Stev. 83.
«Ljubljani, v torek, dnč11. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 650 za en mesec ;; ;; 2-20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za tetrt leta „ „ 5'—
za <n mesec
» n
170
Za poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod če z
_____dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188.
Josip Juro] Strossmnuer Kot cerkveni Knez.
Liberalni in židovski listi se trudijo na vso moč, da napravijo iz pokojnega vladikc bosanskosremskega liberalnega in »modernega" škofa. Posebno izkušaje kovati kapital iz vedenja Strossm»yerjevega pri vatikanskem cerkvenem zboru Zato s« zbrali vse mogoče izjave škofa Strossmayerja, jih strgali iz konteksta in s svojo čudovito ignoranco v teoloških zadevah spravili na dan gorostasne laži. V »trop, ki se poti in trudi" se je podal tudi naš ljubi „Narod" in v svoji znani originalnosti je s »slovanskim navdušenjem" prepisal vse, kar je Strossmayer baje počenjal na vatikanskem koncilu, čisto dobesedno iz židovske »Neue Freie Presse". Naj tu podamo kratek pregled Strossmayerjevega delovanja cerkveno-pastirskega.
Ko je Pij IX. pozval v svojem pismu „SinguIari quidem" ves episkopat, da se dogovori, kako se upreti verski brezbrižnosti, se je tudi Strossmayer z vnemo lotil dela. Za novo stolno cerkev je daroval 50 000 gld, za deško semenišče 30000 gld., za samostan usmiljenk 10 000 gld., za ubožno sve-čenstvo 10.000 gld., za izvanredne potrebe duhovništva 50 000 gld., za nabavo knjig, potrebnih novomašnikom 5000 gld., siromašnim kaplanom 5000 gld.
Osobito važnost je polagal škof Stross-mayer na svoje duhovno semenišče v Djakovu. Prvotna osnova škofova je bila ta, da se v Zagrebu zgradi osrednje semenišče, kamor naj bi zahajali kleriki vseh hrvaških škofij; ko se mu pa ta namera ni posrečila, je vso svojo skrb posvetil lastnemu dijecezanskemu semenišču. Strossmayer je pogosto obiskoval svoje klerike, se zanimal posebno za izpite; nadziral je življenje kle-rikov v semenišču in izven semenišča in je ostro pazil na njihovo vedenje.
Leta 1857. je Strossmayer izdal prekrasen pastirski list, kjer je v vznešenih besedah dokazoval in povdarjal potrebo deškega semenišča po navodilih Tridentin-skega cerkvenega zbora. Z velikimi denarnimi žrtvami ga je tudi ustanovil. To so torej same stvari, čez katere liberalci vedno zabavljajo, in mi se le čudimo, da se pre-drznejo ti ljudje imenovati ga „1 i b e r a 1 -n e g a" škofa.
Zal da ne moremo podrobno razpravljati o prekrasnih pastirgkih poslanicah Strossmayerjevih, kjer govori o svojstvih duhovnikov in o duhovnih vajah
Veliki škof pravi: »Duhovnik ni svoj, ampak Jezusov in ljudstva Gospodovega, ne živi sebi, ampak svojemu poklicu". Sam je mnogo pridigoval, obhodil večkrat svojo škofijo, odpravljal povsod napake ter si zelo prizadeval, da povzdigne moralno življenje Po svoji škofiji. Izdal je katekizem za ljudstvo in pozval duhovstvo, da pridno uči krščanski nauk.
Strossmayer je kaj marljivo delal na to, da se izdajo razne obredne knjige in naposled se je najbolj zanimal za glagolski misal. Mnogo je pripomogel k temu, da je rimska stolica tako počastila spomin svetih apostolov slovanskih. Načeloval je hrvaškim romarjem, ki so se zahvalili svetemu očetu na tej milosti.
Veliko očetovsko ljubezen je gojil po-
kojni škof do svojega duhovništva. Najbolj je delal na to, da je odstranil iz duhovništva vsak separatizem in ohraniLedinost med duhovniki in škofom. V nekem pastirskem pismu pravi Strossmayer, da vsak dan moli, da bi postal deležen vseh radosti in vse toge svojih bratov duhovnikov. On je prepričan, da škof ni samo oče, temveč tudi brat in prijatelj svojih duhovnikov, njihov služabnik. Pismo končuje z besedami: »Da ste mi zdravi i Bogom blagoslovljeni!"
Strossmayer je zaukazal, da se morajo
vršiti pastoralne konference vsaj dvakrat na leto; uredil je prosinodalne in konkurzne izpite, kakor tudi izpite katehetov. Posebno je pazil na to, kako se vrejujejo in vodijo cerkvene knjige, pazil je na liturgično opravo, obleko in na pokopališča po svoji škofiji.
Veliki pokojnik je vse urejeval v sporazumu s svojim kapiteljnom. Tako je dejal nekoč: »Svojemu kapitelju dolgujem neizmerno zahval«, ker je vedno živel z menoj
v lepi slogi in ljubavi, kar mi priča, da živimo zares Kristusovo življenje."
Nad vse poučno pa je razmerje Stross-m»yerjevo do sv. Stolice. Dičila ga je predvsem velika ljubezen do krščanske prvostel-nice in polna svetega navdušenja so tista njegova pastirska pisma, kjer govori o vtisu, ki ga je napravil nanj večni Rim. Bil je s sv. Stolico vedno v najožji dotiki, kar ga označuje za katoliškega škofa par excellence. Že prvi dan, ko je bil posvečen za škofa, je svoj govor posvetil nasledniku sv. Petra in definicijo brezmadežnega spočetja Marijinega je radostno proglasil vsemu duhovni-štvu. Najsijajneje pa je pokazal svojo učenost in ljubezen do vere in sv. Stolice na vatikanskem koncilu.
Prvič je tu spregovoril 30 prosinca 1. 1869. in sicer o osnovi dekretov, ki so se imeli predložiti koncilu. Grajal je tudi nekatere kanoniste in predlagal naj se vse ka-nonično pravo reformira in pod vrhovnim vodstvom papeževim kedi-ficira. — Strossmayerju je pritrjeval sloveči Manning, škof Dupanloup, kardinal di Pietra in drugi, ki so občudovali krasno latinščino in vseobsežno učenost hrvaškega škofa. Sodeloval je mnogo pri sestavi dekreta »de fide catholica".
Kar se pa tiče papeževe nezmotljivosti, je in ostane neovržno dejstvo da jo je škof Strossmayer z mnogimi drugimi škofi vred priznal že vadresi, ki so jo pred zborom ses t a v i 1 i s k oro vsi avstrijski škofje in nekateri nemški.
Ta peticija, ki prosi, naj se ne predloži cerkvenemu zboru proglašenje papeževe dogmatične nezmotljivosti, popolnoma priznava nezmotljivost; samo to povdarja, da sedaj vsled žalostnih razmer n i č a s za t o , da se jo proglašuje, ker bi to dalo državam in sovražnikom katoliške cerkve povod za nove napade! Veliki
vladika bosenskosremskije tu izjavil, danima d o g m a t i -ških pomislekov proti tej dogmi, kijejasno naznačena v evangeliju in ki so j o pri ■ znala vsa krščanska stoletja, ampak da ni še prišel čas, formulirati jo natanko!
V svojem prekrasnem govoru v 63. generalni kongregaciji 2. junija 1. 1870, ki ga je sveti zbor mirno in pozorno poslušal dve
Nekaj aforizmov iz govorov in sestavkov Strossmayerjevih.
Vera je najzvestejši b r a -niksvobode.
Pozemske dobrine imajo vrednost le tedaj, ako jih vporabljamo za nravne in domoljubne namene.
Le to je trajno, lepo, vzvišeno in koristno za sveta stremljenja človeštva, kar se opira na pravičnost, ne pa na to, kar vstvar-j sl sila
Slave ni moč kupitizamal
denar po sejmih.
Slave nikdo ne more dati, ne vzeti. Kdor jo zasluži, ta jo bo| prej ali slej dosegel.
uri, je veliki škof izrazil svoje brezmejno udanost do svete Stolice in je navel glavni j razlog, ki govori proti formuliranju dogme, j Ta razlog je: povečalo bi se na - i s p r o t j e med katoliško in grško razkolno cerkvijo! To je, resnica o razmerju Strossmayerjevem do sv. i Stolice
Strossnup in liberalci.
Strossmayer!,je dosegel visoko starost, čez devetdeset let- Naravno je, da mu je zadnji dve desetletji ginila prvotna čilost duha. Sivolasi starček je živel ob začetku dvajsetega stoletja še vedno v tistih idealih ki so ga 1. 1848. sdružili z Jelačičem Nastale so nove stranke, pojavila so se socialna vprašanja, vzniknile so nove potrebe ljudstva v borbi za kruh in obstanek. Ali moremo starčku zameriti, da se ni mogel zamisliti v te nove razmere, ker je njegov duh živel v čisto drugih sferah?
