PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini'	_ (ja I*
Abb. postale I gruppo “ LG113 4U llT
Leto XX. St. 99 (5782)
OB OBLETNICI SPLOSNE VSTAJE 25. APRILA 1945 V SEVERNI ITALIJI
Slovesna proslava praznika osvoboditve včeraj v poslanski zbornici in senatu
Merzagora in Bucciarelli Ducci poudarila trajno vrednost idealov protifašističnega gibanja in borbe, temelja italijanske demokracije - Vlada sprejela številne ukrepe za pospešenje izvoza - Članek Ingraa v «Rinascita»
TRST, sobota 25. aprila 1964
RIM, 24. — V okviru proslav 20-letnice italijanskega odporniškega gibanja, ki bodo potekale skozi vse leto do 25. aprila 1965, je bila danes v poslanski zbornici in senatu slovesna proslava 25. aprila 1945, praznik osvoboditve, ko je odporniško gibanje razorožilo še zadnje ostanke nemških okupatorskih čet in fašističnih pomagačev ter prevzelo oblast v severni Italiji. Predsednik senata Merzagora se je spomnil vseh, ki so padli in trpeli za osvoboditev Italije in poudaril, da te žrtve obvezujejo vse Italijane, ne glede na njihovo politično prepričanje, da bi ideali borcev za svobodo «ostali neusahljiv vir naše vsakodnevne dejavnosti)). Ko je omenil žejo Po svobodi in pravičnosti, ki so navdihovale borce proti nacizmu in fašizmu, je Merzagora pripomnil, da so se takrat vsi borili v upanju, da bo ((najbolj tenkočutna poštenost postala najmanjši skupni imenovalec vseh ljudi; vendar pa moramo danes odkrito priznati, da le to upanje delilo splavalo po vodiš, je poudaril predsednik senata, ki je zaključil z zatrjevanjem, da letošnjo obletnico 25. aprila 1945 proslavljamo v mednarodnem položaju, ki kaže, da se »pozitivno razvija po poti miroljubnega reševanja sporov med nasprotujočimi si ideologijami in koristmi in tudi Italija bo zatrdno dala temu razvoju svoj aktiven prispevek«. Besedam Merza-Sore se je v imenu vlade pridružil minister Ferrari Aggradi.
pa je povzročilo oster besedni dvoboj med levico in misovci.
Besedam predsednika poslanske zbornice se je v imenu vlade pridružil minister za zvezo s parlamentom Delle Fave.
Na večer pred 25. aprilom je tudi ministrski svet izrazil svojo »soglasno privrženost idealom svo. bode in demokracije, ki je navdihovala osvobodilno vojno in poudaril zgodovinsko vrednost odporniškega gibanja, ki je temelj italijanske demokracije«.
Z odlokom predsednika republi-
ke, ki ga objavlja danes uradni list, so imenovali vsedržavni odbor proslave 20-letnice odporniškega gibanja, ki je pod okriljem predsednika republike, v njem pa so: predsednik vlade Moro (ki je hkrati predsednik odbora); podpredsednik vlade Nenni; Saragat, Taviani, Reale, Andreotti, Gui, Russo, Salizzoni, Parri, Piasenti, Bemardinetti, Caleffi, Ter-racini, Longo, Boldrini, Marazza, Pertini, Sereni, Brusasca, Badini Confalonieri, gen. Cadorna, gen. Scarpa, admiral Re, gen. Ciglieri, poslanik Appesani, polk. Argenton, Stocchi, Pertusio, Valiani, Ricci, Za-vataro, Azzarita in Pipemo.
Na današnji seji ministrskega sveta so sprejeli številne ukrepe, da bi pospešili izvoz. Glede teh ukrepov je minister Giolitti izjavil novinarjem: »Smatram, da so vsi ukrepi, ki jih je ministrski svet sprejel danes za pospeševanje izvoza ; za finansiranje produktivnih investicij javnih podjetij na področju jekla, cementa in petrol-
iiiiiiiiiiiimifiiniiiiiiiiiiilimiiiiiiiimiiiiiuiifiiiutiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
FAŠISTIČNA IZZIVANJA OB 25. APRILU
Atentat v Trentu na spomenik padlim
Spopadi med fašističnimi m antifašističnimi študenti v Rimu in Neaplju - Prepovedano fašistično zborovanje v Chietiju zaradi protesta antifašističnih organizacij
Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci pa je poudaril v svojem govoru med drugim, da se je že v teku borbe za osvoboditev začel «proces oblikovanja nove narodne zavesti; 25. april pa ni zaključil zgodovinskega procesa, ki ga je odporniško gibanje vključevalo, kajti temeljna idejna sila odporniškega gibanja je bila v prepričanju, da borba more biti nujno orodje za Pridobitev svobode; toda svobode ni moč povsem uresničiti v borbi, ampak v miru, v slogi, zakoreninjenj v zakonih stvarnega skupnega sožitja: v slogi, ki se izraža v dialektiki strank, ce ta dialektika temelji na demokraciji, pravičnosti in svobodi«. V nadaljevanju svojega goyoraJa predsednik poslanske zbornice pripomnil, da je demokratična Italija prevzela nase obvezo o uresničenju pravičnejše družbene ureditve, ki je hrabrila borce za svobodo; toda to izročilo odporniškega gibanja ni veljavno le za tiste, ki SP se ga udeležili, ampak tudi za tiste, ki so ga prevzeli kot dragoceno dediščino; toda posredovati ga moramo tudi novim rodovom, «kot Plamenico, ki ne sme nikoli ugasniti, če hočemo hkrati izgubili luči in
resnice«.
Vsi poslanci so poslušali predsednikov govor stoje, le štirje prisotni misovski poslanci se niso dvignili.
Socialistični poslanec Jacometti je zaradi tega ogorčeno protestiral, misovski poslanec Delfino pa je dejal, da so s takim svojim zadržanjem hoteli izraziti svoje nesoglasje, kar
•milini.m,m..........................iiiiiii.............mn...
NOVA NEVARNOST ZAPLETLJAJEV NA KARIBSKEM PODROČJU
Kuba opozorila tajnika OZN na nove grožnje ZDA proti njej
Izzivalni poleti nad Kubo se nadaljujejo in pruv tako izzivanja iz oporišča Cuantanamo ■ Opozorilni članek «Izvestij»
TRENTO, 23. — Danes ob 14.10 je nastala močna eksplozija ob podstavku spomenika, ki je posvečen padlim v Albaniji v okviru odporniškega gibanja. Eksplozija je poškodovala kamniti podstavek in Številna okna glavnega pročelja sodne palače, ki je na drugi strani ceste, kakih 50 metrov od spomenika.
Takoj po eksploziji so k spomeniku prišli župan, kvestor, vladni komisar, poveljnik karabinjerjev, glavni predstavniki odporniškega gibanja na Tridentinskem ter predstavniki drugih političnih in vojaških oblasti.
Za jutri je bil v Trentu program številnih proslav ob 20-letnici odpora. Oblasti so uvedle preiskavo v nekaterih skrajno desničarskih krogih.
Ob 16.30 je deželni svet, ki je bil ravno zbran na seji, prekinil delo in vsi svetovalci so šli pred spomenik, kamor so položili venec. Za jutri so napovedane številne protestne demonstracije.
stvu MSI dovoljenje za zborovanje, ki sta ga hotela imeti jutri fašistična poslanca Almirante in Delfino v tem mestu. Kvestor je zborovanje prepovedal zaradi odločnega protesta antifašističnih organizacij, ki so poudarile, da ne bodo dopustile tega zborovanja prav na dvajsetletnico odpora.
V	Rimu je na univerzi prišlo do spopada med fašističnimi in antifašističnimi študenti. Fašistični študentje so hoteli ovirati proslavo 25. aprila. Potolčenih je bilo 10 študentov skupno z dvema policijskima funkcionarjema. Policija je aretirala kakih deset študentov.
V	Neaplju so fašistični študentje napadli pred licejem «Sannazzari» v Vomeri sprevod mladinske organizacije «Nova rezistenca«, ki je prišel tjakaj, da položi venec pred ploščo, ki spominja padle v «štirih neapeljskih dneh«.
Skupine fašističnih študentov so v bližini trosile letake proti prosla-
vam 25. aprila. Policija je aretirala Kvestor iz Chietija je odrekel vod-' enega študenta.
HAVANA, 24. — Kubanski zunanji minister Raul Roa je Poslal tajniku OZN pismo, v katerem pravi, da ZDA pripravljajo novo krizo na karibskem področju, podobno krizi oktobra 1962.
Roa pravi v svojem pismu, da £DA zbirajo veliko število reak-oijskih letal na Floridi in na Nosilkah letal, ki plujejo v bli-Kube. Minister dodaja, da kubanska vlada ni pripravlje-na neskončno dopuščati izziva-Pia ameriških mornarjev v oporišču Guantanamo. Dalje pra-minister, da je ameriška taj-služba izvršila od oktobra 1962 nad Kubo 600 poletov ter ~a je število kršitev in izzivanj z oporišča Guantanama po o-jhenjenem datumu narastlo na
V Urno je prišel bivši venezuelski zunanji minister Marcos Fal-con Briceno, ki je osebni odposlanec venezuelskega predsednika in Pptuje po državah članicah orga-nizacije ameriških držav. Njegov namen je prepričati vlade, naj »Prejmejo venezuelski predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov, na kateri bi razpravljali ? Kubi in o akciji proti njej, ki Jo zahteva Venezuela, češ da Ku-o* pošilja orožje upornikom v Ve-nezueli.
Moskovski list ((Izvestija« objav-*ja članek, v katerem pravi, da je orožje, ki ga ima kubanska vojaka, sovjetskega izvora, toda D last kubanske države, ki ča ima pravico uporabljati za o-hrambo svoje suverenosti in neodvisnosti. «Nihče ne more Jemati Pravice neki suvereni državi, da je absoluten gospodar svojega zrač-nega prostora,« piše list, ki orne-hja. da se v washingtonskih uradih krogih ponovno govori o pravici ZDA, da pošiljajo letala nad kubansko ozemlje. List dodaja, da u polsti pomenijo kršitev suverenih pravic neodvisne države, listi-
ne OZN in določb mednarodnega prava. Dalje pravi, da gre za zelo nevarno politiko, ki je povezana z nevarnostjo, da se zaostri napetost na karibskem področju. «To razumejo tudi v ZDA, kjer tisk priznava, da so vsi poskusi opravičevanja kršitve kubanskega zračnega prostora brez podlage. Nameni teh poletov ne jamčijo varnosti ZDA in so naperjeni proti varnosti Kube,« dodaja list.
Zatem ugotavlja list, da kljub nasprotnim trditvam, so ameriški poleti nad Kubo v nasprotju s sporazumom, ki je bil sklenjen med ZDA ln SZ Jeseni 1962. Pri tem poudarja, da sporazum ni dajal ZDA pravice kršiti zračni prostor in suverenost Kube ter vmešavati se v njene notranje zadeve. Poleg tega ni kubanska vlada, ki uživa glede tega vso podporo Sovjetske zveze, nikoli dovolila teh poletov.
«Izvestija» navajajo nato nedavne korake za omilitev mednarodne napetosti in dodajajo, da imajo vse države, majhne in velike, pravico uživati dobrote, ki jih ta dejanja prinašajo, ter obžalujejo, da v ZDA težijo nekateri krogi za tem, da izločijo Kubo iz procesa izboljšanja položaja na svetu.
Na koncu pravi članek, da se z nadaljevanjem hladne vojne v Karibskem morju zastruplja mednarodno ozračje, ln na svetu ne more biti pravega izboljšanja sovjet-sko ameriških odnosov v škodo kubanskih pravic.
nadaljevali spopadi v Ayos Theo-doros, ktjer so turški uporniki streljali tudi na podpoveljnika oddelkov OZN na Cipru generala Cargera, ko je prišel v vas.
Predstavnik ciprskih Turkov je izjavil, da je Mak ari os poveril grškemu upokojenemu generalu Ka-rajanisu, naj reorganizira in iz-vežba ciprsko vojsko.
V Atenah je zveza ravnateljev časopisov pozvala mednarodne organizacije časnikarjev in velike svetovne časopise, naj pri svojih vladah in pri OZN obsodijo ukrepe turške vlade proti grški skupnosti in proti grško pravoslavne mu patriarhatu v Carigradu.
Ciper
NIKOZIJA, 24. — Kljub pozivom krajevnih grških in turških voditeljev na Cipru so se danes
Veleposlanik ZDA na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA, 24. — predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček je sprejel danes na protokolarni obisk novega ameriškega veleposlanika v Beogradu Charlesa Burka Elbricka. Po sprejemu je Ivan Maček zadržal veleposlanika in njegovo soprogo na kosilu. Ameriškega veleposlanika so zatem sprejeli tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina in rektor ljubljanske univerze prof. dr. Maks Snuderl.
MONTEVIDEO, 24. — Urugvajska vlada je sinoči sklenila priznati novo brazilsko vlado. Venezuelski poslanik v Rio de Janei-ru pa je pred odhodom v Caracas izjavil da bo Venezuela navezala diplomatske odnose z Bra kili jo #šele po svobodnih volitvah leta 1965» Dodal pa je, da trgovinski odnosi med obema država ma ne bodo prekinjeni. Sinoči so odpotovali iz Brazilije ostali člani diplomatskega predstavništva Venezuele.
kemije; za dajanje kreditnih sredstev posebnim zavodom na jugu v korist male in srednje industrije; za mehanizacijo kmetijstva, zlasti na področju živinoreje — zelo pomembni, v kolikor karak-terizirajo gospodarsko politiko vlade.
»Da so se določila v produktivne namene finančna sredstva, ki jih dobimo od nedavnih ukrepov proti konjunkturi, pomeni dosledno in konkretno uveljavljenje prednostnih kriterijev glede investicij, ki so bili nakazani na nedavnem sestanku medministrskega odbora za obnovo, in ki težijo za tem, da se uravnovesi plačilna bilanca«.
V članku pod naslovom »Vprašanja, ki jih je treba rešiti :n korake naprej, ki jih je treba napraviti, da bi dosegel novo večino. Socialistična demokracija m notranjepartijska demokracija«, ki ga objavlja zadnja številka tednika KPI «Rinascita», Ingrao zatrjuje, da se levi center bliža krizi zaradi pritiska ((kapitalističnih skupin« in zaradi neugodne gospodarske konjunkture; to je spravilo v težkoče »reformistično komponento« v programu levega centra, ki se »vodilnim meščan skim silam zdi luksus in zaprav ljanje denarja«; in s tem priti skom se morata danes spopasti tako katoliški interklasizem, kot PSI. Ingrao vidi v takem položaju «nove možnosti za samostojno razredno stranko, ki bi znala zbrati in izraziti v svoji borbi tudi težnje po demokratični obnovi«. V ta namen je treba: «z dosledno mobilizacijo množic in političnih sil sprožiti obsežne družbene sile. ki bi se zoperstavile monopolističnemu mehanizmu«, in v tej protimo-nopolistični bitki »postane vloga KPI bistvenega pomena« in se ponovno postavlja vprašanje «nove večine«; to vprašanje pa spet postavlja vprašanje zavezništva s KPI, kar pa pomeni »zavezništvo s silo, ki nasprotuje sistemu, in ki hoče danes streti oblast stebrov kapitalističnega sistema«.
in tistim, ki prenašajo v zaporih zatiranje angleških kolonialistov. Spominjamo se naših bratov južnih zasedenih ozemelj (Aden in obmejni angleški protektorat), ki so podvrženi najhujši obliki zatiranja pod britanskim kolonializmom. V imenu ljudstva ZAR in Jemena vam pravim, da smo vam blizu z našo krvjo, z našimi srci in z našimi dušami«.
Britansko zunanje ministrstvo javlja, da je britanska vlada opozorila glavnega tajnika OZN na izjave Naserja v Sani. Izjava Foreign Offi-cea dodaja, da bo ta govor Naserja še bolj zapletel nalogo U Tanta. ki skuša rešiti spor med Jemenom in federacijo Južne Arabije v smislu resolucije Varnostnega sveta od 9. aprila.
SKUPI V..KONGRESA SINDIKATOV SFRJ
Nova razdelitev narodnega dohodka v korist osebne potrošnje
Delegacija SFIO v Zagrebu - Zasedanje mešane komisije za trgovino med SFRJ in ČSSR
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je danes po večdnevni razpravi končal svoje delo s soglasnim sprejemom sklepov posameznih komisij in zaključ. ne resolucije ter izvolil nov centralni svet z dosedanjim predsednikom Svetozarom Vukmanovičem na čelu.
Po dvodnevni razpravi na plenarnih sejah so delegati v petih komisijah podrobno razpravljali o napredku družbenega in gospodarskega sistema,o razdelitvi dohodka v delovnih organizacijah, o vprašanjih samoupravljanja, napredku poslovne politike, o materialnih in družbenih odnosih v komunah, o življenjskih in delovnih pogojih za. poslenih in o mednarodnem delovanju Zveze sindikatov Jugoslavije ter sprejeli ustrezne sklepe. V razpravi o omenjenih vprašanjih je sodelovalo 281 delegatov in 21 inozemskih gostov. Delegati so pozdravili politiko, ki je bila prika-
zana na kongresu, in med drugim posebno poudarili zahtevo o spremembi dosedanjih odnosov v razdelitvi narodnega dohodka v korist osebne potrošnje in povečanja sredstev delovnih organizacij in komun.
Kongres je v sklepni resoluciji soglasno sprejel politiko, prikazano v pozdravnem govoru predsednika Tita v osnovnem poročilu predsednika centralnega sveta S. Vukmanoviča in v drugem kongresnem materialu. Kongres sodi, da se pregledani problemi morajo hitro in odločno reševati, in je pozval vse organizacije in organe Zveze sindikatov, naj se odločno zavzamejo za konkretizacijo sprejete politike.
Del delegacije socialistične stranke Francije, ki jo vodi generalni tajnik Guy Mollet, je na poti po Jugoslaviji prispel danes v Zagreb. Neposredno po prihodu v Zagreb so člani francoske delegacije v spremstvu podpredsednika sabora
Delegacija KPI odpotuje danes v Moskvo
RIM, 24. — Danes se je sestalo tajništvo KPI ob navzočnosti delegacije, ki je bila določena, 1a odide na razgovore z voditelji KP SZ v zvezi s sP°rom s kitajskimi voditelji. Delegacija, ki jo sestavljajo Pietro Ingrao, Enrico Berlinguer in Arturo Colombi, bo odpotovala jutri ob 14 iz Rima in bo prispela v nedeljo v Moskvo, kjer bo ostala en teden. V Italijo se bo vrnila po prvomajskih proslavah.
