tl- jVW** ,\ teiižmtf. It i, •Irate. T»i»t«r M. IK, cmU •• nahaja t *b&M ; »Ud Si. t, : im*. M. imOm.ll. L ■ : ».-* >\< ■ s [AmiHimnaMninn J Pesamemn St er, K a | .TiBOB* iih^ii W»k a»t ^ J oddclje in prazufkoT, eb 18. or, «*; "»'Umora naslednjog« dne ter «t. J , raesečno do pošti li 20-—, u is, m ■ TAmatvA TT AA< __j_ . PJJJ^0 K 40-—, d e stavljen na doi | a \ » 22’—,prejem»u v upravi X 20*—, »■•V Insmti po Uo^ovoru, ■ * ' ■ J »aroSt npravi -TABORA*. ■ ■ MARIBOR, Jurčičeva ulica »ter# i. ■ Utor III. Maribor, četrtak 23. februarja 1922. Številka: 44. Slovenski blok, iVse nasprotno časopisje brez rapli-® > °d »Straže« preko »Napreja« do * Jugoslavije« je sprejelo klic dr. Ki* kavča po koncentraciji naprednih slo-'ronskih sil navidez z nasmehom in o-to&loivaženjem; da pa navidezen na-®mc'n ia to omalovaževanje ni pristno, *Sf!K803110 krinka, s katero hoče . i sferah’ pred to koncentracijo, ki •tti le prazna fraza, ampak beseda, ki Ostaja že meso in kri, dokazuje najno-|Ve3sa akcija narodnosocijalistične »Ju »Osiavije«, akcija za ustanovitev — ^venskega bloka. Gotov del našega 1 *ma nekdaj čudno opičjo astnost, da rad oponaša druge, bodisi i^ijateljo ali nasprotnike. Tako so kle-1 ailci pograbili sokolsko idejo ter si Po opičje prikrojili iz nje svoje Orle, so idejo Ciril-Metodove družbe JfF SMpnavili svojo Slovensko Stražo Narodni socijalisti so se n^lišpali Prebarvanim perjem socijalnih de-vratov itd. Zato se prav nič ne eu-če jih n jihova opičja lastnost sili ®clai> da pričiio oponašati Hrvate ter £®°vati po njihovem vzorcu nekak “»venski blok. .. Ne pečali bi se s to zadevo, če bi z& "j° tičalo nekaj važnejšega, nekaj nago javnost bolj važnega nego je ^11U-1Q oponašanje Hrvatov. Hrvatje u 9®novali svoj blok iz zaslepljenega r^^-Soškega pravašt.va, da očuvajo z ^govo' pomočjo »individualnost hrvaš a. naroda in njegove kulture« pred ■ondstienimi balkamci« Srbi Janci. —ski blok pa, kakor priznava » Ju-5®^avija,« sama, ne poganja svojih ko-iz kake želje po obrambi eloven-® in dividn alnosti, ampak iz čisto Petjih vzrokov, iz mržnje proti demo-/^tam, ali bolje in odkritosrčneje podano — iz strahn pred demokrati. 'p*vorimo jasno: Narodna socijalistič-stranka se ruši dan za dnem bolj. ki so se dali spočetka zapeljati od 3e®ega zvenečih besed polnega pro-5yaina uvidevajo dan za dnem bolj, da bili prevarani, da so nasedli dema- - gom in koritarjem, ki so ustanovili *°vo stranko ne iz resnične notranje jpj^obe, ampak iz želje po slavi vodi-gjfev* županov, poslancev in ministrov jo zopet zapuščajo ter se vračajo ■J5™®} res napredni, stvarni in resni J^anki — k demokratom. To vračanje v 3e pričelo že poprej, po dr. Kukov« v vem shodu v Središču in teinu slede-shodih po raznih krajih naše ožje aoviue, pa zavzema vedno večji ob-To se opaža predvsem tudi že v anboru, katerega so smatrali narod-. 1 foeijaliisiti še nedavno za svojo naj« ^ ponejgo trdnjavo, Dr. Kukovčeva ak-*3a za koncentrcijo naprednih sil to-raste v klasje in bo v doglednem J*} rodila sijajen uspeh. Ta uspeh de-°kraitov pa bo pomenil za narodne ^ijaliste, pa tudi za klerikalce, socialiste itd. znatno izgubo na sedanji 7*°0i. Kor je mod to skupino narodno-~°Rijaiistiena stranka najšibkejša in deserterji njihovih dosedanjih’ pri-ta£eV v demokratski tabor tudi naj-teviiiaejši, je naravno, da ee ta stranki1 Najbolj' boji dr. Kukovčeve koncen-_ Racijo ter jo skuša paralalizirati z somi mogočimi sredstvi, ki im ne po-jo veliko. Radi tega je treba narj-1 krepkejše sredstvo in to sredstvo ‘p J bi bil Slovenski blok. Narodni so-'Jolisti si ta blok’ predstavljaj talco, j*1 bi BG jMlružilo klerikalna, soeijalno-^laokraitaka, sama 4rka-«. * Poljske, 'Grčije, Romunije, Kraljevino SHS iin Češkoslovaške — zajamči nedotakljivost njihovih meja. Danes je ta ailijanea -vsaj med tremi državami gotova stvar.« Talce Jcmescu se ni nikdar odreikel 'prvotnemu načrtu. _ V dobrem spominu je njegovo vztrajno snubljenje Poljake- Nobena skrivnost ni, kako je lani vplival na Pašiča, da bi vlada kraljevino SHS_ v zvezi, z Eu-nnunajo ublažila odklanjajoče stališče. Češkoslovaške nasproti Grčiji, »zlasti ker stoji pred sprejetjem trgovinske pogodbe z Grčijo.