In tu se je pokazala vsa nrav samo-goltnega liberalizma, ki je zavohal, da se d<l tu nekaj — zaslužiti. Imenovali bi lahko slovenske liberalce, ki niso doma nikdar šli v cerkev, a so romali v Djakovo in bili siino pobožno pri sv. maši, da bi bili povabljeni tudi na obed in bi morda dobili iz radodarnih slovanskih rok biskupovih še to ali ono. Poznamo slovenske liberalce, ki so doma svojega škofa preklinjali in blatili, a v Djakovu so ljubili lice in cmokali roke Stressmayerju in prisegali, da so pripravljeni dati »sve za vjeru i domovinu", V Ljubljani so pisali, da je klerikalizem izvor vsega zla, v Djakovu so pa govorili, da je največja sreča za hrvaški narod, da je tako klerikalen. Na Kranjskem so razširjali poganstvo in dolžili krščanstvo, da je vera suženjstva in neumnosti, v Djakovu so pa gi-njeni praznili čaše — »za krst častni i svo-bodu zlatnu"
Liberalci so se staremu Strossmayerju pri takih prilikah lagali, da je bilo joj. Strossmayer je bil pa velikodušen mož, ki ni pustil, da bi mu kdo kaj zastonj naredil — in je bogato poplačal liberalcem njihovo prizadevanje.
Zato so pa tudi liberalci dolžni, da mu pojtf slavo ob smrti. Njih žalost mora biti odkritosrčna in globoka. Sicer so ljubili Strossmayerja vedno le v primeri z njegovim denarjem, in je neki liberalec, prišedši domov z djakovskega romanja tudi o Stross-mayerju rekel: E, far je far — vendar jim verjamemo, da v istini žalujejo.
Samo eno uslugo naj izkažejo svojemu velikemu dobrotniku: Naj nikar ne lažejo ob gomili velikega pokojnika!
Nič ne more bolj škodovati resnici in pravici kot ljudje, ki jo branijo, dasi niso tega zmožni in vredni.
Najplemenitejša naloga vsake vlade je ta, da dvigne ljudsko samozavest.
Kar se ne vkorenini v srcu in zavesti ljudski, to tudi v življenju ne najde nikjer mesta.
Zavest in prepričanje ljudstva se ne d A izsiliti.
Kar živi v ljudski duši, to se bo prej ali slej tudi uveljavilo.
Kdor upošteva pravico in neodvisnost drugih, ta s tem tudi varuje in brani svojo lastno svobodo in neodvisnost
Strossmayerjev spomenik.
Zagreb, 11. aprila. Mestni svet je sklenil, da se ves denar, namenjen za vence na grob Strossmayerjev, porabi kot prvi pri-nos za njegov spomenik.
Oporoka Strossmayerjeva
kateio so odprli včeraj ob 11. uri predpol-dne se glasi v glavnem:
Sestrični Magdaleni Unukič 20 000 gld., ako preživi škofa; drugače dobi njena hči Albertina Adrovsky zlati križ, ki ga nosi na prsih in vsak njenih treh otrok po 10 000 gld.
Fml Henrik Adrovsky zlato uro z mo-nogramom »Sve za vjeru i domovinu". Potem 4 konje na izbiro ali pa 1600 gld.; njegovi soprogi Albertini 4 krav ali pa 600 gld.; sirotam djakovskim 2000 gld.; obitelji Andreja Strossmayerja 5000 gld., vsaki hčeri 1000 gld., sinu 2000 gld.; kanoniku Pavlu Molnarju 500 gld ; knjižnica njegova naj se uvrsti v škofovo knjižnico; sliko umirajočega sv. Jožefa od Overbecka zapušča akademiji; izvršitelejma oporoke A. Voršaku in Mirku Cepelicu, vsakemu nagrade 1000 gld.; vse ostalo imetje naj se razdeli na tri dele: en del za deško semenišče v Oseku, en del za stolno cerkev, zadnji del pa za vstano-vitev dveh kanoniških mest, ki naj jih škofje imenujejo s potrjenjem cesarjevim. Oporoka je pisana lastnoročno. V gotovini se je našlo v glavni blagajni okoli 150000 gld., ostale stvari: blago, gospodarski stroji, vozovi i. t. d., cenijo nad 250000 gld.
Na mrtvaškem odru.
Mrtvega biskupa so prenesli v veliko gostinjsko sobo, kjer so ga včeraj balzami-rali. Sedaj je truple do četrtka popoldne položeno v veliki dvorani v dvoru. V četrtek po matutinu bodo truplo prenesli v stolno cerkev. V petek ob 9. uri dopoldne bodo biskupa prenesli po predpisanih obredih v kripto stolne cerkve in to mimo semenišča, mimo kanoniških hiš na severno stran stolne cerkve k vhodu v kripto. V cerkvi bo govoril Pavi č, župnik zemljački — Kapi-tularnim vikarjem je izvoljen biskup dr. V o r š a k.
Slikar Josip B u ž a n slika Strass-mayerja na mrtvaškem odru. Sliko bo brezplačno prepustil galeriji slik v Zagrebu. — Pogreb bo vodil zagrebški nadškof dr. P o -s i l o v i c. I 'ri pogrebu bo navzočen tudi sarajevski nadškof dr. S t a d l e r.
Pri raztelesenju biskupovega trupla so tehtali biskupove možgane, katerih teža znaša 1450 gramov.
Sožalnici.
Sožalnici sta poslala tudi črnogorski knez in srbski kralj.
Hrvaška žaluje.
Hrvaški listi poročajo, da ne bo hrvaškega društva, ki bi ne bilo zastopano pri pogrebu. Vse veselice po celi Hrvaški so odpovedane Tudi hrvaško deželno gledališče v Zagrebu bo zatvorjeno do biskupovega pogreba. V izložbah po trgovinah so Strossmaverjeve slike preprežene s črnimi zavesami.
Držovni zbor.
Dunaj, 10. aprila.
Strossmayer f.
V današnji seji »Slovanske zveze" se je tačasni predsednik dr. Ivčevic v izbranih besedah spominjal pokojnega biskupa Stross-mayerja kot „prvega Hrvata, dičnega biskupa, največjega dobrotnika hrvaškega naroda, iskrenega prijatelja Slovencem in Slovanom sploh". Vsi navzoči člani so trikrat zaklicali: Slava njegovemu imenu! »Slovanska zveza" in posebe hrvaški poslanci so brzojavno izrazili globoko sožalje djakov-skemu stolnemu kapitlu Klub bode pri pogrebu zastopala deputacija.
Praški župan dr. Srb je danes „Slovan ski zvezi" brzojavno izrazil v imenu kraljeve Prage globoko sočutje ob izgubi dike naroda hrvaškega. V imenu češkega kluba je brzojavil v Djakovo dr. Pacak: „Globoko sožalje Vam in vsemu hrvaškemu narodu ob izgubi najboljšega sina, vztrajnega bojevnika za pravice izraža klub čeških državnih poslancev. V srcu češkega naroda bode vedno živel spomin na moža, duhovnika, domoljuba in Slovana, katerega teženj bi, kakor kažejo sedanje razmere, v korist države nikdar ne smeli zavračati" Vimenu slovenskih katoliško-narodnih državnih in deželnih poslancev je dr. Šusteršič danes brzojavil v Djakovo: „Slovenski ka-toliško-narodni državni in deželni poslanci iskreno žalujejo ob smrti slavnega kneza katoliške cerkve, vzora slovanskega rodoljuba, ki je bil ponos bratskega naroda hrvaškega. Prosvetljena podoba Josipa Juraja Strossmayerja ostane neizbrisno v spominu slovenskega naroda."
Poljaki.
Poljski kkib je bil zadnji čas jako go-rak na vlado. To se je pokazalo tudi v železniškem odseku. Posebni so, ker vlada ne prične z zgradbo kanalov in noče po-državiti severne železnice. Parlamentarna komisija poljskega kluba je v tem oziru posredovala pri ministrskem predsedniku baronu Gauschu. Minolo soboto je načelnik grof Dzieduszycki poročal klubu o razgovorih. Baron Gautsch je izjavil, da vlada nikakor ne zadržuje zgradbe kanalov. Priprave pa še niso toliko gotove, da bi se moglo pričeti z zgradbo kanala od Dunaja preko Moravske do Visle v Galiciji. Ko so priprave končane, se delo prične, da bode končano do leta 1912 V ta namen se bodo uravnale tudi reke v Galiciji.
