f".........—
NejreČji »lovenild dn«mik
j »ZMUhiM
D
1
Velja za vse teto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
0 g O i
J
GLAS
AR0DA
last slovenskih delavcev v Ameriki
The largest Slovenian Daily Ike United State*.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TKUEF0N: CORTUkWDT 2876
ttrttrsd ss Iscoiid Claw Matter, September fl, 1008, at ths PostOffics at Few York, H. Y„ ondar Act of Coagrcn of March S, 1879
NO. 253. — STEV. 253.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 27, 1928. — SOBOTA, 27. OKTOBRA 1928.
TELEPOH: OORTLAXDT 8878
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI.
Iztočne države za Al Smitha.
HOOVER SE OTRESA OBDOLŽITEV DA JE SLABO RAVNAL7 DELAVCI
Smith je prepričan, da bo zmagal v državah Nove Anglije. — Philadelphia bo cula njegov naslednji odgovor na obdolžite v "scfcijalizma". — V ponedeljek bo govoril v Baltimore, v sredo pa v Newarku.
AL SMITH" IN "HERBERT HOOVER"
BAKER PROTI NOVI LIGI
Prepričan, da je zmagal v Novi Angliji, je go-verner Smith v petek počival v Biltmore hotelu v New Yorku, da razvije svojo kampanjo za predsed-nišrtvo v dvomljivih državah Marylanda, New Jersey in New York in v republikanski državi Penn-sylvaniji.
Smith ni sprejel nobenega obiskovalca v petek zjutraj ter je sestavljal svoj govor, katerega bo imel nocoj v Philadelphiji. Prijatelji pravijo, da bo to nadaljni odgovor na obdolžitev "državnega socija-lizma", katero mu je zabrusil v obraz Hoover.
Načel nik demokratskega narodnega komiteja Raskob in številni krajevni strankarski voditelji so bili pozvani, naj pridejo na posvetovanje s Smith-om.
Governer bo preživel nedeljo na domu Raskoba v bližini Centreville, Md. Govoril bo v Baltimore v ponedeljek in se vrnil v New York v torek. Kampanja bo zaključena z govori v Newarku, najbrž v sredo; v Brooklvnu v petek in v Madison Square v soboto.
Tri tisoč oseb je pozdravilo Smitha, ko je dospel na Grand Central postajo včeraj zvečer. Zastražen je bil od dvestotih policistov na poti v Biltmore
hotel.
Poročila kampanjskih managerjev so pokazala, da mora dobiti Smith v Massachusetts in Rhode Isl. in Connecticut, in je opaziti tam precej vznemirjenja med republikanci. Le navdušenje Thomas Spellacyja, demokratskega voditelja v Connecticut^ je napotilo governerja, da se je pojavil v mestih Connecticuta. Speliacy vztraja pri trditvi, da bo Smith zmagal v Connecticutu.
Republikanci niso niti mislili, da bi mogla biti Nutmeg država v nevarnosti. Danes pa skušajo preceniti, kaj pomenjajo množice, ki so prišle, da vidijo in pozdravijo Smitha.
Po celi poti iz Bostona v New York se je ponavljalo to, kar se je zgodilo prejšnji dan, ko je pričel s svojo bitko, da zavaruje iztočne države.
Dejstvo, da so bila mesta navidez republikanske trdnjave, ni uplivalo na obseg in velikost množic.
V Hartford so se morah policisti poslužiti svo-1 jih krepeljcev, da potisnejo nazaj ljudske množice.
Smith se je vozil v odprtem avtomobilu pri paradi skozi Hartford. Čeprav se je ustavil vlak le za vodo v New Britain, se je na tisoče ljudi zbralo pri tanku in na postaji, da vidijo voziti mimo vlak. New Britain je glavno republikansko mesto v Connecticutu.
WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — V ugo-
tovilu, izdanem včeraj zvečer, je dr. Work, načelnik republikanskega narodnega komiteja, zanikal obdolžitev John Sullivana, predsednika newyor-ške državne delavske federacije, da je pričal Herbert Hoover leta ! 920 pred nekim senatnim komitejem sovražno napram organiziranemu delavstvu ter rekel, da so imele rovske operacije pod Hoover-jevim vodstvom v Burmi, Kitajski in Rusiji zaposlene "sužnje", "tlačane" in "kaznjence".
Zanikanje dr. Worka pa ni krilo tretje obdolžit-vš Sullivana, da je pokazal Hoover diskriminacijo napram ameriškim delavcem in ameriškem standardom, ko je zaposlil delavce splošnega "kuli" tipa v svojih farmerskih aktivnostih v Californ^ji.
Republikanski načelnik je očividno nastopil na temelju teorije, da velja eno splošno zanikanje za vsa ugotovila in da ni bilo potrebno iti posebej na trditev glede kulijskega dela v Californiji.
Fanta nista v nikakem sorodu s predsedniškima kandidatoma. Doma *ta iz Evans vilic, Ind. Al Sinrtli je star osemnajst, Herbert Hoover pa enajst mesecev.
GRAF ZEPPELIN BO 0DLETEL
NARAVNOST PROTI NEMČIJI
Polet Graf Zeppelina v notranjost dežele je bil zopet odgoden. — Potovanje bo danes sploh popolnoma odpovedano, če bo vreme neugodno. — Sest novih potnikov na povratnem potovanju.
LAKEHURST, N. J., 26. oktobra. — Polet Graf Zeppelina preko osrednjega Zapada je bil odgoden včeraj zvečer ob polenajstih, ko je poveljnik ladje, dr. Hugo Eckener objavil, da se bo pričelo potovanje danes zvečer, če sploh kedaj.
Baker, vojni tajnike«, časih predsednika W i 1-sona, je odločno nastopil proti novi ligi velikih narodov, ki naj bi diktirali svetovni mir.
Oster veter je pihal preko vrat lope s tako silo, da bi 'bilo izvaJi-r«-dno nevarno opraviti zračno ladjo na prosto.
Dr. Eekener je rekel, da bo polet "preko zapada mogoče sploh preklican in to se je tudi zgodilo danes zjutraj. Dr. Eckener je objavil, da ne b<> napravil *'(iraf Zeppelin" nikakepa za pa d nega potovanja, radi prevladujočega slabega vremena.
LAiKEHURST, X. .T.. -_><;. okt. — Vztrajen nasprotni veter, ki je zadrževal zračno ladjo "ftraf Zeppelin" veliki lopi. je uničil danes srednjemu zapadu vsako upanje, da bi videl transa tla mišk o zračno ladjo.
Vsled tega .se je pričela zračna križarka pripravljati na svoje povratno potovanje v Nemčijo.
Ko bo pričel ''Graf Zeppelin" s svojim povratnim,, potovanjem r Nemčijo, ho imel sest novih jetnikov. med njimi eno žensko, poleg štirinajstih v racajoč i h ,se potnikov, ki so prišli z zračno ladjo iz Evrope. Prodaja tiketov, vsak po $3000. je bila zaključena, kot je objavila tvrdka Thomas Cook & Son.
Med novimi jvotniki se nahaja tudi Mrs. Clara Adams iz Taimers-ville. Pa.
Svet bo prenapolnjen
v dvesto letih.
L0XD0X. Anglija. *2H. oktobra. Sir George Handler Knibbs. avstralski profesor fizike, je objavil knjigo, v kateri razlaga, da bo prišel čas. ko bo svet tako prenapolnjen iz ljudmi, da bodo izčrpani vsi viri in da ne bo več mogoče živeti.
Rekel je. da bo napočil ta eas v nekako dvesto letih. Rekel je tudi. da bo postala hrana vedno bolj rastlinska. ko bo naraslo število prebivalstva.
H00VERJU
¥ KORIST
Prjjatelj je označil Her-berta Hooverja kot "hu-manizer-ja". — On je močan, miren, skromen ter Širi solnčno luč« — je rekel Francis Burke.
-»..nfev,^;

Šest ubitih na križišču.
FORSYTH, Mont.. 26. oktobra. Vet šolskih otrok in njih učitelj je bilo .danes ubitih, ko je prišel njih avtomobil pod vlak.
'm.:- ■'	...	-v
r r . Jj
WASIIIXGT0X. D. C.. 26. okt. Ali je Herbert Hoover "človeški stroj" ali-pa človeško brtje, kot mi vsi ostali ?
James Francis Burke iz Pitts-bnrgha. splošni svetovalec republikanskega narodnega komiteja, je odgovoril na to vprašanje včeraj v nekem svojem g&voau po radio.
Ilurke je sedel od po*.-tka kampanje v uradu poleg urada Hooverja ter je bil njegov ožji družabnik med člani narodnega komiteja.
—	On je močan. miren, skromen človek, podvržen povprečnim človeškim pomanjkanjem in slabostim, — je rekel Burke. — Xje-gova glavna karakteristika pa je posest onih večjih vrlin duha in srea. ki so >e pretvorile v velike uspehe, na korist človeštvu.
Burke je zanikal, da je Iloover "zelo bogat mož" ter rekel, da ima smerna sredstva, prilagodena zahtevam življenja.
Dostavil je. da je prišel Hoover iz vojne z dosti manjšim bogastvom kot je btlo takrat, ko je stopil v vojno.
—	V njegovi skromnosti je o-čarljivost, ki drži njegove (prijatelje z jeklenimi kleščami, — je nadaljeval. — On ima vero, ko vzbudi vojaško zaupanje v njegovih sledileih. On "hnmanizira" vsako stvar, katere se dotakne ter izcisti vsakj problem, ki stopi predenj. - Xi-kdar ni razburjen ali demonstrativen. On je popolnoma ta j
CLEVELAND, O.. 26. oktobra. Xewton D. Baker, vojni tajnik tekom svetovne vojne ter eden vodilnih ameriških zagovornikov sedanje Lige narodov, je odločno nastopil proti organiziranju nove lige kot jo je predlagal Ralph Blumenfeld, urednik London Express.
BhimenfeLd. načelnik angleške žunialistične misije, ki potuje sedaj po Združenih državah pod av-spiciji Carnegie-je vet ga zavoda za mednarodni mir. je zagovarjal v izključnem ugotovilu novo ligo potom dogovora med Združenimi državami ter Anglijo.
Ta nova liga naj bi bila liga velikih narodov, ki bi se lotil naloge, da drže majhne narode v redu. Sedanjo ligo je označil kot govoreč stroj, ki širi bacile in ki je postala neuspešna vsled svojega okornega oblega in stroja'
Baker, pridržan na svoj dom v Clevelandu od močne bolezni, ki mu onemogoča govoriti za Smitha, je obrazložil svoje nazore ter rekel -.
—	.Jaz delim čustvovanja Mr. Blirmenfelda, da je simpatetično sodelovanje med Združenimi državami in demokracijami, ki so znane kot angleški imperij bistveno potrebno za vzdržan je miru sveta. n jfled^ ostalega ue HOjrlašam z nazori Mr. Blumenfelda.
—	IzTledu kot da se je naveličal on Lige narodov, ker je ne "ro-nata" Anglija in Združene države. kateri deželi bi po njegovih ni vdih vodili Ligo narodov dosti boljše kot ostali narodi na svetu in ra zven tega se je tudi naveličal Lige narodov, ker govore in klobasa jo tako na debelo v Ženevi.