Danes so na sestanku pripravili temelje za razgovore v Moskvi. Ingrao je časnikarjem izjavil, da so te temelje pripravili na podlagi aebate v centralnem komiteju KPI in na podlagi poročila Togliattija «Gremo v Moskvo, je dodal Ingrao, da obrazložimo naše ideje, ki so znane, da poslušamo sovjetske tovariše ter da primerjamo stališča obeh partij.« Italijanski delegati bodo ob povratku v Rim poročali tajništvu in vodstvu ter centralnemu komiteju o svojih razgovorih. Zvedelo se je, da bodo voditelji KPI imeli v kratkem razgovore tudi s predstavniki drugih komunističnih strank.
Naserjev govor v Jemenu
fllilliiiiiiiliiiiiiiiiiiiilliiiiilliiiiiililliiiiiiilliiiiiliiiiiiiiiiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill
Desničarsko vojaško nadzorstvo nad vlado Suvane Fume v Laosu
Vlada je sprejela nekatere pogoje desničarskih generalov, ki napovedujejo revizijo ženevske konference - Gromikovo pismo Butierju
VTENTIAN, 24. — Laoška vlada je objavila danes izjavo, ki pravi; «Vlada narodne enotnosti meni, da obstaja nepretrganost izvajanja njene vladne oblasti.« Izjava dodaja, da je ministrski svet proučil resolucijo, ki so jo predložili voditelji ((revolucionarnega odbora«, in sprejel več točk te resolucije, katere vsebina ni znana.
Toda po seji vlade je voditelj omenjenega odbora general Kupra
sit izjavil, da bodo izvajali nad vlado vojaško nadzorstvo do sestave vlade, ki bo v skladu z željo, ki jo je včeraj izrazil revolucionarni odbor, t.j. naj se sestavi «razširjena» vlada.
Na razna vprašanja časnikarjev je Kuprasit izjavil, da bo »revolucionarni odbor« verjetno obdržal vojaško nadzorstvo v Vientianu, dokler ne bo vlada, ki jo ta odbor želi, popolnoma funkcionirala. Zatem je general izjavil, da bodo znova proučili ženevske sporazume iz leta 1962 in njihovo izvajanje. Dodal je, da niti on niti podpredsednik vojaškega odbora general Siho ne bosta sodelovala v vladi.
Predstavnik gibanja Neo Lao Hak-sat je izjavil, da je to gibanje protestiralo proti sporočilu, ki ga je davi objavila vlada in s katerim sprejema resolucijo revolucionarnega odbora. Dalje je izjavil, da koalicijska vlada še vedno obstaja in torej to gibanje ne more priznavati nobene vlade, in preosnove ali dejanja, ki izhaja iz državnega uda-
ra Poleg tega zahteva Neo Lao Hak-sat sestanek treh strank, ki so zastopane v koalicijski vladi. Kakor je izjavil predstavnik Patet Laa, Suvana Fuma in general Nosavan ne nasprotujeta takemu sestanku.
Sovjetski zunanji minister Gromi-ko je poslal britanskemu zunanjemu ministru preko britanskega poslaništva v Moskvi, osnutek pisma, s katerim se izreKa podpora ženevskim sporazumom in koalicijski vladi ter se obsoja vojaška zarota, Gro-miko predlaga, naj bi oba predsednika ženevske konference podpisala to pismo in ga poslala voditeljem treh političnih skupin v Laosu: generalu Nosavanu, Suvani Fumi in Sufanuvongu, ter vladam, ki so se udeležile ženevske konference.
Sovjetsko pismo izraža upanje, da bodo odstranjene vse ovire, ki onemogočajo koalicijski vladi delovanje, in da bodo skupine, ki so nastopile proti Suvani Fumi, prenehale svojo dejavnost. Gromiko opozarja, da bi utegnile nastati nevarne posledice za mir ne samo v Laosu, temveč na svetu, če ne bodo
itllliimiimillllliliillliilllimmiimillimiilmiiiiliiiiiiliiiHtlliiiimmilimiiiimilitlllllliimiiiiiililillillllll
5. maja nova stavka železničarjev CG1L
RIM, 24. — Tajništvo sindikata železničarjev, včlanjenih v CGIL je sinoči določilo novo 24-urno vsedržavno stavko železničarjev, ki se bo začela v torek 5. maja ob 20. uri. Sindikati železničarjev CISL in UIL se stavki niso pridružili.
Sklep o stavki je sporočil na t* skovni konferenci tajnik sindika-
SANA, 24. — Predsednik Naser, ki je na obisku v Jemenu, je govoril na velikem zborovanju v Sani.
Med drugim je izjavil: «Naša dolž- _______ _	.
nost je pomagati bratom, ki se bori- opravičijo svoj izostanek iz stavke jo proti britanskemu kolonializmu, in njihov sprejem nezadostnih
ta Degli Espositi. Izjavil je, da je bil sindikat železničarjev CGIL prisiljen napovedati stavko zaradi ugotovitve, da vlada vztraja pri odklanjanju izvedbe prve faze preureditve plač železničarjev od
1.	julija 1964 dalje in odlaga reformo državnih železnic. Zatem je Degli Espositi odločno zavrnil obtožbe, ki jih izrekajo proti CGIL tudi sindikalni voditelji CISL in UIL, da sindikat zasleduje politične smotre. Poudaril je, da stališče voditeljev omenjenih sindikalnih organizacij teži za tem, da
\C*-fXS ri4/*<<
predlogo
Espositi izjavil, da je ponudba vlade za samo poenotenje plač nezadostna, če se ne poveže s funkcionalno preureditvijo plač in z zaželeno demokratično reformo državnih železnic. »Hoteli smo in hočemo, je dodal Degli Espositi, samo doseči pametnejšo rešitev tega spora v njegovih dveh komponentah: reforma državnih železnic in plač železničarjev.«
sedržavno tajništvo CGIL pa je objavilo manifest s podpisom glavnega tajnika Novelle; manifest so podpisali tudi konfederalni tajniki Santi, Foa, Lama in Scheda. V manifestu je rečeno, da je bila stavka napovedana zaradi nezadovoljivih ponudb vlade za rešitev spora z železničarji. Zavračajo se obtožbe »političnega instrumentalizma« proti sindikatu železničarjev CGIL in se poudarja njegova avtonomija. «Ko pozivamo na razumevanje dejanskih razlogov borbe železničarjev, zaključuje manifest, vas pozivamo na aktivno solidarnost v borbi za prejemke, ki bodo primernejši živ. ljenjskim stroškom, ter za varnejšo in modernejšo železniško službo.«
Tajništva zveze kemijskih delavcev, včlanjenih v sindikatih CGIL, CISL in UIL so se sestala skupno s sindikalnimi predstavniki kemijskih podjetij z dr-žavflo udeležbo skupine IRI in so razglasila dve 24-urni stavki, ki bosta v ponedeljek 27, in v sredo 29. aprila. Stavki se bosta začeli ob 6. uri zjutraj. Poleg tega so sindikalne organizacije potrdile stavko za nedoločen čas za vse izredne ure.
Danes so v Rimu sporočili, da so se prekinila pogajanja za delovno pogodbo nameščencev na avtomobilskih progah (ANAC). Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so mnenja, da so ponudbe podjetij za rešitev spora nezadovoljive, in si zaradi tega pridržujejo pravico nadaljevati sindikalno akcijo.
Stavka nameščencev v keramični industriji ki so jo vse tri sindikalne organizacije določile za 27. in 28. c-prila, je bila odpovedana, ker se bodo 28. aprila se-s*ali sindikalni predstavniki z de-I lodajalci in skušali obnoviti po-Jgajanja za novo delovno pogodbo.
dejanja proti zakoniti laoški vladi prenehala. Gromiko poziva britanskega zunanjega ministra na sodelovanje za normalizacijo položaja v Laosu.
General Kuprasit Abe, ki je vodil udar
Trgovina
med Anglijo in SZ
LONDON, 24.. — Včeraj sta britanski zunanji minister Butler, minister za trgovino Heath in sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev podpisali dokumente, ki podaljšujejo za drugih pet let angle-ško-sovjetski trgovinski sporazum iz leta 1959, ki bi potekel junija letos.
Prihodnji mesec bodo v Londonu razgovori o trgovini v prvem letu novega sporazuma. Vrednost Izmenjave potrošnega blaga med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo znaša približno tri milijone šterlingov v obeh smereh. Toda to je samo del celotne trgovine med obema državama.
Njcrere predsednik nove države Tanganjika-Zanzibar
DAR ES SALAM. 24. — Zakon, k: so ga objavili danes v Dar Es Salamu, imenuje Juhusa Nievera predsednika nove države, ki je nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzihara. Prvi podpredsednik nove države je dosedanji predsednik Zanzibara Karume; dosedanji podpredsednik Tanganjike Kavava pa je drugi podpredsednik nove države.
Karume bo kot prvi podpredsednik nadomeščal predsednika Nijerera, ko bo ta potoval v inozemstvo.
Varčevanje v vojski ZDA
WASHlNGTON, 24. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara je na tiskovni konferenci sporočil, da bodo zmanjšali dejavnost v 63 vojaških oporiščih v ZDA in v tu. jini, nekatera teh oporišč bodo zaprli. Minister je dodal, da se ukrep tiče štirih držav v Evropi in na zahodni polobli na splošno, toda se ne tiče sil NATO in tudi ne bo omejil obveznosti ZDA do atlantskega zavezništva.
Minister je izjavil, da bodo ZDA na ta način prihranile 21 milijonov dolarjev, ker bodo znižale število osebja za 3600. Celotni ukrepi varčevanja, ki so v načrtu. pa bodo v prihodnjih treh letih' in šestih mesecih omogočili prihranke za 68 milijonov dolar-larjev letno.
Hrvaške dr. Miloka Zanka in predsednika odbora za družbeni načrt in finance Ahmetoviča odpotovali v Sisak in si ogledali železarno. Po ogledu železarne so se člani francoske delegacije razgovarjali z Žankom in Ahmetovidem o sistemu načrtovanja v gospodarskih organizacijah, komuni in republiki. Drugi del delegacije francoskih socialistov pa je odpotoval v Cmo goro, kjer je obiskal mladinsko naselbino na jadranski magistrali.
V Beogradu se je danes začelo zasedanje jugoslovansko-češkoslova. ške mešane komisije za blagovno izmenjavo, na katerem bodo proučili rezultate dosedanjega sodelovanja in možnosti za razširitev blagovne izmenjave med obema državama. Na prvem zasedanju jugo-slovansko-češkoslovaškega mešanega odbora za gospodarsko znanstveno in tehnično sodelovanje, ki je bilo marca letos v Beogradu, je bilo ugotovljeno, da so nove možnosti za povečanje blagovne izmenjave, in so sklenili, da se te možnosti proučijo na prihodnjem zasedanju mešane komisije. Odbor je prav tako priporočil, naj se opravijo priprave za sklenitev sporazuma o blagovni izmenjavi do leta 1970.	B. B.
WASHINGTON, 24. — AmeriSka komisija za atomsko enčrgijo je javila, da so_ danes povzročili v nevadski puščavi novo podzemeljsko jedrsko eksplozijo.
Na današnji dan, ko se v vsej državi praznuje 25. april — dan osvoboditve in odporniškega gibanja, tudi Slovenci v Italiji, ki smo prispevali s tolikimi človeškimi in materialnimi žrtvami k zmagi nad fašizmom in nacizmom, pridružujemo svoj glas vsem tistim, ki zahtevajo, da se v državi pomete z zadnjimi fašističnimi ostanki in da se zares dosledno izvaja ustava, ki je sad tudi naše borbe za osvoboditev. Da pa fašistični ostanki še vedno obstajajo, nam pove vest iz Trenta, kjer so fašisti povzročili močno eksplozijo ob podstavku spomenika, posvečenega padlim v okviru odporniškega gibanja; ali pa novica iz Chietija, kjer so novi fašisti hoteli prav na današnji dan organizirati svoje izzivalno zborovanje, kar pa jim ni bilo dovoljeno; in še vest iz Rima o dviganju glav fašističnih študentov, ki so povzročili incident s pretepanjem; in končno vest iz Neaplja, kjer so fašistični študentje napadli sprevod mladinske organizacije »Nuova resi-stenza«, ki je nesla venec pred ploščo žrtvam slavnih »štirih neapeljskih dni«.
Druga važna novica iz države pa je sporočilo vseh sindikalnih organizacij, ki so razglasile za ponedeljek in sredo dve 24-urni stavki v kemijskih podjetjih IRI. Sindikat železničarjev CGIL pa je napovedal 24-urno vsedržavno stavko železničarjev, ki se bo začela v torek 5. maja, ker vlada vztraja pri odklanjaju izvedbe prve faze preureditve plač in odlaga reformo državnih železnic.
V	mednarodnem dogajanju pa vse kaže, da se pripravlja nekaj nevarnega okrog Kube, katere vlada je sporočila tajniku OZN, da ZDA zbirajo veliko število reakcijskih letal na Floridi in na nosilkah letal, ki plujejo v bližini otoka, da so ZDA od oktobra 1962 izvršile 600 poletov nad Kubo, ameriški vojaki v oporišču Guantanamo na Kubi pa so povzročili 1181 kršitev in izzivanj. Moskovska »Izvestija« poudarjajo, da pomenijo ti poleti kršitev suverenih pravic Kube, listine OZN in določb mednarodnega prava ter poudarjajo, da sporazum med SZ in ZDA o Kubi ne dopušča kršitve zračnega prostora in suverenosti ter vmešavanja v notranje zadeve, ker propaganda ZDA trdi nasprotno.
Na Cipru so se tudi včeraj nadaljevali spopadi: turški uporniki so streljali na podpoveljnika oddelkov OZN, predstavnik Turkov pa je izjavil, da je bil zjutraj v predmestju Nikozije ubit en Turk.
V	Laosu je po eni strani vlada izjavila, da «obstaja nepretrganost izvajanja njene oblasti«, po drugi pa je general Kuprasit dejal, da bo obdržal vojaško nadzorstvo, dokler ne bo vlada, kakršno želi vojaški odbor popolnoma funkcionirala. Sicer pa so predstavniki gibanj Patet Lao. Suvana Fuma in general Nosavan za sestanek treh strank, ki so zastopane v koalicijski vladi. Gromiko pa je predlagal naj bi vlade ženevske konference podpisale pismo, s katerim se izreka podpora ženevskim sporazumom in koalicijski vladi ter obsoja vojaška zarota.
Iz ZDA so sporočili, da so po eni strani povzročili novo podzemeljsko jedrsko eksplozijo, po drugi strani pa. da bodo zmanjšali dejavnost 63 vojaških oporišč v ZDA in tujini.
V	Švici kjer prav tako kot v nekaterih drugih državah grozi inflacija, je vlada od 1. maja letos dalje odredila: da tuji kapital od 1. januarja letos ne bo dobival več nobenih obresti; banke se bodo morale odpovedati investicijam tujih skladov v švicarskih vrednostnih papirjih; advokati, notarji in razne družbe ne bodo smele opravljati nobene operacije v korist tujega kapita-laC preprečeno bo pretirano gibanje kapitalov na trgu.
Po soleh govori
o 25. aprilu
V srednjih šolah so
,po, vsej Italiji profesorji zgodovine govorili o obletnici osvoboditve, ki se praznuje jutri. Pri tem so podčrtali pomen odporništva za osvoboditev. V višjih šolan pa so se učenci zadnjih razredov zadnjo uro zbrali (er poslušali govor, ki ga je imel ravnatelj ali za to določeni profesor. Obletnice 25. aprila so se spom-

Razni podatki o prebivalstvu naše dežele
V	pokrajini Furlanija - Julijska krajina živi po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1961 okoli 1.237.000 ljudi. Ce upoštevamo, da znaša površina pokrajine 7856 kvadratnih kilometrov, potem se giblje povprečna gostota prebivalstva v pokrajini okoli 157,4 osebe na kvadratni kilometer. Povprečna gostota prebivalstva v Italiji je nekoliko višja, in sicer znaša 167,6 ljudi na kvadratni kilometer. Prebivalstvo v pokrajini Furlanija - Julijska krajina po vsem tem ne živi tako «na tesnem« kakor v ostali Italiji; v resnici na to povprečje močno vpliva nizka obljudenost goratih predelov Videmske pokrajine.
V	videmski pokrajini so leta 1961 našteli 802.000 prebivalcev, v tržaški 298.000 in v goriški 137.000. To se pravi, da v novi pokrajini Furlanija - Julijska krajina pride na vsakih 12 ljudi po 8 «Videmčanov», 3 «Tržačani» in 1 sam «Goričan». Goričani so torej v manjšini, čeprav je njihova pokrajina večja od tržaške. Od skupnih 7856 kvadratnih kilometrov odpade namreč na goriško pokrajino le 468 kv. km. na Tržaško 223, a na videmsko kar 7165 kv. km.
V	tržaški pokrajini je kakor znano šest občin (Trst, Milje, Repen-tabor, Zgonik, Devin-Nabrežina in Dolina). Na dan 15 oktobra 1961 je bilo v posameznih občinah nasled-ne število ljudi: Devin-Nabrežina 6197, Repentabor 619, Milje 12.357, Dolina 5028, Zgonik 1257, Trst 272 tisoč 850; skupaj 298.326 ljudi. V pokrajini prevladujejo ženske, ki jih je skoraj 160.000, medtem ko je moških le 140.000. V Repentabru, v Dolini in Zgoniku so moški v večini, toda komaj za spoznanje, kakor v Dolini, kjer Jo število moških le za eno enoto višje od števila žensk.
V	goriški pokrajini je 25 občin. Med temi je seveda najvažnejša občina Gorica, ki je leta 1961 štela 43.656 prisotnih prebivalcev. »Prisotno prebivalstvo* obsega za statistike vse tiste državljane, ki »običajno* živijo v dciočeni pokrajini ali državi. Zaradi tega so v teh podatkih všteti tudi izseljenci, ki se od časa do časa vračajo v rodni kraj, če so prijavljeni ha matičnem uradu. Po številu prebivalcev sledijo občina Tržič (25.921), Krmin (9316), Gradež (9135), Ronke (8857), Gradišče (Gradiška dlsonzo) (7 tisoč 508), Starancan (3171), Skoci-jan (S. Canzian dTsonzo) (4917), Romans (2933), itd. Tudi v goriški pokrajini prevladujejo ženske, ki jih je okoli 71.'K)0, medtem ko je moških komaj 66.000
V	Videmski pokrajini je nič manj kot 187 občin. Nekatere med njimi so zelo majhne, tako da pride v povprečju na vsakega župana le okoli 4000 občanov. Največja je seveda videmska cbčina, ki je štela leta 1961 86.188 prebivalcev; sledijo občine Pordenone (34.055), Sa-cile (13.316), Humin (Gemona) (12 tisoč 534), Codroipo (11.790), S. Vito al Tagliamento (11.298), Ce-c. id (10.799), Tarčent (10.115), Lati-sana (9620), Cervignan (8824), itd.