Dalje tudi vlada načeloma prizna potrebo, da se severna železnica podržavi. Do-tična pogajanja pa še niso končana. Poljski klub je sklenil, da bode zahteval od vlade, naj izjavi, kdaj se prično dela za kanale in kdaj predloži zbornici načrt zakona, s katerim se podržavi severna železnica.
Kanali.
Poljski poslanec, socialni demokrat Daszynski je danes nujno predlagal: »Vladi se naroča, da takoj prične z zgradbo kanalov od Dunaja preko Moravske v Galicijo. Ta predlog je zagovarjal v dolgem, strupenem govoru. Odgovarjala sta mu grof Dzieduszycki in dr. Menger — Za nujnost predloga so glasovali soc. demokratje, kršč. socialci, Vsenemci, Italijani, Rusini in češki radikalci skupaj 31 glasov, proti nujnosti je glasovalo 150 poslancev.
Nato je zbornica nadaljevala razpravo o zakonu glede vojaške priprege.
bojnih ladij „Knjaz Suvarov4, „Imperator Aleksander", .Borodino" in »Orel« v Sin-gaporu niso videli pri tem brodovju. Ne ve se, kje se nahajajo. Listi si tega kar tolmačiti ne morejo, ker razdelitev Roždestvtn-skega brodovja bi napravila položaj ugoden za Japonce, ki bi se tako oddahnili pred bojaznijo, da ima Roždestvenski nad njimi premoč.
Ce se ta vest potrdi, potem je to dokaz, da so predpriprave Japoncev za obko-ljenje Viadivostoka že jako napredovale. V ruskem glavnem taboru menijo, da koraka general Kavamura proti Ninguti, ki je na pol pota med Kirinom in Vladivostokom, da se ondi združi z Ojamovimi bajnimi močmi. Tako se tolmači tudi obotavljanje Ojamovo pri prodiranju proti Harbinu in Kirinu. Ojama hoče skoro gotovo počakati Kava-murovo armado. Roždestvenski morda hoče japonski naskok na Vladivostok preprečiti ali pa japonske operacije vsaj zavleči.
Dobili smo še naslednja poročila:
Singapore, 10. aprila. Neki angleški parnik je opazil včeraj zasidrano rusko brodovje 20 milj severovzhodno od Pu-lomentji, ki je 150 milj oddaljen od Singa-pora. Štiri bojne ladje, skoro gotovo japonske, so opazili 7. t. m. v bližini rta Saint Jacques pri Saigonu.
Amsterdam, 10. aprila. Trgovski list priobčuje brzojavko, da je del ruskega brodovja pri Muntohu in ga pričakujejo danes pred Batavijo.
Amsterdam, 10. aprila. Iz Bata-vije se poroča, da se je nizozemsko, v Indiji st cijonirano brodovje postavilo pri Pu lutudju v bližini b ngapora. Oklopnica „Her-tog Hendric" je pred Singaporom. O japon skem brodovju se nič ne ve.
London, 10. aprila. Mornariški krogi menijo, da pluje admiral Roždestvenski proti francoskemu pristanišču Saigonu, da popravi svoje ladjevje in ga usposobi za boj. Ker pa ga bodo Japonci izkušali pri tem ovirati, se bo najbrže razvila pomorska bitka v kitajskem morju.
Singapore, 9. aprila. Rusko brodovje, ki je včeraj plulo mimo Singapore, obstoji iz ladij: „Sisoj Veliki", „01eg", „Ad-miral Nakimov", „Dmitrij Donskoj", „Au-rora", .Izumrud", „Zemčug", „Almaš", „Rus", »Anadir"; potem iz pet pomožnih križark, 7 torpedovih rušilcev, 11 prevoznih, 1 lazaretne in 16 ladij za premog. Manjkale so oklepne ladje »Knjaz Suvarov", „Imperator Aleksander II.", „Borodino" in „Orel" s tistimi križarkami in torpedovimi rušilci, ki spadajo k tem bojnim ladjam.
Linevič carju.
General Linevič je brzojavil dne 7. t. m. carju : Jaz sem pregledal polke strelske brigade in topništva, ki je na potu do svojih postojank, in morem srečno javljati vašemu veličanstvu, da je stanje moštva izvrstno in da vse navdaja silna želja, steči si na bojišču slavo in proslaviti ime očetov. Vsa brigada me je prosila, naj Vam sporočim, da jo vso prešinjajo čustva neomejene ljubezni in udanosti do prestola in domovine in da je pripravljena služiti v mandžurski armadi z isto zvestobe kot očetje.
Car Nikolaj je brzojavil generalu Li-neviču : Z elo sem vzradoščen, ko sem čul, da so polki 4. strelske brigade in njenega topništva na potu do svojih postojank ohranili red, kakor so vselej bili vajeni. Prepričan sem, da bo varovala tradicije železne brigade.
RusKo - japonsko vojska.
Japonci brodovja Roždestvenskega v nevtralnih vodah niso napadli. Hoteli so s tem morda varovati nevtralnost tujih vlasti ali pa hraniti svoje moči za odločilni tre-notek. Nekateri listi po vdarjajo, da so tako Japonci zamudili ugodno priliko, oškodovati Roždestvenskega z delnimi uspehi. Roždestvenski je 9. t. m. vozil mimo Singapore s 44 svojimi ladjami. Splošno se je pričakovalo, da bo Roždestvenski vozil proti Vzhodu šele, ko se združi z eskadro Nebo-gatova, ki ima štiri velike bojne ladje in eno križarico in ki je 3. t. mes. zapustila Džibuti. Brodovje Nebogatova bi na Roždestvenskega moč jako ugodno, morda odločilno vplivalo; da torej Roždestvenski sam vozi naprej, mora imeti važnih in jako nujnih vzrokov. Nekateri listi si to raz-jašnjujejo z brzojavko generala Harkeviča, ki je sporočil v Peterburg, da so se tri novo formirane divizije pod poveljstvom generala Kavamure izkrcale pri Hunhongu na vzhodnem obrežju Koreje severno od Genzana in Port Lazareva in da prodirajo proti Kildžuu.
V angleških krogih menijo, da bodo Japonci sprejeli boj s Togom šele v japon skih vodah, kjer morejo izrabiti,strategične prednosti svojih operacijskih baz. V teh krogih pravijo: Čim bližje je rusko brodovje Japonski, tembolj si slabi zalogo pre moga in nudi Japoncem vedno večje prilike za torpedne napade. Ruske ladje vozijo s hitrostjo 8 vozlov. Splošno začudenje je provzročilo poročilo, da najdragocenejših
Na mandiurskem bojišču.
Z bojišča ni doslej posebnih poročil. Vojni poročevalec „Ruskega Slova" javlja iz Gunčulina: Sovražnik se je koncentriral v okolici Ihelina. Mesto Mukden ni zasedeno, toda severno od Mukdena taborijo močni japonski oddelki. Meje mongolske in mandžurske stražijo kitajski vojaki. Kitajci zagotavljajo, da v Mongoliji ni japonskih rednih vojakov, pač pa mnogo hunhuških oddelkov Tulissava in Taihena, ki so v japonski službi. Med njimi je tudi nekaj preoblečenih japonskih topničarjev. Vsak dan prihajajo iz Mukdena uslužbenci »Rdečega križa", ki jih Japonci izpuščajo. Včeraj je došlo semkaj 100 mož, ki pripovedujejo, da je v Mukdenu promet padel za polovico in da Japonci brezobzirno postopajo s Kitajci, ki morajo delati za 20 kopejk na dan.
»Rusi" pa brzojavljajo iz Harbina, da je na fronti vse mirno, le konjeništvo Mi-ščenkovo ima slehern dan male praske s sovražnikovimi predstražami. Miščenko se na vso moč trudi, da vznemiri sovražnika in napravlja vedno male pohode
Peterburg, 10 aprila. Ni več dvomiti o tem, da general Oku obhaja na vzhodu s svojim moštvom rusko vojsko. Ne ve se pa, ako misli Oku prodirati do Kirina ali pa si je izbral drug kraj.
Nova železnica preko Sibirije v Ameriko.
Pojavil se je predlog zastopnika neke francoske kapitališke družbe, ki meri na to, da se zveže Rusija z Ameriko po železnici preko Sibirije in Aljaske. To velikansko železnico nameravajo zgraditi podjetniki na
lastne stroške brez denarnih garancij od strani ruske države. Temu predlogu so finančniki naklonjeni in se bo o tem v kratkem vršilo posvetovanje.
Novo rusko brodovje.
Iz Peterburga poročajo, da se je podal v Carskoje Selo zastopnik neke velike družbe za zgradbo ladij, ki je predlagal, naj se vsa ruska pristanišča popravijo in naj se zgrade nove ladjedelnice in veliko vojno brodovje. Prvi izdatki, ki bi bili potrebni, da se ta načrt izvede, bi znašali okoli 400 milijonov rubljev.