—	Dejstvo pa je. da so mali narodi ohranili Ligo in mir sveta. .Japonska, Oehoslovaška. Grška. Švedska. Norveška in Belgija so bile zastopane pri Ligi od izvan-redno zmožnih državnikov, ki so storili več za ohranitev svetovnega miru kot pa državniki številnih velikih narodov.
POLICIJA JE BAJE ZASLEDILA < OBŠIRNO MACED0NSK0 ZAROTO
Umor macedonskega voditelja je razkr.1 revoluci* jonarno zaroto, naperjeno proti življenju jugoslovanskega kralja. — Namen zarote je bil naščuvati Hrvati, da bi se uprli proti Srbom.
LONDON, Anglija, 26. oktobra. — Zarota, da se zavratno umori jugoslovanskega kralja Aleksandra je bila baje razkrita v Beogradu, — kot javljajo malo zanesljivo poročila, ki so prišla preko Dunaja na tukajšnji list Daily Express. (Dunaj je znan kot kotišče lažnjivih poročil, ki prihajajo posebno z Balkana.)
Načrt je bil razkrit potoni policijske preiskave glede zadnjega umora macedonskega voditelja Kristoviča. Policija je izjavila, da je našla list ine, na katerih so bile zaznamovane podrobnosti načrta, da se zavratno umori jugoslovanskega kralja.
Listine kažejo, da naj bi bil libit kralj Aleksander in veliko -število Radičevih voditeljev, to je članov hrvaške .seljaeke stranke. Umore bi se nato naprtilo Srbom ter vplivalo na Hrvate, da se upro proti jugoslovanski vladi.
31 ubitih v železniški
nesreči.
Borah bo govoril v Bostonu.
Ii< >ST< >\. .Mass., 2G. oktobra. — Senator Borah iz Idaha bo govoril xa Herberta Hooverja v tukajšnji areni dne 2. novembra.
Ubijalec in ropar radi "ideje".
PARIZ. Francija. 26. oktobra. Pariški urad S imp Ion ekspresnc črte. je objavil danes, da je bilo 31 tjud i ubitih, ko je ekspresiji Simplon vlak kolidiral z nekim dru gini vlakom pri Rese a, Romunska.
Dobil 50,000 v postnem uradu.
STOCKTON, i al.. 2«>. oktobra. Dva bandita sta napadla danes malo preti opoldne poštni urad v
Tracy. Cal. ter dobila $50.000. Zbežala Ma nato v smeri proti By-ron.
Icemani so zaposleni kljub električ. ledenicam
ATLANTIC CITY, X. J., 2G. oktobra. — Razmere so mogoče marsikaj izpremenile, a iceman bo o*tal vedno med nami. To je izjavil Arthur Bernhardt, predsednik Eastern lee Association.
Kljub kompeticiji mehaničnih ledenic so prxlali prodajalci v preteklem letu več ledu kot kdaj po-prej.
Boj med levi.
DETROIT. Mich.. 26. oktobra. Dva leva, Leo in JMenelik. nahajajoča se v tukajšnjem novem zoološkem vrtu. sta se spoprijela, in boj je bil končan šele, ko je padel Menelik na tla mrtev, z raztrganim vratom.
Izgredi zaprli vseučilišča.
DUNAJ, AV-rtrij«,. -2G. oktobra. Tri rseueilišea na Madžarskem so zaprta vsled antisemitskiii izjfiv-dM'. kot javljajo poročila iz lin-dSiifpm.t.	. :.
Doktor bo zopet skušal govoriti z Marsom.
L0XD0X. Anglija. 2.3. okt. — Prav nič vznemirjen vsled dejstva, da so se njegovi cl>sedanji poskusi izjalovili, je dr. Man-field Robinson danes priprgvil vse potrebno za nov poskus da stopi v telefonski stik prebivalci Marsa.
Ulstrski parlament prepovedal rabo irščine.
BELFAST, Irska. 26. oktobra. I Tuj? h O" X"il. .speaker ulMerskejr-i parlamenta, je prepovedal včeraj nacionalističnemu članu Healv-ju. rabo irskega jezika, ko je hotel slednji govoriti v Itrm jezikn.
tovornik je izjavil, da je dovoljen v zbornici le angleiki je/,k.
ROJAKI, NAEOCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH
TUCSON. Arizona. 26. oktobra. Andy Robinson, star devetnajst let iz Plainsfield, Ky, je bil pridr- 1 žan tukaj radi umora James Mae-Donalda, svojega tovariša na izletu.
1 — Dobil sem ''idejo", da ga oropam. — je baje izjavil mladič. — V^tfl sem revolver ter ga ustavil. Lpiral se je in jaz sem^gu ustrelil.
, i-jJMggg/gtg/M
vsaki ekstazi, a je Atalen tovariš dobre volje.
Ce bi šlo po njegovi volji, bi pregnal potrtost in vsako senco žalosti iz sveta ter napolnil celi svet s .solnčno svetlobo in srečnimi človeškimi ibitji. Popolnoma prost je prevare majhnih ljudi, ki skušajo humbugati druge z vero, da so večji kot so v resnici.
t -' ... s :
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40
" 2,500 ........£45.75
" 6.000 ....... $ 01,00
" 10.000 ....... $181,00
" 11,110 ....... $200,00
v Italijo
Lir 100 ....................$ 6.90
" 200 ....................$11.50
" 300 ....................$16.95
" 500 ....................$27.75
" 1000 ....................$54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 —$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŽENA V DVEH DO TREH TEONIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW .YORK, N, J*
TELEPHONE: CORTLANDT 4447
/
"7
Q&tAS • NABODA, 27.- OKT. 1928
GLAS NARODA
(8LOVKNK DAILY)
Owned and PubUsked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY; I (A Corporation)
Frank 8ak»«r, President	Lcuia Benedik, Treasurer
Place cf businen of the corporation and address«* of above officers: 82 Cortland t St., Bora«* of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z a celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado.......................%6.00
Za pol leta ______________________.13.00
Za letrt leta___________________%1.50
Jwcdolina žrtev narnanc »lepartte.
j ^ Dvajsetletna posetrtnikova hči •Štefanija Zupanova z Marnega, občina Sv. Krištof, ne je v kolodvorski restavraciji v Ljubljani izučila za kuharico. liada bi »topi-la v službo m je povsod iskala prhnerde zaposlitve. V to svrho se je poslu žil a 22. julija t. 1. tudi ča: sopfcnih ■ oglasov. Tri dni pozneje »e je zglasiia pri njej neka Minka
Šterlmova, ki se je izdala za ženo Za New York za celo leto	uslužbenca direkcije državniu že_
Za pol leta----------------------J^leznic v Ljubljani, stanujoče v
Za inozemstvo ta celo leto -„*7.00lStr^ški uUc- DejaIa je da ^^
Zg pol lita -------------------U^llmi« služkinjo in da jo vzame v
Subscription Yearly $6.00___,*užbo. Prej gre še z inožein na po-
Advertisement on Agreement.	'tovanje v Laško in Rimske Topli-
ce, nakar ji bo
iz Slovenije.
"Glas Naroda" ithaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobČujejo. Denar, naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, Telephone: Cortlandt 2876
poglavje o oboroževanju
naznanila, kdaj naj pride k njej v službo. Zahtevala je njeno delavsko knjižico, katero ji je Zupanova prav rada izročila, misleč, da bo zanesljivo dobila službo. New York, N. Y.| Zupanova je od takrat zaman čakala na obljubljeno obvestilo. A j pred kratkim je presenečena brala. da je neka Štefanija Zupanova. k t ara kakih 30 let, izvršila v Osijeku tatvino denarja in draguljev v vrednosti 42.000 dinarjev. -W dol jro zatem je policijsko rav-
r
Kralj Kambodije
: natcljstvo v Osijeku zaprosilo o-
trgovcem Kraljem.
Okradeni trgovec, je seveda ta-
Ko se je začetkom jeseni podal v Evropo ameriški taj nik za zunanje zadove, Kellogg, je mislil, da nosi v žejni načrt, ki bo preprečil bodoče vojne.
Relloga so navdušeno sprejeli. Istotako tlldl nje-'mžnisko postajo v Hrastniku, naj
načrt. Ko j prve dni so ga podpisali zastopniki petJizvrSi Klede Štefanije Zupanove .	,'	....	i. i	i n	inatančne poizvedbe. Navzlic ueo-
najstib večjih ali manjših sil, ostale so pa sledile.	levitvam, da je Štefanija za 10
Med velesilami, ki so se strinjale s KelJogovim na-|let mlajša od osumljenke in da je
črtom, sta bili seveda tvidi Anglija in Francija ter sta pr-.biia <Jo zadnjega ča.sa na svojem
vi podpisali.	romu^r. fek,1?te dni morailoi
r	... , . , . ,	, .	--I1	. ti v Osijeik, Jcjer so .jo po dolgem
Časopisje je objavljalo navdušene članke o imru|7Atrjovanju da je ipopolnoma nc_
fn novem razdobju, ki je nastopilo za človeštvo.	dolžna, konfrontirali s prizadetim
Toda Kellogg ni bil ničkaj zadovoljen. Kot da bi
možak nekaj slutil, da prijasnost ni odkritosrčna.
In res se je še tekom njegovega bivanja v Evropi do- spoznal, da Zupanova ni ona
gnalo, da sta Anglija in Francija brez njegove vednosti^f^ kif *J?\ ^	n	tatvino. L gotovilo se je. da je doz-
sklenili pogodbo, koje namen ni razoroženje, pae pa ua-|devna Minka §terlinova popravila daljno oboroževanje.	j delavsko knjžico Štefanije Zupa-
To je bil precejšen škandal, ki pa ni ostal osamljen. ,T10VC na /me Štefanije Zupaneeve,
-t	.. . . .-■,. , , i	, stare 30 let. S tako ponarejeno knii
Kellogg, znanilec miru m pridigar bratstva med na-'..	, ..	, , ...
^^	< 1 ®	izico .10 je mahnila v Osijek. dobila
rodi, se je odpeljal iz Francije na Irsko.	službo pri trgovcu Kralju, in ga
Dasi so na razpolago potniški parniki, na katerih ima čez me'see dni okradla, človek vse mogoče udobnosti, se je zdelo Kelloggu primer-j Za prefrigano tatico .so izdali no potovati na bojni ladji.	|tkralieo in i« »p««. <*a t>®
.... .	j .	v rokah pravice.
Časopisje je to njegovo dejanje precej kritično motrilo, toda Kellogg ga ni pojasnil. Vse je kazalo kot da .Borba samoitfca z rešiteljem sre-je storil to nakljtrb Angležem in Francozom.	|	di Save.
Šepetanje o tajni pogodbi se je medtem razvilo v jav-j 3. oktobra se je po savski oko-ne govorice. Ljudje so domnevali to in 0110, toda nihče li«« raznesla vest o neobičajni va-
ni vedel ničesar natančnega.	'*ki	ki je domala zahteva-
f	1 j .	dvoje človeških življenj.
Angleška 111 francoska vlada sta pa trdovratno mol-.