Podatki o dinamiki prebivalstva nam kažejo, da se je to v zadnjih letih pomnožilo v tržaški in goriški pokrajini, medtem ko se je v videmski pokrajini občutno zmanjšalo. Od leta 1951 do leta 1961 se je namreč število prisotnih prebivalcev v tržaški pokrajini dvignilo od 294.642 na 298.326. Ti podatki pa ne kažejo naravnega demografsko-socialnega prirastka prebivalstva, ker ne upoštevajo migracij, to je izseljeniškega gibanja v smeri iz pokrajine v svet, in priseljeniškega v smeri iz zunanjega sveta v pokrajino. Videmska pokrajina je štela leta 1951 795.568 prebivalcev, deset let pozneje pa 27.660 manj. Naravni prirastek preoivalstva v tej pokrajini je namreč nazadoval od 15,2 na 12,9 rojstev na 1000 prebivalcev, hkrati s tem pa je umrljivost ostala praktično nolzpremenjena (10 ■ ljudi na 1000 prebivalcev). Število prebivalcev je upadlo predvsem zaradi izseljevanja v tujino, v Piemont, Lombardi io in v druge visoko razvite pokrajine Italije
V	industrijskin središčih Južne Furlanije se je prebivalstvo v zadnjih letih precej pomnožilo. Tako Je narastlo število prisotnih ljudi v samem Vidmu, v Pordenonu, v červinjanu in v Sacilu. Tudi v La-tisani se je prebivalstvo pomnožilo; statistični podatki sicer kažejo številčni nazadovanje v tem kraju, in 'sicer zaradi tega, ker je k Latisanl leta 1951 spadala tudi današnja občina Ijgnano-Sabbiadoro na obali Jadrana. V hribovitih predelih videmske pokrajine Je prebivalstvo v zadnjin 10 letih nazadovalo za 9,8%; tudi v predalpskem pasu je njihovo število upadlo, in sicer za 8,4%. V tem pasu nahajamo najvišjo gostoto prebivalstva (139 ljudi na kv. km), medtem ko Jih je na hribovitem svetu le 36, v nižini pa 107. Tarčent je od leta 1951 do leta 1961 zgubil 1572 prebivalcev, skoraj enaka usoda je doletela tudi S. Vito al Tagliamento,
Humin, ‘Čedad, Codroipo, Kluže (Chiusaforte), itd. Iz naselja Neme (Nimis) se je izselilo 799 ljudi, iz Paulara 404, iz Marsana 947, itd.
V	zadnjem času je opaziti, da se številni izseljenci vračajo iz tujine, tako da njihovo število že znatno kompenzira tistih 50.000-60.000 ljudi, ki se vsako leto odločijo za izselitev.
V	Goriški pokrajini so leta 1951 našteli 133.187 prisotnih prebivalcev, od tega 43.974 v sami goriški občini); deset let pozneje je bilo na Goriškem 136.989, od tega 41.854 v sami goriški občini. Ti podatki kažejo, da se prebivalstvo v gori-ski pokrajini v omenjenem razdobju nekoliko pomnožilo, v sami goriški občini pa je precej nazadovalo.
Kakor povsod po Italiji, in menda tudi drugod po svetu, se tudi v novi pokrajini Furlanija - Julijska krajina nezadržno nadaljuje razvoj urbanizacije in počasno prehajanje iz kmetijske v industrijsko gospodarstvo, število prebivalstva v pokrajini rahlo upada, kar je še en dokaz, da je ta pokrajina v vsakem pogledu premalo razvita. Na Tržaškem je prebivalstvo več ali manj stalno, na Goriškem narašča, na Videmskem pa upada z veliko naglico. Ena med najvažnejšimi nalogami nove pokrajine Furlanija -Julijska krajina bo prav ta, da odpravi negativne pojave, ki silijo ljudi iz tega kota ob Severnem Jadranu na ponižujočo pot «s trebuhom za kruhom*.
E. F.
Predsednik Segni že preskusil «Fiat 850
RIM, 24. — Davi so predsedniku republike pokazali nov avtomobil »fiat 850». Predsednik Segni je napravil poskusni krog z «850» po parku Kvirinala in se zanimal za značilnosti novega avtomobila, ki mu jih je prikazal ing. Enrico Minola, direktor trgovskega oddelka podjetja. Prisoten je bil tudi ing. Enrico Diretti, direktor rimske podružnice.
DUNAJ, 24. — Praški radio je sporočil, da je včeraj prišlo do eksplozije in požara v neki čistilnici nafte, kjer je Dilo šest oseb ranjenih. Skoda je ogromna, po približnih računih okoli milijarde lir v naši valuti. Do nesreče je prišlo v čistilnici nafte «Urx» v Ostravi na severnem Moravskem.
ga je imel določeni profe-aprila so se spomnili tudi na nižjih šolah.
Ob tej priložnosti je prosvetni minister Gui profesorje zgodovine opomnil', naj si program v zadnjem razredu razdelijo tako, da lahko primerno obdelajo najnovejše dogodke domače zgodovine.
Hladnejše vreme
VIDEM, 24. — Po vsej Furlaniji so divjale močne nevihte. Temperatura se je močno znižala In v hribih dosegla ničlo. Okrog Trbiža je zapadel sneg v višinah od 1500 m navzgor.
CAGLIARI, 24. — Pri cestni nesreči nekaj kilometrov od mesta
V Ziirichu vsako leto s posebno slavnostjo ob pričetku pomladi zažgo veliko lutko, ki naj bi po sta se ubili dve osebi, štiri pa o
tradiciji predstavljala zimo	ranjene.
NENAVADNA ZASTRUPITEV
Hudo maščevanje ranjene krastače
Kmet, ki mu je izloček priletel v oko, ima paralizirano trepalnično mišico
CISTERNINO (Brindisi), 24. — Pietra Oronza Semerara, 39-letnega
kmeta, si pripeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki spričo nenavadne oblike zastrupitve še niso izrekli o njegovem stanju.
Ko je Semeraro kopal na svojem posestvu, mu je v oko brizgnil izloček neke krastače, ki jo je med kopanjem zadel z motiko in ranil. Kmalu nato je kmet začutil hudo slabost. Prepeljali so ga v pokrajinsko bolnišnico in tu so mu zdravniki ugotovili paralizo leve trepal-nične mišice ter splošno zastrupitev.
Po mnenju zdravnikov gre za redek primer zastrupitve s tekočino, v kateri so paralizirajoče snovi, s katerimi napravijo krastače svoj plen negiben.
Pregledan proces proti Mindszentyju ?
DUNAJ, 24 — Iz cerkvenih krogov v Budimpešti prihaja potrditev, da je madžarska vlada ime-
novala komisijo, ki naj preuči ves proces proti kardinalu Min-
dszentyju ’z leta 1949. Madžarski cerkveni poglavar je bil tedaj obsojen zaradi vohunstva, zločinov proti državi in tihotapstva valut.
Govori se, da je sam Hruščov pri nedavnem obisku v Budimpešti vplival na Kadarja, naj čim-prej reši ta problem v korist nadaljnjega pomirjenja med Vzhodom in Zahodom.
Dva otroka kriva umora?
BOLTON (Velika Britanija), 24. — Deček enajstih let ter deklica, stara 14 let, sta prišla pred neko sodišče za mladoletne. Po obtožnici sta kriva umora 57-letnega moškega.
Mlada obtoženca, katerih imen niso izdali, sta bila včeraj aretirana. Agenti ju obtožujejo umora Frančiška Nadolnyja, ki so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju v sredo zvečer. Dečka in deklico so do procesa zaprli v neki popravni zavod.
DOBRA ORGANIZACIJA
Zelo lahek beg za bivšega nacista
Skozi odprta vrata zapora na avto in z letalom ■ v družbi prijateljice ■ v Švico
VValter Zech - Nenntwlch
BASEL, 24. — Bivši e3esovski častnik, vojni zločinec Walter Zech-Nenntwich, ki je v sredo pobegnil iz zapora v Brunsvvicku, je
V zvezi z ropom v draguljarno na Ul. Montenapoleone v Milanu so aretirali sedem oseb. Gre za pripadnike neke «francoske tolpe*, ki je delovala v trikotniku Milan ■ Tu rin - Genova. Prvi z leve je Vic tor Stasa, baletnik francoskega rodu, drugi je Umberto Vicenzo Via, imenovan «Tunizijec», tretji Serge Panayotides, rojen v Istanbulu, četrti Albert BergameUi, rojen v Franciji, peti pa je njegov brat Guido, rojen v Bergamu. Od teh je edino Albert BergameUi osebno sodeloval pri ropu, vsi ostali in še dva aretiranca pa
so z ropom v tesni zvezi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Pripravlja se tudi arabski skupni trg
Načrt za ustvaritev skupnega arabskega trga se vse bolj uresničuje. Sporazum, ki ga Je junija 1. 1962 podpisalo prvih pet članic Arabske lige v Kairu, bo začel veljati 30. aprila letos. Člen 20 tega sporazuma namreč predvideva, da začne listina veljati tri mesece po ratifikaciji s strani vsaj treh držav podpis« nic. 30. januarja 1964 je kot tretja država sporazum ratificiral Irak. Pred njim sta ga ratificirala že tudi Egipt in Kuweit, doslej pa so ga podpisale naslednje države: Jordanija, Egipt, Irak, Sirija, Jemen, Ku-weit in Maroko. Niso ga pa še podpisale; Libija, Tunizija, Saudova Arabija, Alžirija, Sudan in Libanon.
Prvi pričetki plana o sporazumu segajo v 1. 1956. Takrat je načrt sprejel gospodarski svet Arabske lige, ki je poklical članice lige, naj sporazum podpišejo in ratificirajo.
Generalni sekretariat Arabske li ge Je zdaj konzultiral vlade držav članic o sklicanju konference vseh arabskih ministrov za gospodarstvo in plan. Konferenca naj bi bila že v prvi polovici letošnjega leta, na njej pa bi pretresli splošen gospodarski položaj arabskin drfav in pripravili zadevno poročilo za sestanek šefov arabskih držav, ki naj bi bil avgusta letos
Na konferenci šefov arabskih dr žav januarja 1963 le prišlo do številnih sklepov o Arabskem skupnem trgu, ki ga nekateri imenujejo celo Arabska gospodarska skupnost To so bili sklepi o ustanovah za gospodarski ln finančni razvoj skupnosti j
ter o letalskih ln ladijskih linijah. Te zaključke so zelc počasi, ali pa sploh nič izvajali, vendar zdaj vse kaže, da jih bodo uresničili. Seveda so glavni problem sredstva, ki jih morajo prispevati posamezne države.
Aref Zaher, namestnik generalnega sekretarja Arabske lige, je nedavno izjavil v Kairu, da je sporazum o arabskem skupnem trgu doslej najvažnejši dokument v delu Arabske lige. Sporazum je solidna podlaga za razvoj medarabskih gospodarskih odnošajev in bo vodil k popolni združitvi posameznih nacionalnih gospodarstev Glede na sedanje stanje in tvorbo ekonomskih integracij in zaprtih trgov, je ustvaritev močnega gospodarskega bloka za arabske države nujna potreba, življenjski standard v arabskih državah je nizek, posamezne države pa nimajo dovolj sredstev, da bi so zadostno razvile. Za uspešen gospodarski razvoj so potrebna zadostna naravna bogastva, kapital ln tehnične izkušnje, delovna sila in razširjen trg. Vseh teh činiteljev pa ni najti v posameznih arabskih državah, zato so programi gospodarskega razvoja v posameznih arabskih državah naleteli na velike težave. Sporazum o arabski gospodarski skupnosti po mnenju Aref a Zaherja ne bo vodil samo k enotnemu gospodarstvu, temveč bo tudi okrepil arabski položaj v svetu, ne da bi škodoval temeljnim interesom posameznih držav članic Glavne točke sporazuma o Arabski gospodarski skupnosti, ki pred-
videva ukinitev notranjih carinskih pregraj v prihodnjih desetih letih in odpravo ostalih ovir v trgovanju med članicami, so naslednje: prosto gibanje oseb in kapitala, prosta izmenjava domačega in u-voženega blaga,
prosta izbira kraja bivanja, dela in gospodarskega udejstvovanja, prostost prevoza In tranzita ter neomejena pravica uporabe prometnih sredstev, pristanišč in letališč, pravica lastnine, delovanja in darovanja.
Da bodo ti cilj doseženi, bodo države članice uporabile naslednje u-krepe:
ustvarile bodo enotno skupno carinsko ozemlje z enotnim upravljanjem in uvedbo enotne zunanje carinske tarile, enotne carinske organizacije in carinske zakonodaje, uvedle bodo enotno uvozno in Izvozno politiko z ustreznimi navodili in predpisi,
poenostavili o odo sistem prometa, prevoza in tranzita, sklepale bodo skupne trgovinske in plačilne pogodbe s tretjimi državami,
koordinirale bodo kmetijsko, industrijsko in notranjetrgovinsko politiko tako kot gospodarsko zakono-
! dajo,
j koordinirale bodo delavsko in socialno zakonodajo, davčno, carinsko
I in ostalo zakonodajo o dajatvah in
j pristojbinah,
koordinirale cenami ln kreditni sistem držav članic,
ter izdelale enotne norme za vodenje statistike.
Bodoči Svet skupnosti bo določil posamezne etape za ustvaritev načrta skupnega trga. Za sedaj obstaja namreč samo še »provizorični svet za arabsko gospodarsko skupnost* s sedežem v Kairu. Ta svet je bil ustanovljen na 5. zasedanju gospodarskega sveta arabske lige januarja 1959.
Doslej izdelano besedilo sporazuma Je še precej splošno in nima še točno orisanih postopkov za realizacijo projekta arabske gospodarske skupnosti. Zato bodo potrebne še številne tehnične seje in posveti za izdelavo podrobnejših določb. Vsekakor po je načrt za gospodarsko skupnost zdaj mnogo bliže uresničenju kot doslej, potem ko so bili letos v Januarju na konferenci šefov arabskih držav v Kairu izglajeni številni nesporazumi.
Konec februarja J** odšla na potovanje po državah gospodarska misija arabske lige pod vodstvom predsednika gospodarskega sveta lige. Odposlanstvo Je obiskalo Am-man, Damask, Belrut, Kuweit, Riad, Kairo, Tripolis, Tunis, Alžir in Rabat in h z vladami pogovarjalo o možnosti pospešitve realizacije štirih arabskih sporazumov, ln sicer o razvoju, financah, plovbi ln letalstvu.
V marcu se ie odposlanstvo vrnilo v Kairo Prihodnja konferenca arabskih ministrov za gospodarstvo ln plan bo v veliki meri temeljila na poročilu tega poslanstva.
včeraj prispel z letalom v Basel. Pripeljal se je z zasebnim letalom in z njim je bila njegova prijateljica Margit Steinheuer. Vse kaže, da je bil beg dobro pripravljen. jf’’-. •
Hans Walter Zech-Nenntwich je bil v ponedeljek obsojen na štiri leta zapora zaradi zločinov nad prebivalstvom med zadnjo vojno. vSzaporu je že pred obsodbo navezal dobre stike s starim znancem, paznikom Dietricom Zeeman-nom, ki ga je poznal še od 1. 1936. Temu je obljubil dobro mesto v svojem trgovskem podjetju, če mu pomaga pobegniti. Zee-mann, ki so ga aretirali in je že priznal, da je omogočil beg, je povedal, da do torka jetnik ni nikolj izrazil želje, da bi pobegnil. V sredo pa ga je prosil za pomoč pri begu in Zeemann se ni dal mnogo prositi: ob 20,30 je prišel v celico ponj in ga po dolgih hodnikih skozi šest vrat, ki jih je bilo treba odkleniti, pripeljal do izhoda iz jetnišnice. Tu je vojnega zločinca že čakal avto s šoferjem in prijateljico. Nemoteno' so se je odpeljali na letališče Klausheide pri Nordhornu (Spodnja Saška). Prispel je semkaj proti 5. uri in popolnoma mirno je opravil carinske formalnosti — zanesel se je pač, da njegovega bega še ne bodo odkrili — ter v družbi prijateljice odletel z zasebnim letalom nekega tekstilnega tovarnarja. Pred odletom je funkcionarjem na letališču še povedal, da je njegov cilj Basel, in švi. carska policija je res potrdila njegov prihod na tukajšnje letališče ob 9,29 včeraj. Okrog 10. ure se je s taksijem odpeljal na centralno postajo, nato pa je z vlakom odpotoval v centralno Švico. Pilot letala, ki se je med tem vrnil v Klausheide, je dejal, da je šele danes zjutraj, iz časopisov zvedel, kdo je bil njegov potnik.
To ni prvi beg Zech-Nennt'wicha. Med vojno je pripadal konjenci in njegov oddelek se je odlikoval po grozovitostih, ki jih je počenjal okrog Pinska v lovu za partizani. (Sodišče v Braunschweigu ga je zelo milo obsodilo na štiri leta za šest dokazanih umorov in za sodelovanje pri drugih šestih umorih.) V nekoliko skrivnostnih okološčinah ga je gestapo 1942 aretirala v Varšavi. Posrečilo pa mu je zbežati iz zapora in prišel je celo v Stockholm in nato še v London. Tu je začel sodelovati z Angleži. Postal je sodelavec radia London v nemškem jeziku in delal je skupaj s Selftonom Delmer-jem, znanim britanskim časnikarjem in radijskim komentatorjem. Pozneje se je z britanskimi četami vrnil v Nemčijo ter se nastanil v manjšem mestu Porenja, kjer se je začel ukvarjati s trgovino.
Njegov beg dokazuje, da imajo bivši (in sedanji) nacisti dobro organizirano »vzajemno pomoč*. Vprašanje je le, ali bodo tega zločinca v Švici kar tako pustili uživati zlato prostost.
ŽENEVA, 24. — Zech-Nenntwich je .baje prispel na letališče Basel-Mulhouse ne samo v družbi neke ženske temveč tudi nekega moškega. Baselska policija potrjuje, da je ubežnik prispel v Basel (z letališča, ki je oddaljeno kakih 30 km) s taksijem, ni pa nobene izjave o tem, če so švicarske preiskovalne oblasti ubežniku na sledi ali če upajo, da ga spet zasledijo. Po nekaterih virih bi lahko bivši esesovski častniki, ki so ga videli vstopiti na neki vlak za centralno Švico, odpotoval tudi v kako drugo državo, n. pr. v Avstrijo. Preiskava švicarske policije je težka zaradi tega, ker se je šele včeraj 'ugotovila identiteta tega človeka, to je 14 ur po njegovem prihodu na letališče in nemotenem prehodu mimo policije in carine. Vsekakor pa so podatke in slike ubežnika razdelili v vseh kantonih federacije. Med Švico in Nemčijo obstaja pogodba o izročitvi in po mnenju mnogih bi jo za Zech-1 Nenntwicha uporabili, če ga are-1 tirajo.