Nove bojne ladje za Rusijo.
„Novoje Vremja" poroča, da se je skle nilo v posebni seji zgraditi novih bojnih ladij za 250 milijonov rubljev.
Boj pri Tšangtu.
Tokio, 9 aprila. Uradno poročajo : En polk ruske pehote in šest sotnij konjenice je zasedlo Tsulutšu, ki je oddaljen od Tšangtua 20 milj. Japonci so jih odbili. Naslednjega dne je ponovilo napad 24 sotnij s topništvom vred, pa so se morale umakniti proti Pamienshangu. Japonci so imeli 10 mrtvih, ruske izgube pa cenijo na 60 mrtvih in ranjenih.
Iz Tšantšavadsi-ja poročajo 8. aprila, da Hunhuzi vedno bolj predrzno nastopajo. Ruska armada se je okrepila. Vedno jo pomnožujejo. Mnogo ranjencev je že ozdravljenih in se vrača k fronti. Potovanje princa Friderika Leopolda na bojišče.
Berolin, 10 aprila. Princ Friderik Leopold, ki je dospel v Peking, ne bo sedaj nadaljeval svojega potovanja. Princ bi moral potovati skozi japonsko bojno vrsto. Ni pričakovati, da bo Nemčija naprosila Japonsko, naj dovoli princu to pot. Zato bo princ čakal ugodnejše prilike in se bo sedaj mudil v Kiaočauju.
Pomiloščenje italijanskih visokošolcev.
Rimski „Messagero" piše, da je pomiloščenje italijanskih visokošolcev zaradi izgredov v Inomostu pa vladarju znak, da bo v Avstriji rešeno italijansko vprašanje in znamenje miru in prijateljstva nasproti Italiji, ki zahvaljuje blagodušnega cesarja na njegovi dobrotljivosti. Ne bo dolgo, ko bo rešeno italijansko vseučiliško vprašanje.
Kriza na Ogrskem.
Tisza je včeraj došel na Dunaj. Vladar ga je zaslišal danes. Poročal je vladarju o prihodnji adresni debati in pa o namenu opozicije izreči sedanji vladi grajo Tisza je tudi prosil vladarja, naj mu dovoli odstopiti. Tudi Szell je danes odpotoval na Dunaj. Splošno mnenje je, da je sedanji položaj jako resen in nevaren. Ce bo kriza dolgo trajala, namerava baje opozicija rešiti krizo na način, naperjen proti kroni, ki še ni znan. A upajo še vedno, da bo prišlo do kompromisa. Mogoče je, da je že danes povodom Tiszove avdijence padla odločitev. Nekateri listi trdijo, da vladar nikakor ni voljan odobriti Tiszovega odstopa. Szell je cesarju predlagal, naj dovoli Ogrski pri unanjih zastopstvih enakopravnost. Na poslopjih avstro ogrskih poslaništev in konzulatov naj ne bo več skupnega grba, marveč dva grba : avstrijski in ogrski. Pri slavnostnih prilikah naj bosta razobešeni obe zastavi Ogri naj bi tudi dobili koncesij glede porabe mažarščine v diplomaciji. Adresni odsek ogrske zbornice je imel pod Banffy-jevem predsedstvom sejo. Poročevalec je poročal o načrtu adrese, ki je bil končno odobren. Poročevalci so naročili, naj predloži besedilo adrese še enkrat odseku, predno bo v zbornici razprava o njej. Združene opozicionalne stranke zahtevajo v adresi na vladarja izpolnitev ogrskih vojaških zahtev. Glede carinske ločitve želi opo zicija, naj bi se vršile premišljene priprave za samostojno ogrsko carinsko ozemlje.
„Bud. Hirlap" poroča, da zbornica ma-gnator ne bo odobrila adrese, ki jo bo brez-dvojbeno odobrila zbornica poslancev.
Etovos namerava v jutrišnji seji ogrskega drž. zbora predlagati, naj se Tiszovo ministrstvo toži.
Dogodki na Ruskem.
Krakov, 10. aprila. „Nova Reforma" poroča iz Varšave: Dne 6. t. mes. sta bili pred varšavskim okrožnim sodiščem dve razpravi proti izgrednikom. Prvi razpiravi je predsedoval general Strelnikov, sodnijski prisedniki so bili štirje častniki. Sodili so 251etnega pleskarskega pomočnika Zaprza-leka, ki je med nemiri dne 9 februarja streljal iz revolverja na policijske uradnike. Dasi ni bil nihče poškodovan, je sodišče ob sodilo Zaprzaleka na smrt. Drugo vojaško sodišče, ki mu je predsedoval general Novička, je sodilo 261etnega delavca Pilaszeka, ki je 31. januarja napadel z železnim drogom nekega pol. stražnika. Pilaszek je bil obsojen na smrt, dasi ni ranil stražnika. OJpo-slaništvo varšavskega meščanstva je naprosilo generalnega guvernerja Maksimoviča, naj z ozirom na ugodna izpričevala delodajalcev obsojencev vpliva, da bi izpremenili
smrtno kazen v ječo. General Maksimovič je obljubil storiti, kar bo mogel.
Krakov, 10. aprila. „Nova Reforma" poroča iz Varšave: Pri vseh obmejnih carinskih uradih so poostrili carinsko revizijo. V železnitkih vozeh preiskujejo celo tla, ker se boje, da bi ne vtihotapila pre-kucijska stranka prepovedanih tiskovin ali kakih drugih prepovedanih stvari.
Peterburg, 10. aprila. „Peterburški brzojavni urad" dementira poročila inozemskih listov o aretaciji neke odlične aristokratske dame, ki bi bila nameravala napad na carico vdovo.
Varšava, 10. aprila. Ker se oblasti boje 1. majnika izgredov, bo od 23. t. m. nadalje proglašeno po vsem Ruskem Poljskem obležno stanje.
Peterburg, 10. aprila. Gorki je odpotoval iz Moskve na Krim.
Peterburg, 10. aprila. Car je odstavil velikega kneza Dimitrija K o n s t a n-t i n o v i č a od 2. poveljstva gardne kava-lerijske divizije.
Ljubljanski občinski svet
Ob pričetku seje naznanja g župan, da je vsled bolezni odložil mandat občinski svetnik g. dr. G o j m i r Krek.
Občinski svetnik g. inžener Žužek se priglasi za besedo in utemeljuje svoj nujni predlog, naj se pri vseh onih odjemalcih elektrike, ki rabijo 3 do 4 žarnice, vpeljejo takoj elektroštevci. Gosp. ravnatelj Š u b i c govori proti nujnosti. Elektro-števcev ni lahko dobiti in jih je težko preizkusiti. Odločno se izreka proti temu, da bi se uvedli takoj elektroštevci. Sploh je pa že direktorij elektrarne sklenil vpeljati sčasoma povsod elektroštevce,. Obč. svetnik L e n č e govori za^ nujnost Žužkovega predloga. Predlagatelj Žužek omenja, da je približno 200 pavšalistov. Nekateri pavšalisti porabljajo trikrat toliko elektrike, kolikor jim jo gre. Ce bi se pri vseh odjemalcih elektrike vpeljali elektroštevci, bi ne bilo treba nabaviti še enega stroja v elektrarni, ker bi se lahko preskrbela razsvetljava tudi za hotel „Union". Nekateri gospodje občinski svetniki so proti vpeljavi novih elektro-števcev, ker imajo kot pavšalisti dobiček od tega. G. župan graja g. nadinženerja zaradi izraza, češ, da so nekateri obč. svetniki proti elektroštevcem zato, ker imajo od tega dobiček. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena.
Gosp. župan je vprašal g. nadinženerja Žužka, če želi, da se postavi njegov današnji nujni predlog kot samostalni predlog na dnevni red prihodnjev seje.