Bil je lep popol-dan in kmeto-'valci i»o na polju pri-dno spravlja-Nekega lepega dne je pa objavilo ameriško časopisje ,n krompk-. Med železniško pro-
besedilo te pogodbe.	go in reko Savo nahaja v bliži-
To je bila največja senzacija zadnjih let. i r |ni. ^erbečeve čuvajnice T.-ova , . ...	v a	1	njiva, kjer so tudi bili domači za-
Kako je bilo tO mogoče?	^ 'posleni z delom. Gospodar, ki je
V Parizu se je nahajal mlad in vztrajen ameriški zadnje čase rad posedal po gos-til-
časnikar, ki se ni plašil ne truda in stroškov, da se je do- "ah, je prišel na njivo malo vi-
kopal do besedila.	f"jen;	^ moževa lah-
...	, . v .. _	. .	. . komiselnost ujezila in pričeli so
Koliko grafta je moral plačati francoskim uradni- radati 0^itki Kajpak se je gospo. kom, o tem molči zgodovina.	'dar takoj razburil 111 planil proti
Franeija in Anglija sta naenkrat stali razkrinkani baTski «trugi.
bo. Ko je prihitel v deroče vrtin-ee Lojzetu na j>onaoč še njegov brat Karel, ne je obema izurjeni-1 ma plavačema le posrečilo, da sta i privlekla napol mrtvega moža iz j vode.
Po rešitvi je junaški Lojze po- j vedal nekako takole: — "Ko sem i vjel sredi Save utopljenca za lase j in se me je v obupni borbi za življenje oklenil z vso silo, sem vedel, da bo po obeh, če n? storim ' po vojaško: Parkrat sem udaril obupanca precej močno po glavi, da sem ga omamit, išele tako so nama je z bratom posrečilo potegniti moža na bresg ..
V	omedlev.tei ležečega gospodarja so prepljali z vozom na dom na Savo, kjer wi je polagoma zopet opomogel. Moral pa-bo šp nekaj časa v postelji premišljevati o nevarni savski kopelji in o zahvali pogumnima fantoma, ki sta ga rešila gotove smrti.
Zdravnik dr. Edo Fajdiga umrl.
V	Litiji je izdihiu po kratki in mučni bolezni sreski zdravstveni referent dr. Edo Fajdiga. Pokojnik je ibi.1 rojen leta 18D7 v Ljub-ljan kot sin uglednega ljubljanskega trgovca Fajdige. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Po končanih gimnazijskih študijah je moral ob začetku jsv-etovne voj-
Indokini se je dal le s težavo pregovoriti, da se je pustil fotografirati v svoji i>aradni uniformi.
Iz Jugoslavije.
GledaliSka afera v Beogradu.
2. oktobra se je vršila v Beogradu razprava proti znani gledališki igralki Zlati iMarkovac. Tožil jo je ravnatelj b"'grajskega gledališča Milan Stojanovie. Sto-janovič igralko dolži, da ga je hudo razžaiila, ko jo je na glavni skušnji pozval, naj se da slikati z drugimi igralci. Stojanovič navaja. da ga je iirralka zmerjala in psovala. Ko mu j(. igralka zabrusila, v obraz, da je tepec, ji je rekel, naj pazi, da ji ne izbi je zob. Razprava je bila Z"h zanimiva. Skoraj vse gledališko asobje ji je prisostvovalo. Navzoči so bili vsi i-gralei beograjskega gledališča in mnogo odličnih predstavnikov beograjskih umetniških krogov. Razumi' se. da ni manjkalo novinarjev. kajti Zlata Markovae je v Beogradu splošno znana. Znan ji-tudi Milan Stojanovi«'-. ki j" bi! preje novinar in ira v Beogradu splošno cenijo in .spoštujejo. 1*<» čitanju obtožnice in zaslišanju prie so sodniki proglasili. <la j< Zlata Markovae razžaiila Stoja-
Reven. toda simpatičen fant je zasnubil hčerko bogatega trgovca ter mu je rekel resno in iz srca:
—	Verjemite mi, da brez vaše Hčere ne moreln živeti.
—	Ali kadiš.' — ga je vprašal.
—	Nekoliko.
—	Ali piješ.'
—	Tudi nekoliko.
—	Vidiš, mladi prijatelj, vse to s'tane denar. Saj ti je znan pregovor: Zrno do zrna pogača . . Veš kaj. Malo cenejše stanovanje najemi, nikar ne pij in ne katli. pa
baš lahko živel brez moje hčere. *
Go-.t je vprašal krčmarja :
—	Hej. ali je to telečja ali svinjska pečenka !
—	Kaj ne razločite? — jc vprašal gostilničar.
—	Ne, ne razločim.
—	X<». potem je pa vseeno, če je telečja ali svinjska.
GOBAVOST V FRANCIJI
«'<1 11
V Praneiji so s< posamezni slučaji kar spričo
sil
pred svetom.
I
ne k vojakom. Bil je vjet in je o- j dn«W prometa stal dve leti v ruskem ujetništvu. Ko -se je vrnil v domovino. Se jo vpisal na medicinsko fakulteto ljubljanske univerze. Pozneje je študiral medicino v Pragi in Hei-delbergu ter 'končal -študije v Gradcu. Pred 6 meseci je bil imenovan zdravstvenim referentom v Litiji, kjer ga je ugrabila smrt v cvetu let.
Po zaklad je prišel,
a znašel se je v zaporu neki Janez Mejavšek iz Ranč pri Mariboru. Mož je bil zapleten v sleparstvo s ponarejanjenupoctpisov porokov, o Čemer je razpravljala mariborska porota 12. septembra. Obsojen je hkl pri tej razpravi na dve leti in pol leta ječe samo Anton Trjwn iz Kanč, ker Mejavka niso mogli izslediti. Pred par tedni se je pa pri konzulatu v Dus-seldorfu javil neki popotni- Slovenec ter zaprosil za podporo, češ, da mu je bilo u-kradenio na j>otu v Belgijo več ^to frankov in vsi dokumenti. Navedel je, -da se piše Anton Mejan in da bi šol rad domov v Maribor. Na konzulatu so mu oskrbeli potno dovoljenje in za potne stroške so 1 mu izplačati 38 mark. Takoj za
a Lastovke na Jug. naši rojaki pa -- - - t _jr»; .10 .1,.: 3i neu\orskili farni v Xcw York.
novica in so j'* oi«--»o<lil! na um
o dogaja 11 epre (gol)avo-velikega neposre-z deželami, kjer ima ta strašna kuga svoja neuga-sna ognjišča, ti i nič čudnega, V zadnjih dobah, ko v je u^ipalo in se še usipa v deželo toliko inozemskega delavstva. j<» število gobavcev v Franciji znatno narn-stlo. Vrhu t«-}ra velja podnelrje v Franciji kot z»*Io ugodno za zdravljenje gobavosti in tako prihaja posebno iz Južne Amerike vedno precejšnja število gobavih bolnikov — ki pa svojo bolezen seveda prikrivajo — da bi si tu izboljšali svoje .stanje. Na vsak način je' postalo vprašanje o pobijanju lepre v Franciji sami pereče. V bolnišnici Saint-Louls v Parizu .-o otvorili poseben pavilion 7.a gobavce, a .siKlaj se pripravlja zakon o obveznosti, da se vsak slučaj gobavosti naznani pristojni oblasti. Razen tega se uveljavijo določbe, ki naj vojakom ju drugim osebam, ki so v javni službi nalezle bolezen, zagotovi brezplačno zdravljenje od nosno pokojnino. Dokazano je. da se pokaže bolezen včasih šele po 10, 15 in celo 20 letih po okužen iu. Gobavcev ne nameravajo vseh brez razlike internirati. ^narveč
njim se je pri konzulatu oglasil le take- ki Jih ,lnnia ni «^goče drug Slovenec, ki je razkril, da je ^	družine. Gobavost
Mejan navaden slepar, ki je svo- prenaša z dotikom; zadostuje.
jim rojakom pripovedoval, da ima blizu Maribora zakopanega precej ■denarja, ki s-i ga je prklobil na sleparski način. I11 konzulata so takoj brzojavili v Jugoslavijo in tu je orožništvo čakalo na potnika Mejana. Mož se jc pa neopaženo vrnil pr^ko meje in so ga našli o-' rožniki v nekem skednju v mariborski okolici. Ko je videt, da ni druge pomooi, je povedal svoje pravo ime in tako so dotbili sedaj v zapore tovariša obsojenega Trpina Janeza Mejavška.
■Spustil se je v vodo, ki je po
. , . .	. t t ± 11	• zadnjem deževju precej narastla.
Natnesto, da bi opravičili svoje zahrbtno delovanje, Komaj pa se je saiuomorilni kan.
sta se hoteli znesti nad omenjenim ameriškim časnikar- didat zmočil, je že kobacal rz vo-jem, češ, da je zakrivil nedopustno dejanje, takoreko«; nakar je brzo stekel nazaj na
svinjarijo brez primere, ker se mu je posrečilo vtakmti !1^™-,^";se je
.	. i, ,	, , .	ljencek, 4-letm sinko Ivanček. Oče
svoj nos v anglesko-francoske arhive.	fje dvignil ves moker kakor je
Vihar se je pa kmalu polegel. Časnikar niti izgnan bil, sinčka ga poljubil in mu zakli-
ni bil iz Pariza, četudi so mu prvotuo pretili z dosti huj- cal : "z	Ivanček. nikoli
širni kaznimi.	'T.f ;se "e tbova videla!' • " Pol°-
..	.	Zli je otroka v travo, .se »krenil
iako Angliji kot J^Yaneiji se je zazdelo potrebno, dll in zopet Zbežal proti Savi. To pot
delata o eeli stvari čimmanj hrupa.	'pa «e je z odskokom pognal od}[
Vlade se namreč zavedajo dejstva, da javnost še ve-	hiP nat° ie že obiela j tovariši 40-letnico mature. Značil-
dno rada prehitro pozablja in sicer stvari, katerih bi ne Za Lf, umazana m ra^penjena je da so v tem kratkem -a5iU
1	r	J	t>ava. Tok je zanesel moza od bre-i , „ . ... . .
smela pozabiti nikoli.	>9 w, M v.m ^	. ^ 3 Jll!lJa L umrh ze triJe 1Z"
Smrtna kosa.
V Jajcu v Bosni je preminul Ivan Cunkele. računski svetnik v pokoju. Bil je doma z Vrhnike. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem pa je služil kot računski u-radnik v Sarajevu in v Zenici. V začetku julija t. 1. je bil še v Ljuib-jani, kjer je praznoval s svojimi
pozabiti iiikuu.	ga m ga valil proti sredini v ob-
Kellogg je zopet V Združenih državah.	jemu požrešnih naglih vrtincev.
Coolidge je pohvalil njegov načrt, češ, da nil! ga ni Od trenutka do trenutka se je iz para na svetu. Vrše se priprave za novo razorožitveno vode pojavljala glava in proseče konferenco, na kateri bodo tudi Združene države zastopa- roke I,otapljajoC,ega- xjegovi do"
..	maw so s klici na pomoč opozorili
ne ter seveda tudi Anglija m Francija.	M nevarnost sosedovega shia Ke-
Diplomati bodo govorili ter predlagali načrte, ki bo- povega Lojzeta in Karla, ki sta ta-do sprejeti ali pa zavrženi.	•	B'-iflH	koj pritekla na "pomoč in Lojze
Vse bo šlo po starem, splošno priljubljenem načrtu. ^TPl*f V	vrti™;e;i Dohii:
c • i. '	, ,	... , _ v	tel je skesanega samomorilca, ki
Svoje tajne akt* bodo pa znale vlade v bodoče malo se je svojega rešitelja trdno okle-bolj zavarovati. Le izvoljeni bodo izvedeli za njihovo nil. v obupni medsebojni borbi
vsebino.	parkrat pod vodo. Pri-
'___!__- t-__1—'__.1___»•!_.
d izvoljenimi pa najbrž ne bo nobenega ame-
zori so -bili okrajno razburljivi in
dih j» zastajal tMs, ki m i brega preplašeni gledati njuno bor- bivii orar,
med onih, ki so praznovali 40-let nieo.