« Vendar pa lani, Ko je mala antanta oila prisiljena, da preskuša svojo moč v sporu z Madžarsko, ni bilo priložnosti za ugibanje o njenem razširjenju, tudi nepričakovana politična izpre-memba na Grškem jo ovirala vsak korak v tej smeri. Medtem se je v procesu združevanja, M je seveda počasen in povrli tega odvisen od slučajnosti in trenutnih pptreb, zmeraj bol j po-ljavljala razlika med neposvednjimi interesi srednje Evrope in Bdlkana. Celo v takih vprašanjih, kot so principi »izpolnitev mirovnih pogodb« in »za-eiguranje nedotakljivost meja.« To, kar vidimo rasti na Balkanu, je tedaj naravno. Tri tapiošnje države, izmed katerih ste dve članici male antante, se cenijo medsebojno in obnavljajo svojo stare zveze. Srbslco-grška pogodba z dne 19. maja 1913 še traja in če ne bo v novembru t. 1. odpovedana, ostane v smislu člena 10. še eno leto veljavna. Dopolnilno rumumsko-jugoslovansko pogodbo je podpisal nedavno v Beogradu general Christesou in za podobno, če ne širjo zvezo, je v Bukarešti pripravljal tla gršiki general Dusmanis. Nobena teh pogodb ne more zasledovati osvojevailnh ciljev. Nobena pa itudi ne presega Balkana. V celoti pa pomenijo poskus, da bi s© balkanska sveža obnovila po bukareškom miru, Seveda v mnogo svobodnejši obliki. V £em omejenem krogu se bodo pogodbe [gibale tudi v bodoče. S svojim zunanjim znamenjem »Balkan balkanskim narodom« si bodo njihovi prijatelji poskušali pridobiti novega rumunskega premierja, ki je znano, da ni bil nikdar (poseben prijatelj male antante, to pa deloma vsled svojega osebnega odpora 'proti Take Jonescu, deloma pa, ker je potreboval za vodilno agitacijo strah pred panslavizmom. Grška ne prikriva svojega zanimanja za novo balkansko zvezo. Stopa pa po timu, ki sita ga zgaziila že dva druga družabnika- Vsekakor je za zunanjo politiko sodobnega režima v Atenah anačLlno dovolj, da se obrača K svojim sosedam šele tedaj, ko ni mogel niti v Mali Aziji niti na zapadu zbrisati [Vprašanja, Vendar pa ga tudi to ne bo Nekaj o klubih. Klub je društvo, čigar elani imajo make pravice in dolžnosti. Klubi so morali obstojati že v starili grških' in rimskih časih, zakaj omenjajo jih v svojih spisih že stari grški in latinski pisatelji, kakor n. pr. Aristotel, Cice-ron, Plutarh in drugi. / :/ - Početck modemih klubov _ pa je Iskati v londonskih gostilnah in _ kavarnah. Prvi znamenitejši londonski Muh je bil tisti, čigar člani so bili Shakespeare, Fletcber. Raleigh, Beau-mont in drugi tedanji znameniti literati in pisatelji. Sestajali so se v gostilni »Mermaid Tavern« na. Bread Streetu v Londonu. Vsak' stan je polagoma jel ustanavljali klube. Slovstveniki so imeli svojega, umetniki svojega, igralci Svojega, trgovci svojega itd. Da Uidi političnih lelubov ni manjkalo, ni treba še posebej poudarjati. Okoli 1- 1815., torej takoj po 'dokončanju Napoleonovih .vojn, so vpeljali v klube tudi restavracijo ali obednice. Mnogi časniki so bili namreč odpuščeni iz službe, vsled česar so imeli polovico manj dohodkov, pa so jeli misliti, kako bi izhajali ceneje. To jim je rodilo misel, da se da v klubih živeti mnogo ceneje, kakor pa če hodijo je-*ii v -javne hotele in gostilne. V Londonu je bilo potom čedalje .eč klubov, in sicer čisto družabnih, deloma družabnih in. d«1»olitič- moglo odstraniti, da, ne more zagotoviti Grčiji njenih evropskih meja. Kolikor je na pr. znan obseg dopolnilne rumunsko-jugoslovamske pogodbe, se pogodba tiče ohranitve trianonske in neulliske mirovne pogodbe. Sevroš-' ke pogodbe ni ratificirala nobena država, pa je skoraj izključeno, da bi mogla Grčija definitivno pokopati bolgarske nadeje na dohod k Egejskemu morju in turške aspiracije na vzhodno Trači jo. In mala antanta? Grčija se ji je precej približala in to bo znatno vplivalo na njen bodoči razvoj. Mala antanta pa M mogla prevzeti 'jamstvo za grške meje šele potem, ko se bodo izravnavale vse komponedte vzhodnega vprašanja. Ne iz strahu pred spontano obrambo skupnih interesov med Turčijo, Bolgarijo in sovjetsko Rusijo, kakor si je skonstruiral »Temps«, marveč zato, da lahko stoji in se razvija na realni podlagi splošno priznanih držav im jasnih, nespornih načel. Tudi v Atenah čutijo, da sorodstvo vladarjev in emakotežnbst krajevnih interesov še vedno ni zadosten pogoj za širje zveze, iz katerih bi vzrasla zdravejša bodočnost nove Evrope. Pri tem se pa Grčija mora otresti upanja, da bi s tem