G. nadinžener Žužek: Gospod župan naj stori, kar hoče.
G. ravnatelj Senekovič poroča © potrebi razširjave električnega omrežja in pa o potrebi enega stroja v mestni elektrani. Pri zgradbi elektrarne se ni mislilo na to, da se bo za vporabe elektrike priglasilo toliko strank. Potreben je četrti stroj za izdelovanje elektrike in položiti se mora tudi no-' napajalni kabel. Nov kabel se bo položil iz elektrarne po Slomškovih in Predil-niških ulicah na Dunajsko cesto do mitnice, kjer bo napajališče Odtod bo položen nadalje kabel po Dunajski cesti, Miklošičevih ulicah do Marijinega trga, kjer se bo pri-klopil že obstoječemu električnemu omrežju. Potrebo nabave novega stroja in pomnožitve omrežja utemeljuje osobito s tem, ker bo novi „Hotel Union" sam potreboval približno 600 žarnic po 16 sveč. Stroj in ostale pri tik line se bodo nabavile za ceno 39.000 K pri tvrdki Ringhofer, ostale potrebščine pa pri tvrdki Siemens & Halske, ki se je prelevila v tvrdko Siemens & Schuckert Werke, kopanje in zidarska dela pa izvrši občina v lastni režiji. Skupni stroški bodo znašali 158.000 K. Stroške bo pokrilo upraviteljstv® elektrarne iz svojih reservnih fondov Dela morajo biti dovršena de 1 novembra. Nasproti mestni občini bo kot splošni podjetnik odgovorna tvrdka Siemens & Schuckert Werke. G. nadinžener z, u ž e k graja način, kako se razširjenje, ki je potrebno, vrši. Ne mine seja, ko bi se ne oddajala kaka dela, Vselej se je še razpisala ofertna razprava pri najmanjših zadevah. To ve naš g. Turk, ki ga imajo sedaj tako na škripcih. Ciovek bi mislil, da se postopa povsod enako. Pri nabavi strojev je bila konkurenca. Prvotno je direktorij nameraval nabaviti stroje pri tvrdki Andritz, ki je tudi svetovna in solidna tvrdka. No končno je tudi tvrdka Ringhofer odnehala Učinek zdrave konkurence je bil ta, da je občina pri nabavi strojev pridobila 9200 K. Kar se pa tiče oddaje električnih del, je bil pri seji direktorija navzoč zastopnik tvrdke Siemens & Schuckert Werke. Ko sem ga prijel, je takoj odnehal s prvotnimi cenami. Govorilo se je, da se razpiše natečaj. Pri zadnji seji direktorija se je pa zopet reklo, da ne dobi noben drug dela kakor tvrdka Siemens & Schuppert Werke. Direktorij je sklenil oddati dela Siemens & Schuckert Werke in le na pritisk je odpustila tvrdka 8800 K. Ce bi se bil razpisal natečaj, bi bila tvrdka še bolj od-jenjala.
Poročevalec Senekovič naglaša,da daje tudi država dela onim podjetnikom, ki so ji po godu. Pri tvrdki Siemens moramo upoštevati, da plačuje za porabo toka električna železnica, ki jo je zgradila ta tvrdka, na leto 37 000 K. Ia to podjetje je pasivno, ker prinaša komaj toliko, da morajo plačevati uslužbence. Končno so bili sprejeti predlogi g ravnatelja Senekovič a.
Dnevne novice.
Predavanja kršč. socialne zveze. V nedeljo je predaval v Smarci o kmečkem vprašanju zlasti z ozirom na novoustanovljen« mlekarne mnogobrojnim poslušalcem dr. Krek. — V Polhovem gradcu je v tamošnjem izobraževalnem društvu ob izredso obili udeležbi govoril dr. Lampe, o zgodovinskem razvoju kmečkega stanu v naši domovini in o potrebi neve gospodarske organizacije.
Sesti shod slovanskih časnikarjev, ki se bo vršil v dneh 14., 15., 16. maja t. 1. v Voloski Opatiji, bo imel sledeči dnevni red : V nedeljo 14. maja ob 10. uri dopoldne otvoritev shoda, ob 12. uri ogledovanje mesta, ob 1. uri banket, ki ga priredi na čast udeležencev shoda občinski zastop mesta Voloske, popoldne poset Opatije, zvečer koncert v »Narodnem domu", pri katerem bode iz prijaznosti sodelovalo dramatiško-godbeno društvo v Voloski in pevsko tamburaško drnštvo »Lovor" v Opatiji ; po koncertu ples. V ponedeljek 15 maja dopoldne nadaljevanje zborovanja, opoldne izlet na posebni ladji hrvaško ogrskega pa-robrodnega društva v Reki ob čarokrasnem hrvaškem primorju, zvanem slovanska riviera, obenem ogled lepega bakarakega zaliva, očarljive Kraljeviče, razkošne kopelji Crkvenice in Novega Vinodola, nakar bo izlet končan v staroslavnem Senju, odkoder zvečer povrat v Volosko. V torek 16. maja obisk Opatije, občni zbor „Osr. zveze slov. časnikarjev", zaključna seja — Oglasi k shodu naj se nemudoma pošljejo reditelju g. F r. H o v o r k i v Pragi, Žitna ul. c 21. Odbor „Osr. zveze slov. časnikarjev" ima zborovanje vsako soboto zvečer v prostorih restavracije Choderovy, in daje informacije e prihodnjem shodu.
Nov mesečnik. Tiskarna uradnega lista (Kleimayer) je natisnila nek droben list, ki so mu dali ime »Blago-v e s t n i k" in ki bo letos izšel v 9 številkah. List je pisan v pozitivno protestantskem duhu, nima nobene znanstvene ali teološke vrednosti in pogreva stare lutersko-ortodoksne fraze o nepotrebnosti dobrih del. Liberalnim prosvetljenim protestantom bo preveč staroversk, našim liberalcem se bo zdel preveč pobožen in sila nepotreben v naši moderni dobi, mi se pa bomo nanj še najmanj ozirali, ker diši po Gustav Adolf-stvu in po Los von Romu. Prva številka je še precej krotka, druge pa bodo najbrž že bolj bojevite. Na prvem mestu prinaša neko puste postno pridigo, potem sledi neka črtica, ki kaže, kako je za izveličanje potrebna zgolj vera v Kristusovo blagovest, tretji članek pa govori o „Domovju". O listu ne bi bilo vredno izgubiti dve besedi, če ga ne bi tiskali v tiskarni, kjer tudi tiskaj« naš uradni list. Sevč, uradni list in Los von Rom se kaj lepo vjemata — to morajo že vedeti gospodje, ki imajo ondi kaj govoriti !
Slovenske učne knjige zelo zanimajo celjsko „Vahtarco". Z ozirom na naš zadnji članek o slovenskem višjem gim naziju trdi, da je zelo zanimivo naše priznanje, da nimamo učnih knjig za višji gimnazij. Kaj hoče iz tega sklepati, nam je popolnoma neumljivo. Morda hočejo sklepati na našo nezmožnost. Kaj takega so samo bedasti ljudje okoli „Vahtarce" zmožni. Ti ljudje ne mislijo niti toliko, kaker naj-priprostejši delavec, ki vč, da mu ni treba orodja, dokler nima dela. Ne vemo pokaj bi si učnih .knjig pripravljali, če učnega zavoda nimamo. Vseučiliški profesor Kranjc je spisal svojo znamenito knjigo o civilnem pravu, koja je še danes vsem avstrijskim Nemcem za podlago njih študij, prvotno v slovenskem jeziku. Kaj nam ta knjiga pomaga, dokler nimamo slovenskega vseučilišča, Dajte nam zavodov, pa boste videli, kako naglo bomo imeli knjige! Pred desetletji tudi nismo imeli knjig za nižji gimna-
zij, ker nismo imeli slovenskih zavodov. Kakor nagi« so se pa isti dovolili, so bile pripravljene tudi knjige. Sploh pa „Vah-tarca" ne pove druzega, kakor to, kar je že •petovano izrekel deželni predsednik baron Hein, kar pa zaradi tega ni nič bolj resnično.
Posebni vlak k Stross-mayerjevemu pogrebu se odpelje iz Zagreba v četrtek ob enajstih ponoči. Kdor se hoče od tu udeležiti pogreba, se mora iz Ljubljane odpeljati v četrtek popoldne s poštnim vlakom ob 2 uri 58 minut.
—	Vojaški pogreb brez godbe.
V Gorici so pokopali ondi umrlega topni čarja Petka iz Logatca brez godbe, ki ni dobila potrebnega povelja.
—	Slovenski izumitelj. Slovenec Ferdinand Vovk iz Pittsburga, Pa., doma iz Gotne vasi pri Novem mestu je izumil aparat, s kojega pomočjo se lahko vsaki voz uličnih železnic, kakor tudi električne vlake, poljubno vstavi in sicer tako mirno, da se v nadalje ne bede nikomur več bati, da bi se v vozu pri vstavljanju stresel ali celo padel Jermena, za katera se moramo sedaj držati, kadar so vozovi pre napolnjeni, bodo potem nepotrebna. Njegovo iznajdbo sedaj praktično preizkuša newyorška Metropolitan Street Railway Co.
—	Nesrečna smrt. Iz Strug nam poročajo, da je v soboto, dne 8. t. m, zgorela gostilničarka Vidmar, po domače Laščanka. Baje je nosila živ pepel iz peči v klet, a pi tem se ji je vnela obleka in jo ožgala do smrti
—	Na Črnučah je imelo tiho nedeljo ob 9. uri zjutraj »Vojaško podporno društvo za ljubljansko ckolico s sedežem na Ježici" sv. mašo, katero je daroval vele-častiti gospod stolni vikarij Luka Smolnikar, ki je v navdušenih besedah nagovoril društvo; pozdravila je društvo tudi blagorodna kumica, velečastna gospica T e-rezija Peterca in gospica Ivana P e č n i k; pevsko društvo »Straža" pa je preskrbelo cerkveno petje; po končanem opravilu je vse društvo z zastavo fotogra-foval gospod Da v. Rovšek.