V Novi Gorici danes premiera
Goriško gledališče bo danes uprizorilo kot peto premiero letošnje sezone Stevensovo komedijo »Zakonski vrtiljak*. Delo je zrežiral Andrej Jelačin, glavne vloge pa tolmačijo Stane Leban, Berta Ukmarjeva in Marija Jelačin - Paravanova. Ž «Zakonskim vrtiljakom* bo gledališče gostovalo po vseh večjih krajih koprskega okraja. Do konca letošnje sezone bo Goriško gledališče uprizorilo še eno premiero.
(Na sliki:	Marija Jelačin - Paravanova in Stane Leban)
ntiiHiiiHiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimitiiiiiit
Vesoljski poleti in notranje uho
NEW YORK, 24. — O možnosti, da bi vesoljski poleti mogli povzročiti poškodbe v občutljivem mehanizmu notranjega ušesa, ki zagotavlja ravnotežje, se že odkrito razpravlja v ameriških medicinskih in avstro-navtskih krogih. Neposredna vzročna zveza do danes še ni bila dokazana, hkrati pa ni bilo mogoče niti dokazati, da te zveze ni.
Razprava se je začela, ko sta bila Virgil Grissom in John Joung določena za vesoljski polet v dvoje v okviru načrta »Gemini*. Pretežni del opazovalcev je menil, da bo v ta namen izbran prvi ameriški astronavt Alan Shepard. Naknadno se je zvedelo, da je bil izločen, ker že nekaj časa čuti motnje v notranjem ušesu. Ker tudi John Glenn že dalj časa čuti enake motnje, se je z mnogih strani začela obravnavati čudna sočasnost in mnogi so si začeli postavljati vprašanje, ali niso motnje pri obeh astronavtih istega izvora.
Pri Glennu se je zdelo, da izhaja vzrok motenj iz nekega drugega naključja. Astronavtu Glennu se le namreč pred dvema mesecema zdrsnilo v kopalnici m pri tem je močno udaril z glavo ob steno. Povsem razumljivo je bilo, da so njegove motnje lahko pripisovali tej nezgodi, ker bi si bil mogel zelo občutljiv organizem notranjega ušesa poškodovati ob tem padcu. Ko pa se Je zvedelo, da ima tudi astronavt Shepard enake motnje, pa čeprav blažje, se je takoj porodilo vprašanje, ali je Glennove motnje res treba pripisati padcu v kopalni kadi ali pa bi morda bilo treba tako njegove kot Shepardove motnje pripisati posledicam vesoljskih poletov in je bil celo Glennov padec le posledica trenutne omotice zaradi motenj v notranjem ušesu.
Funkcionarji NASA v splošnem skušajo zanikati vzročno zvezo med vesoljskimi poleti in motnjami, ki jih imata astronavta, toda sam direktor medicinskega urada pri NA SA dr. George Knauf je poudaril, da «se v medicini nič ne more izključiti a priori*. Dodal je, da se v sedanjem stanju poznavanja človeškega organizma ne morejo Glennove in Shepardove motnje povezovati z vesoljskimi poleti. Kako biološko dejstvo, ki je pa še neznano, bi pa ne moglo dovesti do drugačnih zaključkov
Vedno več obtožb proti Bogerju
FRANKFURT, 24 — Na včerajšnji sodni razpravi v Frankfurtu proti 22 nacističnim zločincem lz taborišča v Auschvvitzu Je bilo podano pretresljivo pričanje proti glavnemu obtožencu Vilbelmu Bogerju. Gospa Dunja Zlata Wassersztrom, po rodu iz Francije, ki pa živi v Mehiki in ki je oila skupno z možem — ki je bil nato usmrčen v plinski celici — v Auschvvitzu, je povedala:
«Prispel je tovorni avtomobil, pom judovskih otrok. Med njimi je bil eder- kakih 4-5 et In držal je v •oki Jabolko. Boger ga Je opazil, mu vzal
jabolko, otroka zagrabil za noge in mu glavo razbil ob zidu. Deček je umrl, jaz pa sem morala sprati z zidu njegdvo kri. Kmalu pozneje sem videla Bogerja, kako je mirno jedel jabolko*.
Obtoženec je odirčno zavrnil to obtožbo, toda priča je izjavila še, da je Boger do smrti pretepel kakih 20 Jetnikov m še živo poslal v krematorij neko zensko, ki je sku šala napraviti samomor, ker ni več vzdržala taboriščnih strahot.
Druga priča, poljski zdravnik Cze-lav Glovvacki, je obtožil Bogerja ln druge obtožence, da so osebno pobili več jetnikov.
poljski ginekolog Czeslavv Glovvacki, ki je danes pričal, pa je povedal, da je obtoženi Klehr umoril
18.000	do 20.000 oseb z iniciranjem
fenola v srce, potem ko je 10.000 žrtev sam Izbral. Za božič 1942, ko ie bil glavni sodnik na dopustu, je Klehr izbral 200 žrtev ter jih osebno umoril. Glovvacki pa je obtožil tudi bivšega esesovskega bolničarja 56-letnega Herberta Scherpeja, da je tudi dajal injekcije fenola in da je pozimi i943 pomoril več kot liki poljskih otrok. V odgovor na vprašanje nekega odvetnika je poljski zdravnik potrdil, da je bila marca 1944 ustreljena skupina 100 žensk.
Pripoved Gorbatova
MOSKVA, 24. — Revija «Novy mir* objavlja po presledku drugi del pripovedi o koncentracijskih
taboriščih iz stalinskih časov. Gre za zgodbo armadnega generala Gorbatova, ki je bil aretiran 15-oktobra 1938, ko je bil glavni s,v delavec poznejšega maršala Zu-kova, tedanjega poveljnika V L korpusa konjenice.
Gorbatov je bil najprej zaprt v moskovski ječi Lubianki, proti koncu 1938 pa prepeljan v zapor Lefo.tovo, kjer so ga strogo zasliševali Kljub mučenju ni hotel ničesar »priznati*. Postavili so fca torej pred proces, ki pa je trajal komaj pet minut in se je končal z obsodbo na 15 let ječe ter na odvzem državljanskih prav'č za 5 let.
Z neko skupino drugih obsojencev so Gorbatova z vlakom Pre" peljali v Sibirijo, nato pa v 4°' vjetsko oz-mlje Daljnega vzhoda do zlatonosr.ih ležišč v Kolyn'l' Tu so jetniki prebivali v šotorih, ki so se pozimi, ko jih je prekril sneg, spremenili v prave eskimske »iglu*.
Ceprsv je bil bolan, Gorbatov m hotel leči, ker bi to pomenilo konec. Na srečo je bil kmalu nato premeščen v neko drugo taborišče. Nekega dne ga je poklical poveljnik taborišča in 5. marca 1941 je bil izpuščen. Na koncu svoje pripovedi pravi Gorbatov, da v tistem času ni mogel povedati niti stotine tega, kar danes piše; to pa tudi zaradi tega, ker je ob odhodu iz Lubianke podpisal obvezo, da bo molčal,
OB 25. APRILU, DNEVU VSTAJE ITALIJANSKEGA LJUDSTVA
-------------------------<------i
E. Vittorini:
«MRTVI»
Danes slavi italijansko ljudstvo veliki praznik vstaje. Pred 19. leti se je v teh dneh zaključila poslednja faza dolgega odpora proti fašizmu in dvoletna oborožena borba proti nacizmu in salojskemu fašizmu. Da pa se je 25. aprila 1945 dvignilo k orožju za zadnji obračun vse ljudstvo severne Italije, je to bila posledica dolgega podtalnega pripravljalnega dela tisočev najbolj pogumnih in preizkušenih antifašistov, ki niso mirovali niti v dobi, ko so zmage fašizma doma in v tujino marsikoga zavedle. In \ti prekaljeni antifašisti so v tej odločilni fazi dve desetletji trajajoče antifašistične borbe bili spet na čelu partizanskih enot in podtalnih organizacij osvobodilnega gibanja v mestih. Seveda je posebno v zadnjem obdobju ta borba- terjala veliko žrtev, kajti nacizem in fašizem ' nista tako na lahko klecnila. Tudi v času, ko so »novemu redu* bili dnevi že šteti, se je znašal nad vsem in vsakomur. Tudi nad nedolžnimi. Elio Vittorini je v svojem spisu •Mrtvi* lepo prikazal »nadčloveka* nacista ob nekem izmed toliko pokolov v Milanu. Elio Vittorini pripoveduje takole:
Mrtvih na Largg Augusto ni bilo le.. pet; nekaj jih je bilo na pločniku rta nasprotni strani; štirje so bili na Korzu Porta Vittoria in .spet sedem, na Trgu Cmque giornate, pod ■ spomeni-
kgm.
Za vsako vrsto mrličev je bil napis:	»Za kasen ustreljeni».
Napisi; niso povedali nič. drugega, in tudi časopisi niso povedali nič Peč. Med mrtvimi sta bila tudi dva dečka petnajstih let: bila je tu še deklica, bili sta, tu, med mrtvimi dve ženski^ ter neki starec z belo brado.
Ljudje so hodili po Largo Au-OUsto in po Korzu Porta Vittoria, vse do Trga Cinque giornate in videli mrliče na soncu na pločniku, nato mrtiče na drugem pločniku, ki pa je bil v senci in še mrliče na Korzu, mrliče pod spomenikom,. In ni jim biir lo treba nič več vedeti. Ljudstvo je gledalo mrtve obraze, bose t}oqe, tudi obute noge, gledalo je mrtvaški znak na kapah straž in kazno je bilo, da razume vse.
Kako? Kaj tudi ona dva dečka petnajstih let? Kaj tudi deklica? Prav vse?
Zaradi tega, prav zaradi te-Pa je bilo očitno, da ljudstvo razume vse.
Nihče se ni čudil. Nič ga ni čudilo. Nihče ni spraševal, kako *n kaj. In nihče se ni motil. ' it
* • *
In on je, potem ko je dvignil glavo', smeje se pokazal na nekoga, ki bi lahko bil.
»Du», »ti* — je rekel.
•	DU*f »tj*.
»DSi brst’s gevbesen*.
Dva, njim podobna, sta se kdo ve odkod znašla tu in pripeljala s seboj na verižici tri pse z nagobčnikom. In s »Tigrov so ju začeli klicati. Skupno so klicali psd:
•	Greta!*
•	Gudrun!»
•Kaptgen Blut!*
Eden izmed psov je skočil na tank. In mnogo se jih je povzpelo na tank, da bi se igrali s%psom. $neli so mu nagobčnik, rmt dajali koščke čokolade " in pa spravili na cev topa. In bili so-ijubki.' Zares, nihče ni rekel, da niso ljubki.
Iji svojo, igro ,so nadaljevali.
«Wer ist’s getoesen?» — »Jfdo
-J—»V«,	JCUU	ncivoiu
mrliče#. , Napravili krog db 'strani In m
Množica je bila velika.
Bilo je več sto oseb med Largo Augusto in Trgom Cinqne giornate. Prej so šli kar mirna, se ozrli na mrliče in šli dalje svojo pot. Sedaj pa stoje. Se ne premaknejo od pločnikov, na katerih sp mrliči. Morda zato, ker vojaki pravkar jedo?
Na trgu, kjer je spomenik, so vojaki jedli nekoliko stran od so nekak
..............'nekdo od njih
je odprl škatlo sardin. Skupno 2 vojaškim obrokom so jedli tudi sardine.
Bolj od zadaj, v dveh odprtinah trga, ki odpirata pot na veliki drevored, koder noji tram-j noj, sta bila dva tanka, ki sta: imela topove uperjene v smeri' korza. Ljudstvo, ki je stalo obl mrličih, ju ni videlo. Ljudstvo' je prej prišlo, pogledalo mrliče; golega starca,- žensko s prekla-no obleko, pogledalo nato vojake-, napis in ni bilo treba, da oi videlo Še kaj. Tako je bilo Prej. Toda sedaj se je ljudstvo Ustavilo, gledalo vojake, fci so Jedli, in videlo, na obeh stra-neh. na dveh tankih »Tiper* * in! ?koli njiju, plavolase mladeniče ki so se igrali.
Najprej je dolgo motrilo tio-j Joke, ki so jedli, njihova polna. n,t“. olje ribje konscrve, polito* Po bradi, razvlečeno po brkih in tudi po rokah, mrtvaški znak na niihoBih kapah, nato je videlo1 dt,a »Tipra*, skrita skoraj on-stran spomenika in je gledalo nm plavolase mladeniče na tan» 'dt in okrog njiju.
Njihovi glasovi so se smeje ou.ipalj v ozračje trga in vojaki So se zdeli kot mačkice: oprije-ntoli so se z rokami, skakali na unk, skakali z njega, razkora-,en*. sedeli na topovih s krat-: 'mi nemškimi vzkliki v tonu' nefcepa baleta. Eden od njih je todil od tanka do tanka, sem in ,n- Bil je plavolas, ne preveč Vls°k in od enega tanka do drugega nekaj prenašal. In vsako-1 rat so se vsi zasmejali. Eden’ f "j**1, nižji kot oni, se je s onica vrgel nanj. Skupaj sta se
•	Ti si
•	Nein,
tleh.
je bil?*
»Du Bist*s petvesen» — bil.* tammm mi. ‘
•	Nein*, so vsi kričali, nein.* — »Ne, ne.*
In se smejali.	-
•jEs ist Gudrun geioesen.* —i • Gudrun je bil.*
In so kažali na pse.
•	Es ist Gudrun geioesen.*
Bilj so ljubki. Ljubko so se tudi med seboj prerivali. In ime-
ptrtfi. Škrati iz
taph°,V ,m°rdg?
Z njih so se oči množice vračale na mrliče. Ti niso bili ljubki. Velike sive noge so imeli, resne in mrke obraze. Drugi je bil enah drugemu, vsi so bili enaki, starec, v sredini, je bil kot oče vseh.
In čemu so prav njega pustili tu, golega?
Bet starec že. stoletja ' živi v
človeku.
Mi se ga spominjamo; je naš oče, ki je izdelal Noetovo barko, oče delavec; delal je, se napil in gol spi smeje se skozi stoletja. Oči, ki so se s plavolasih mladeničev vračale na mrliče, se ga spominjajo. Videvale so golega starca in mislile nanj golega v vinu, mislile so kot bi bil večni oče umorjen v spanju svojega vina.
Suh, z vdrtimi lici in očmi v temnem obrazu je neki moški iz množice gledal mrliče pred seboj in se sklanjal nad njihovimi nogami. In njihove noge kazal drugim.
•	Hladno je,* je rekel. •Gotovo jih je zeblo v noge*.
Nihče mu ni odgovoril in tudi sam	je bil v	copatah in	ne v
čevljih. Od časa do časa je dvignil eno nogo in si jo drdhil ob drugo. Tudi dolgo časa je stal, kot kak ptič, na eni sami nogi.
•	Hladno je,» je pravil. «Zelo hladno v noge.*
V	rokah je	imel	nekaj	kostanja.	Prišel je	bil	iz Drevoreda
utrdb in potiskal pred seboj voziček, poln kostanja, surovega na velikem kupu in pred kratkim spečenega na manjšem kupu, pokritega s krpo. Nato se je znašel med množico na trgu, začel glasno ponujati svoje blago in ker	ni nihče	nič	kupil,	se je
prerinil, da bi pogledal, kaj se dogaja pod spomenikom. Pustil je voziček in prinesel polne roke kostanja, da bi ga pokazal onim, ki bi ga morda kupili.
Sedaj se je sklanjal, in še vedno s polnimi rokami kostanja kazal na velike sive noge v vrsti. Nato je stlačil kostanj v žepe in se z roko, nekoliko skrivaj, dotaknil nog.
Bila je noga starca. Dotaknil se ga je z enim prstom in spet vstal. Gledal je pred seboj tega vsega golega starca.
Ali se je tudi on spomnil večnega očeta? Zmajal je z glavo, skupno z drugimi pogledal vojake, ki so jedli, plavolase mladeniče, ki so se igrali in spet gledal mrtve, gledal starca. Kaj je bilo v njem? Spomin na lastnega očeta?
Pokleknil je in nihče se ni čudil, da je pokleknil.
Ali ni začutil v sebi to, kar
so čutili vsi? Pokriti ubitega starca. Vsi so to hoteli, da bi oni plavolasi mladeniči ne žalili več njegove golote.
Po razsulu redne vojske se je v gorah zbrala nova vojska. Partizanske brigade. Na sliki borci 105.
brigade Garibaldi
TOŽBA ZA 31 MILIJARD PROTI LIZ TAYL0R IN BURTONU
Povrnila naj bi škodo zvezi s «Kleopatro»
Fox Film Corporation zatrjuje, da je zaradi neprimernega vedenja obeh igralcev med snemanjem, komercialna vrednost filma zelo prizadeta ■ Igralca se za tožbo sploh ne zmenita
Tudi v Trstu že dalj časa predvajajo film «Kleopatra», ki je o njem bilo toliko govora še preden je bil izdelan, torej že med samim snemanjem. In to bodisi v zvezi z njegovim monumentalnim obsegom in razkošnostjo, še bolj pa zaradi ljubezenske idi. le, do katere je med snemanjem prišlo med Liz Taylor in Richardom Burtonom, glavnima igralcema v filmu. Mesece in mesece je ta primer predstavljal nenavadno hvaležno snov za vse mogoče reporterje, katerih naloga je, da svojim časopisom posredujejo najsen-zacionalnejše in za povprečnega čitatelja najprivlačnejše dogodke, med katere nedvomno sodi tudi nenadna ljubezen med filmskima zvezdnikoma mednarodnega slove-
sa, kakršna sta Liz Taylor in Burton.
Zdi se pa, da se v zvezi s to ljubeznijo zdaj porajajo dokaj nevarni zapletljaji. Filmska družba «Fox Film Corporation* je nenadno proti obema, Burtonu in Tay-lorjevi, vložila tožbo za odškodnino v znesku 50 milijonov dolarjev (31 milijard lir), in to zaradi kršitve pogodbe med snemanjem filma ((Kleopatra* ter »zmanjšanja komercialne vrednosti samega filma v zvezi z njunim vedenjem v teku njegove izdelave)). Omenjena družba pojasnjuje, da je 14. oktobra 1959 sklenila z Liz Taylor pogodbo, na osnovi katere ji je bila obljubljena vsota 750 tisoč dolarjev in pa 10 odstotkov celotnega kosmatega izkupička.