prvim korakom iz dozdajšnje izoliranosti lahko koristila svojim trenutnim, ožjim interesom. Vendar je pa njen direkten vstop v malo antanto še daleč v ozadju in treba bo preje odstraniti marsikatero oviro in negotovost — ki eo večinoma na grški strani. Niti Belgrad niti Bukarešta ji no moreta odpirati naročja in seveda tudi ne Praga. rt. K.:' Vzroki slabega napredka na srednjih šolah. Šolska ravnateljstva so navedla Kot krivdo slabega napredovanja na srednjih šolah vojne posledice, slabšo pripravo in predizobrazbo učencev, slabe materijelne razmere, nemočnost higi-jenionega nadzorovanje stanovanj, ne-možnost starišev, izbirati stanovanja, torej bivanje otrok v nezdravih prostorih', nemožnost pridnega in rednega učenja pri mnogih dijakih, ki se vozijo vsak dan domov, nepavoljno in nezadostno hrano, prenapolnjen je nižjih' razredov, pomanjkanje knjig in drugih' učnih pripomočkov, preobilno predmetov v nižjih razredih1, premalo zavedanje važnosti stikov -starišev s šolo itd. V črno je zadel tudi gim. rov. v Ptuju. Njegovi vzroki so vredni uva zevanja in so jasen dokaz, dh je mož na svojem, mestu. Na njegov poziv si dovoljujem opozoriti še na te-le nedo-statke- nili, literarnih, glasbenih, umetniških', atletičnih in športnih. Iz Anglije so priseljenci zanesli klube tudi v Združene države, kjer so se jeli pojavljati koncem osemnajstega stoletja. Nekaj jih obstoja še sedaj iz tedanjih časov, kakor n. pr. Hobo-ken Turtle Club, ki je bil ustanovljen 1. 1787., ne\vyorški Union Club, ki' so ga ustanovili 1. 1886., itd. V vseh’ teh' klubih jo'število članov omejeno. Člani so ponavadi moški. Ali po nemškem vzorcu so jeli pripuščati polagoma tudi ženske v klube. To seveda pod pogojem, da so moški ob gotovih urah sami. Moderni klubi so se iz Londona, razšli: li po celem svetu. In tako imajo v vsaki deželi svoje posebne značilnosti. V francoskem klubu mora vsak novinec prositi klubovo vodstvo, da ga predstavi Klubovkn članom. Če bi ne storil tega, bi mu članstvo hudo zamerilo. Na Angleškem pa ni v navadi. Gotove razlike so tudi med .angleškimi in. ameriškimi klubi. V ameriških je več družabnosti kakor v angleških. Pa tudi ideali klubskega življenja eo v teh dveh deželah različni. — Angleži so ustanavljali klubo iz ekonomičnih' ali gospodarskih ozirov. ’A-meričani pa iz družabnih in političnih. Vsa ameriška družabnost izhaja iz klubov. Vse politične smernice javnega ameriškega življenja izhajajo iz klubov. Zato smelo trdimo, da je veličina Združenih držav v političnih, tr- 1 R« ___________ Kdo so varuhi oz. reditelji naŠili dijakov. in dijakinj? Velika večina teh je za ta odgovornosti, poln posel sploh nesposobna. Dijaki dobivajo če že ne premalo pa neprimerno hrano, torej že telo ne pride na svoj račun, a v veliko slabšem položaju je za vse dobro kakor hudo dovzetna dijakova duša. Takemu dijaku manjka tako potrebnega nadzorstva in potrebne vzgoje. Ob 12. uri pride fant domu,, po obedu pa že na potepanje. Nikdo se ne briga zanj, ker tega ne zna, ali je naloga narejena oz. naučena, ali ima svoje reči v redu ali se vedo dostojno itd. Posledice v takih neugodnih razmerah živečega dijaka so nezadovoljni telesni in duševni u-spehi. Ako stariši ne uvidijo, da ni vse ono, kje da stanuje njihov otrok, naj pa se zato pobrigajo ravnateljstva, profesorji itd. in ne bo se zgodilo več, da bi imeli pedmesitni krčmarji tri do štiri dijake, kateri po zimi izdelujejo svoje naloge in se učijo v gostilniških prostorih zraven pijanih gostov. Ali je to vzgoja? Merodajni faktorji naj skr-be, da se spravi dijake v dijaške dome, kjer dobe primerno telesno in duševno hrano. Ako to radi pomanjkajočih prostorov ni mogoče, naj gori imenovani činiitelji skrbe, da pridejo otroci v boljše hiše, na pr. k vpokojenim ali aktivnim uradnikom, učiteljem, profesorjem itd-, torej/k ljudem, ki eo zmožni nadzorovati dijake tudi glede pouka, in ki jim bodo v vsakem oziru lep vzgled. Kaj pomaga sitarišem, ako prihranijo mesečno 509—1000 K, otrok pa mora radi nepovoljnih uspehov ponavljati ali sploh prekiniti študiranje in postane povrh še moralno popačen in za navadno delo nesposoben. Kosem študiral jaiz, so razredniki in dragi profesorji imspieirali naša stanovanja, Naenkrat, tudi' po 21. uri, je stal profesor med durmi ter se prepričal