—	Delna mobilizacija odpravljena ! Doslej so se za manjše vojne operacije (okupacije itd.) mobilizirala posamezna vojna krdela različnih vojnih zborov in le nekaterih letnikov. Zgodilo se je to vedno s tem, da so se razposlali pozivni listki (rumene barve). Sedaj to odpade ter se delna mobilizacija razglasi ravno tako kot splošna, in sicer s tiskanimi razglasi, ki se nabijejo v 24 urah v vseh krajih. Sklicano bo tudi pri delni mobilizaciji vse moštvo dotičnega vojnega okrožja brez izjeme. Morda se izvrši tekom leta kot poizkus taka mobilizacija, zato se ni potreba v takem slučaju razburjati, ker resne se nam baje ni še bati!
—	Izpod Grintovca. Zoper ne-čuveno počenjanje g Lapajneta, učitelja v Cerkljah, so se stariši pritožili na c. kr. dež. šol. svet in zahtevali takojšnjo prestavo, da bi pohujšanje odvrnili od svojih •trok. C kr. dež. šol. svet je zaukazal preiskavo, katero je vodil 22. marca t. 1. g. •kr. šol. nadzornik, ki se je prepričal iz navajanj starišev, da je zahteva opravičena. Seveda je g. okr. šol. nadzornik povabil k preiskavi le nekaj starišev, ki so bili na pritožbi podpisani. Skoda, da ni vseh! Izvedel bi bil še več kot so navedli v pritožbi. Namreč, da je hodil na lov in drevesca sadil, mesto šel v šolo in da je resnično, kako je v šoli zaukazoval, da so se morali otroci slačiti. Radovedni smo kaj bode ukrenil c. kr. dež. šol. svet na pritožbo starišev!? Toliko pa trdimo, da Cerk ljanci ne puste in ne bodo tudi v prihod-njosti trpeli, da bi tak učitelj pohujševal njih otroke. Da ga „Narod" brani, je um-ljivo, ker je — njegov sotrudnik.
—	Na adreso ,,SI. Naroda". „S1. Narod" je poleg raznih liberalnih listov priobčil strašne stvari o nekem samostanu »Dobrega pastirja" v Angersu na Francoskem Ker izvirajo te laži iz lista „Patriot de 1' onest", so po krivici napadene redovnice vložile tožbo proti listu. Ker se je izkazalo, da je bilo vse zlobno izmišljeno, kar je list pisal, je bil obsojen na 200 frankov globe, na petkratno ponovno objavo razsodbe v lastnem redakcijskem delu in še v šestih drugih časopisih, katere tožnik sam določi, in sicer enkrat popolno razsodbo z razlogi, in na 50 frankov globe, ker je zavrnil popravek. — Tako na Francoskem! V Ljubljani se pa bahajo liberalci, da je »Narod" najpoštenejši list, ker ni nikoli obsojen. Njegovo poštenost naj spoznajo na tem, dr ne bo preklical podlosti, ki jih je pisal o omenjenem samostanu.
—	Ponemčevalnice z vladno podporo. V seji proračunskega odseka je protestoval italijanski poslanec Malfatti proti postavki »Pospeševanje nemškega ljudskega šolstva v južni Tirolski", ki znaša 30.000 kron in se uporablja za vzdrževanje
nemških šol v italijanskih občinah. Malfatti je izjavil, da vloži v zbornici predlog, da se ta postavka črta. Toda takih postavk, ki imajo izključno namen, da pospešujejo germanizacijo, je v proračunu precejšnje število. Po šolskem zakonu imajo vzdrževati ljudske šole izključno dežele, in le vadnice na^ učiteljiščih vzdržuje država. V italijanski južni Tirolski in v slovensko-italijanskem Primorju pa nemške ljudske šole vzdržujejo na državne stroške, za katere ne obstoja zakonita potreba, ker bi sicer mogli dotične občine, oziroma dežele prisiliti, da ustanove take šole. Pomisliti je treba, da je Nemcev v južni Tirolski le 2 7, odstotkov, v Primorski 2 7 odstotkov vsega prebivalstva. Ta odstotek prebivalstva more glede svojega števila dati za te šole le majhen del učencev. Za 9142 Nemcev v južni Tirolski vzdržuje država v Trentu gimnazijo s stroškom 69 872 K in ljudsko šolo, v Roveretu nemško vadnico, dva otroška vrtca s skupnim stroškom 102800 kron. — Vsega skupaj potroši država za nemške šole v italijanskem južnem Tirolskem 172.672 K. Mnogo večji so stroški v germanizacijske svrhe v Primorju. Tukaj vzdržuje država za 19.454 Nemcev tri gimnazije in dve realki s skuonim stroškom 489.028 K (Hrvatje in Italijani imajo vsak samo po eno gimnazijo.) V Trstu vzdržuje država nemško meščansko šolo s stroškom 181.460 K, v Pulju in v Opati i (ta poslednja figurira kot del pulj-ske šole) s stroškom 44.743 K, potem pri-pravljalnico s 17 590 K, podpore 8 100 K, pospeševanje nemškega šolstva 8 420 kron. Skupno stane torej germanizacija davkopla čevalce 749 341 K. V germanizacijske svrhe v ljudskih šolah nadalje trošijo v Dalmaciji 13.136 K, v Galiciji 17 544 K. Razen tega izdajejo za germanizacijske srednje šole v čeških mestih Moravske 249 881 K, v Galiciji 206.136 K, tukaj se niti ne omenja Bu-kovine in Kranjske, kjer morajo Nenemci pohajati dvojezične srednje šole. Ako vse te navedene številke seštejemo, potem je razvidno, da znaša proračun za 1. 1905. v ger manizacijske svrhe 1,408.710 kron. Te številke naj bi si nenemški poslanci malo bolje ogledali. Najnujnejše potrebe nenemških narodov iz ozira na slabe finančne razmere odklanjajo, tukaj pa skoro poldrugi milijon kron porabljajo v svrhe, katerih pospeševanje je v dijametralnem nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni.
—	Poizkušeni samoumor. Iz
Gorice poročajo: 20ietna Nežika Glivert iz Konjic, ki s svojimi stariši stanuje v Buko-vici se je po prepiru z bratom ustrelila v trebuh. Smrtnonevarno ranjeno so prepeljali v Gorico.
—	Stavka v Nabrežini je, kakor poročajo nemški listi, končana z delavskim porazom. Baje so delavci dobili le neznatne poboljške.
—	Napad na železniški most. Iz Trsta poročajo, da je bil od italijanske strani nameravan dinamitni atentat na novi železniški most pri Solkanu. Raditega stoji ondi odslej stalna orožniška straža.
—	V Kropi je umrla 80 let stara mati znanih orgljarjev bratov Zupan. Bodi priporočena v blag spomin in molitev!
—	Z Dobovca se nam piše dne 1. t. m.: Dne 25. marca se je pri nas ustanovila Marijina dekliška družba. Pri slovesnem sprejemu je bilo 38 deklet. — Včeraj smo pokopali utopljenca. Mislijo, da je bil vulgo „Vrtaški Gašpar" iz Konj-ščice. Revež je jad imel „ta kratkega".
—	Iz St. Janža na Dolenjskem se nam poroča: Veliko dobrega vina se je izvozilo do sedaj na postaji Zidani most-Sevnica. Dobiti ga je še za razne cene od 15—20 kr. liter na zgoraj imenovani postaji postavljeno. Torej: Kupci, pridite v hram, pokusit vino tam, pa dobre volje biti, par kozarcev izpiti!
—	Židovska nesramnost. Po
ljubljanski okolici vsiljujejo baje agenti takozvane »Povesti za ljudstvo", najnovejši čas roman »Strah na sokolskem gradu", založene po dunajski knjigarni Jožefa^ Ru-binsteina. Poleg opolzle vsebine se kaže židovska duša zlasti v tem, da kot nagrado naročnikom obeta sliki Srca Jezusovega in Marijinega in molitvenik Srca Jezusovega. Ce bi ne hoteli protestovati proti vsebini, odločno protestujemo proti židovski nesramnosti, da vlači najsvetejše v blato nenrav nosti. Naj bi se vsestransko ljudstvo opozorilo na to. Ker oblasti ne varujejo verskega čuvstva, varujmo ga sami; tudi tukaj velja : Samopomoč ! Kam pridemo po tej poti nesramnega tiska? Glede omenjenih povesti piše „Kath. Vereinsblatt" : ^Knjigarne I. Rubinstein, Daberlov in Fischer na Dunaju spravljajo s svojimi romani in opolzlimi povestmi ljudstvo v neumnost m nenravnost". Proč torej s to umazanostjo!