■m 1 MI IM n I IM Mil   IM ■■umil IM m IM m m I m   »i im i     111111111111111111 ■ 111 ■ 111 i n 11 ■ i ii ■ i ■ i n 1111 n i ■ 11111 i 11111 ■ n, 11, m i ■, 11 ■ i,, ■, 11111111111 iiiiiimintiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiintiiNiiiiiiiiiiiiimnmiiiimn*
V «DRŽAVAH BLAGOSTANJA» LJUDJE SREČE VEČ NE POZNAJO
Brez truda in ljubezni tudi med in mleko
Danski novinar in humorist, Knud Meister, je napisal zelo zanimiv in duhovit članek, ki obravnava razne plati tako imenovane • države blagostanja*.
Pred kratkim me je obiskal glavhi nadzornik neke stanovanjske zgradbe v Kopenhagnu. Bil je zelo zaskrbljen. Gube na njegovem obrazu, ki se je v njih nabiral premogov prah, so bile globoke, a oči so se mu na čuden način svetile.
»Ne morem več vzdržati,* mi je dejal, »grem v Kanado. Dovolj mi je te dežele. Ali mi lahko pomagate izpolniti formularje, ki so mi jih dali na konzulatu?... Vse to je tako zapleteno.*.
Pogledal sem formularje in rekel:
»Potreben je rojstni list.*
»Tega imam v mestnem občinskem uradu, ker moj fantek potrebuje nove čevlje. Veste, nositi mora posebne ortopedske čevlje. Razume še, . da to plača mestna občina.*
»Dobro, potem pa dajte poročni list.*
»Tudi tega imam v istem uradu ... ali v nekem drugem. Hčerka slabo vidi in bi morala dobiti posebna očala. Tudi njenih dokumentov nimam, ker pričakuje otroka in fond za pomoč materam ji dolguje nekaj denarja, mimogrede pa naj bo rečeno ...»
Vsi njegovi osebni in družinski dokumenti potemtakem krožijo od urada do urada, a njihova naloga je, da njemu, njegovi ženi in otrokom zagotove določen del od tistih štirih milijard kron, ki jih Danska letno porabi za potrebe socialnega varstva. Vtem ko sem se s svojim prijateljem pogovarjal/ sem ostal tudi nadvse presenečen nad njegovim poznavanjem danskih zakonov, ki urejajo socialna vprašanja ib vse (tvoj fet obijaj n$ . Imenujejo \
imata grenak priokus
Kaj je navedlo nekega nadzornika stanovanjske zgradbe, novinarjevega prijatelja, na to, da se je hotel izseliti v Kanado - Višja življenjska raven skandinavskih dežel in zmanjšano izseljevanje - Kje so vzroki številnih samomorov - Ali predstavlja gmotno blagostanje zares vse?
»dolžnosti preklete države*. Končno sem mu vrnil kanadske formularje in rekel: »Ostanite! Kanada, je , taorda lepa dežela, vendar se hiti ptij merjati he more z Dansko.*
»Ne Vem,* je zamrmral. 1 »Sfc noči", ko smo se vračali''iz' naši podeželske hišice domov, sem s svojim starim avtom Zavozil v tako gnečo... da, da, dobesedno strašno ... No, ko smo §pet prišli domov, sem slučajno vključil televizor in gledal film o Kanadi. Zdi se, da so ljudje tam zares srečni.*
Ce pustimo ob strani prometno gnečo, kaj je pravzaprav na poti mojemu prijatelju? Njegova bodočnost in pa ona njego-, ve družine sta zagotovljeni naf najboijšj način. Se netpara vj: skandinavskih »državah, i blagostanja* ne živi lepo?' Statistični podatki pravijo, da je zadnja leh ta izseljevanje iz Skandinavije zelo padlo. Pomeni, da smo do-! bili, kar smo želeli, in da bi •potemtakem, ker strto osvobojeni skrbi v zvezi s finančnimi vprašanji, morali biti neizmerno srečni. Toda, če boste vprašali povprečnega Danca, Šveda ali Norvežana, ali je zares srg-čfen, vam bo. v večihi primerov oflgatvAril S «Nei| fl, ’ i i 5»	I...
iiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiimiiitiismiiiiiiiiiiiiiiitiimimimimiiiiiiiiijiiiniii
« . e *	4	T 8 i	*	1	f
--------------------THrm
Kratke iz Sovjetske zveze
1 "
Enotna električna mreža v socialističnih deželah
Skotalila po
smejali, th zakaj?
Vojaki so se jima smejali. -In emu so se smejali? Nihče ni ,e ®,» da niso ljubki. Bili so u ki, Ali (ja nj (jublca njiho-
,a. Q°v°rica. Ljubka je bila. Na maez so se zMi k()t male ma_
Cj’ tako nedolžni, da bi ostali eaolŽTii pred čimerkoli ... Ali Pa so bili škrati?
Nekateri so se pri desnem »Ti-«!“.* l?raI> igro, ki so ji pravili isschlagen. Eden od njih se Pripognil, skril obraz med dla-' nekoga drugega, in spet drugi Je> pam, s plosko roko uda-Ttl Po zadnjici.
Ir:K%> )e bil?*, so ga furašepa-
• 'Wer ist’s gewesen?*	lili več njegove golote.	Z močnimi črpalkami bodo po
ll"",,""l"ii"i,l„lllllilllimlmlllmiil,|ililnlinYiiiliiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiillliiililiiilllltlliil»lniilil|lllliilalHiilliiii..
predvsem
Ko je začel delovati daljnovod med Lidusom v Romuniji in Lemsamjem na Češkoslovaškem, daljnovod, ki prečka karpatski del Ukrajine, se je zaključil krog združenega električnega, sistema socialističnih dežel, sistema, k> so mu nadeli ime ((Mir*. Sedaj pride električni tok iz central na področju Lvova na Češkoslovaško, Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo. Distribucijo električne energije v vse te države in dežele vodijo iz glavnega centra v Lvovu, kjer so postavili ustrezno avtomatično napravo, ki so jo izdelali moskovski in lvovski inženirji, specialisti za avtomatizacij in telemehaniko. * * •
Geologi so v severnem delu doline Cujskaja v Kirkiziji odkrili podzemeljsko morje sladke vode. Voda je v globini od 50 do 20C metrov pod zemljo. V bližini kirgiškega naselja Panflloskoje grade velik bazen z zmogljivostjo dveh milijonov in pol kubičnih metrov.
la?»V.EN (od 21-3- do 20.4.) Ne od-nekega nujnega dela, če d* u6 zaP'etati situacije. S tem, Kn , aoste podprli nekega soseda, aii, P°m»Kali tudi sebi. h “iK <0(t 21.4. do 20.4.) Sprejeli
teJi™ Jp°utr*bno Pozornost nek»-drobnim vljudnostim, ki o-
r&?’° liudi-	• l ..
v?V,9J£KA (od 21.5. do 21.64)
, besli beste v svoje delo neki-novosti, vendar boste za to n^T11 odgovarjali. Ne vzbujajte n«-Potrpbne ljuhosumnosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Jutro jfc primemo za izpolnitev trenutno najvažnejše naloge. Vzdušje in razumevanje v družini.
LEV (od 23.7. do 32^.) Zelo. bo-“le razgibani v svojem delu, ven-
HOROSKOP
dar se pazite pred napakami. Srečanje s starimi prijatelji vam bo pregnalo melanholijo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes vam bo v zelo očitni oblik: uspelo dokazati svoje sposobnosti. Uskladili boste svoje srčne zadeve z razumnim nastopom.
TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Dan Bo zelo zanimiv in razgiban, kljub nekateiim zapletljajem. Ne pozabite na neki prijateljski obisk.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ce hočete doseči dobre poslovne uspehe, modernizirajte metod" svojega dela. V primeru neke važ-
ne odločitve, pokažite smisel za stvarnost.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite pripravljeni, da lahko vsak trenutek izkoristite razne ugodne priložnosti V svojih odnosih z ljudmi bodite skromni in naravni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte snreieti kar najbolj razumne odločitve, nakar jih natančno uresničite Zelo dobre perspektive v pogledu družinskih odnosov.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Naj vam ne bo težko odpovedati se nobudsm ki nresegajo vaše moči. S svojo origmalnostjo si boste pridobil- dragoceno prijateljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V denarnih zadevah bod-te zelo nrevidni. Vaša čustva in pritatelistva se bodo izkazala za zelo trdna.
cementnih prekopih in ceveh speljali vodo iz podzemeljskega jezera v ta bazen. V načrtu pa Je gradnja še drugega bazena ali bolje umetnega jezera z zmogljivostjo poldrugega milijona kubičnih metrov. Že v bližnjih letih bodo z vodo iz podzemeljskega jezera, konkretneje iz neumetnih jezer namakali 15.000 ha obdelovalne površine v dolini Cujskaja.
• * *
Na karpatskem področju se raztezajo sadovnjaki na tisočih ha površine. Blizu meje med Sovjetsko zvezo in Madžarsko so pred petimi leti sovjetski in madžarski strokovnjaki nasadili velik sadovnjak, ki so ga simbolično imenovali «Vrt prijateljstva«. Na površini 75 ha na obeh obeh bregovih obmejne reke Tise rastejo sedaj najboljša madžarska jabolka karpatsse slive in češnje.
«Vrt prijateljstva« je postal šola za posebne poskuse na področju sadjarstva, kjer se usposabljajo in izpopolnjujejo sovjetski in madžarski strokovnjaki • • *
Založba »Nauki-» (»Znanost«) je objavila knjigo z naslovom ((Dežele in narodi Vzhoda«, ki obsega zbirko člankov o gospodarstvu, zemljepisu, narodoslovju, zgodovini, slovstvu hi ljudskih običajih dežel Vzhoda. Posamezna poglavja so posvečena tudi Afriki, gospodarskemu lazvoju Indije, posameznim ljudstvom otokov Tihega oceana, zgodovini pomorstva arabskih narodov itd. Nekateri članki so posvečeni tudi problemom vzhodne medicine, predvsem turški in kitajski.
Zbirka obsega tudi članke biblio grafskega značaja, med katerimi je tudi kronika dela orientalske komisije pri združenju za zemljepis.
Mnogi Zatrjujejo, da so Skandinavci prej bili mnogo bolj srečni in veseli. O tem piše tu-dj ameriški pisatelj, Farson v svoji knjigi «Ogledalo"za Narcisa*, ki je bila na Angleškem objavljena leta 1956. V njej je med drugim napisal: »Danska ■je dežela, ki jo ljubim, dežela čudežnih lepot in izobilja, kjer imajo ljudje, se zdi, vse — vključno najvišjo stopnjo samomorov v Evropi ... Ta podatek me je vedno presenečal. Moški so hrabri, lepi in športnega duha, a žene so prekrasne. In ko sem te prekrasne ljudi prosil, naj mi pojasne, zakaj so njihovi prijatelji napravili samomor, sem bil vedno prepričan, da je njihov, odgovor vseboval pravo Tesnico: Življenje je brez problemov! In res, v tej najbolj razviti »deželi blagostanja* je življenje docela monotono, postalo je dolgočasno. Tako, da ni niti najmanj čudno, če vsaki, tudi najmanjši težkoči pripisujejo naravnost fatalen pomen.*
Sfatističarji bodo na to odgovorili, da je stopnja samomorov na Danskem in Švedskem najvišja, ker se p_ač podatki o tem pošteno beležijo. Zagotavljali bodo. nadalje, da je pojav samomorov bil zelo razširjen tudi prej, ko se skandinavske dežele še nišo bile spremenile v »države blagostanja*. Vprašanje je, ali so Skandinavci- sploh kdaj bili srečni. Večne megle in dolgočasna deževja, ki trajajo dneve in dneve, niso elemčnti, ki bi pomagali ustvarjati vedro razpoloženje. Zaradi tega tudi v Skandinaviji izraz «hygge» nadomešča to, kar drugi narodi imenu lejo srečo. Besedo «hygge» je težko prevesti, pomenila pa bi približno to, kar bi lahko tudi o-značili z zadovoljstvom, izobiljem hrane, prijetno družbo ali lepim plamenom v peči, »Država blagostanja* zagotavlja sicer ljudem «hygge*, ne zagotavlja pa jim sreče. Ogromno povečanje proizvodnje in potrošnje, ob sočasnem pojavljanju čedalje večje človekove osamljenosti,* ustvarja' težnjo, da si ljudje uteho iščejo v raznih tabletah, ločitvah zakonov in samomoru. Bogastvo samo, očitno pa ni najustreznejše zagotovilo, da bi človek lahko bil srečen. Ko skušajo izpodbijati te trditve, postavljajo branitelji trenutnega stanja naslednje vprašanje:	ali hočete, da bi
ljudje trpeli lakoto in mraz, da bi mogli biti srečni? Ker tega gotovo nočete, potem pač morate plačevati davke. Toda, tisti, ki davke plačuje, ima tudi pravico nekaj zahtevati. Da bi se mu pa te zahteve mogle izpolniti, mora človek plačevati še večje davke, mora več delati (:n več kot dela, večji so tudi davki).
Breme, ki ga* morajo prenašati davkoplačevalci, je težko. Neki mlad nameščenec, ki si je hotel kupiti novo stanovanje, ie začel delati tudi honorarno. Ves nesrečen je kasneje izvedel, da bi bil imel pravico do državne pomoči, če bi le njegov zaslužek ne presegel vsote 500 kron. »Zakaj sem toliko noči in nedelj zaman garal?* se ie vpraševal ves razočaran glede davčnega sistema.
Tudi zakon, docela naravna človeška želja in potreba, je na rmseben način »kaznovan*: po zaaonu se dohodki zaposlenega moža in žene združijo, tako da postane ceneje živeti »v grehu*.
Pred časom ie neki moj prijatelj, Irec po rodu, obiskal • države blagostanja*. Zelo navdušen ie bil nad novimi šolami, bolnišnicami, upravnimi poslopji . . . zaskrblien je postal samo v primeru doma za onemogle starčke na Juttlandu. Dom
je krasen, opremljen z vsem u-dobjem, toda ... ali bi se ti starčki v resnici ne počutili bolj srečne, če bi živeli v lastnih hišicah, pa čeprav bi bile manj razkošne in udobne?
Torej, tudi spričo največjega tehničnega napredka ni vse zlato, kar se sveti.....
Vprašanje zaostalih otrok je v »državi blagostanja* prav tako ustrezno rešeno. Upravnik nekega šolskega doma mi je de-
jal: »Radi imamo te otroke in oni imajo radi nas, toda, brž ko se približa božič ali ko nasto-
sev,
sejo ...»
»Kakšna pisma?* sem vprašal.
»Pisma, v katerih me prosijo, naj bi otroke zadržal v domu. Za to navajajo najrazličnejše razloge:	nekateri imajo goste,
drugi odpotujejo v inozemstvo, tretji pa enostavno izjavljajo, da doma nimajo nikogar, ki bi jim pomagal. In vendar so to njihovi otroci...*
Neki ugleden danski otroški psiholog je s tem v zvezi pojasnil: «Preveliko število državnih ustanov, ki se imajo brigati za ljudi, začenši od jasli do domov za onemogle starčke, neogibno vpliva na čustvene odnose med starši in otroki*. Človek pa se ob tem mora tudi vprašati, koliko naravnih čustev bo v ljudeh še ostalo po dveh, treh generacijah »države blagostanja*. Dejstvo je, da ta država ljudem omogoča vse, razen ljubezni, a brez ljubezni — tudi med in mleko imata grenak okus.
Te dni gostuje v tržaškem gleda lišču «Verdi» Opera iz Pekinga, ki je na turneji po Evropi. (Na sliki: iz repertoarja kitajskih gostov.)
Do prvih posnetkov filma je prišlo 28. septembra 1960, zater-pa se je 1. 1961 z delom prenehalo, ker je Liz zbolela za pljučnico. Ponovno se je začelo s snemanjem filma v Rimu 25. septembra 1961, nakar se je to, kar zadeva igralko, zaključilo 28. junija 1962. Skupna nagrada za o-pravljeno delo, ki jo je bila igralka prejela, presega dva milijona dolarjev (1 milijardo 200 milijonov lir).
V	prvem členu tožbe, ki jo je družba vložila proti igralki, le ta zahteva 20 milijonov dolarjev odškodnine zaradi kršitve pogodbe iz naslednjih razlogov: ker igralka ni upoštevala ter izvajala navodil, ukazov in nasvetov, ki so ji bili dani, kakor tudi, ker se med snemanjem ni vedla najbolj primerno, ker ni prihajala na delo, oziroma ni na to prihajala v pravem času; ker v svojem delu ni pokazala ustrezne prizadevnosti, marljivosti in pozornosti: ker je na delo prihajala v stanju, ki ji ni dovolievalo, da bi ga z usne-hom opravljala: ker je dovolila, da je s svojim neprimernim vedenjem in po lastni krivdi postala nesposobna za delo in da je zatem zbolela; ker je tudi druge navajala na to, da so kršili pogodbo, oziroma svojo obveznost vestnega izpolnjevanja nalog: ker je spričo svojega vedenja postala predmet zasmehovanja tako nmd samim snemanjem filma kakor tudi med njegovo distribucijo, kar so mnogi označevali kot «napad proti dobremu okusu in morali« in kar je komercialni vrednosti filma «Kleopatra» zelo škodovalo.
Kot posledica tega — pravijo predstavniki družbe — je bila oo-vzročena zelo velika škoda, ki je še niti m moč dokončno določiti, ki pa na osnovi prvih podatkov vendarle znaša okrog 20 milijonov dolarjev.
Drugi del tožbe se nanaša na Richarda Burtona, sedanjega moža Liz Taylor, ki je za svojo vlogo v filmu preiel 500 tisoč dolarjev. Od njega družba zahteva povračilo škode v znesku 5 miliio-nov dolarjev (tri milijarde lir), rn sicer na podlagi obtožb, ki so enake onim, katere so bile izrečene na račun Liz Tay!cr.
V	tretjem delu svoje tožbe, pa družba od obeh igralcev zahteva povračilo škode v znesku 25 milijonov dolarjev, in to jz naslednjih razlogov: ker sta s svojim škandaloznim vedenjem — v kolikor je bilo obema znano, da ie drug zakonsko povezan z neko tretjo osebo — posegla v zadeve in lastninske pravice družbe: ker sta dovolila, da sta postala predmet javnega zasramovanja in zasmehovanja, kot tudi. ker sta drug drugega navajala na to. da ne spoštujeta pogodbenih obveznosti v pogledu dela.