o našem dejanju in nehanju. Gorje dijaku,'ki ne bi bil doma ob 21. uri, ali ki je kadil, ali bil zasačen v slabi to-varšiji! Krivi slabih1 uspehov so, pa tupa-tam tudi nekateri profesorji, ki četudi spoštovanja vredni učenjaki, ne spadajo v nižje razrede. Ne zpajo se gibati v otroškem duševnem obzorju, ne znajo podati svoje tvarine v za do-tično učno stopnjo primerni obliki, prezirajoč vsak nazioren pouk. Imeli smo profesorje, ki je prinašal v razred debelo knjigo. Dijaki smo čiltali drug za drugim knjigo, profesor pa časnike in prihodnjo uro je že skušal čitano £Bov. Kdor je imel dober spomin, je odgovarjal, dragi pa so dobili petke. Dalje pa so dogodecelo čeprav bolj redko, slučaji da se godi dijakom slabo, ako so njihovi očetje pristašši druge politične stranke! Profesor bodi govskiK in družabnih ozirov zrastlana podlagi tozadevnih klubov. Mačje, ki so ustanovili imenitne angleške klube, so bili ali brez dela, ali pa le deloma zaposleni — Klub jim je bil torej Kraj, kjer so mogli živeti ali pa A'saj prebiti' večino svojega prostega časa. Ameriške Klube so ustanovili možje, ki so bili premožni dn zaposleni, v svrho družabnega razvedrila. Ameriški klubi so izpočetKa sesito-jali navadno iz dveh ali treh sob, kjer so se mogli razni podjetniki, trgovci, uradniki in dragi taki ljudje shajati izven poslovnih' ur na razgovor in pomenek., Iz tega skromnega početlca so potem zrastle velikanske Mubslte palače s knjižnico, restavracijo, igralnico, Kopališči in z dragimi udobnostmi razkošnega življenja. Sedaij pa se angleški in ameriški klubi čedaljebolj izenačujejo. Angleški uvajajo spiošnast in družabnost, ameriški pa postajajo mnogim brezdelnim ljudem zaiekališoe z ozirom na družabnost in cenejše življenje. Glede na postavhoet ali zakonitost je klub lahko inkorporiran ali pa ne-inkorporiram. Ali bistveno je K njegovemu značaju, da ni ustanovljen v •Icupčijske in dobičkarske svrlie. Družabni klubi niso bili i^očetKa inkorporirani. Ena oseba jo dala klubu svojo posestvo na razpolago. Klubov! člani niso bdi solastniki tistega poslopja ali posestva. Takšni klubi obstojajo še dandanes s spornih kro- toatfhor. 53. fdhrtrafT» fliiifi n. »v.< ■ • ... ■ . v naid strankami! So sicer dobri dijaki, ki pa nimajo talenta za jezike ali '&■ umetnosti, katerih predmetov pa »• pr. kot bodoči profesorji reali j. kot u-čitelji ali uradniki ne bodo rabili, a!1 dotični profesor, misleč, da je n. pr. grščina k zveličanju neobhodno potrebna, ne privošči drugače dobri® dijakom zadnjega pozitivnega reda. Mladim profesorjem višjih razrede? priporočamo pripravo za vsako uro pouka, posebno z. ozirom na' _ slabe^8 dijake im način podajanja snovi, dano bodo malčki ^prebavljali. Tedaj nCj »Sedi, nič ne znaš! Ampak »Ti mo«8 znati«. In ko mu boste prišli do živega, mu potipali na pravo žilo, videli boste na obrazu še nepokvarjene#*1 otroka izra.z veselja in hvaležnosti-Slišal sem dijake: »Ta profesor PaC zna predavati!« Kdor tega nc razu®0; ni sposoben za študiranje! Kot pe#°j za sprejem v I. razred srednje šole n**! se zahteva tudi uradno potrdilo šot vodstva dotične ljudske šole, da 3® otrok za obisk srednjih šol pd„ d, °7A' roma zd. usposobljen. Pri zadosti® usposobljenih je odločilen strogi sprejemni izpit. Politične vesti. * Narodnosocijalistična dosledno^ Med vsemi slovenskimi stranicami i#ra najbolj žalostno ullogo narodnosocij8', listiena. Ta stranka je že neštetoki'a" pokazala, da nima prav nikakega P1'0' grama, ampak da se lovi z dneva * dan, kakor ji pač kaže. Tega nista P® kazala le njena poslanca v Geogr*1®* ampak tudi vsi drugi njeni voditelja predvsem pa še njeno glasilo: ljubljaf-ska »neodvisna« »Jugoslavija«. Vsak" do, ki čita ta list se še prav dobro sp® min ja, da se je za časa, ko smo mi stopili za mariborsko oblast, zavz®18 tudi »Jugoslavija« za tako Tešit®*' vprašanja delitve Slovenije, še več, ^ našem mariborskem občinskem sve® so narodni soeijalisti celo sprejeli solucijo, s katero se je zahtevalo ust® novitev mariborske oblasti. Sedaj napada ista » Jugoslavija«, glasilo i®t* narodnih soeijalistov dan za dnem da radi razdelitve Slovenije v dv® ® blasti. Komentar K temu naj si m1® vsak som. * Upravna razdelitev države. D*®!' ravno so seje pododbora za administrativno razdelitev države tajne. P*\. naša beograjsko časopisje podrobno8® o včerajšnji seji. V odbora je bil dos® žen sporazum, da se razdeli Dalmamf brez Kotora v dve oblasti in sicer juss- na Dalmacija s sedežem v Dubrovnik8 in severna Dalmacija s sedežem Splitu. Otoka Pag in Rab bosta gl0® svoje pripadnosti sama odločala. > Beograd tvori samostojno oblast. —.........