Štajerske noulce.
š Velik ogenj. V vasi Sešice v celjski okolici je popolnoma pogorelo 3 5 poslopij Veter je bil tako silen, da ognjegasci niso mogli gasiti. Zažgal je neki otrok.
š Pogorela je papirnica Diamant v Brucku na Muri.
š Boj med trgovci in pomočniki. V nedeljo so imeli trgovci z mešanim blagom protestni shod proti razširjenju nedeljskega počitka. Na shodu je nastal pretep med trgovci in trgovskimi pomočniki Veliko vlogo so igrali vrčki in palice. Trgovskemu pomočniku Witflerju so razbili črepinjo. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico.
Ljubljanske noulce.
lj Tuji častniki v Ljubljani.
J u t r i , d n e 1 2. t. mes, pride na svojem jahalnem distančnem potovanju večje število višjih častnikov varaž-dinske brigadne častniške š o 1 e v Ljubljano Prihod je določen okrog 12. ure dopoldne, skoro gotovo po državni cesti z Gorenjskega, vendar pa čas in kraj nista še natančno določena. K vsprejemu jaha jim nasproti večje število častnikov ljubljanske garnizije.
lj S shoda opozicije se nam še poroča : G Zaje je v svojem govoru še povdarjal : Zadnji čas je, da se vržejo tisti občinski svetniki, ki ne zastopajo samo svojih časti, marveč hočejo direktnih koristi pri mestni občini s .furami" i. t. d. V občinskem svetu je tudi več gospodov,
0	katerih se ne sliši besedice. Take treba pomesti Kimovcev ne potrebujemo. Tudi ta govornik je poudarjal, da je narodno naprednega mišlenja, da pa iz tega ne sledi, da bi moral voliti tiste, ki jih priporoča par, oziroma en sam gospod. Temu se je treba upreti z vso silo. Ako se tem gospodom kdo postavi po koncu pravijo, ta je že pod črno suknjo. Sedaj tudi u p i -jejo, češ, da se zbiramo zakotno
1	n d a n a s v 1 a d a č r n a suknja. To ni res. Mi se zbiramo javno, mi samo nismo zadovoljni s komando narodno nap red stranke. Mi hočemo, da pridejo v občinski svet obrtniki iz naše srede ki bodo res zastopali naše koristi. (Odobravanje.) Sedaj pravijo gospodje, ki sede v odboru narodno napredne stranke, „češ, saj imate obrtniki dovolj zastopnikov v občinskem svetu. To je res, da so obrtniki v občinskem svetu, a kaj nam to koristi, ko so tako mirni, da se od njih nikdar niti besedice ne sliši. Govnrnik je nato slikal draginjo v našem mestu in da ravno v tem oziru nikdo v občinskem svetu ničesar ne stori. Končno je priporočal gg. J Kalana in Mačka kandidatoma ter poživljal navzoče, naj se združijo za ta dva kandidata ter poudarjal, da se podajmo z vso odločnostjo v boj, akoravno smo narodno napredne stranke in sicer toliko časa, da pelje ta boj do zmage. (Odobravanje.) Nato je spregovoril g. predsednik ; poudarjal je, da je tudi on narodno naprednega mišljenja, vendar soglaša popolnoma z g. predgovor nikom. Smešno se njemu zdi, ako narodno napredna stranka sedaj izzivlje svoje somišljenike. Gre se samo proti enemu možu in pa proti tistim, ki so kandidatje, pa jih mi ne poznamo. Govornik je poudarjal, da smo prišli v Ljubljani že tako daleč, d a te p o k 1 i če j o k z e 1 e n i m i z i in da se ti grozi zdržavnim pravd-nikom, ako le imenuješ kako azi-atsko ime. Nadalje je govornik mnenja, da vsak prepričan volivec itak ve, kaj ima voliti; seveda, ke-dor nima prepričanja, tega treba omehčati z golažem. Tudi je naglašal, da „N a r o d" žuga; a tega žuganja se ne smemo ustrašiti, akoravno smo naprednega mišljenja. Nato je prebral kandidate napredne stranke; imenoval vse gg. kandidate, edino imena g. T u r k a ni navedel češ, to je aziatsko ime in takih imen on ne imenuje. Priporočal je namesto tega g. Jerneja Kalana, namesto g. K e j -ž a r j a , katerega ne poznamo pa gospoda Mačka. Govoril je še g. Zajec, češ, kako pridemo obrtniki do tega, da moramo voliti uradnika, ko jih je v občin, svetu že itak dovolj. G. B i z j a k je predlagal, naj se namesto g. Prosenca postavi za kandidata g. Zajca. G. Z a j e c je izjavil, da mu njegove razmere nikakor ne dopuščajo prevzeti to častno mesto, on da bo stal vedno na strani obrtnikov. Kandidaturi gg. J. Kalana in Mačka sta se z odobravanjem odobrili. Predsednik je končno poživljal navzoče k agitaciji in končnem
i uspehu in zaključil zborovanje.
lj Predavanje bo danes v »Zvezi-i nih" prostorih, Šelenburgove uliee štev. 6, ! II. nadstropje, ob pol osmi uri zvečer. Pre-1 daval bo dr. K r e k.
lj Grozna nesreča. Danes zjutraj . je prišel, po Karolinški cesti 1871. leta v Gornjem Tuhinju rojeni vrtnarski pomočnik Jožef Hribar. Pred policijsko straž-
nico je Hribar omedlel in je padel V istem trenotku je pa prišla mimo pogorska baterija. Ena mula se je ustrašila električnega voza, odskočila je na tratoar in udarila Hribarja na sence. Ponesrečenca s» prenesli v policijsko stražnico, k|er jo kmalu nato umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Smrtna kosa. Umrla je v bolnišnici S''proga tovarnarja g. Frana Pevca gospa Hcdvika P e v c. — Na Opekarski cesti štev. 10 je umrla vrtnarjeva soproga Zofija Verovšek.
lj V široki s»et jo je popihal bivši železniški uslužbenec Lan Galjot s svojo ženo, ki je bil pred nekaj časom odpuščen, ker je hotel odpeljati neko dekle V stanovanju se je našlo pisme, v katerem Galjot svojim upnikom naznanja, da je šel iskat sreče v široki svet.
lj Društvo ,Pripravniški dom'
bo imelo v nedeljo, dne 16. t. mes., ob pol 11. uri dopoldne občni zbor v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi	odbor.
lj Občni zbor I. IjublJ. delavskega konsumnega društva v Ljubljani. V nedelje dopoldne ob pol 10 uri se je vršil občni zbor I. ljublj. delav. konsum. društva v društvenih prostorih. — Predsednik Bahar Val je otvoril zborovanje s pozdravom navzočih članov. Tajnik g. Pli-beršek je podal nato poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Novih članov je pristopilo 292, tako, da je štelo društvo ob novem letu 583 članov. Iz blagajniko-vega poročila je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 123 472 K 35 v., stroškov pa 118 290 K 03 vin. Čisti dobiček znaša 4634 K 01 vin., ki se porazdeli kot rezervni zaklad, obresti od deležev in kot dividenda od prodanega blaga. Rač. zaključek se na predlog gosp. Krstnika soglasno odobri. — Iz odbora so izstopili v smislu pravil 3 člani, odpovedali 4 člani, tako, da je bilo treba voliti 7 odbornikov. Izvoljeni so bili: Alojzij Čatar, Golmajer Jakob, Levenc J., Zaje Josip, Kecmur Alojzij, Tomažič Ivan in Jos. Gostinčar; za namest nike Iv. Jakopič, Čebular in Kostanjevac. V nadziralni odbor je bil voljen Ivan Zore, za namestnike Ivan Vrhove, Leopold Lovš in Franc Bučar. — Občni zb»r je pritrdil tudi misli, nastaviti v društvu knjigovodjo, ki bi obenem vodil med dnevom društvene posle. Ker se ni pri raznoterostih nihče oglasil k besedi je predsednik Bahar zaključil zborovanje zahvaljujoč se članom za vstrajnost in vzorni red pri zborovanju. Omeniti je še, da se je poleg drugih zaslužnih odbornikov odločno odpovedal zopetni izvolitvi g Bahar. Z ozirom na njega požrtovalno skrb za društvo, je občni zbor z obžalovanjem vzel ta njegov sklep na znanje, celimo mu pač vsi, da se kmalo odpočije m pozdravi, da bode pri prihodnjem obč zboru zopet v položaju vstopiti v odborništvo Odbor se je v seji dne 3. t. m sestavil takole: Jos. Gostinčar, načelnik; Alojzij Čatar, nač. namestnik; Alojzij K o cm ur, tajnik; Jos. Levenc, tajnika namestnik; Jos. Zaje, blagajnik; Jernej Podbevšek, blag. namest.; Alojzij Z a j c in Jak. Golmajer, skladiščarja; Ivan Tomažič, kletar.