—	V Kotoru je umrl v visoki starosti 77 let naš roja:k upokojeni profesor Josip Štrukelj, ki jc več decenijev predaval na tamkajšnji gimnaziji nemški in italijanski jezik. Časten pogreb je "pokazal. da je priljubljeni stari profesor užival med tamkajšnjim prebivalstvom splošne simpatije.
—	V ljubljanski javni bolnici je izdihnit po kraki bolezni železniški uradnik Dominik Potnik.
—	V Ljubljani je po daljšem trpljenju preminul Ltfka Vilhar,
da kdo prime za kljuko pri vratih. katere se je pr^je dotaknil baeev. (V se izključi vsak dot;k. uobavec ni nevaren y.;\ svojo oko lico, dočim n. j>r. jetičnik 7. izkaš-ljevanjem okužuje zrak. — Kakor znano, iinaio tudi v balkanskih deželah še ognjišča gobavosti.
zapora in 300 Din globe in poravnavo v-«»h stroškov. 'Potem e sodišč-e vzelo v razpravo tožbo, ki jo je ilarkovae vložila i.stof';i.sno proti Stojanoviču. Sndiisn' jc po razpravi oprostilo Milai"1 fjtoja-noviča vsak" krivde.
Samomor 7(>lehifi(ja drldVcU.
T" dni je vzbudil samomor 7r-ietnejra delavca v !Tr:i.-nem pr. Sarajevu splošno sočutje. Do|k>1-dne >i je razne-la w.st, <lr. >i j^ končal življenje	-Tosip Anit*
S nič je I	I čas ' v/, služi te
n je preživljal tež.A" •-»i.se. Ker je bil ž^ star. ni imel upanje, da najde primerno delo pri veliki brezposelnosti, ki vlada pri nas. Zato je popolnoma obupal in jc svojcem večkrat izjavil, da si ho sam končal življenje. Xjegova žena jra je tolažila in ga odvračala od strašnega dejanja. Predvčerajšnjim je pa 70-letni tesar izvršil svojo obupno namero. Ko se je zjutraj tesar jeva žena Fanika vrnila z dvorišča v hišo. je našla moža zvi-jajoče^a se v postelji. Kraj postelje je ležala steklenica, v kateri
i je bilo še nekaj ocetne kisline, i' . . ., -j Stari Anic se jt- zastrupil, /ena
i Fanika in sin Ivan sta nudila sa-
I
momoriicu prvo pomoč, kakor sta vedela in znala ter takoj poklicala rešilni voz in policijo. Starec j»' ležal ves dan v nezavesti in je kljub zdravniški pomoči nroti večeru umrl.
ANTON ŠKOFFt sedaj naseljen v lin en o s Aires rad bi vedel za svojega brata, ki je bil pred 8 meseci na 1110 E. 114. Street. Cleveland, Ohio. Ako sam čita ta oglas, ali pa kdo drugi zna za njega, rta j se javi na naslov: Calle San Martin, No. 469, Buenos Aires, Brasilia.
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo Iz poslovanja v velikem obrat*, pridejo našim strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar s* cene pri nas niije kot pri »centa ali savodn, ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vršenje t New York.
Hitrost našega poslovanja jo nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vxdrinjemo tako obširne zveze, da se posvcia našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznico odpošljemo s vsakim brzopand* kom. Id odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dnevno v Ustn "Glas Naroda".
Za zneske nad $200. tero Vam radevolje
račnnsms primemo nil jo eeoo, ka-
n<dif4a fwijnw IHIV§i
Mi imuno naj veš poslov s strankami izven New Vsrka, kar dokazuje, da se lahko okoristi s našim poslovanjem vsak, ie tako dalei prsi od poslovnega središča Amerike.
poŠBjatev nam v
Pošljite toraj Vašo prihoda «•
SAKSER STATE BANK
92 COBTLAHDT STBEET.	HEW YORK


\'sp poletje so prpživeli tam. lu kar >p farraauja tire. so največji
eksperti. Se mi je zdelo. <1h je nekaj	med farmo in Kamnikom. Ce dnifrcpa ne — .slama. *
Prefrigan tat ve je zagovarjal prej sfKltšeem. Dnižili so jja. <hl jt* ukradel v velikem restavralitII drset ž! k.
—	Pomotoma sem jih ukradel, gospod sodnik.'— je Trdil.
—	Kako pomotoma ? — se je za-čudil ^otluik.
—	I. sem mi-sli, dn so srebrne,
pa je čisto navadna pločevina. *
Ena najbolj čudnih stvari na svetu je žensko prijateljstvo. Zlo-mek naj jih poprnnta, jaz jih ne.
Zato ni nič čudnega, če se je za-vršil sledeči pogovor:
Prva: — Torej ti ]rraviš, da boljše storim, če si sosedovega .sina enkrat za vselej iz ^rlavc izbi-jem.
Drtitra : — Da. to ti svetujem kot tvoja najboljša prijateljica.
Prva: — Saj je vendar čeden, mlad in premožen.
Druga: — Saj baš zato je najboljše. da ga pri miru postiš
Prva: — Po pravici ti povem, da fe ne razumem.
Dru<ra: — O me boš hitro razumela, če ti povem, da sent se včeraj jaz zaročila ž njim.
*
Xeki Anglež je poslal na Mar* brzojavko. Brzojavka je bila namenjena i*eki prebivalki tega oddaljenega planeta.
Casopi.sje poroča, da je baje dobil tudi odgovor, katerejfa iia ni popolnoma razumel.
To je umevno. Ženske so ženske. Pa naj bodo na zemlji ali na Marsu. Najbolj priljubljena -zabava jim je. dajati nerazumljive odgovore.	^
V	zadnjih dvanajstih mesecih so brli kršrlei osemnajstega amendments obsojeni na 7700 let jeee.
7700 let to je dolga kazen. Posebno če .si bodo morali ves ta čas
žejo z vodo -tolažiti.
*
V	Loekhaven, Pa., so nekega moškega zaprli zastran preklinjanja.
Pa že v.saj ni bil na obisku v stari domovini ter je potoval po Krasu in Primorju ?
S]j<šal sem rojakinjo, ki je modrovala :
— Ob, ee bi bila se enkrat rojena. bi bila rada moški. Toda ne moj mož.
*
Se par dni pa bodo volitve. Zaenkrat se še ne da zagotovo trditi, kdo bo izvoljen: Hoover ali Smith.
Č'e bo Hoover v Beli hisi. pravijo, da bo .prcrtsperiteta v deželi.
Ce bo Shnifh zavzel Coolfdgevo mesto, pravi, da bo prohibicijo odpravil.
Ali bi ne bilo mogoče napraviti konnbinacije, po kateri ameriški narod najbolj hrepeni, namreč, da bi imeli prosperiteto, katero bi lahko brez straira zal rti s kožar. ^^ cem dobrega jnvuT
r-v: -
•• -V ' • • "on/- *,- *
• - ■••
A

GLAS NARODA, 27. OKT. 1928
■ — - ■■I.n>...iim »mm,m
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
PORBION LANOUMI INFORMATION SKftVICK — Ji
V •URIAH
Mednarodna konferenca o premogu.
K Pavlovič-Uadeš-ek:
Industrija bituminoznega premoga, v kateri dela toliko tuje-rodcev, .se nahaja v težki krizi, ki jo nihče ne zanika. Nasvetujc se Šest m^ecev pra že ogledujem s J epske domišljije, ki jih razganja !miroS° načinov, kako naj se reši tega kraja in končno sem se od- bobnenje naših topov. In nad me-:Pro^em te industrije,	od
KOŽUH
K'J j ne krvlju Tatarina kad Vas vidje Kajinakčalan,
Tik! pohedi lavski riknu zahvalno- ločil,	tla se mu j>opolnoma pribli- noj? Ne modrina laznrnega pla-
.sti sveti psalam; !žam.	Tola ne njemu. pač pa ninskega neba. nadahnjenega s či-
I odjeknit cela zemlja udivlje- obronkom na njegovem levem $rr- stlm gorxkim zrakom, pač pa stra-njem klikti .slav«*;	ba^tem zglobu, ki <?a sekata reki hoviti »rebeni se nagibajo nadme,
Triglavu »e zažarisc ognjem nade Belica in Poroja, in ki se naziva ki se vrstijo drug nad drugim in
sve tri glave; Neumrla deeo slave!
A. Trpsič-Pavii"-lč
( • pogledamo od Soluna proti severozahodu, opazimo visoko, krivo in nazobčano črtvo, "Kumovi Slami" ulično, temno-ruinene bar-V. ki med Vardarjem, Bitoljem in Solunom polkrožno prebija horizont.
To je vel ikan.sk i planinski zirl, ki loči dol-ro Vardnr>.ko dolino od solunske ravnine in bitoljsko Pe-iagonijo od kotlin juf.ne Jfacedo-nije. Na tem podolgovatem pa-su, v nekem pravilnem redu. s skoraj točno odmerjenimi topometni-mi razdaljami. nizajo se številni ogromni, tuintam zohčasti vozlji, prav kakor stolpi na ol/rambnih zidovih starinskih trdnjav. Njih vrhovi so večalimanj koničasti in vedno v megli in oblakih. Vsak teh vrhov ima svoje ime in za nas svoj del našo zgodovine: Vetrenik,' Kraviea. fiilo, Kriva Čoka, Ko- | v i 1 j, Dudonik, Kožuh itd. Tn še je treba poudariti, la so tn .mena najvišjih planinskih ytol|>ov enega dela teh gigantskih obrambnih zidov, katerih med prostor je je prepleteno s skalnatim vozlov it im / lovjem, prepolno tarpijskih sten nad brezni, globinami in razpokami Skoraj na vsakih dvajset šfirja.ških mol rtov tega ni< dpro-*torja ima ta valoviti planinski svet svoje j*osebno in strašno ime.
Tukaj hočem govoriti samo o Kožuhu, in sicer o tistem njegovem delu, proti kateremu je stal moj hrabri polk.
Gorski vrli. ki se imenuje Kožuh, ni visok kot kot Kajinakčalan, ni zobčast kot Verrenik, ni napet kot Kraviea. ni sedlast kot Bilo, ni koničast kot Kovilj. pač I »a je temenjast kot Žljeb, skalnat knt Prokletija. hladen kot Slara. ponosen kot Olimp ter okrogel, siv-kast in poln kot mesce.