—— i —* gib v NewyorKu, Chicagu, San Franciscu iu^ dragih’ velikih mestih r Združenih državah. Bolj v navadi' pa so sedaj klnk’ Katerih člani so solastniki klubO5: lastnine in enakosti z ozirom na vS njegove predpravice. Legalni ali FT stavni odnošaji med člani so oni sebojno pogodbenih strank. Pogoji \ določila medsebojne pogodbe ustv^' jajo njih medsebojne pravice in žniGBti, ki so zapopodene v pravilih 1 ustavi dietičnega kluba. Tist9 to?** določajo tudi oblast glavnega odb®1^ pa. dragih uradnikov in odsekov v bu, in vsak član se mora pokoriti ti*^ oblasti. Vsak nav član postane ste*131” ka Muhave pogodbe, pa naj farmal8 podpiše njene določbe, ali ne. Nava^8 pa jih podpiše. / Zadeve dražalmih klubov ne Vr'( jo dostikrat pred sodišče. In kadar f zgodi to, se oradi pravice do izobčmt*1 ali izMjnčitve tega ali onega člaiF1 Isi se jo ali pregrešil zoper Klubd18 pravila, ali pa jo kako drugače n eri10 den biti član dotičnega lclnba. To \ urejeno v klubovih pravilih. Ali dišča niiso slepa glede na težke T>°, dice takšne izključitve, kajti vselej} s takšno izključitvijo v zvezi tudi ^ gube. lastninske pravice do klubov^ premoženja. Zato gledajo, da se toK mu članu no godi 'krivica. Dana m11 i pravica dlo sodnega zaslišanja, P<'T 8^. to določajo klubova pravila ali ne',J Upravni odbor ima zaeno z dru#1 sodno oblast y, kihubu. Navadno s0 Maribor, 23. fetrša?JaHr§2!\ &ragsE d&aij razven mesia se Bo imenoval Donavska oblast. Zemun se pri-klc-ni Beogradu. Posvetovanje se nadaljuje tar bodo končana v približno desetih dneh; Demokraitsiki klub je obdržal včeraj interno konferenco. Predlog bivšega hrvatskega bana Tomi j e-noviča, naj se razdeli Hrvatska samo v dve oblasti, je propadel. Zanimivosti Mesto pod zemljo. — Konec velikih mož. — Koristno sanje. • * V Tra.n-ivaalu je izbruhnila stavka tudarjev v zlatih in srebrnih rudniki! i. Kdor ve, kako važne so te kovine &i. gospodarski razvoj narodov, bo raz-tmiol, kaj pomeni ta stavka. Ob priliki te stavke jo obiskal E. Curie največji nidokoo zlata na svetu. Zlato področje $e razprostira 60 kilometrov daleč naokrog Johannisburga. Tam se nahajajo velikanske stavbe, v katerih je ,vkladiš.5eno redno žrtev kakega strankarstva in nespametnih predsodkov, utegnejo razveljaviti sklep klubovega odbora,. in izkl; u. eeni član sme še nadalje ostati v ki bu. — Posamezni člani n einkorp ori r a. n i; i n klubov niso odgovorni za hišne dolgove, če izrečno ne privolijo v to. K takšni odgovornosti jih lahko veže di odnosna resolucija v klubovih pra -tVilil). Tnkorporiran klub pa lahko toži iii ‘ Taore biti tožen, in njegovi uradniki in člani so takisto preiti individualne odgovornosti za njegove dolgove, dokler ,se ne pregreše zopter obstoječe ‘posta/ve. Zato je na vsak način pametno, da so takšni klubi irikorporirani. AH inkorporacija ne obsega nitkakšrin glavnice, niti ne deležev, niti nimajo klubi 'prenosnih obresti. Za razpust in-.korporiranega kluba je pottebno legalno postopanje. Premoženje takšnega kluba prevzame ob razpustitvi država v oskrbo, in sicer navadno njegovim članom v’ prid. Neinkorporiran klub pa je lahko razpustiti na podlagi spotrazumljenja. med njegovimi člani. r Klubi niso kraji, javne zabave. Zato jih ni smatrati niti za gostilno, niti za hotele, «Ji lahko pa jih jo poeitav-nm potom spraviti pod določbo javnega reda. Kako je treba postopati’ glede in-Korporaeije družabnih klubov se na splošno pe da reci, zakaj države imajo ysaika aase posebno določbo ®. to svrha Mo, Kjer je tudi umrl. TJavoisier, oče kemije, pesnik Chemer, govornik Bar-nave, astronom Bailli*5o bili obglavljeni za časa francoske revolucije. Ko so privedli Baillija pred giljotino, popolnoma slečenega — bil je deževen novemberski dam — se je tresel od mraza. Krvnik miu je ironično rekel: Ti se treseš, Bailli! Toda stares mu je z nasmehom in mirno odgovoril: »Da, dragi moj, tresem se toda od mraza!