Razne stvari.
Najnovejše.
Nova iznajdba. Kipar France < schini je izumil način, s katerim se apneni ; kamen učvrsti, da postane kakor trdi mramor.
Stavka trgovskih pomeni j k o v je v Lincu.
Bolgarski knez Ferdinand pride danes v Rim.
Z grofico Montignozo se saški dvor ni sporazumel, ker se je gr< fica premislila in princezinje Monike noče izročiti.
Bebel bogat dedič. Pravda o zapuščini nemškega nadporočnika Koll-manna, ki je soc. demokraškemu voditelju Beblu zapustil 800.000 mark, je končana na korist Bebla.
Osemkrat dvojčke je imela sedaj 65 let stara s< proga Viljema Bradlega v Charltonu v državi fova.
Mačka v službi inkvizicije.
V Perziji služi mačka za inkvizicijsko sred stvo. Zločincu, ki ga hočejo prisiliti, da prizna svoj zločin, privežejo mačka na goli hrbet. Nato prično neusmiljeno tolči po mački, ki se maščuje za svoje bolečin« nad onim, na čegar hrbtu sedi, grize ga in praska, kar more. čez nekaj časa prašajo zločinca, če se priznava krivega. Ako taji še naprej, se grozna procedura zopet ponovi, dokler krivec ne prizna kar zahtevajo od njega. Skoro nihče se ne more ustavljati temu mučenju ter se rajši podvrže kazni za resnični, ali samo zamišljeni zločin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 11. aprila. Politično društvo „Edinost" je izdalo oklic, v katerem poziva za nabiranje doneskov za Nabergojev spomenik.
Dunaj, 11. aprila. V včerajšnji seji drž. zboru je italijanski poslanec Malfatti vprašal predsednika drž. zbora če hoče izročiti vladno predlogo brez prvega branja proračunskemu odseku. Predsednik je odgovoril da to ne more storiti, ker so došli ugovori.
Dunaj. 11. aprila. Danes je bil grof Sternberg na Penižkovo tožbo obsojen na 1000 K globe, ozir. 14 dni zapora. Sodnik je izjavil, da hodnik drž. zbora ni kraj, ki bi zahtevaj posebnega spoštovanja. Vsled tega bo danes v drž. zboru interpeliral poslanec Syl»ester.
Dunaj, 11- aprjla. Vlada je danes predložila zakon o kongrui. Ker so socialni demokratje ugovarjali, da bi zakon prišel brez prvega branja v odsek, bo postavljen kot četrta točka na dnevni red.
Dunaj, 11. aprila (K. u.) V današnji seji zbornice so odgovarjali ministri na razne interpelacije. Nato je zbornica nada ljevala razpravo o voj. pripregah.
Dunaj, 11. aprila. Dr. S u s t e r š i č in tovariši so danes v državnem zboru in-terpelirali o vpokojenju ravnatelja L a p a j-n e t a v Krškem. Poslanec P o v š e je v poljedelskem ministrstvu izposloval, da kmetom, ki trpe na nedostajanju krme za živino, vlada plača tovornino in da dobe tudi znižane cene.
Dunaj, 11. aprila. Poslanec Povše je danes v drž. zboru vložil nujni predlog, naj se rek za davčne olajšave povodom potresa v Ljubljani in na Kranjskem podaljša. Predlog bo rešen še v današnji seji.
Dunaj, 11. aprila. Italijani so danes hoteli pričeti radi vseučiliškega vprašanja z obstrukcijo in so šele odnehali c d svoje namere, ko se jim je zagotovilo, da pride vladna predloga na dnevni red med 3. do 17. majem. Takrat bodo razne stranke nastopile s svojimi vseučiliškimi zahtevami in tudi Slovenci.
Dunaj, 11. aprila. Dnevni red državnega zbora po Veliki noči je naslednji: carinski tarif, krošnjarstvo, italijanska fakulteta v Roveredu, kongrua.
Dunaj, 11. aprila. Ogrska kriza je vedno resnejša. Krona noče ugoditi Maža-rom glede poveljnega jezika in je pripravljena, privoliti le zahtevam glede vojaških zastav in da bo polkovni jezik v vseh pol-; kih na Ogrskem mažaiski. V opoziciji pre-| vladuje vedno bolj radikalno krilo.
Dunaj, 11. aprila. Vse vesti o odstopu cesaria so neresnične.
Carigrad, 11. aprila. Velika grška
j vstaška četa je napadla neko vas, jo zažgala in pomorila 100 oseb. Tja so šli pre-iskavat zastopniki velevlasti.
London, 11. aprila. Japonsko bro-; dovje se vedno bolj umika in vabi Japonce i za seboj. Pred koncem tedna ni pričakovati bitke, ki se skoro gotovo ne bo vršila : prej, predno ne da rusko brodovje Japoncem priložnosti, napasti jih pri Formozi. Vest, da baltiško brodovje, ko je plulo mimo Singapore ni bilo popolno in da je manjkalo nekaj ladij ni bila Jresnična in je bila razširjena le z namenom, da premoti Toga.
HVeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
i ™
i
i ii
Čfl! opazovanja
Htanje barometra t mm
Temperatura
po Celzija
Vetrori
9. zveč. I 733 1
7. zjutr. 2. pop.
729 2 727 4
+8 7 i brezvetr.
+9 2 1
-j-10'6 ! sl szah.
Nebo
obl.
dež
0 0
Srednja včerajšnja temp. +8 3°, norm. +8 7°.
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, soli in doma
je izšlu in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© a n o i
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti fi^^^pa®) 1° vin več. S^^^^S)
Izšlo je tudi ,,Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodajalni „KntoIi§keea tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino!
„Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov.
Regina coeli!
za mešan zbor z orgijami ali orkastrom zložil Ign. Hladnik op. 49. Cena partituri 1 K instrumentalni glasovi v prepisu 3 K.
V Kat. bukvami in Schwentnerju v Ljubljani i« pri skladatelju v Novem mestu.
7:-3 2-1
Išče se začasna
poštno upraviteljicn.
Stanovanje In hrana brezplačno.
Plačo po dogovoru. Nastopi se takoj.
Sv. Jurij v Slov. goricah.
prane Krajnc.
731 3—1
677 3-3	| • ||
Mena prodajalka
želi takoj nastopiti službo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti na znanje!
Prva izvirna slovenska spevoigra
»Letni časi"
je v tisku in zagleda kmalu
luč sveta. 0OOOOO
629 4-3
Gospodična O
vajena že nekoliko trgovine,
zmožna nemščine v govoru in
pisavi ter izurjena tudi v šivanju,
išče enake službe.
Naslov: 1.1. št. 110, poste restante Sp. Šiška pri Ljubljani. 821 3-1
Izurjeni, samski
premoM
(Kohlenhauer), 728 3—2
ki so že delali na strmih, slabejših odrih (Flotzen), bili že eno leto samostojni kopači ter so zmožni nekoliko nemščine, dobč delo pri
Koblenbergbau der Geu/erkschaft Marienstein, P. Schaftlach, Obetan.
Letošnje orehe
z belimi jedrci razpošilja franko na vsako postajo na Koroško, Štajersko, Primorsko in Kranjsko po 14 gld 100 kg. franko na vsako pošto 5 kg. gld. 1.10 proti povzetju.
1-2 Franc Bleiweiss
Pošta Medija, Izlake pri Zagorju.
729
Razglas
Dne 13. t. m. dopoldne se bo vršila na Dunajski cesti šf. 19
(Mediatova hiša) II. nadstropje
prostovoljna javna dražba
v zapuščino po zamrlem gospodu Ivanu Vavru, c. kr. gimn. profesorju v pokoju spadajočih premičnin kakor sobne oprave, obleke, perila itd. in nekaj dragocenosti.
Ljubljana, dne 9. aprila 1905.
Dr. Franz Vok,
c. kr. notar kot sodni komisar.
730
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
0tkrčem>VBHgthovemu »a! Izborni vnetju ledvic, katarom
—t-- v grlu in krhlju, v želodcu zdravilni Tn črevih, diatezi, zaprtju,
nčinki! 679b l-i boleznih na jetrih itd.
Ernest Hammerschinidta nasledniki
|T\adile Vtfufscher * K
trgovina železnin in kovin,
------ Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga
Nizke cene!