Torej, tožba proti obema ni tako enostavna, zakaj, če bi se zgo-"dilo, da bi jo sodišče resno vzelo v poštev, bi bržkone igralca bila zelo resno oškodovana. Toda zdi pe, da se Liz in Burton za to ne zmenita mnogo. Prav te dni so ju v New Yorku videli v spremstvu še neke znane filmske igralke, Lotte Tarp, vsa zadovoljna in nasmejana.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 8.30 Promenadni koncert; 9.00 Matineja; 10.00 Glasba odporniškega gibanja; 11.00 Glasbeno potovanje po Evropi;
11.45 Orkester; 12.15 Zanimivosti:
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 «The Mc-Guire Sisters«; 15.00 «Volan». oddaja za avtomobiliste; 15.30 «Bo že kako«, drama; 16.40 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Plesna čaianka; 18.30 Jazz; 19.00 Marisa Colomber in Dallara; 19.15 Družinski obzornik: 19.30 Domači •n tuji motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zborovske skladbe;
21.00	Lahka glasba: 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Godalni orkestri;
23.00	Simf. glasba.
12 00 Plošče; 12.30 Glasbeni program.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos. RL; 7.15 Glasba za dobro jutro: 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zaniski; 14A0 Pojeta Dario in Darko; 15.30 Zabavne popevke: 16.15 Pevci: 16.30 Dogodki in odmevi- 16.45 Album klasikov; 17.01 IzbTali ste...; 17.40 Partizanske nesmi: 18.00 Prenos RL:	19.00 Poje Henrv Vright;
19 30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav: 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-
SCB0TA, 25. APRILA 1964
perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Elgarijeve Variacije;
13.15	Dokumenti o 25. aprilu;
14.00	Komorna glasba; 14.15 Praznični motivi; 15.15 Jutrišnji šport:
15.30	Praznični motivi; 16.30 Prenos Fiorentina-Inter (II); 17.00 Kol. dirke po Toskani; 17.15 Skladbe za godala; 17.30 Koncert za mladino; 18.00 Plesna glasba; 20.25 Ob 20-letnici odporniškega gibanja; 22.00 Partizanske pesmi Evrope; 21.40 F. Soldi: «L’angelo della sera«.
II. program
8.00	Jutranja glasba: 8.40 Poje
E.	Foligatti; 9.15 Ritem in fanta-
zi a: 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba:	12.05 Orkestri;
14.15	Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.3n Koncert: 16.15 Rapsodija; 16.35 Pregled prireditev; 17.05 Pies; 18 35 Koniske dirke v Milanu; 18.05 Vaši izbranci; 1950 Antologi a poezi e in pesmi; 20.35
F.	Cilea- »Adriana Lecouvreur«.
Hi. program
17.00	G. Buechner- «Lena e Leonee«; 18 30 Severnoameriška kultura:	18.45 Martinijev Kon-
cert za čembalo m godala; 19.00 Ob 20 obletnici upora. , 19.31 Vsa-kovečerni' koncert; 20’30 Revija revi;; 20.4n Dve Mozartovi skladbi; 2L20 Angleški pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05 Vedre melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Slov. skladatelji
mladini; 9.45 Madžarska zabavna glasba; 10.15 Domače viže; 10.35 Mali koncert: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Zajedavske bolezni: 12.25 Slovenski pevci; 13.30 Glasbeni se’em; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15 40 V pričakovanju 1. maja; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in ples; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Sopranistka Leonie Rysanek; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Narodna zabavna glasba:	21.00 Sobotni
ples; 22 10 Oddaia za izseljence
Ital. televizija
17.00	Neposreden prenos šport nega dogodka; 17.45 Program za naimlsiše; 19,00 Dnevnik; 19,20 Oddaja za delavce; 19,50 Sedem dni v parlamentu; 20.15 Šport-
20.30	Dnevnik: 21.00 Adriano Ce-lentano; 22.15 Program o odporniškem gibanju; 23.15 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanje z Arthurom Schlesingerjem; 22.00 TV priredba; «Dolga noč«; 22.45 Registriran športni dogodek, ob koncu šoortne vpsti
Jug. televizija
18.00	Poročila; 18.05 «Srečanje» peta zgodba, 19.00 Tv obzornik — Naš teleobjektiv; 19.20 Otok Panamskem kanalu — potopisna oddaja; 19.51 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik, 20.31) Sprehod po velesejmu; 20.45 Zabavna oddaja; 21.45 Aprilska setev — film; 22.35 Poročila.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,4, najraižja 9, ob 19. uri 11,8, zračni tlak 1008,2 raste, vlaga 55 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 16 km, nebo 3 desetine poobla-čeno, 15 mm dežja, morje raihl0 razgibano, temperatura morja 14,4 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 25. aprila
MARKO
Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.04. Dolžina dneva 14.01. Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 4,53.
Jutri, NEDELJA, 26. aprila
ZDESLAV
20LETNICA ODPORNIŠKEGA GIBANJA IN IMETNICA OSVOBODITVE
Danes svečane proslave 25. aprila na Trgu Goldoni, v Rižarni in drugod
Osrednja proslava ANPI bo aa Trgu Goldoni ■ Minister Ferrari-Aggradi v Rižarni - Polaganje vencev na spomenike padlim za svobodo
Na današnji dan, 25, aprila, bodo, kot povsod po državi, tudi v Trstu svečane proslave 20-letnice odporniškega gibanja in 19-letni-ce osvoboditve.
Osrednja proslava Združenja italijanskih partizanov (ANPI) bo ob 11. uri na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila poslanec Riccardo Lombardi, bivši član CLN za Gor. njo Italijo in član častnega predsedstva združenja, ter poslanka Marija Bemetič, vsedržavna svetovalka združenja. Predsedoval bo Arturo Calabria, predsednik pokrajinskega združenja ANPI v Trstu in vsedržavni svetovalec združenja.
Pred to osrednjo proslavo bodo
lakaj?
Minister za javno vzgojo je pred dnevi odredil, naj na vseh šolah proslavijo obletnico osvoboditve in je poslal šolskemu skrbništvu zadevno okrožnico. Šolska skrbništva nato pošljejo okrožnice z navodili posameznim šolskim in didaktičnim ravnateljstvom, šolske proslave so bile včeraj po vsej državi, ker je pač danes državni praznik in ni pouka. Izvedeli smo, da so šolska in didaktična rav-teljstva italijanskih šol na Tržaškem dobila zadevno okrožnico, od slovenskih didaktičnih ravnteljstev pa samo dolinsko ravnateljstvo osnovne šole.
Posledica je bila logična: včeraj na slovenskih šolah uradnih predavanj o obletnici osvoboditve ni bilo!
Ne vemo in ne moremo razumeti, kako in zakaj je prišlo do tega. Vsekakor se nam zdi ta zadeva čudna. Mar ni bilo komu všeč, da bi na vseh slovenskih srednjih in osnovnih šolah proslavili praznik osvoboditve Italije ter mladini prikazali epopejo osvobodilne borbe, v kateri smo Slovenci v Italiji doprinesli svoj ogromni delež, na katerega smo in mm amo biti ponosni. In skrajni čas je, da se naša mladina v šolah o tem bolje seznani. Žal so se le v nekaterih slovenskih šolah včeraj na to spomnili in to izključno na lastno pobudo.
volilna zborovanja ter se bo udeležila proslav odporniškega gibanja ob 10. uri pri spomeniku odporništvu pri Sv. Justu in ob 11. uri proslave AJjiPI na Trgu Goldoni. Jutri ob 10. uri pa bo v kinu «Arcobaleno» predvajanje filma «1 Compagini*, ki ga bo orisal navzočim prof. Elio Apih, kandidat PSI za deželo. Vstop v dvorano je prost.
PSDI bo proslavila odporništvo s povorko, ki pojde s sedeža sekcije stranke pri Sv. Soboti do Rižarne, kjer bodo položili vence v počastitev vseh žrtev nacističnih krvnikov. Zjutraj bo prof. Carlo Schiffrer, član CLN, orisal pomen borbe za svobodo v naših krajih. Govorila bosta tudi tajnik federacije Pierandrei in podtajnik De Gioia. PSDI poziva vse svoje člane, naj se udeležijo uradne ob. čimske proslave ob 10. uri in proslave, ki bo ob 18. uri v Avditoriju.
KD bo priredila svojo osrednjo proslavo ob 10.30 uri v Rižarni, kijer bo slavnostni govornik minister Ferrari Aggradi, predsednik združenja krščanskih partizanov.
Svečanosti se bodo udeležili tudi vsi najvišji predstavniki krajevnih oblasti. Se prej se bodo predstavniki oblasti z ministrom vred u-deležili maše v stolnici pri Sv. Justu. nato pa bodo položili vence k spomeniku žrtvam odporništva v spominskem parku na Sv. Justu. Vence bo na na Sv. Justu in v Rižarni položilo tudi predstavništvo pokrajinske uprave, zvečer ob 18. uri pa bodo v Avditoriju člani Stalnega gledališča čitali pesmi in prozo o osvobodilnem gibanju.
Uradna proslava dneva zdravstva
Dve razDurljtvi seji v akademski svet izvoljenih predstavnikov, sta dali izrazit pečat volitvam novega tribuna, volitvam, ki se lani niso vršile, ker se predstavniki različnih skupin niso mogli zediniti z zadostno večino.
Po letošnjih marčnih volitvah, je vendarle prišlo do sporazuma med krščansko Inteso in laično levičarsko listo UGI, da s podporo slovenske liste Adria sestavita relativno večino v akademskem svetu. Sklep je seveda sprožil besno nasprotovanje fašistov jn predstavnikov na desničarskih listah AGI in FUAN, ki so v torek zvečer, na prvi seji sprožili organiziran bojkot' proti volitvam tribuna in iz svoje znane fašistične ropotarnice potegnili ves repertoar že obrabljenih žalitev, psovk in zlonamernih namigavanj proti Slovencem. Na dan so celo potegnili za lase privlečene argumente o stalnem in nevarnem pronicanju komunističnega, titovskega in nacionalističnega slovenstva na univerzi, v to ((svetišče Italijan stva.a
liliiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii ii iii im n iiiiiii umirili min im n im im iii iiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii n iiiniiiiiiiiiN
ENOTEN SKLEP TRŽAŠKIH IN TRŽIŠKIH SINDIKATOV
V ponedeljek poldnevna stavka v vseh obratih CRDA in arzenalu
S stavko bodo delavci pritisnili na Fincantieri in IRI, da izpolnita obveznosti, sprejete z delovno pogodbo
Jutri ob 10. uri bo v glavni dvorani liceja «Dante» uradna proslava svetovnega dneva zdravstva, ki ima letos za temo «Neizprosna borba proti tuberkulozi*. Na slovesnosti bo govoril vsedržavni tajnik Italijanske federacije za borbo proti tuberkulozi.
BUREN POTEK VOLITEV NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Z glasovi Intese, UGI in «Adrie» izvoljen za tribuna predstavnik Intese
Provokatorski in pretepaški izgredi fašistov proti Slovencem so naleteli na odločen in solidaren odgovor krščanske Intese, levičarske UGI in slovenske liste « Adria*
Tržaška in tržiška FIOM, sindikat kovinarjev Delavske zbornice iz Trsta in FIM-CISL in UILM iz Tržiča so napovedali za ponedeljek 27. t. .m od poldne dalje do torka zjutraj stavko vseh delavcev ladjedelnic CRDA v Trstu in Tržiču ter delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Delavci, ki delajo v izmenah, pa bodo zapustili delo 3 ure in pol pred koncem delovnega umika.
Vsi ti sindikati so se sestali včeraj v Trstu in proučili položaj, ki je nastal po pogajanjih na o-srednjem Intersindu v Rimu od 20. do 22. t. m. Sindikati so ocenili, da so bila pogajanja o vseh vprašanjih negativna* Intersind, Fincantieri in IRI namreč nočejo dati sindikatom na razpolago podatkov za določanje osnov proizvodne nagrade, čeprav je to izrecno predvideno v vsedržavni delovni pogodbi kovinarjev. Nadalje se nočejo pogajati o poenotenju plač na podlagi delovne pogodbe in o ustrezni preureditvi akordnih dodatkov. Končno se nočejo pogajati o tem, da bi delavcem, ki dobivajo sedaj stalno nagrado, to nagrado spremenili v pomožne akordne dodatke, kot so že storili v podjetju Ansal-do v Genovi. Sindikati so vzeli tudi na znanje, da so se končali raz-
predstavniki ANPI položili vence na skupnem grobišču žrtev osvobodilne borbe na pokopališču pri Sv. Ani, na grobove borcev JLA in grob sovjetskih borcev na vojaškem pokopališču, v Rižarni, pri Sv. Justu, v Ul. Massimo D’A-zeglio, v Ul. Ghega, na Opčinah in na Proseku.
V Miljah bo na pobudo miljske sekcije ANPI veliko zborovanje, na katerem bodo govorili krajevni predstavniki združenja. Tudi v Miljah bodo položili vence na grobove padlih žrtev protifašističnega boja.
PSI je za danes prekinila vsa
•iiiiiiiiiimmmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiHmmiiiiiiuiiiiimitmiiiiiiiiiiiiimiimtiiiiiiimii
2 UKREPOM MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE
Nove telefonske tarife od 1. maja in od 1. julija
Tržaško omrežje vključeno v tretjo »kupino - S prvim julijem bo uvedena tarifa na števec - Vsak poziv preko osnovne kvote bo stal 15 lir
Uradni list je objavil ukrep medministrskega odbora za cene o povišanju telefonskih tarif s 1. majem letos. V zvezi z uveljavitvijo novih tarif so bila mestna telefonska o-mrežja razdeljena na sedem skupin; vsaka skupina pa je razdeljena na več. tarifnih kategorij.
Tržaško telefonsko omrežje spada v tretjo skupino. Za to skupino bodo od prvega maja dalje veljale naslednje telefonske tarife: za vsako tromesečje:
1. kategorija 22.500; II kategorija 14.600; III. kat. 11.100 lir; IV. kat. simplex 7.600 Jir, IV. kat. duplex 4.900; V. kat. 6.000 lir.
Omenjene tarife bodo veljale za tržaško pokrajino samo do konca Junija letos, ker bodo s prvim julijem tudi za tržaško pokrajino uveljavili takoimenovano tarifo na Števec, ki bo zamenjala sedanjo tarifo a «forfait».
Z uvedbo tarife s števcem se bo tromesečni abonma znatno zmanjšal; hkrati pa bo imel abonent na razpolago omejeno število telefonskih pozivov, medtem ko bo vsak naslednji poziv stal 15 lir.
S 1. julijem bo torej tudi v Trstu, kjer je več kot 50.000 abonentov, stopila v veljavo tarifa s števcem. Zato se bo tudi spremenila vsota tromesečnega abonmaja za vse kategorije, in sicer: 1. kategorija (kreditni zavodi, menjalnice, večja trgovska podjetja, velika industrijska podjetja, javni lokali prve kategorije) 9.100 lir; 2. kategorija (manjša trgovska in industrijska podjetja, javne zavarovalne ustanove in agencije, pisarne profesionalcev, zasebne uprave, zasebne klinike, javni lokali in druge kategorije, sindikati, športna združenja, krožki) 6.000 lir;
III.	kategorija (hoteli, kavarne in restavracije tretje kategorije, trgovine, obrtniške delavnice), 4.500 Ur;
IV.	kat. simplex 145, duplex 145; V. župnišča, bojevniška združenja) slm-plex 3.200 lir; duplex 1.900 Ur; V. kategorija (državna uprava in podrejeni uradi, krajevne javne ustanove, šole, časniki in časnikarji, podporne ustanove in invalidska združenja) 1800 lir
' Z, omejenimi abonmaji bodo imeli abonenti pravico do sledečega števl-la pozivov v treh mesecih: 1. kate-
gorija 330; II. kat. 220; III. kat. 170; IV. kt. simplex 145, duplex 145; V. kat. (črke a, b, c, d) 700; V. kat. (črke e, f. g, h) 200; V. kat. (črka i) 300. (Glede razdelitve abonentov pete kategorije na razne črke, najdejo prizadeti pojasnila v telefonskem imeniku, stran 7.)
Iz objavljenih tarif od 1. julija dalje, bodo tržaški abonenti plačali vsako tromesečje za telefon ne toliko na osnovi fiksne tromesečne tarife, kolikor na osnovi števila pozivov, ki bodo presegli število, ki ga imajo na razpolago v okviru plačanega stalnega tromesečnega abonmaja. Za primer naj omenimo IV. kategorijo, ki zanima zasebne družine s simp-lexom in dupleksom. Ti naročniki bodo od prvega JuUJa dalje plačali za simplex telefon 3.200 Ur za vsako tromesečje, za duplex pa 1.900 Ur za vsako tromesečje. Omenjena naročnina jim da pravico do 145 pozivov v treh mesecih, se pravi manj kot dva poziva na dan. Vsak nadaljnji poziv, ki bo presegel omenjeno število, bo stal prizadetega 15 Ur. Zato bo odvisno predvsem od posameznikov, ali bodo plačali več ali manj za telefon kot doslej. Kdor ne bo presegel števila pozivov, ki so vključeni v stalni tromesečni abonma, bo z novim načinom gotovo plačal za telefon manj kot do sedaj.
Kot smo že poročali, se bo s prvim majem povišala tudi tarifa javnih telefonov, m sicer od sedanjih 30 Ur na 45 lir za pogovor, ali za 50 odstotkov.
Skupščina združenja lesnih trgovcev
Včeraj Je bila skupščina združenja lesnih trgovcev, na kateri so govorili o razvoju tržaške lesne trgovine in o raznih težavah, ki jih ima ta kategorija. Ugotovili so tudi pomemben napredek v lesnem pristanišču pod Skednjem, ki je sedaj dobro opremljeno za prevzem in vskladiščenje različnih vrst lesa. Na skupščini so izvolili za doživljenjskega predsednika dr. Gunalachija, ki predseduje združe nju od ustanovitve.
govori o proizvodnih nagradah na tehnični ravni ter da se bodo za-čeU 29. t. m. razgovori o tem na sindikalni ravni. To pa seveda še ni dovolj. Zaradi tega so se odločili za stavko, da opozorijo IRI in Fincantieri na svoje zahteve, to je, da se rešijo vprašanja, ki spadajo v okvir podjetij ter da izpolnijo podjetja obveznosti, sprejete z vsedržavno delovno pogodbo
Sindikati so izdali v ta namen tudi letake, v katerih pozivajo delavce na stavko in pravijo, da so se kovinarji v Neaplju in Genovi že borili za to. Ker je to vpraša-nja splošne važnosti, pozivajo sliv dikatl tudi kovinarje zasebnih podjetij, naj stopijo v stavko in s tem podprejo svoje delovne tovariše sektorja IRI. Na ta način bo borba bolj strnjena in uspešna.