« Rousseau je moral živeti 20 let v pregnanstvu, Bacone, Galilejev in New-tonorv predhodnik je bil 10 let v ječi in je pred smrtjo izjavil: »Kesam se, da sem vse življenje žrtvoval znanosti.« Gutenberg, izumtelj tiska, je živel preganjan in je umrl kot Siromak. Italijanski pesnik Foscolo je umrl v Londonu v največji bedi- Tudi Machiavelli je umrl v mizeriji. Angleški pesnik Chatterton se je v bedi vastrupil z arzenikom. Gerard de Nerval se je obesil vsled lakote, Mur-gen pa je umrl v bolnišnici. Filozofa La Rameeja šo ubili in vrgli skozi okno. Riquet, graditelj velikega kanala, ki spaja Ocean s Sredozemskim morjem jo umrl v revščini. Največji potugalski pesnik Camoens je bil dolgo zaprt in je umrl v bolnišnici. Španski pisatelj Mihael Cervantes, avtor Don Kišota, je izgubil levo roko’ v bitki pri Lepamtn. Pozneje so ga ujeli morski roparji ter >e ujnrl v revščini.' Komu niso zn'ani preganjanja Kolumba in Galileja? Zgodovina beleži še vse polno tragičnih slučajev iz življenja velikih genijev. « * Metoda napravljanja šiber za lovske- puške je bila iznajdena v sanjah. Pripoveduje se, da je žena nekega po-pravljevalca vodovodnih cevi v Bri-sf.ohn Anglija, sanjala ponoči, da vliva njen mož raztopljen svinec iz višine v vodo. Tekom padanja, se je svinec razkropil in na dnu vodne posode so, se zbirale drobne svinčene krogljkc. Drugi dan mu je pripovedoval a o čudnih sanjah. On je začel premišljevati in končno prišel, do sklepa, da bi' ne bilo napačno, če. poskusi. Storil je tako in res, stvar se je posrečila. Idejo je patentiral in potem prodal patent za deset tisoč funtov sterlingov, kar znaša okoli 12 milijonov krOn. Tako se jo ženski vendar enkrat nekaj pametnega sanjalo! ¥ozni red si o ve zveze !!V?a-aifoor—SpISje— Ljutomer. Z današnjim dnem se zopet otvori direktni tranzitni promet na progi M ari b o r—S p i 1 j e—L j uto m e r. Dnevno boaru«. m CerKveni rop. Včeraj zjutraj je aeil cerkovnik v stolni cerkvi, da vlomljeno v tabernakelj. Tat je oidne-)1 monstraneo te medenine z zlato lu-i, vredno pel; tiBoč kron. Dozdevno so e tat' skril zvečer v cerkev ter se pu-zapretr. Zjutraj je namreč opazil ffi_ idSjaik, da je Ičmailu na to, ko je cerkev odprl, izšel iz cerkve neznan; možaHoar, ki ga ni videl M, IčHasfirsuvno je bil prvi v cerkvi, olaeija je uvedla preisKaivo. m Čegavo je Kolo? Dne 17. nan. f.T. je prodal nek tukajšnji policiji cLobro-»nan uzmovič nekemu meščanu moško kolo, ki je bilo bržkone ukradeno. Kolo je dobro ohranjeno, črno pl^skano ter ima številko 126.050. Prestava je izrezana ter nosi znamko »Pucn«, dozdevno pa je zamenjena in ne pripada termi kolesu. Krmilo je zavito navzgor ter ima črne ročaje. Na prednjem kolesu je gorski plašč znamke »Semperit iisterr. amerik. Gummiwerke A. tr. Wien«, na zadnjem delu pa je plašč znanilce »DumJom-Type«. Pri kolesu se nahaja tudi orna zračna sesalka znamke »Blihnels Motobile B« in torbica z orodjem. Lastnik Uteleša naj so javi pri policijskem Icomisamijatu. m Konji so se splašili. V nedeljo je strni kočij až ravnatelja tukajšnje podružnice Narodne bainke s konji Pre^ llosenbergovim poseatvam na Tržaški cesti. Nenadoma pa so se konji splašili, bili krog sebe, griali, prevrnili kočija-ža ter. v divjem begu zdirjali proti mestu. Med potom so zadeli ob sani 67 letne Mariijete Pulko, veleposestnice iz Prepolj, pri čemur je padla Pulko iz sani ter zadobiJa težke poškodbe. Na njeno lastno željo je bila prepeljana na svoj dom. m Zgodnji začetek'. Svojčas smo poročali, da je neznan sladkosnednež odnesel iz bufeita mestnega kina razne slaščice. Sedaj pa je prišla policija dol-goprstnima slaldikosuednežema na sled. Tatvino sta izvršila brezposelna brata, 15 in 117 letna 'J. in E. E. Oba priznavata. Z ozirom na njuno mladoletnost se nahajata na svobodi, vendar pa je ovadba predana državnemu pravdni-šfivu. m Marijonetno gledališče sokolskega naraščaja. V Nedeljo 26. t. m. ob l5. uri se vršita v mairijonetnem gledališču solaolskega naraščaja v Narodnem domu dve enodejanki in sicer: »Zakleti dežnik« in »GašpaTČek slikar«. Vstopnina 1 Din. Borza 21. februšrje. Curlh, d t viza: Berlin 2.S0, Kawyork5.18, London 22.48, Pariz 47.