Preslap (prislonek h Kožuhu.^ Želel sem priti tja. ker z beglen-ske ravnine daje Kožuh s Pre J slapom precej mikavno sliko navadnega planinskega sveta
„0-
iz katerih štrle ostre skale kot bodice na ježu ali kot »zobje v krokodilovih čeljustih. Vsaka teh skal v svojem najvišjem vrhu ima svoje ime. Ta tu je "Zelena Čuka,"
Itemnim, hladnim in lahkim ozrač-'nad njo, tista tam, "Kamenita jem. Po valovitem skalovju žu-jčuka", potem tamle je "Spome-borijo hladne, bistre studenčni-; nik", levo od njega je "Zabata," ee.... Toda kakšno razočaranje, ko nato pa "Mali kožušček*'itd. Nad sem se začel vzpenjati iz ravnine vsemi pa gospodari. kot jrrbast navkreber! Kožuh in Preslap sta dromedar. zloslasni Preslap. čigar kar izginila očesu v sedmo nebo. trap se izgublja v reki Belici' nad tembolj pa so zijali vame gorski porojskim prepadom napram Ko-
vflju. Tako z vsem svojim telesom
Vas nadleguje neradnest ledvic?
"N"rr«-diio»M ledvic* ho me nadlego vale Jn bolel m«? krii, bij a#re slab, nervox*-n tn bolan," pravi Mr. Geo. I.eavltt. Sublet. Kana. " Vtlvai nem NiiKa-Tone, in »>e<lnJ »eni trden in »Irav. Hadevolje pri-pnfo^Hji Nuna-Toiie vsem, ki no osla,-belt in lifrptnl.
Nuft-Ton« ne Je likosalo kot čudovito sdravilo t« v ne one, ki wo bolni In onlai'eni Onn Je pornusalo nervoznim mi>*em In ženam, t«r jim vrnilo m<rf In miren pofitek po#>o^l. Nuira-Tone oja^a tfk do jedl in pomaira prebavi. V par dneh odpravi ledvične in mehurne nered-»u>Ml. kakor tudi želodčne pline in omo-llco ter daje rnoč in krepkowt oalabelim 1Jtid«m. Nuga-ToM okrepi tudi v«e Slvce
In organ«, ter na prodaja v lekarnah z
J»m«tv<qn, da sadovoijt	(Adv.)
obronki s svojimi strašnimi čeljustmi. prepolnimi ostrih, skoraj navpičnih sten nad prepadi, iz katerih se je dvigala neka grobna, temačna hladnost, ki je prinašala s seboj tajinstveno žuboren je vodnih žil kot podmolkli šepet duhov....
Drhtim od utrujenosti in žeje in prisluškujem desno od sebe veselemu skakljanju valčkov gor-sk"ga potočka, do katerega bi se mogel spustiti samo po vrvi, da se osvežim z bistro gorsko vodo. Oziram se naokrog, kje bi mogel zastaviti nogo, da se povzpnem še ?a kakih >to metrov na skalovju. Želel sem namreč priti vsaj do probov naših junakov, ki so padli na teh stenastih .skladih svoje mile domovine, da storim svojo dolžnost napram njim. S skale na skalo, kakor skozi Prokletijo. s plazim in grizem v kolena, pa se zopet spuščam, nato pa spet navzgor. doklre nisem preplezal še 300 m. Dalje nisem mogel.... Tri nrP potovanja sem rabil, da sem prišel 500 do f>00 metrov visoko od izhodišča. Koprnel sem. da se čim bolj približam Srbiji, toda.... Sedel sem, prav za prav med drač-je. S pogledom sem blodil okropr sebe. da ugotovim, kje sem prav za prav.
Solnce je uprav nad Kajmakča-lai#om. Njegovi žarki obsevajo tudi zahodno stran tojra strašnega skalovja, čigar sence polagoma rastejo na vzhod, da zasenču-jej-o reko Belico v ponožju Kožuha. Desno zija prepad Poroje. iznad katere se dviga Kovulj; za njim j*' Kriva Čuka, še višje Golo Bilo. ki ga lomi grmenje iz jeklenih gibek nastajajoče svobode.
Nad menoj se širi meglenska kotlina s pritlikavim drevjem, med katerim šumljaio številni potočki, ki si' izlivajo iz vseh teh trd-njavskih stolpov, nad katerimi visoko pod nebom krožijo orli. ti simpatični simboli svobode naše
Znižana Brzojavna Pristojbina
ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO
Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le
$2.50
mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—.
Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša 2% oziroma najmanje 60 centov za nakazilo.
SAKSER STATE BANK ' 82 OortlftzkLt Street : : New York, H. Y,
zaslanja in krije Kožuhov Dudonik.
Sedim med skalovjem in molčim. Vse je tiho.... Celo grmenje topov, prasketanje pušk in strojnih pušk — vse je zanemelo. Tuintam kak martinček huške vstran, malo pomežikne proti meni, pa se spet izgubi med kamenjem. Za »rebel sem se globoko v premiš-
mejitve produkcije.do podržavlje-nja industrije.
Dočim se pozornost državnikov in ekonomistov osredotoča na rastoče bolne stanje industrije mehkega programa, se znaastveniki sveta približujejo temu problemu iz popolnoma različnega Aidika. Iščejo nove izhode za premogovne industrije s tem. da najdejo nove načine za vporabo premoga.
Pod avspicijami slovitega pitt.s-burškega tehničnega zavoda Carnegie Institute of Technology se bo letos v Pittsburghu v tednu 10. novembra vršila druga mednarodna konferenca o bituninoznem prejnogu.
Mednarodni značaj te konference označujejo mnogoštevilne delegacije iz drugih dežel. Glasom predhodnega programa Nemčija odpošlje približno dvajsdt odličnih znanstvenikov in inženirjev. Francijo in Angleško bo zastopalo po petnajst delegatov. Kanado df-set. Druge dežele, kfi bodo bržkone zastopane in ki odpošljejo vsaj po enega delegata oziroma
Ijevanje.... Obvzele so me iznena- govornika, bodo — izmed drugih, da neke tajne, mračne, mistične — Ttalija. Avstrija, Belgija, Či-misli.... Tudi to je končno neki le, Čehoslovakia, Dansko. Japon-svet, svet zase, neko in nekoga	Jugoslavija. Norveško, Polj-
kraljestvo, ki s svojo nepremično- sko- Romunsko, Sovjetska Rusija stjo in stalnostjo obstoja in se i" Španjsko. Združene države bo ohranja. Vsekakor mora vladati(zastopalo 46 inženirjev in znan-nad tem svetom neka višja duša stvenikov, ki bodo predložile svo-nevidnega življenja, izven dosega je študije.
našega plesnivega uma in vari ji-' Delegat Jugoslavije je Slovenec vega očesa. To je svet vekov. ki^Dr. Ing. Frank Podbreznik. so izraz modrosti. K-'» se ta svet!
s svojimi močnimi perutmi raz-'Predavanja slovitih znanstveni-
kov.
Več kot sto izmed najodličnej-ših gorivoslovcev (fuel technolo-
podzemeljaska biva- i nekaterih svetovnega glasu — bo-_ do predavali na tej konferenci. Predmet vseh govorov se pa tiče le gboljšanega vporabljanja prdmo-ga. Nekateri izmed važnejših prob-
maline nad samim seboj, kakor vihra, vzvalovi zračne plasti, jih dviga in treska okrog sebe, da odnašajo strehe raz tuške hiše. nas| gists,) komisarjev in inženirjev-pa naženo lišča.
Ozrl s^m se na naš«- grobove. Atejem križe nad njimi, čitam napise. Kaj mar ni to kar nekak višji svet, ki je svojo kupo zemeljskega življenja razbil na tem kamenju in vsebilno razlil na uveli storž svoje zasužnjene domovine. da ji obnovi in jo vsposobi za btijnejše življenje, dočim bo to. kar ostane v tem skalovju, ovenčalo večnost te višje duše? Ali ne trepeta njih duh. ki tu počivajo, tu nad menoj? In šr* in še jim prihaja prirastek duš iz vrst onih, ki se bore za domovino. No. tu je grob priljubljenega topničarja ki je na Zumbatu nekoč rekel, da bo sinček njegov spoznal glas očetovega topa, čim ga bo slišal od-daleč. Tam, glej. je grob vojaka, ki je na Krfu, ko je sprejel pužko, ponosno dejal: *4Izročil te bom mojemu sinu kot svoj dar iz vojne!" In še tretji grob tistega dimnega učitelja, narednika, naJega krasnega pevca, ki je ob odhodu s Krfa tako gromko zapel tisto tožno žalovanko:
Tamo daleko, daleko na sever, tamo je selo moje....tamo domovina.... !
In dalje četrti, peti, šesti, sedmi.... Spominjam se, to so moji ožji rojaki. Dokler smo bili na Krfu, so se kopali v morju in skrbno zbirali morske školjke in polžke ter jih spravljali v sveženj, da jih odnesejo svojim otrokom — na dom! Glejte jih sedaj, vsi so tu nepremično razvrščeni....
Gledaje v te grobove teh naših mučemkov, se mi vsiljuje vprašanje: Kaj pa je to človek.
"Hej. Radoslav. kaj se obotavljaš in zaostajaš? Brž stopi, da pretovorimo tega mezga!'* — kriči neki Krivovirčan, vojak vozar-skega eskadrona, na svojega tovariša, ki se je zvijal pod bremenom polne vrče in postajal našla-njaje se ob skale.
Vzdramil sem se iz premiilje-
Ej, Minnesota
pitvi premoga, ki je tvorila važen predmet razprave na prvi mednarodni konferenci, bo predaval Dr. Friedrich Bergias iz Heidelberga. slavni kemičar, ki je iznašel metodo, kako naj se izdeluje, petrolej iz premoga. V zadnjem letu je-ba-je storil nadaljni napredek v tem procesu in o tem se bo slišalo na konferenei. Že lani se je razglasilo, da je nemško podjetje I. G. Farben Industrie in Standard Oil of New Jersey sklenila pogodbo glede vporabljanja Bergiusovega procesa za produkcijo gazolina iz premoga v tej deželi.
O rabi premogovega prahu bo predaval Rudolf Pawlikowski. ki je iznašel nov tip motorja, kateri rabi premog, zmlet v prah, mesto sto naduhe> k; gazolina ali olja. Drugi govornik o tem jako važnem vprašanju bo C. J. Jefferson, načelnik oddelka za konservacijo goriva v T'. S. Shipping Board, kateri se zlasti bavi z vprašanjem rabe premogo-
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Edina nepristranska alevenska
t Ameriki. Noben« Tncisranje t verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija s eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, Ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tiso« članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnlno. Citajte njeno glasflo "Nove Dobo", iirfte pravo bratovo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji J SEJ.
Osem fliMT tadostnje za novo drn&tra Pttite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Pisbler, Ely, Minn.
POVZROČITELJ NADUHE ODKRIT?