Ob tej priliki opozarjajo sindikati vse delavce in javno mnenje tudi na vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, kjer nameravajo ukiniti oddelek mizarjev, zaradi česar mizarji v tem podjetju že nad tri tedne stavkajo.
Uspela stavka uslužbencev bivše ZVU zaposlenih pri policiji
Včeraj je bila 24-urna stavka okrog 700 uslužbencev bivše ZVU, ki so bili dodeljeni kvesturi In po-Ucijskim komisariatom. Njihov sindikat je napovedal stavko, ker so bila doslej gluha za njihove zahteve po uvedbi nepretrganega delovnega umika in priznanju nekaterih gmotnih ugodnosti, ki jih uživajo stalni državni uradniki. Uslužbenci so se udeležili stavke od 90 do 100-odstotno po posameznih uradih. Ob 10. uri dopoldne pa so se sestali na skupščini pri Delavski zbornici v Ul. Duca d’Aosta. Tu so jim sindikalni voditelji sporočili, da so se o tem sporu razgovarjali z vsedržavnim načelnikom policije dr. Vicarijem, s katerim so se domenili za sestanek v prvi polovici maja. Na tem sestanku bodo proučili vse možnosti za rešitev spora. Zato so na skupščini sklenili, da prekličejo vse bodoče stavke, ki so jih že imeli v načrtu.
Volilna zborovanja
Volilna kampanja se bliža svojemu vrhuncu. Včeraj so začeli govoriti nosilci list po radiu. Prva je prišla na vrsto Krščanska demokracija, za katero sta govorila dr. de Rinaldini in goriški župan Gal-larotti. V ponedeljek 27. t. m ob 12.40 pa bosta govorila na volilni tribuni tržaškega radia dr. Paolo Šema, nosilec liste KPI za tržaško okrožje, in Domeniko Corona, preživeli iz Vajonta, ki je neodvisen kandidat na listi KPI za porde-nonsko okrožje.
Jutri bo več zborovanj, na katerih bodo govorili poslanci in o-srednji voditelji strank. Za KPI bo govorila na Trgu Goldoni ob 10.30 uri poslanka Nella Marcellino, za PSI ob 19. uri na Trgu sv. Antona sen. Arialdo Banfi, za PRI poslanec La Malfa, za PSIUP podtajnik stranke Valori, za PLI podtajnik stranke Bozzi, za KD podtajnik Storchi. Poleg njih bo govoril tudi fašistični ((gromovnik* Ro-mualdi.
Danes bodo naslednja volilna zborovanja:
PSI: Vsa zborovanja so prekinjena zaradi proslav osvoboditve.
KPI: ob 11. uri v Križu dr. Šema in Dušan Furlan, 16.30 Fernetiči Gombač, 17.30 Repentabor Ber-netičeva, 18.30 Col Gombač, 19.30 Praprot Jelka Gerbec, 20. Dolina Slškovič in Šema, Podlonjer Calabria.
SLOVENSKA SKUPNOST (leteča zborovanja): ob 10. Trg Gioberti ln pri Sv. Soboti, 10.45 Ul. Bran-desia in pri Sv. Magdaleni, 11.30 pri Sv. Ivanu ln na Kolonkovcu,
18. v Gabrovcu in Miljah, 19. v Repniču in pri Sv. Barbari, 20. v Zgoniku in Stramarju.
PSIUP: ob 10.30 bodo v kinu «Arcobaleno* predvajali film «Un uomo da bruciare*. Vstop prost. Ob
17.30	Trebče poslanec Nadlini in Jercog, 18.30 Padriče Naldini in Jercog, 19. Trg Goldoni Nadlini,
20.15	Gropada Jercog.
Študent povozil študenta
Včeraj okrog 13.30 se je v Ul. S. Miichele v bližini stavbe štev. 13 dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala dva študenta. Približino ob tisti uri se je J8-letini Franco Zannini iz Ul. For-tunio ti s svojo vesipo TS 33063 vo. zii navzgor po Ul. S. Michele in ko je privozil do prej omenjene stavbe, je trčil v 19-letnega Ser-gia Serga iz Ul. Cereiria 19, ki je tedaj prečkal ulico. Zaradi trčenja sta oba mladeniča padla, pri tem je Zannini imel manj sreče ker je pri padcu z glavo udaril v rob pločnika. Njega so v bolnišnico prepeljali z avtom RK ter ga ■prejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi rane na vrhu glave in začasne izgube spomina. Serga ro pospremili v bolnišnico s policijskim avtom prometne policije ter mu nudili prvo pomoč, ker se je pobil po desnem gležnju in ranil po levem kolenu. Okreval bo v 5 dneh.
Pes je oklal 2-letnega otroka
Mali, komaj dve leti stari Giam-plero Zugna iz Ul. Flavia 109 se je predvčerajšnjim popoldne igral z domačim psom. Najprej ga je božal po hrbtu, potem ga je tudi malo pocukal za uhlje in končno se je hotel prepričati, če ima pes trdno pričvrščen rep. Živali seveda to ni bilo pogodu in se je zagnala proti malemu gospodarju ter ga ugriznil po obrazu in desnem ušesu. Giampietrova mati je svojega sina takoj odpeljala na postajo RK v Miljah, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi ran po desnem licu in ušesu, potem pa so mater z malčkom napotili na občinski higienski urad, kjer so malemu Giampietru vbrizgali injekcijo proti pasji steklini.
Pri trčenju padla z vespe
Sinoči so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 18-letno frizerko Silvio Giacomini iz Milj, Zindis 14 ter po sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran in udarcev po desnem kolenu, nogah, stopalih in levem zapestju. Spremljal jo je 20-letni Antonio Pulina iz Ul. sv Frančiška 52, ki je povedal da je malo prej v Ul. Battisti v Miljah, v bližini stavbe štev. 10, s svojo vespo TS 32453, na kateri se je peljala tudi Giacominijeva, prehitel dva avtomobila, pri tem pa Je oplazil neki drug avto, ki mu je tedaj privozil nasproti. Zaradi sunka Je Giacominijeva padla z vespe in se poškodovala.
Samomor priletnega upokojenca s plinom
Prileten upokojenec, ki je bil že dolgo bolan, se je sinoči okrog 19. ure zastrupil z gorilnim plinom v kuhinji svojega stanovanja. 83-letni Giuseppe Turel iz Ul. Mar. coni 40 se je včeraj odločil za usodni korak, odprl plinsko pipico ter se vlegel na dve blazini, ki ju je pripravil v kuhinji in teko počakal na smrt.
Turela je okrog 21. ure že mrtvega našla njegova žena, ki se je tedaj vrnila domov in že na stopnišču začutila značilen vonj po plinu. Poklicala je agente letečega oddelka policije in v Ul. Marconi je prihitel tudi sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu mrtveca izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glav-ne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
i V tem žargonu je spregovoril Renzo De Vidovich, predstavnik fašistične GNT in obdolžil bodisi predstavnike Intese bodisi predstavnike UGI, da z medsebojnim zaveništvom in s politiko protekci-je dovoljujejo Slovencem sedeti v akademskem svetu, tistim Slovencem katere Italija tolerira na svojem ozemlju. Besen in prostaški govor De Vidovicha je razvnel njegove pristaše, ki so v veliki učilnici inženirske fakultete insce-nirali splošno razgrajanje in tepež. De Vidovicheve trditve, da Intesa in UGI s svojim ravnanjem ustvarjata pogoje za uvedbo dvojezičnosti ter da hočejo slovenski titovski predstavniki nu listi UGI in predstavniki liste A-drla. samo ustanovitev stolice za slovenščino na univerzi v izključno svojo korist ker bi potem imeli prednost pri raznih tečajih za državne službe, so sprožile val odobravanja pri njegovih somišljenikih.
Tem argumentom so se uprli predstavnik UGI Ghersi, predstavnik Intese Fabretti in predstavnik Adrie Lovrečič, ki so se odločno zavzeli za obrambo demokratičnih pravic slovenskih predstavnikov, da sedijo v akademskem svetu ter ovrgli vse trditve fašistov o ustvarjajočih se nevzdržnih pogojih sožitja med Slovenci in Italijani «po zgledu Južne Tirolske.
V torek do volitev tribuna vsekakor ni prišlo, ker so desničarski elementi razgrajali, kričali, metali solzilne bombice in sploh naredili vse, da bi volitve preprečili. Sele univerzitetni sluge so poskrbeli za izpraznitev učilnice.
Na drugi razburljivi in vroči seji, ki je bila v četrtek zvečer in je trajala pozno v noč, je študentom Intese, UGI in Adrie potem, ko sta se izjalovila dva prejšnja poskusa za dvotretinsko večino, uspelo zaključiti volitve z relativno večino 19 glasov ter so za tribuna izvolili predstavnika Intese Giovannija Palina. Tudi v četrtek so desničarji nadaljevali s svojimi poskusi, da bi volitve preprečili. Zahtevali so, naj se razveljavijo splošne volitve in naj se študenti ponovno vrnejo na volišča ter z novim glasovanjem potrdijo svoje nasprotovanje »filoslo-venski* politiki Intese. Fašisti so bili celo domenjeni, da bodo napadli predstavnike Intese, UGI in Adrie in znak za pretep je dal neki njihov predstavnik, ki je brcnil predstavnika UGI.
Kljub vsem manevrom pa niso uspeli v svoji nameri, čeprav se je predstavnik AGI skliceval na člen 6 statuta, ki daje tribunatu pooblastila prevzeti reprezentanco tržaških akademikov za obrambo
V NEDELJO, 3. MAJA IN PONEDELJEK, 4. MAJA
«Ples pod mlajem*
imiauiaiSininiSiiii-iii-i-miiniSiii-iiiiii
v Dolini
«italijan.stva» na tržaški univerzi. Vsi desničarji in neodvisni so glasovali za neodvisnega predstavnika Morellija ki je dobil 17 glasov.
Akademski svet se bo sestal še v prihodnjem tednu, ko bo iz svoje srede izvolil odbor in predstavnike v univerzitetnih notranjih u-stanovah. Fašisti bodo seveda še enkrat poskušali preprečiti izvolitev slovenskih predstavnikov bodisi v odbor bodisi v ustanove.
Potrditev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor (pre-fekturni) je na svoji zadnji seji potrdil vrsto upravnih sklepov krajevnih ustanov, med katerimi tudi sklep devinsko-nabrežinskega občinskega sveta o letošnji prireditvi razstave domačih vin, sklep tržaške občinske uprave o popravilu občinskih cest za 12.000.000 lir vrednosti del, sklep pokrajinskega občinskega sveta o prispevku pokrajinske uprave za nakup Sabinovega cepiva proti po-liomielitisu ter sklep pokrajinske uprave o prispevkih za vzdrževanje pokrajinskih cest na osnovi zakona štev. 1014 od 16.9.1960. Poleg tega je pokrajinski upravni odbor potrdil tudi sklep tržaškega občinskega sveta o prispevku
150.000	lir za nakup Sabinovega cepiva in sklep o izplačevanju doklade občinskim slugam za raznašanje na dom volilnih potrdil.
Sunek burje razbil delavcu steklo v rokah
Sunek vetra je bil včeraj popoldne kriv nesreče, ki se je pripetila 34-letnemu steklarju Domenicu Dussdju iz Milj, Ul. Cocenigo 6. Dussi je na nekem gradbišču na Kontovelu, kjer je zaposlen za podjetje Marzari iz Ul. Battisti, prenašal veliko steklo, ko ga je nenadoma zadel sunek burje in razbil steklo. Drobci stekla so Dus-sija ranili po glavi, po levi veki, levi roki in kolenu. Ponesrečenca je v bolnišnico spremljal delovni tovariš. Dussija so sprejeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti en teden.
Avtomobilski tatovi
Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi s silo odprli levi de-flektor avtomobila TS 62634, ki ga je v bližini doma parkiral 31-letni Arrigo Zanini iz Ul. dei Porta 52, ter odnesli transistor «Autovox». Zanini se je zglasil na komisariatu Stare mitnice, kjer je prijavil tatvino in povedal, da je utrpel
50.000	Ur škode.
Na istem komisariatu se je zglasil tudi 32-letni Mario Brazzani iz Ul. Marco Polo 23 in povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali
900.000	lir vredni Fiat 1300 TS 52585, ki ga je pustil v bližini
______________________doma.
iiiitiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMuiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiii
VELJATI BO ZAČEL L MAJA
Poletni vozni red na progah «Navigazione Alto Adriatico»
Družba vzdržuje zveze s Sesljanom, Gradežem, Miljami in vzdolž vse istrske obale do Pulja
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 25. t. m. ob 17. uri na Opčinah
Jean Paul Sartre:
UMAZANE ROKE
V nedeljo, 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk* v Križu
Dario Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi naslednjo nedeljo, 3. maja ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
VESELI VEČER
domačih viž in napevov Nastopajo
VESELI PLANŠARJI
iz Ljubljane
Pojeta Silva Vetrih
ln Janez Jeršinovec Humorist KORL Vstopnina 300 — dijaki 150 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne '25. t. m. z začetkom ob 14. uri film:
DNA STORIA MODERNA L APE REGINA
(Modema zgodba o čebeli - matici)
Igrata: UGO TOGNAZZI
in MARINA VLADY Prepovedano mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24, aprila se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 6 oseb.
Umrli so: 59-letnd Giordano Glo-vanelta, 75-letini Umberto Giraldi, 56-letmi Nicolč Kessissoglu, 60-letni Riic-cardo Borri, 81-letn.i Prlmano Tonti, 72-letna Am-e! 1 a Ronzel vid. Gaivani
Oklici: uradnik Domenlco Battisto-ni in blagajničarka Silvana Martini, zidar Mario Memrolja in likalka Li-dia Sossi, trg. pomočnik Sergio Mo-dolo ln šivilja BI ide Ziuipin, zidar Pietno Principal«; in gospodinja Santa Pozzar, trgovec Adriano Fiega in uradnica Grazieila Piscifoiuitta, uslužbenec (Mario Riizzo in prodajalka Maria Grazia Taddia, mizar Bernardino Mavnovloh in gospodinja Annama-ria Miersinl, dninar Giovaoni Bem-bidh ln gospodinja An na Maria Ra-dovaz, inštalater Angelo Luin tn u-radnica Bianca Stefani, uradnik Ser-gio Bembi in uradnica Amina Maria Borghese, mehanik Guido Gi-anii in telefonistka Elvia Vesmaver, geometer Bmllio Scatola in gospodinja Maria Laura Gennari, uradnik Claudio de Pok) in gospodinja Gianna Wa-gner, mehanik Bruno Benussl in prodajalka Eufemia Malagoino, uradnik Romano Del Ben ln uradnica Rita Latin, uradnik Enrico C reva to in prodajalka Franca Bianchi, zavarovalec Vittorio Gigante ln gospodinja Adriana Tamburin, električar
Plovna družba *Navigazione Alto Adriatico* bo s prvim majem uvedla poletni urnik na svojih rednih progah proti Istri, Seslja-nu in proti Gradežu, na katerih bodo vozile motorne ladje «Edra», «Dionea» in «Ambriabella». Urnik glavne sezone bo veljal za razdobje od 1. maja do 31. avgusta, nato pa se bo z malenkostnimi spremembami nadaljeval še en mesec od 1. do 30. septembra.
Na progi TRST - GRLJAN - SE-SLJAN bo vozila motorna ladja «Dionea» dvakrat na dan z odhodi iz Trsta ob 8.20 in 16.10, s prihodi v Grljan ob 8.40 in 16.30 ter s prihodi v Sesljan ob 9.10 in
17.00	s petminutnim postankom v Grljanu. Iz Sesljana v Trst pa se bo vračala ob 11.00 in ob 18.30, s prihodi v Grljan ob 11.25 in 18.55 ter s prihodi v Trst ob 11.50 in ob 19.20 s petminutnim postankom v Grljanu.
Ta vozni red bo veljal od 1. maja do 31. avgusta, za razdobje od L do 30. septembra pa se bo spremenil samo za drugo povratno vožnjo iz Sesljana in sicer tako, da se se bo ladja vračala eno uro prej kot v razdobju od 1. maja do 31. avgusta.
Na progi TRST - GRADEZ bo vozila motorna ladja »Ambria-bella» ob delavnikih dvakrat na dan in enkrat ob praznikih, vsako jutro po prazniku pa bo še odhod iz Trsta ob 6. uri, na povratku pa prav tako dvakrat na dan ob delavnikih in dvakrat na dan ob praznikih.
Odhodi iz Trsta bodo ob delavnikih ob 10.00 in ob 17.00 s prihodom v Gradež ob 12.00 in ob 18.30, ob praznikih pa bo odhod ob 8.30 s prihodom v Gradež ob 10.00. Iz Gradeža pa bo ladja odhajala v Trsta ob delavnikih ob
8.00	in od 14.30 * prihodom v Trst ob 9.30 in ob 18.00, ob praznikih pa ob 6.00 ln ob 18.30 s prihodom v Trst ob 7.30 in ob 20.00.
V razdobju ob 1. do 30. septembra bo umik spremenjen v toliko, da bo ladja ob svoji drugi vožnji odhajala iz Trsta ob 18.30 namesto ob 17. uri s prihodom v Gradež ob 18.00 namesto ob 18.30, na povratku iz Gradeža pa ob drugi vožnii ob delavnikih ob 14.00 namesto ob 14.30, s prihodom v Trst ob 15.30 namesto ob 16. uri,
ob praznikih pa ob drugi vožnji ob 17.30 namesto ob 18.30 s prihodom v Trst ob 19.00 namesto ob 20. uri.
Tarife na progi Trst - Orl jan ■ Sesljan so naslednje;
Trst - Grljan (ali povratno) 70 lir, Trst - Sesljan (ali obratno) 140 lir, Grljan - Sesljan (ali povratno) 70 lir, Trst - Gradež (ali povratno) 320 lir. Otroci izpod 4. leta ne plačajo nič, mladina od 4. do 14. leta pa pol tarife.
Na progi TRST - KOPER - IZOLA PIRAN - UMAG - NOVI-GRAD - POREČ (fak.) - ROVINJ (fak.) - PULJ bo vozila motorna ladja «Edra». Iz Trsta bo ladja vozila vsak dan razen v četrtek z odhodom ob 8. uri zjutraj, vračala pa se bo v Trst v ponedeljek ob 19.05, v torek ob 21.00, v sredo ob 19.05, v petek ob 21.00, v soboto ob 19,02 in v nedeljo ob 21. uri. Po Kopra bo vozila ladja vsak dan (razen v četrtek), do Izole v ponedeljek, torek, soboto in nedeljo, do Pirana vsak dan (razen v četrtek), do Umaga vsak dan razen v četrtek in petek, do Novigrada samo v sredo, do Poreča samo v petek, do Rovinja samo v petek in nedeljo, do Pulja pa samo v torek in petek.