—, Milan 35.70, Prag* 9.BO, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.65, Variava 0.14, Da-naj 0.11, avstrijska iigatan« kron* 0.09. Zagreb, dariia: Barlhi 137.00—141, Bn-kartsia S43—000, Milan 1680—1605, Lndoa 1390 —1400, Nawyork Jek 321, kabal 3S5.50, Parit 5930 —29C0. Praga 594—600, Sriea 6555, Dnnaj 4.95— O.025. Bodimpefita 47.0—I7.7fc; Talni«: dolarji 315.00—320, rublji 55—30, leji 24«, napotamdorji 1180—1196, marke 146—160, franki , lir« 1695, tortk« zlate lire 1250, madžarske kron« 00, arttrij-ske kron« 5.20. Banka za Primorje — Tržne cene dne 16. februarja 199t. 1. Meso: Govedina I 36—48, H 00—00, III 00*—, »veri jezik 30-—, vampi 10*—, pijoča 15-—, U<3vice 28’—, gobec 00‘—, moigani 30-—, parklji 7-—, vime 18—, loj 30—40. — Teletina I 36—46, II 00—, jjtra 26, pljuča 26’—, ledvice 00*—. — Svinjetina 60—80, salo 80, trema mast —i pljnSa 20'—, jetra 54*—•, ledvice 40*—, glava 36*—, noge 16—, slanina aveia 76—80, prekajena 80.—, papricirana 80*—, mast 94*—, prekajeno meso 80*—, prekajen« noge 16*—, prekajen jezik 74*—, prekajena glava 40*—. — Drobnica: KoStrnnovo meso 00—00, jagnetina 00*—, kozje meso 00*—, kozletina 00' —. 2. K1 o b a « «: krakovske 84*—, debrecinske 64*—, brunSviSke 52—, pariške 52*—, posebne 52*—, aafalade 52*—, hrenovke 80'—, kranjske »veže 0*—, prekajene 14—16, meseni *ir 52*—, poljske salame —*—, pretisnjen« klobase 52-—. S. Konjsko meeo: I 16*0, II 14*—. 4. Kože: konjske, komad 300—400, goveje 36*—, teleSje 36'—, svinjske 14*—, nsnje, gornje 360*—, podplati 280'—. 5. Perutnina: PišSanee majhen 40—60 vetji 70 —, kokoS 80—130, raca 60—80, go* 80 -180, golob 20-—. 6. D iv j a i i n a v Zajec, domač 00—00, divji 00— 00, srna 00.—. 7. Ribe: Karpi 00—00, belic« 00*—, itak« 00—00, iabe (komad) 00*—, raki (komad) 0—0. 8. M letni izdelki: mleko (liter) 120 Surovo maslo(kg) 120*—, čajno maslo 140*—, maslo 00*—, dr ementalski 00*—, polemenlalski 170*—> tapmtni 120—, groyerski 120*—, tilsitski 1<0 —, parmezan 400*—, sirček (komad) 16--, jajc« (komad) 8—10. t 9. Pij ata: Vino staro 32—48, vino nora 86—56, pivo 16-80, 1 steki, piva 8'40, žganje 90—.120 10. Krn h: Bel (kg) 24*—, črn 20*-, rteh 00 —, žemlja (0 dkg) komad 2 —, mlečni kruh 00-. 11. Sadje: Jabolka I 26 ,1100-—, hru5k» 1 00*—, II 00'—, kostanj 00’—, limone (komad) 3—4, oranža 5—8, rožiči (kg) 24‘—, fige 6i'—. dateljni 00—00, mandeljni 00*—, orehi 00-** 00, orehi lolčeni 00—00, slive posnSene 36.—• 13. Žito: Peenica —, rt —*—, ječnrt* —• oves —*—, koruza —•—, proso 16*—, ajd* 14*—, fižol navadni 16 —, fižol rajeni 17 —, gr*I> 00*—, leča 00*—. 14. Mie v* ki izdelki: Pšenična moka P 27 00, 1 S5-—, 2 00*—, 3 00-—, knSa 20 -, )«* Sprenj 50*—, otrobi 8*—, koruzna moka 17 00, koruzni zdrob 19*00, pSenični zdrob 2S*—. je& menova moka 00*—, ajdova moka 1 »8 —. 2 00 -. ajdova kaSa (Hter) 24*-, ržena kava 36*-, eikfr rija 96 —. 15. Krma: Seno sladko 900-—, ssno, ki-*lo —, otava 000*—, detelja 00*—, ovsena slam* 480—500, pženična slama 00*—, ržena sl s m/ 00-- (za 100 kg). 16. Knrivo: Drva trda 400'—, mehk* 280—300 (m m*), premog, trboveljski 100 0, T** lenjski 60*—. oglja 4*—, koks 4-— (za 100 k?), petrolej 20-—, bencin C0-—, karbid 14'—, »v«** (komad) 3—5. 17. Zelenjava in podiemljic®* Endivija (komad) 0—0, motovilec (kupček) 0 i *elje zgodnje (glava) 000—0, pozno K-, karfi-jola (komad) 00— 00, Špinača (kupček) 0'-“« buče jedilne (kg) 0-—, fižol C0 —, kifeljčar 00'-. —, peterSil šopek 3*—, zelena Šopek 2'—, 28-—, česen 32*—, pora (komad) 0 —, koren;* vrtno 8"—, navadno 2*—, zelenjava za (iopek) 2-—, pesa rudefa (komad) 3*—, rep* zgodnja 2*—, pozna 0 —, koleraba podzemljih 0—0-—, krompir, zgodnji 5*o0; pozni 5 50, hren 14*—, zelje kislo 17—20, repa kisla 8*—. COSPODlIRItl SVETI. Avanturističen roman. Spisal s Karl F i g d o r. Prevel: R. R. '-ir -(Dalje.) (17) " >HoceJffl vaffl Hiti Krat!« zajeclja kotlčfio — ig !nje-gfove eflostavne besede zveffe kakor zakletev. i Takrat dvigne Mavda Gregaardova Svojo lepo, z ilatimi lasmi obkroženo glavo: »Za [vedno . .. ljubi, ‘dragi brat!