reguliranju predvojnih obveznosti.
Ministrstvo za del0 LRS
Šolstvo
Državna zobotclinična srednja šol« v Ljubljani. Sprejeti kandidati:	Ambrožič
Zdravko, Berlot Ivan, Bajželj Ivan. Doli. nar Vida, Habjanič Edvard, Ivec Alojzija, Kordan Tatjana, Košir Ervin, Kralj Zdenka, Laznik Vida, Lobnik Anton, Marin Jožefa, Bonko Anka, Slanovio Branko. — Začetek pouka bo 30. septembra. Pogoje za sprejem v internat bomo objavili v časopisih.
Glasbena šola v Ljubljani potrebuje za tekoče solsko 1‘M-o učitelja za klavirsko harmoniko. Prošnje z navedbo strokovnega študija in kratkega življenjepisa, je nasloviti na ravnateljstvo Glasbene šole v Ljubljani, Vegova 7.
MALI OGLASI
VABILO NA OBČNI ZBOR Zadruge državnih nameščencev, dne 8. septembra .1946^ ob 9. uri dopoldne v dvorani Zn-družnega doma (Jelen) v Kranju. Ce hi prvi občni zbor ne bil sklepčen, bo ob 10. uri istega dne v istem prostoru drug občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu Članstvft. Dnevni red: 1. Sklepanje o likvidaciji in pristopu k Naprozi; 2. volitev likvidacijskega odbora.
ENOSOBNO STANOVANJE, kletno s kabinetom, zamenjam z istim v Ljubljani ali Celju. Ponudbe na ogl. odd. »Ljudske pravice« pod zamenjam št. .‘1198.
PRODAM par konj z opremo, 2 težka vozova, 1 lal^ek voz, 2 gramozni trugi, s pripadajočimi verigami Interesenti naj so javijo v Mariboru, Meljska e. 25.
PREKLICUJEM kot neveljavno izgubljeno družinsko nakaznico št. 80429, glasečo so na ime Alojz Smolej, Kranjska gora 72.
PREKLICUJEM izkaznico za kolo št. 1393 na ime Riliteršič Janez, Lajše 3, kot neveljavno.
PRESKRBA
PRODAJA PERUTNINE
V	soboto, 14. t. m., prodajajo v Ljubljani v prosti prodaji perutnino mesarji na svojih stojnicah od 7—11 u>re.
SVEŽE MESO V LJUBLJANI
Ker ni bilo možno zbrati zadostne količine mesa za soboto, 14. t. m-, bo redna delitev mesa v Ljubljani v torek, dne 1<-•t. m. od 7—11 ure. Potrošniki prejmejo P® 10 dkg mesa na odrezek »I—11 b meso september« in »III—31 b meso september«. ¥T0' dajna cena mesa je din 32 za kg. Mesarji dvignejo meso na mestni klavnici V P<>ne-deljek, 16. t. m. ob 17. uri.
GLEDALIŠČE
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 14. septembra ob 20: »MiKj0® težav«.
V KOČEVJU.
(Seškov dom)
Sobota, 14, septembra ob 20: »Živi j®’ nje je lepo«. Premiera. Otvoritev
sezone.
Nedelja, 15. septembra ob 20: »Življenje je lepo«. Pirva repriza.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: Danes premiera 6oV' jetskega filma »Kameniti cvete, tednik Predstave ob 16.15., 18.15. in 20.15. MATICA:	Francoski	film	»Strup«, tednih'
Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SlaOGA: Zaprto. KODELJEVO:	Zaprto.	hETSI
KINO TIVOLI: Ameriški film »Stel«*”3 zvezd«, tednik. Predstave ob 19.15 in uri.
MARIBOK, ESPLANADE: Ameriški film »Nepričakovani oče«, tednik. GRAJS^’ Sovjetski film »Viborski okraj«, tednih' LETNI KINO: Ameriški film >Junak — kavalir«, tednik.
CELJE, METROPOL: Sovjetski film etvuj Moskva«, 'tednik. DOM: Zaprto. KRANJ: Sovjetski dokumentarni film »E® dan vojne«, tednik.
PTUJ: Ameriški film »Ljubavni spomini«* tednik.
RADIO
5SS m — 213 m — H m
DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 14. TX-
6 Sovjetske in partizanske koračnice ploščah —: 6.if> Napoved časa, vesti in gled sporeda — 6-30 Lahek jutranji spored na ploščah — 7.15 Napovejd časa, vestS, objave in radio koledar — 7.30—8 Pflsini jugo' slovanskih narodov na ploščah — 13 Ameri-kanska plesna glasba na ploščah — 13.15 Napoved časa, vesti in objave — 13.30 Narodne pesmi pojo »Fantje na vasi« — ^ Delibes: Silvyja — balet (plošče) — 14.15— 14.30 Napoved časa in poročila — 19 Oddaja za predšolske otroke: Dve pravljici Oskarj*1 Wildea o »Srečnem princu« in »Sebične^ velikanu«; — 19:30 Oddaja o SZ: TrikratO* heroj Sovjetske zveze, letalec Pokrižkin " 19.45 Pesmi narodov SZ (plošče) — 20 poved časa in poročila — 20.10 Skladb* male orkestre na ploščah — 20.30 Slovenj narodne duete in sole pojeta Božo Grošem in Roman Petrovčič, spremlja Miha Meh — 21 30 veselih minut — 21.30 Operetna glasba na ploščah —- 22 Napoved časa, ve^sti, objave in pregled sporeda — 22.15—23 Revija ritma in melodij.
Letalska organizacija Slovenije priredi v nedeljo 15. septembra 1946 ob 15. uri na ljubljanskem letališču prvi povojni
LETALSKI MITING
s sodelovanjem jadralnih, motornih ter vojaških letal. Namesto vstopnic bodo v prodaji značke po din 10.—. Na letališče bodo vozili avtobusi od končne tramvaj' ske postaje pri Sv. Križu. Značke bodo v predprodaji pri Gorcu na Tyrševi cesti-Na letališču bodo paviljoni z jedačo i° pijačo!
Na vseh železnicah v Sloveniji je od 13. do 17. septembra odobren 50% popust. Kupljena cela vozovnica, žigosema na letališču za kontrolo obiska, velja za brezplačen povratek.
Dva zdEaiTitika!
Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu potrebuje za svoje zdravilišče »Kasmdol« dva zdravnika splosne prakse. Reflektanti naj vlože prošnje pri Osrednjem zavodu za socialno zavarovanje v Zagrebu.
ELEKTRIČNO PODJETJE Bosne in Hercegovine
išče
dovršene radio in telefonske mehanike
Ponudbe na
..ELEKTROBIH"
Sarajevo