Nizozemski ,van Leeniven pri nizozemskih
zdravnik Storim j<> nedavno odkril kmetih neko vr-
so je brez dvoma povzročevale živaliee. imenovane pršice, živeče v velikih množinah v blazinah, zglavnicah in drueri posteljnini. To so mikroskopično majhne živaliee, njih vrsta povzroča tudi srbečico, ako se zare-vega prahu za pogon parniških pod kožo poIeg ^^ |>r§i
strojev.	ca je na Slovenskem za to živa-
Izdelovanje umetnega kavčuka Iico znan tndi izraz grinja. Te iz-
iz premoga je še v experimental- 'sledke nizozemskega zdravnika po ni stopinji in o tem bo predaval trjuje sedaj tudi Nemee Dekker. nemški kemičar Fritz Hofmann, prei*kal je natančno prah iz sob ki bo poročal o svojih poskusih v naduŠljivih ljudi t,-r je v njem re-Tem pogledu. Izmdl francoskih dno naSp, žive pršice ali vsa j znanstvenikov vzbuja zlasti zani-	mrtvih. To ga je napo-
manje C. Simon, ki bo razlagal filo	preLskal p0(ir0bnn tll.
svojo metodo o pogonu tovornih.di postelje in zof^ p0 raznih klu. fivtnniftKilftv in avtftliiisnv notoni S -i	i i .	i
dražljaje. Vrhutega vsebujejo -e dlačice U''kr> kemieno >nov. ki sama se poc-ebr-j ilraži in okužujo nosno .sluznico, požiralnik in pljuča. D<*kkt*r jf opazil, da .-i uaduš-ljivi bolnik 5;ik(»j opomorejo. akt> pridejo v .stanovanje, kjer ni |>rši-ce. Izboljšanj^ .stanja in popolno ozdravljenje je nastopilo, ko so bolniki živeli dlje časa v sobah. kjer ni bilo niti žimnic. niti blazin ali .soi' in foteljev. Dekker nasvetu je za nadnsljiv«- bolnike le viseee po.-*;lje brez žimnie in si prizadeva sedaj, da najde za blazine tak materijah ki ne bo dopuščal zaploditve pršice.
avtomobilov in avtobusov potom premogovega plina, stisnjenega v majhne zaboje, pastavljene <ob strani avtomobila.
DVOBOJ V BUDIMPEŠTI
bili ter z absolutno gotovostjo dognal neizmerne količine pršice v takem pohištvu. Nekateri stari fotelji so bili nararvnost grobišča neštetih pokolenj mrtve pršice in ogromna vališča za nov naraščaj. Vsak dotik takega pohištva na-pravi oblake finega prahu, ki ga človek nevede in nehote vdihava.
Avstrijskim baronom in gro-^ Ostanki mrtve pršice vsebujejo fom se še vedno dobro godi. sicer ^ predvsem silno tanke in astre dla-bi se ne navduševali za dvoboje'fiee. ki se zapičijo v stene pljnč-in druge take prlsmodarije. Me- nih eevk jn povzročajo neprijetne seca marca se je v nekem dunajskem nočnem lokalu sprla večja družba ponočnjakov. Med njimi sta bila tudi brata Hering, bivša avstrijska barona, in sin bančnega predsednika Minkusa. dr. Hans Minkus. Ta je vedno občeval sa-
V SPOMIN DESETLETNICE SMETI
mojega dragega soproga oziroma očeta
•J t >ŽEFA G OR EX Čl C A.
ki
je v
(rOSpodU oktobra
zaspal due 25 lfH8.
ELEKTRIČNA IN INDUSTRI-JALNA RAZSTAVA.
cija umetnega kavčuka (rubber) iz premoga; prodnkeija umetnih gnojil iz premoga ; pogon avtomobilov potom komprimiranega plina. shranjenega v majhnih posodah ob strani avtomobila : odvajanje plina iz koksovih peči potom cevi direktno z ustja premogove jame do mest, stotine milj oddaljenih ; raba premogove smole in drugih postranskih produktov premoga.
V vsakem slučaju se bo predmet pretresoval v razpravah, katerih se vdeležijo vodeči svetovni strokovnjaki. Na primer, o razto-
vanja. Solnce se je za Kajmak-čalanom že nagnilo v zaton, tam daleč iznad naše Srbije. S seboj je nosilo v svojih žarkih odtod vso brezmejno udanost v krvi in vroče poljube srea njenih živih in mrtvih sinov.... Vstal sem. Pobožno sem poljubil križe naših mnčenikov in krenil k povratku. spuščajoč se po sivem skalovju kot mesečnik z visokih stolpov.
Ko sem prispel v dolino, sem se obrnil in pogledal nazaj proti Pre-slapu. Nanj so padali meteori v zmaje vitih, svetlih črtah iz naših topov, katerih grmenje je dušilo prasketanje pušk in ciktanje mi-traljezov. Naš hrabri polk s častnim streljanjem spremlja izmeno bolgarskih čet na teh položajih. Čez nekaj časa zopet tse utihne.... Hladen vetrič z vrha Kožuha pre-vleče s sivo meglo bojišče, da v njej, kot brodolom v morskih valovili, vse izgine____ Pred očmi se mi
pojavi Vereačaginova slika "Na Šipki je vse mirno."
pež. Vročekrvne goste je lastnik j Kazst-avljene so potrebščine za
Električno in Industrijalno Razstavo v Grand Central Palači, ki
.je bila otvorjena dne 17. oktobra lemov, ki se bodo pret reso vali najmo z aristokrati, bil pa je znan|ter bo tpajala danft| do polno5L ob
tej konferenei, so: produkcija ga- kot izzivač in hud pretepač. V'^ na tis0<v osA k} ne mo_
zolina in drugih špintov (desti- nočnem lokalu je seveda izzval rejo nač.nditi razstavljenim pre<i-
latev) iz premoga: raba zmletesra prepir, ki je imel za posledico te-|metom
premogovega prahu za pogon
strojev notranjega sežiga (motor- lokala le s težavo ločil. Obe stran- }jj£0> jn (ionu aparati /a zdravni-jev) in za ladjiske stroje; prodnk- sta zahtevali zadoščenje v obli- ke in zobozdravnike, radio-aparati,
ki dvoboja.	jkatere je mogoče spojiti direktno
Ker pa na Dunaju dneliranje z električno lučjo, elevator j i, se-ni dovoljeno, so se duelanti zedi- salke- borage baterije ter sploh nili na Budimpešto. Na Madžar-'^ kar ^ v zvezi z elektriko, skem ie namreč dvobojevanje še1 Jako	je tudi demon-
vedno v modi in oblasti ga tudi straci->a ^levizije. Obiskovalci so
na zeljo televizirani .
Ženske obiskovalke se posebno
tolerirajo. Seveda je dvobojeva-, nje večinoma privilegij tako zva-nih višjih kast. In tako so se dunajski aristokrati te dni dvobo-jevali v Budimpešti. Šlo je precej zares, zakaj dr. Minkus je v prvesm, spopadu pošteno Oplazil; svojega nasprotnika, starejšega barona Heringa, dočim se mu je v naslednji borbi mlajši Hering takoj izdatno revanžiral. Kresnii ga je po jfTavi tako. da se mu je vlila kri. Starejšega Heringa in Minkusa so prepeljali v bolnieo. Nasprotniki se niso pobotali.
Z d ra vi jen je očesne m re operacije
zanimajo za nov način šivanja svilenih nogavic, kar je tudi razstavljeno na razs-tavi.
Vsak obiskovalec je z vesseljem sprejet. New York Edison Company pošlje vstopnice z veseljem ia zahtevo.
Zla usoda nam življenje vse prehitro zagreniš, radost v srčno nam trpljenje kar- naenkrat spremeniš.
Soiyia lila je nešteta, tužno bije nam srce, smrt. soproga in očeta vzela nam zavedno je.
Da. prehitro ste zai»eii pesem mu prežalostno, z venci rakev mu odeli in spustili ga v zemljo.
V	grobu tihem tam počivaš zdaj deseto že jesen
mir in pokoj tam uživaš, nas obdaja jad leden.
Tam deležen si »plačila, ki ga Stvarnik ti deli v raju svetem zarja mila naj na veke ti blešči.
Tereza Gorenčič,
žalujoča soproga. Tereza. Josipipa,
žalujoči hčeri.
Cleveland, O.. 1189 E. 61. St.
V	nedelo dne 28. oktobra se bo brala sv. Maša v cerkvi sv. Vida ob priliki desete obletnice smrti za pokojnim Jožefom Gorenčič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da prisostvujejo sveti Maši.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"!
brez
Zdravnik dr. Kuschel iz Lu-denseheida je izdal brošuro, Kv kateri odločno nastopa proti operaciji sive mrene. Pravi, da nastaja ta očesno bolezen radi be Ijakovinastih usedlin v tekočini očesne leče, a te usedline so spet posledica preokisanja, ptomanjlca-nja soli in vode v telesnih šokih ostarelega človeka. Pravilna di-jeta je tu boljša pomoč nego operacija. On sam je s posebno di-jeto zdravil kakšnih 300 paeijeu-tov in je dosegel uspeh v 96-odstotkih vseh slučajev. Najbolje je, če se začne človek zdraviti takoj, ko opazi prve znake starostne mrene.
Osebna posojila.
Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek.
Če zahteva slučaj ve« denarja kot ga je na razpolago, je navadne mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je, da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in se več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. •
* Mi smo ie številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. po-magali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke.
S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja.
Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto.
Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih.
Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali
. kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd.
Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju.
SAKSER STATE BANK
83 COKTtiANftT STfttEET NKW YORK, N. V.
išgiifei

fvr.

GLAS NARODA. 27. OK T. lf>28
Njegova žena
: SOMAJf IZ ŽIVLJENJA. ~ Za "Glaa Naroda" priredil O.
40
(Nadaljevanje.
FV, — Fe. — reci mi. — ali tin* ljubiš.' —* je vprašal z ra-<'•>>( jo v svojem j?la»su, ki jo je naravnost pretresla. V tem trenutku ri mojrel razumeti, dn je pela visoko »»esem ljubezni ter mu ob-J imbljala izpolnitev njefrovejra najbolj vročega kopi i enja.
\"• /iii'-<ii ii;( j.- zrla v njegove o<!-i. ki >	L.irele in bl»-stt»-
!•• v vroei. vse premazujo«*i ljubezni.
.Jaz te ljubim, — jaz t«* obožujem! — je za.š|*petala. ker je j.ozabila na vse j>o<1 žarki Teli mogočnih oči.
Njeni ustnici sta mu hrepeneče žareli nasproti. PiitiMiil je svoji uauj»\ vroče iu trdno, v poljub, k je vseboval za tli' dva človeka v-o blaznost in radost te^a -vera.	t
I\n	nju u<tniei kontvno loV-ili. -t a se .spo«*Ie<Aala — kot v
»in. ali. in vendar sprejemajoča vase vse to blaženo življenje.
.Mnja žena ! - je rekel /. nelzkončno nežnostjo. «— moja dra-> • * s t na žena! Konečno si vendar moja. Sedaj te imam tel* te ne izpuhi itn več od . ebe! Kako te ljubim, moja krasna, draže^no Fe! Karo sem koprnel po uri. ko boš postala moja!
Ozrla se ),• nanj kot v snu. — nevrjetno, blaženo, a vendar v
*	ročeiu koprnenju. Tedaj pa se je tprjvila trdno k njenimi ter čitala v njegovih očeh, da je ljubljena, kot redko kaka žena.
Halts! Hans!
V- njeni obrti tki sit strnili v t i bese-di in ko je pr^tLsnila svoje tre-oče se liee na njegovo. je vprašala obotavljaje :
— A!i je res, Hans. — ali ne sanjam, da me ljubiš.'
Poljubil jo je zopet, vroče in iskreno.
---- Ali ne čutiš tega. Fe A'i ne slišiš utripati mojegtt srea na tvojem.' Ali nisi čutila. k;iko je v meni grmelo iti vrvelo in kako sem -e moral premagovati, da izgledam mirno, <la te ne prestrašim.' I>o-j 1 >em se za tvojo Ijube-zen — kot za njavišji blagor, ki mi <ra mo-j*e nuditi življenje! Mislil sem le. da sem še daleč od cilja! Včasih sem upal. kadar so tvoje oei ozrle vame tako milo in nežno. Vče-r a j pa se mi je zdelo zopet, da sem še daleč oddaljen od .svojega ci-1. a. Zapazil sem tvoje razburjenje po srečanju s Forstom ter mislil.