« 17. S ee*£e iz Čenk-Cofla v Kai-Ferig-Fu fee dvigajo oblaki prahu. Po iijej se pomika proti vzhodu škri- „„„„„ pajoč voz z masiVnimi lesenimi kolesi. Pred njim 1 . , a , ^ L^i-So ™ Pater pr oje 1 naše obvestilo. Hotel odpotovati čez Sibirijo v Evropo. Razkril ji je to tako prepriCevalno, da se je Mavda, ko je s hvaležnostjo Sprejela njegovo ponudbo, začudila njegovemu srečnemu smehljaju, s katerimi ji jo je opravičeval. —* — Sedaj sede pod platneno streho vova Vb! trije, teSHo stisnjeni Skupaj, Mavda obrnjena z obrazom ' naprej — v Sredini, Kien-Lung in' konzul pa levo in desno. B preko voza visečimi nogami. Mir utrujenosti leži nad trojico. Ze flad četrt ure ili’ nihče Spregovoril besede, »Dolgo pač ne more več trajati,« pri potom Sedaj KieTr-T.ung tolažilno Mavdi. Nenadoma se konzul hitro okreile. »Ta-le Rtolp, ki Se dviga v daljini pred flaftrf, Ko TTajbrže zvonik misijonarjeve cerkve! Upam, da je Mala oznanil?. krevlja Suh in izdelan konj, po katerem bije kočijaž e dolgo kito neusmiljeno z bičenf, da bi ga vzpodbo-dril. Solnce je zašlo, samo prav, Se sveti bo v, medli ■ Svetlobi. Mavda Se nahaja na poti v Kai-Feng-Fu, Ha poti, Iz mraka se odraža nizko, v kitajskem šhlu zidalfo poslopje, obkroženo od visokih' zidov in obsajeno z v vetru se zibajočimi drevesi, izpredkateriK se dviga vitek stolp male cerkvice, da — to je misijonska postaja. Voz cbStafie. Izza zidov Se začuje lajanje psov irt od katere je odvisna njena najbolj goreča frfdja, raa- -v . .'. . , , , . io ie pripr”ii z Tart ,Mi v Kanton« jo bil«; kmalu ,o Klen tnoio- ."t*? P(A”*' ™ i— mnA^ii tff.nnri . I ffata vatt Blank.usteu! m Kien-Lung.Mavdi * V07I8. se Izurjena prodajalk« v trgo vini t mtCanim blagom teli apremaniti ilužbo. Ponndbe na opravo »Tabora* pod 271. Poiteno raznagalko pačiva aprajme Parna pekama na Glavnem trgu. 263 2—2 Vzamam pesastvo v najem za dobo petih let. Naalov pove oprava »Tabora*. 257 5-3 K tipi sa glasovlr, pianino in orkiitrion. Restavracija Maribor, aoba et. 10. 272 Artilerijska podofieireka Sola ku-_ pi večje Iterilo krav, ki dajejo devoljno mleka. Prodajalci istih naj a« javijo pri adjutantu Sole t kasarni -Vojvod« PulBtka*. 261 5-2 vem okrevanju. Scena brez mnogih besed se je od-‘£"ta^ V 1x^1 Lapa palea pti.tnevolčj« pa^- igrala čisto enostavno: Doktor Kien-Lung je prišel;*® Ko J1 «rok°P^ ^e^be nšetf mfcs.jonar * ?in poUeta .tara, učena, TO v „1,1, Irt dlvJ0 obrastlo brado jn naočniki na nošu, jih pozdra- „ noc«ni P«»«raia .« enostavno v Mavdirto sCbo, plah in boječ se kakor;.,. . .. ,■ , , ... fvedno. da bi je ne motil Že samo s svojo prisot- vi 0d7ed° V v , njo, ki mu je postajala čimdalje več na L- m domača 3e sobica, v katero 3,h popelje ■ ter posadi za mizo, na kateri ze eaka večerja. V veliki kanskem kaminu prasketa ogenj: po stenah' vise po-; dobe svetnikov, v kotu pa stoji veliko razpelo. postjo, njo, ki mu je postajala čimdalje isvetu; prijel jo je za roko ter ji rekel: »Aii mislite že na Slovo, gospodična MavdaT Vese lite se, kajne, da Se mu kmalu iznebite?;; i .... , - .. -v.. .. .... Irt ko ga je pogledala Mavda vzdramljena :ž tnid-L Tl1 ,P?str^»>V Vzkl.k- flega premihjevanja s . čudnim, brezizraznim pogle-!^®. p olfgang z globokim, polnim glasom. »Ne doni, je govoril dalje: j mororn vam povedati kako>se vesel,m vašega poset*.« 1 Med tem, ko se lotijo Mavda, Kien-Lung m konzul klanjanja, čuteč ... _ _ . katere jim servira , , . .... . . , - r' t» i • . , - kitajski piuJnbnik. jih zabava pater s tako odkrito- ut®el, SodiSceje določilo taka Bogat je kakor poprej, "s^nostjo. kakor da bi se poznali že leta in leta. z fljim pa tudi jaz. Ali mi hočete .. .♦ ifl obstal je »Evroooaei rn-Ieio semkai zelo ooredko. Tn Sredi stavka, ne da bi vedel, kako naj nadaljuje. »Rad bi vam vašo nalogo... olajšal... kolikor mi se poceni proda. Povprala ae pri upr« ' ?f>0 3-? Steklenice (botoljke) vinsk« I* lenspaniike knpato vsako tu«' naimanjlo mno*lno Gjnro Va-Ijak, Grajska klet, Maribo’'* 162 7ff 2*1 ka ika olie« 18. ura. precizijske in at«1}- ‘ ‘ tvid' Gospo; 6* pne ure. precizijske m tcepopravba najsojidneje :a «. Bizjak, Maribor. G( špecerijska trgovina, tndi t IliSo, na dobrem prostoru J Mariboru ali Celju, se kupi' Ponudb« pod I. H. Maribor Stritarjeva 5. 274 Vlnearadno posestvo v l«p> l«ft okoli Maribora ali Celj*i Eoslopja v dobrem atsnu, »® opi. Ponudb« pod L H., M*' ribor, Stritarjeva ul. 5. 27* Dobro ohranjeno damako kolo •• kopi. Ponudb« n« uprav« .Tabora* pod St. 275. 3—t »Erto vprašanje mi morate se dovoliti, g^pod:cfra|bre5! nepotrebnega opravičevanja irt k Mavda h* razumite me krivo! Mojemu c^etu so po- Re 51ste domače/pripravljenih jedi, kat ravnati ,z zapuSfiifle krn.ja y®