•	a ti ni še brezbrižen.
Predramila se je i/, svoje drage zamaknjenosti ter objela z vro-t im strahom njegov vrat.
Ah. Hans. — to je bil le strah za tebe, — brezimen strah! !u sedaj. — sedaj naj te zapustim! Sedaj. — moj Hog, — ko .sem re komaj šele našla! Ah. moj ljubljeni mož. — ne hodi proč od mene!
Omahnila je zopet na kolena, premagana od straha, ki se je zopet prebudil v njej.
Oil pa jo je dvignil s .svojima močnima rokama kot dete, jo po-1 >/.il previdno na divati ter jo držal, trdno oklenjeno.
Zavedi se vendar, moje ubogo dete! Kam neki si zablodila s svoj i m strahom.' Kakšne bedaste reoi si domišljav.' Tako la-hkomi-s lno se jaz ne spustim v dvoboj. .Jaz sem .sovražnik teh nesrečnih ifvobojev.iluih zadev, pri katerih morajo nositi največ žalosti sorod-li.ki /rt ve. \e. moja uboga Ke. svojo pravico znam preskrbeti že .ia kak drugi na.Mn. in ti meniš, da bi šel jaz tako mirno od tebe.' se. moje drago sree, enkrat bi ti moral reči, kaj .si mi bila od — tre-autka naprej, ko sem čul s tvojih ustnic ljubezenske besede. Te be-M-de pa so veljale takrat nekemu drugemu — a jaz sem te hotel pri-liti slišati .jih neki dan za mene. Sedaj pa sem dosegel to. moja " adka ženiea. Tako. kot si preje govorila z menoj. — polna vroče, globoke ljubezni tako -cm si želel v urah. ko setn se moral boiT-:i s .s.imim >«-hoj. da nisem predčasno izdal svojiJi čustev. Sedaj pa c.<>di mirno, moje ljubljeno sree! .Jaz ne mislim na to, da bi se dvo-i-ojeval s Forstom.
Nj. n-i razburjenje j«' našlo izraza v vročih solzah, katere je lju-iiernjivo po-ušil. Niso pa še izginile vse bojazni i/, njene duše in še vedno je zrl nemir z njenih oči.
Saj si vendar govoril na sarani s Forstom.'
< hi je temno stisnil skupaj svoje čelo.
Kekel sem mu. da ga nočem videti tretjič na tvoja j>oti.
Se vedno je dvomila in še vedno je mi-slila na pobožno laž. In gosjiodje včeraj — in da hočeš iproč danes zjutraj...
Poljub 1 jo je najpi vo na usta in nato na njene, bolestno vprašujoče oči.
S tema gospodiima bi moral ogleilati danes zjutraj ob o,smih -'»/.dni tereu na katerem naj bodo zgrajene vile. .Jaz pa mislim, da i-"sta morala g n spod a storili to sedaj tudi brez mene. Sedaj ne mojem namr«*.~ zapustiti svoje sladke žene. ki il>i se zopet zapletla v svoj i ela.sti strnh. In F<\ moja krasna Fe. — blažen naj bo tvoj strah, ... te mi je priti ra I v rok L Kdo ve, kako dolgo bi me moja krasna 1 r.neesinja še pustila capljati* In sedaj. — ni nikakega časa za po-sedaj me ne spravi nobena stvar na svetu s tvoje strani. .Jaz e moram najprvo temeljito prepričati, da mi pripada sladka žena tukaj v mojem naročju,v resnici za vse čase! Le enkrat hoče biti Haiis Mitter lahkomišljen s svojimi posli ter pustiti biznes. Drži me trdno, ljuba, drži me trdno!
Tega si ni pustila Fe dvakrat reči. Vsa srečna se' je privila v njegovi rok: Njena lica j>a so žarela in cvetela in v očeh je zasijal blažen smehljaj.
Tedaj pa je pozabil Hans Hitter celi .svet. — ne le na svoj biznes.
i ra je odbila osem — ter ga opomnila na neko dolžnost.
Sedaj te moram zapustiti za trenutek, sladka! Hočem posla-sluiabaika / avtomobilom ven na rob gozda, da ne bosta gospoda zaman čakala name.
Hitro je odš*l ven — a hitro je bil zopet nazaj ob njeni strani. Pogladil je njene zlate lase ter rekel prešerno:
Tako, pr nee.sinja. zlatolaska. *edaj si ujefa!
Ona se je ozrla vanj z nežno porednostjo.
\o. če hočeš imeti na vsak način princesi njo, potem si moraš i/ brat i neko drugo. tvoji pravljični knjigi ni izgledala izvoljenka tvojega srea tako posebno lepa.
Poljubil je njeni fini roki. nakar se je srečno zasmejal Ona pa je imela zlate lase — kot ti.
lako je jtotekal obema čas z mrzlično naglico. Tega pa .se nista /avedJa. pa«" pa čutila z vsemi svojimi »čuti: — Našla sta se v ljubezni. ki je otvorila zlata vrata ljubezni -za oba, da sta lahko zrla na sinejajoča se. solnčua polja.
Sele dalj easa pozneje se je .spomnila Fe obiska koinercij.sk eg a »vHnika tekom prejšnjega večera.
— Kaj je hotel od tebe. Hans? Ti si izgledal tako bled in razburjen, ko je odšel proč.
(Konee prihodnjič.)
Zanimivosti o Malajcih.
Težko j« danes na ji i človeško 'niso cenili za moža. dokler ni mo-pletne, kamor ne bi bili prodr:i gel pokazati vsaj ene glave, ki jo vsaj prvi. daljni žarki eivilizaei- je odseka! z ramen kakega roja-je. Toda tudi Malajei na velikem ka. Mnogokrat so vzpodbujale k tihomorskem otoku Borneo niso,takemu krvavemu lovu izvoljenke. več tisti divjaki, kakor jih pozni- ki so se iz fantov mri> vale, češ. rno iz raznih mladinskih in.ljud-!da sploh ni.so možje. Glava zato
ČLOVEKOVI SOVRAŽNIKI MED PLAZILCI
.-kili ] »oves t i ter potopisov. Poh-'med temi ljudmi nikomur ni lep belega plemena za dobičkom Ia varna na ramenih, .se j-- polastil njihovih naravnih
1)1-
zakladov in jim v zameno prine-!
.sel civilizacijo. ki je jia se ve
Saravaški prebivalci se še da-
j v ne.s kot orožja poslužujejo votle-
i *	i g« trsta z oiiarjenimi in za.struu-
mnogoeetn nevredna svojega ime-,	1 W	11 ur
na. O sedanjih razmerah na Uor-i,Jt>n,,lli »,sieami- V>i,ko živo hitJe-
neu pripoveduje Tb^lor- Hue:e kl	i»Sica. je zapisa-v letos, majskem zvezku loud • 11 -•ske "The Kn«rl:.<h K»wir\V:"
no .-mrti.
T«
or'»ZJ,. je
dmu
a»-i-
V saravaškem lahen, osvežujoč nebo
modro iti prozorno je morje.
•liom nujni. potrebno p«»>t-biio : lov na divje presiče. Strup se
za
]»ri.s:aniseu vej"jrazs ri po vsem telesu ustreljene veter; tropsko živali, marveč deluje le na sree. je modro in jasno in enako j Rano izrežejo. asialo meso je potem brez nevarnosti užitno, naše petrolej.ske ladje morem'.'Nadaljnje orožje sarawaskih Ma-opazovati gibe potapljača na mnr-j lajcev je sulica in bodalo. Kazen skem dnu. ki ima nalotro. da zve-'orožja no>i Malajee s .seboj tud že ladijske Črpalke po f> palcev |v.se ocstalo }>remoženje, ker se dru-.široki eevi .s podm-m-kimi cevmi. 'žin° neprestano selijo iz kraja v po katerih teče petrolej s kopne- kraj. Hranijo se z rizem. clivja-ga naravnost v ladijski tank. V čino. ribami, oljem in zelišči, tem delu Sarawaka so wlkrili pe-|
. i • t	;	. i • i	Ob navadnih dneli nosijo moški
trolejske vrele« pred nekaj leti.	..	4
™ j -i ..... ti i - , okolu ledij samo kos
Toda izkoriščanje je bilo skoraj I
- , , i -i-. • slovesnih prilikah nemogoče, ker ob obali ni bilo n>'
,	. .	I manehesterske blači
ti enega u}>orabnega pristanišča, j .
T	j	T. .	in srebrom vezeni sarong ter bom-
Iemu so odpomogli na ta naein..	^
da so petrolej po ceveh napeljali'^' ^ br"Z r0kaV0V" TuJi
tako daleč v fcorj- ^ —	Z^ke n0SIJ0 °k°lu led,J kratek
pa ali
platna, ob oble cejo z zlatom
predpasnik, po vrhu pa okolu zgornjega telesa ovijejo rotang. Proti sol neu se zaščitijo z ogromnimi klobuki, spletenimi iz via
Pershingova kolajna
• la more tudi največja ladja dospeti zraven in potem na najenostavnejši način napolniti svoje tanke.
Odkar se je zvedelo, da .se v o	.	. , T,	ken palmovih peres.
Sarawakii m na ostalem Borneu i
nahaja petrolej, so začeli tej ljubki deželi rože mogote takoj posvečati veliko pozornost. Neomejeno oblast izvršuje britanski; radšali. Sedanji vladar je tretji svojega rodu: potomec je pomorskega pustolovca sir Jamesa Bmo-keja. ki si je podvrgel malajske
pirate v letih	do 1841. Ka-
sneje mu jf dovolil sultan severnega dela Bornejskega otoga. da se v njegovent sevrnozajtadnem voglu trajo naseli. Osemlje so njegovi nasledniki še razširili in je danes ]iribl:žno tako veliko, kakor Anglija in Wales skupaj. Radšali je drugače v svoji vladi popolnoma neodvisen, le vojne ne sme napovedati in sklepati pogodb z drugimi državami brez dovoljenja Velike Britanije.
Ko človek p nič pristane v Sara waku, ima čut. da je zgodba o raju resnična in da je moral biti i raj prav tu. Topli, vlažni zrvikf
je prenasičen z dišavami bohotne-j'ka^r0 vsako leT,)	najbolj-
ga rastlinja. Živopisani ptiči po-j letavajo po zraku, a med zelenjem blesti čarobno cvetje.
Se pred malo rodovi so bili prebivalci notranjih goratih predelov trdovratni lovci na človeške glave in šele razne ekspe licije sn ta običaj zatrle. Pri teh plemenih, . ki so drugače prav prijetni ljudje, nobenega fanta

»IN' t mul«. W»»M. D e ,
šemu strelcu v ameriški armadi.
L A r S I 1 i. s
Za Nadležna ali Bolestno izpraznanje i MEHURJA
flohitp
Santal Midy
Uspešno - Neikod-ljivo
Naprodaj v vseh lekarnah.
NUDIMO VAM 1ZVANREDN0 PRILIKO
in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti
našega
BOŽIČNEGA IZLETA
DNE 8. DECEMBRA t. 1.
s parnikom
"lie de France"
našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno.
V OSMIH DNEH V SLOVENIJI,
kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod.
Za cene, preskrbo poiovalnih listin in reservacije obrnite se na
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK, N. Y.
Xa jodvrat ne j še. n a j m rzke j še med živalmi so človeku kače. NV brez razloga. Xekak neviden, zahrbten sovražnik so in njihov pik je smrtonosen. Xob^no le o ne mine brez njihovih žrtev celo v deželah zmernega pasu. kaj š -le v vročeni pa.sii, kjer je njihova prava domovina.
X imajo pa v.^e kače enakega .strupa. Strup kobre n. pr.. ki > morda najnevarnejša meti strupeno golaznijo, deluje skoraj brez bolečin. ker !ma najbrže sestavine, ki mesto ugriza omrt\> ali omamijo. Že to kaže. da deluje ko-brin Mrup predvsem na živce, kar potrjuje tudi nadalji potek za-strupljenja.- Otrpnenje mišic, splošna medlost in nepremagljiva zaspanost. Smrt nastopi .sleil-11 ji<" vuled otrpnenja dihal.
Zelo drugače učinkuje strup orjaške klopotače. 1'griznjeno m.'-sto silno boli. oteče in pordeči, kasneje pa postane vijoličasto. Bolnika močno žeja. asta so rim suha. začne sP krvavenje v očes m vezno kožico ali v želodčno in črevesno sluznico. Včasih i>e bolniku blede in začne besneti. Smrt nastopi, če ni pomoči, vsled zadu-šenja. Na splošno umrje 10 odstotkov zastrupljencev. ki jih je pičila klopotača.
Podoben je potek zastrupljenja pa gadjem piku. le da so vsi bolezenski znaki milejši in so smrt ve žrtve redke. Hitro je mogoče pomagati s podvezo ugriznjenega mesta in razširitvijo rane, pri čemer obilno krvavenje izplavi .strup. Tudi močna alkoholna pijača je dobra, ker vpliva na živ-"ni sestav. Pri piku kobre in njej sorodnih kač so pa taka sredstva neuporabna, ker se opazi pik navadno šele potem, ko se je sirup ž(, razlil po vsem telesu in nastopijo splošni znaki zastrupljenja. Tu se da potem pomagati le s sredstvom, ki splošno učinkuje.
V	ta namen so strokovnjaki iznašli umetne protisti*upe ali .serume. k; se vbrizgajo bolnikom.
Različna j«4 množina strupa, ki ga hranijo posamezne kače. Strup ene >ame kobre bi mogel Usmrtiti 55 ljudi; strup klopotače more usmrtiti '**io i Vpotačo — te ži-\ali so namreč proti lastnemu strupu brez hrambe — ali 60 konj ali 2 tisoč morskih presičkov ali 300.000 golobov.
Pridobivanje polnovrednih kačjih protLstrupov je zelo težavno in dolgotrajno. Saj je treba v ta namen prvič znatnih množi<i kačjih strupov, drugič pa je treba dolgotrajnih priprav na živalih — konj ili. asi i h in podobnem.
V	Braziliji je ustanovil in organiziral vzoren zavod za proizvajanje protLstrupov :— Butantan v •Soa Paulo — Vital Brazil. Bilo mu je na tem. da pridobi čim širše kroge prebivalstva za lovljenje živih strupenih kač. za katere nudi zavod dragoceno proti-dajatev: kačje protlstrupe. Ko so izumili še posebne la.se ali za-
jnjke, s katerimi je lovljenje kač nenevarno, se je Brazilu njegov namen popolnomA posrečil in danes dobiva njegov zavod povprečno 1000 živih kač mesečno, kar potrebam popolnoma zadostuje. Kače plačujejo večinoma s primerno količino protistrupa in injekcijsko brizgalnieo. Na ta način so se protistrupi in brizga-lnice razširili v najoddaljenejša selišča. tako da so v slučaju nesreče vedno dobiti kje v bližni.
KONCERTI A. ŠUBELJA
28. oktobra zvečer. Borain, Ohio. 4. novembra zvečer. Springfield, 111.
11. novembra zvečer. Sheboygan,
Wis.
15.	oktobra zvečer. Chisholm. Minn.
2o. decembra zvečer, Dulutb, Minn.
9. decembra popoldne, "Wauke-gan. 111.
16.	decembra zvečer, PneMo. Qolo.
^waiiii* oamikqw .. StiiDpins ^^
i1. oktobra: B«r«ng»rla, Chcrboort Prei. H&rdln*. Ciurbours. Droniet
1. novsmh'-'
Albertic. Havr»
ColumLus Cherhourr. Bremen
1 JflMERICfl LINELJ
POTUJTE UDOBNO
hitra in direktna vožnja v
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-iur-Mer, FRANCIJA
Znižanje vožnja v lit. raxredu:jl Od New York a do LJubljane J } (}|j |
_In vojni davek.
Potovanje s parnikl Holland-America
Linf (.omenja udobnost. dnraajV razpoloženje, nejirekosljivo kuhinjo In postr»-ž.l.o. — >Ca podrobnosti vpraSaj-te svuj.-g.i lok.ilr-epa ne«*rita »H —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST.. NEW YORK CITY
V in 12
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA x našimi znanim: parniKI:
NKW TORK, AXBXRT BAUM, HAMBURG, DEUTSCHLAND, USOLUTE, RELIANCE, CLEVELAND, WESTPHALU, THURINOIA Nenadkriljiva postrežba In ku-hinja v vseh razredih.
$ 198.—
It WEW Y08KA do LJUBLJANE NAZAJ
v modernem 3. razredu.
fVojn« d* vek poaebej. >
HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja in dru-ge lnforiiiaei je p« obrnite nu, lokalnega agenta aJi na —
Hamburg-American Line
39 Broadway New York
CE ZVERINE OBOLE
Živiitozdi"! vstv
zve ri njaku
li i hilikji ret"*. Sii.j >,»' je treba najprej dobro zavarovati jiroti zobem in krempljem, s katerimi tu li liolna zver brani pr<V i v^T^e^ii ožji-mu .stiku .s r-l*>vek«>m. fp^i imajo bog-at«1 izkužnjt* v >iovitili llaprenbeekovih zoob »škili vrtov.h v Stettiugen v Wm"-iji. "111. Tierz«'it>elirift'' poro<"a ;
t'e j*' trebil operirati leva. ti-?rra ali medveda, vrže j > živali moT-no vrv okolu vraiu in «-iu prednjih no<r ter jo tako potonejo k omrežju. Potem 7,vež"jo \>o žival .s pasovi in položo ol, omrežju tako. <la j.' b »lno me.st«' brez ovir,, dosegljivo. Xato /i-vinnzdravnik izvrši operacijo.
Šo pa .se driifji načini za operativno noigovanje zveri. TaI;o spravijo n ju*, bolno žival v vo-zek zaboj, v katerem se ne more 2-ibati. Zopet drujre živali se-žt-nejo z l»'-enimi drogovi a to»,e:i kot in zastavijo tako. da .s«- ne morejo srn nit i. Potem jo zgrabijo .strežniki, jo z največjo najrli-eo vržejo na tla. pokrijejo z desko in .sedejo nanjo. tako. da .se zver n*- more iribati
Splošna narkoza > kloroformom ni uporabljiva, pač ]>a omamijo živali .s tem. da jim dajo piti klo-ralhidrat: nekatere živali >e seveda branijo take pijaee. Slone, ki imajo zelo radi alkohol, omamijo .s par litri ruma. Slon le/e nato na trebuh in trdno zaspi. Potom j?a z lahkoto zvežejo in operacija ni nevarna stvar. Kakor znano. je pred kratkim slon v zoološkem vrtu v Kimn živinozdravnika. ki ga je hotel operirati, usmrtil.
PRAV VSAKDO -kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro-
daji
prav
vsakdo
priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "G las Naro3au
3. novembra:
Pari». Havre tlzlet) Olympic. Cherbourg I'er.nlarid. Ch^rboiire. ntwerpen A!innf»a«ka Ch« rfrturg OuUnd, Cherbourg. Hamburg Corite Itiancarrvano. N. poli. (Jcd.« \>eridain, Itoiiiogttr Har Mer. liot-terdam
6.	novembra:
Saturnla, Trst
7.	novem«-"*:
Mauritania. Cherbourj: lY^Mldr-fit. ItoiM-lVelt. Chrrbour*. Bremen 6. november:
Murnchi-n, Cln»rbourg, Brcrneu I'oina. N'mimjH. ijent.u 10. novembra:
Homeric. Cherbourg
l,aplari't. Oherbourj.' Antir»ro»n
ilamburr Chf-rb'.urc. Ilamburc
13.	novembra:
ITrMiU^nie \>"llson Tr«t
14.	novembra:
A'jliitanla, Cherbourg I-eviathan. Cht-rb^urg
16.	novembra: lierhn, Ha\re
17.	novembra:
!!«- d" Kratice. Havre
Majesti«' •"h'-rbourg
Araliii', <_"'""rbr>urij
MlnnHonka. ("herbourf
Cunif Crar.-i'- Nhp-'II Otirnva
Albert Bitllin. ('"ht-rbouric. Hamburg
Itfitt^rdam. iinuloicn«- »ur M* r. Rotterdam
Gfr.rg« Waihirgtun, Chcrbourc,
Trcm^n.
21.	novembra:
R«c^p.»caria. Cherbourg
America. Cherbourg. Ur^men
22.	novembra:
M*-gantic. Havr«
24. novembra:
< 'lymplr. Cherboiiru
.Ww York. rb*-rf)fiurr. Hamburg
Aueuslin. >.'np..li, r.ftinv«
\. w \m.«terdim. Boulogne »ur Mer. Rotterdam
28 novembra:
Mauritania, riicrlni-irc
C"',iunit.itH. Cherb<nirK.	Hr.m.n
President Hardinjr.	Ch«-rboure.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajka In najbotj ugodna pot za potovanja na oflromnlh oarnlkih: .
Paris — 2. nov. — 30. novembra lie de France 16. nov.; 7. dec.
(Ob palnačl.)
Najkrajfia pot po želemld. Vsakdo Je t posebni kabini i vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in etavas francoska kuhinja, laredno clsfce
Vprašaj t« katar«»a.koll
pcobluMnMt kf u >11
FRENCH \M
1» State Street; 9ew Torki H. t.'
Kako se potuje v
I	■	I ■ I KI i
stari kraj iift n^zal v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnlb listih, prtljagi in drugih •tvarefc. Vsled naše dolgoletne 1»-kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlke.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovali v stari kraj, toda preskrbeti rt morajo dovoljenje «11 perml^. la Washington a, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovaDjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega nasel&lškega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. julija 1936 se ni komar
več ne poSIJe i»>rmit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsflk prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl u-rad ali j>a pa dobi v New Yorkn preti odpotovanjein, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na *v«.Jo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1J>-'S. leta poročene, izven kvote.
Jagoslovanska krots maša fe t*. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so uprarlčenl ata-riSi ameriških državlianor, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 19-2& leta poročili ln po ljedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ld so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, ka-ior: bratov, sester, nečakov, neča-klnj Itd., ki spadajo v kvoto bres ▼sake prednosti ▼ Isti. pa ae ne sprej^a nikakih progenj za ime-rikanske vizeje.
STATE BANK
IS Certlandi Steeai NEW TORK