Na progi TRST - MILJE - KOPER bo vozila motorna ladja «Dio-nea* vsak, dan z odhodom iz Trsta ob 12.15, ‘ prihodom v Milje ob 12.35, odhodom iz Milj ob 12.45 ter prihodom v Koper ob 13.14, na povratku pa z odhodom iz Kopra ob 14.45, prihodom v Milje ob 15.15, odhodom iz Mili ob 15.25 in prihodom v Trst ob 15.45.
Na vseh teh progah bodo veljale .aslednje tarife: Trst-Milje 60 lir, (Mllje-Koper 120 lir), do Kopra 140
lir, Izole 170 lir, Pirana 230 lir, Umaga 370 lir, Novigrada 520 Ur, Poreča 740 Ur, Rovinja 940 lir, Pulja 1250 Ur.
Na povratku pa so tarife naslednje: Trst-Mllje 60 Ur, Mllje-Koper 140 din, Trst-Koper 170 din, Trst-Izola 210 din, Trst-Plran 280 din. Trst Umag 450 din, Trst-Novigrad 620 din, Trst-Poreč 890 din, Trst-Rovinj 1.130 din, Trst-PulJ 1500 din.
Tudi na teh progah otroci do 4. leta starosti ne plačajo nič, od 4. do 14. leta pa polovično tarifo.
AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile. Pisati »Eureka* — Casella Posais 5013 *— Roma.
AMERIČANE, Italoamerlcane, Austra. liane, Francesl, villeggianti in ltalla, sposerebbero rapldamente. Scrlvere »Eureka*, casella 5013, Roma.
Giuseppe Danieli ln frizerka Sperao-za Carli, uradnik Silvio lasohd in trgovka Maria Bottom, uradnik-teh-nik Giogio Cobol in otroška negovalka Slviglia Arbelli, mizar Serguo Ferfogli a in garderoberka Andreina Piscanc, mesar Bruno Scher in šivilja Lucia Mililo, dninar Silvano Černe in gospodinja Spe ra n za Degrassi, delavec Alferio Žabot in delavka Grazia Maria Mlcheli, cevar Luclano Kovačič In prodajalka Marlagrazla Godina, mehanik Silvio Guštini in gospodinja A.nna Maria Scarpin, u-radnik Glanfranco Pergolls In uradnica Elda Oblak, delavec Vincenzo-Fleury In uradnica Claudia Moretti, uradnik Edeordo Čeme In uradnica Albertina Dorigatti. uradnik Luclano Ballarln In uradnica Graziella Frontlni, električar Bruno P rasel In tkalka Anna Maria Attimi, šofer Claudio Brezzl in tkalka Marhsa At-tlnil, uradnik Luclano Gerini in urad. niča Rosa Giudice, finančnik Germa-no Salin In gospodinja Glanna Larl-ce, univerzitetni asistent prof. Halo Gabrielu ln učiteljica Alma Co-sullah, potujoči trg. Giordano Can-ziani in uradnica Maria Crlsma, trg. pomočnik Steiio Giulianl in delavka Norma Milic, trg. pomočnik Claudio RIavec In gospodinja Loredana But-ti, Inštalater Umberto Lozar In delavka Ernesta Tripar, vezalec knjig Ferruccio Codlglla In prodajalka Maria Nencini, električar Giuseppe Vo-rlcb in delavka Sa-ntina Prlmossi, težak Amdrino Gherbaz ln služkinja Maria Codlglla, bančni sluga Fuivlo Levi in uradnica Franca Fonda, električar Aldo Bobek in šivilja Antonia Mačehi, kotlar Danilo Michelazzi ln gospodinja Albina Škabar, pomorščak natakar Aureliano Pavan ln gospodinja Ritna Mlanl, uradnik Serglo Soban ln gospodinja Alessandra Peric.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2*. - 26.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta): dr. Rossettl, Ul, Combt 19: dr. Sl. gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška; Ai Due Mori, Trg Oni-ti 4; G Papa, Ul. Fetluga 46. NOČNA SLUŽBA LEKARN <20. — 20.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossettl, Ul, Combl 19; dr. Sl gnorl, Trg Ospedale B; Tamaro comp Neri, Ul. Dante 7.
Gledališča
VERDI
Danes zvečer z začetkom ob 21. uri (in ne ob 20.30 kot je bilo prej javljeno) prva predstava Umetniškega ansambla republike Kitajske za ren A v vseh prostorih.
Program ansambla do naslednji: Pavov ples — Biserna zapestnica — Ples sklede — Solo s flavto ali »sben-gom* — Ognjeni Feniks — Ples rdečih trakov — Solo pipe — Jesenska reka — Trdnjava Yentanshan.
Nadaljuje se prodaja vstopnic z« še nekaj prostih mest za vse štiri abonmajske predstave in prodaja vstopnic za izvenabonmajsko predstavo, ki bo na splošno željo v nedeljo ob 21. uri.
TEATRO NUOVO
V ponedeljek 27. t.m. ob 21. url v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bande-na) premiera igre Roberta Musila «Vlneenc in prijateljica pomembnih ljudi*. Prvič na Italijanskih odrih. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti.
* • •
Danes, 25. aprila ob 18. url bo v Avditoriju ( vhod iz Ul. Tor Ban-den a) čitanje pesmi in prom ih odlomkov v počastitev 20-letnice osvoboditve. Vstop prost.
Naztonale 14.00 17.45 21.30 »Cleopa-tra» Technlcolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 14.30 »Maigret e i gang-sters* Jean Gabin, Vdttorio Sani-poli.
Ezcelsior 14.30 «Se permettete par-liamo di donne* Vittorio Gassman. Prepovedano mladim.
Fenice 14.30 «La vita agra» Ugo To-gnazzi Giovanna Ralli.
Grattacielo 14.00 «1 tre d!i Ashiya» Technicolor. Yul Brynner, Richard VVidmark, George Chakiris.
Superclnema 14.30 #Sexy magico* — Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 »La calda vita* Tech-ndcolor. Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini
Filodrammatico 14.30 «I0 semiramlde* Technicolor Pvonne Fomeaux.
Aurora 15.00 «7 gionni a maggio*.
Crlstallo 14.00 «A 007 dalla Russia con amore* Technicolor.
Capitol 15.00 «Tom Jones* Technicolor. Susan York, Albert Finney.
Garibaldi 15.00 «11 fornaretto di Ve-nezia* Technicolor Gastone Mo-sohin Silva Koscina.
Massimo 14.30 »Maeiste H gladiatore di Sparta* Tectinucolor Mark Fo-rest.
Impero 15.30 «5 giormi a Pechino*.
Moderno 14.00 zadnji dan «11 succes-so» Vittorio Gassman, Anouk Ai-mee.
Astra 15.00 «1 tre imiplacabili*.
Astoria 15.00 »I due monelli* Jose-lito.
Vittorio Veneto 14.30 »H Gattopardo* Techndcoilor. Burt Lancaster, Claudia Cardinale.
Abbazla 15.00 (cMiissione in Oriente* Technicolor Marlon Brando.
Ideale 15.00 »La stella di fuoco* Tech-micolor. Elwis Presley
Marconi 14.30 »La pelle che Scotta*. Michael Callan, Suzy Parker.
Skedenj 14.00 «L’ape regina* Ug° Tognazzi, Marina Vlady, Prepovedano mladini.
IZLET
SLOVENSKI KLUB, ki je organiziral dvodnevni izlet v Hrvaško Primorje v sotobo, 16. in nedeljo, 17. maja sporoča vsem, ki so se prijavili za izlet naslednje:
1. da je odhod lz Trsta s pul-manom ob 7. uri zjutraj pred sodno palačo 2 da je program izleta naslednji:
SOBOTA, 16. maja Trst - Reka (9.-10.) - Bakar (ogled mesta) - Crikvenica 12. (ogled mesta - kosilo) — Novi Vinodol - Senj 19. (večerja in prenočevanje v hotelu Nehaj).
NEDELJA, 17. maja Senj (ob 10. zajtrk in ogled mesta - ob 13. kosilo - ob 14.30 odhod iz Senja v Crikvenico in z ladjo na Silo na otoku Krku — Sllo-Crikvenica-Reka (ob 20. uri), odhod z Reke ob 22. uri. Prihod v Trst ob 24. uri.* 1 * III. IV. 3. da so izletniki naprošeni, naj pravočasno poskrbe za potne dokumente, to je veljavni potni list z vizumom ali skupni potni list, ki ga poskrbi potovalni urad Au-roia, Ul. Cicerone 4. Prosimo vse, ki šo se prijavili za izlet, naj Vplačajo nekaj dni pred izletom drugo polovico
SLOVENSKI KLUB
ČLANI TRŽAŠKEGA KMETIJSKEGA KONZORCIJA SO VABLJENI NA REDNI OBČNI ZBOR, ki bo 7. maja 1964 ob 9 uri v prvem sklicanju in če bo potrebno ob 10. url v drugem sklicanju pri Trgovinski, industrijski in kmetijski zbornici v Trstu, v zbornični dvorani v Ul. S. Nicolb 5.
Predsednik dr. Leone Brunner
S Glavna ribarnica na nahre*-Ju N. Sauro, bo danes zaprta, v nedeljo, 26. t. m., pa Imela poletni umik od 8. do 12 ure.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. av. Frančiška »O Telefon «1-7931
NOVO:
MinaC:
Smrt hodi po hostah L 35° Weber:
Pustolovščine s petih celin	LLIOOJ)
// TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tudi za prizivne sodnike obtoženec odgovoren za nesrečo
V čolnu so bile cigarete, toda ribiči trdijo, da so jih našli v vodi
Ponoči med 16. in 17. januarjem
1962 je prišlo na rojariskem križišču di je še enkrat ponovil staro te do hude prometne nesreče pri ka- zo, toda tudi to pot ni uspel teri je izgubil življenje tedaj 26-letni I prepričati sodnikov. Ti so nam-"eorneter Mario Decchi iz Ul. Sette- reč potrdili prvotno razsodbo ter
Ravasinijev zagovornik'odv. Nar- motdrnih čolnov,
po Tržaškem z nega izmed teh čolnov je
fontane 25 28-letni Claudio Ravasini 'iz Ul. Lavareto 42, ki je bil v istem avtomobilu, pa je ostal na skoraj čudežen način praktično nepoškodovan. Spočetka se je zdelo, da je nesrečo zakrivil Decchi, toda policijski organi so po dolgi preiskavi ugotovili, da je za volanom sedel baje Ravasini.
Toda poglejmo kaj se je zgodilo tisto noč V določenem trenutku se je pomikala iz Barkovelj proti Trstu dolga vrsta avtomobilov. Z avtom «1900» sta se vračala domov Ravasini in Decchi.
Avto «1900» je zelo hitro prehitel vsa vozila, ki so bila v koloni ter nadaljeval pot z nezmanjšano hitrostjo. Na rojanskem križišču pa je nenadoma prišlo do tragedije. Kolesa vozila so zaplesala na tramvajskih tračnicah, nakar je avto treščil z vso silo v drevo in nato ga je odbilo na sredino ceste. Leva prednja vrata so se odprla. Ravasini Pa se je znašel sredi ceste, skoraj .brez vsake praske.
Mimoidoči so i takoj poklicali redilni avto RK. Uslužbenci so našli v avtu, in sicer za volanom, nesrečnega Decchija, ki je kmi-lu potem izdihnil. Tu pa se je začela skoraj neverjetna zgodba: .V prvem trenutku je Ravasini izjavil nekemu bolničarju, da je •n sedel za volanom. «N.o, to pa Je nemogoče — mu je odvrnil uslužbenec — saj smo za .volanom našli Decchija«.	,
Na policijskem zaslišanju je Ravasini izjavil, da je dovolil Dec-chiju, da upravlja avto. Javni tožilec in preiskovalni organi pa niu niso verjeli ter so vso zadevo dolgo skrbno proučevali. Po njihovem mnenju je prišlo do nesreče tako:	zaradi silovitega
udarca v drevo so se sprednja leva vrata avtomobila odprla in Ravasini je zletel s sedeža na cesto. Isti sunek pa je z druge strani vrgel Decchija za volan.
, Ravasinijeva obramba pa je trčila: za volanom ie sedel Decchi, medtem ko je bil obtoženec na zadnjem sedežu. Zaradi udarca so se odprla tako sprednja kot zadnja leva vrata. Medtem ko je Decchi ostal za volanom, je Ra-vasiniia vrglo na cesto. Trenutek Pozneje so se zadnja vrata spet zaorla, in sicer zato, ker je su-, nek močno zaobrnil zadnji del' vozila.
Kazenski sodniki so v novembru lani spoznali Ravasinija za krivega ter so ga obsodili zaradi nenamernega umora na 1 leto Zapora. Poleg tega so sklenili, da bodo razpravljali o povračilu škode Decchijevi ženi pred civilnim sodiščem. Vendar pa bi moral Ravasini plačati takoj zasebni stranki 2 milijona lir predujma ter poravnati stroške zastopstva v 1 višini 150.000 lir. Poleg ttfga so še sklenili, da se odvzame obsojencu vozniško dovoljenje za tri leta.	'i ‘r
Te dni je prišlo pred prizivnim aodiščem do ponovne obravnave. Ravasini se je pritožil, ker je menil, da bi ga morali sodniki oprostiti, ker ni zagrešil kaznivega dejanja, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. V najslab-sem primeru bi mu morali na Vsak način znižati kazen, kakor tudi dobo odvzema vozniškega do-
t voljenja.
sklenili, da bo moral obsojenec plačati še 70.000 lir zastopniku zasebne stranke.
v, naj patruljirajo * alivu. Poveljnik 'e-10. julija okoli 20. ure, opazil neko ribiško ladjo, ki je prihajala mimo Tankega rtiča v italijanske teritorialne vode. V razdalji kakih 500 m so ribiči začeli mahati z rokami, da bi opozorili patruljni čoln nase. Ko so financarji prišli do čolna, so našli na krovu 15 zavojev cigaret, ki so bili deloma premočeni. Pri prenosu na patruljni čoln se je nekaj zavojev pretrgalo in okoli 8 kg cigaret je padlo v morje. Ker se je medtem stemnilo, so to količino našli šele naslednji dan.
Ribiči pa trdijo, da so zavoje našli v vodi. Ko so v razdalji enega kilometra opazili patruljni' čoln, so začeli mahati z rokami. Hoteli so namreč izročiti cigarete financarjem. ker so upali, da bodo prejeli kako nagrado.
Kot smo dejali, se je razprava sicer že začela, toda do razsodbe še ni prišlo, Ker so preiskovalni organi - zvedeli, da je bil na ribiški ladji (ali bolje povedano v čolničku, ki je opremljen z močno svetilko) tudi Vittoriov sin, ki je tedaj že dopolnil 14 let, je javni tožilec zahteval, naj se akti vrnejo preiskovalnemu sodniku.
Pred kazenskim sodiščem se je začela razprava proti ribičem iz Marana Lagunare, ki so obtoženi, da so skušali vtihotapiti v Italijo nekaj čez 144 kg inozemskih cigaret (vsega skupaj je bilo 15 velikih zavojev).
Na zatožni klopi sedijo; 46-letni Vittorio Filippo, njegov, 38-letni brat Bruno, 36-letni Gino Pevere,
35-letni Bruno Formentin, 40-letni GioVanni Zuliari in 61-letni Antonio Zentilin.
Dogodivščina, ki je pripeljala to skupino ribičev pred kazenske sodnike, je skoraj neverjetna. Na prvi pogled je skoraj popolnoma nemogoče trditi, da so se obtoženci hoteli ukvarjati s tihotapstvom.
Financarji trdijo, da so nekaj dni pred 10. julijem 1962 zvedeli, da se tihotapci pripravljajo na velikopotezno akcijo. Zato je poveljstvo ukazalo večjemu številu
•iiiiiHiHiiimtiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiinimiiiiimmmumimniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiMiiiiiiiiiiijiiii
VČERAJ DOPOLDNE V UL. VIDALI 4
Na stopnišču hiše je zapustila komaj nekaj mesecev staro dete
Kmalu po najdbi otročička, se je mati sama prijavila policiji in povedala svojo žalostno zgodbo
Včeraj okrog poldne se je na komisariatu Stare mitnice zglasil 52-letni Giovanni Mazza iz Ul. Vidali 4 in službujočega agenta zaprosil, naj ga pospremi k predstojniku. Mazza je v rokah držal v volneno odejico belo modre barve ovitega komaj nekaj mesecev starega otroka ženskega spola. Častniku na komisariatu je povedal, da je otroka našel malo prej na stopniščnem presledku drugega nadstropja stavke v kateri stanuje, ga pobral in ga takoj prinesel na komisariat. Otrok je bil oblečen v roza volneno oblekco, ime! je tudi belo srajčko in najlonske spodnje hlačice, na glavi je imel roza volneno čepico, na nogah pa roza volnene copatke. Ko ga je Mazza prinesel na komisariat je temnolasi otrok zehal od lakote in zaspanosti.
Agenti • so seveda poklicali avto RK s katerim so otroka odpeljali v bolnišnico za dojenčke «Burlo Ga-rofalo« in ga prepustili oskrbi zdravnikom, ki so po bežnem pregledu .ugotovili, da je otrok zdrav.
Mfedtem pa so' ppitcisti uvedli todi preiskavo, da,bi izsledili t>rez. srčno mater, ki se je na tak krut način iznebila otroka ter ga zapustila na stopnišču, kjer ga je na srečp kmalu našel Mazza ter ga prinesel na komisariat. Agenti pa nišo dolgo čakali. Pol ure kasneje, so jim kolegi s komisariata pri Sv. Soboti, sporočili, da se je ob 12.45 pri njih zglasila 31-letna Luciana Obran iz Ul. dell’Acqua 10 in jim skesana in objokana povedala svojo žalost-
no zgodbo. Obranova je neporočena in živi v veliki stiski, ker ima še drugih pet otrok, za katere mora skrbeti. Preživlja jih z bornimi prejemki, ki jih dobiva pri svojih nočnih sprehodih. Pred meseci je povila zadnjega otroka, ker pa ni mogla skrbeti zanj, ga je zapustila na stopnišču v Ul. Vidali 4 toda zaradi tega brezsrčnega dejanja, jo je začela peči vest. Skesano se je podala na komisariat in se prijavila agentom.
Policisti sedaj poizvedujejo o ženskinem^ položaju ter jo bodo, po zaključeni preiskavi, prijavih sodišču zaradi kršitve člena 591 kazenskega zakonika, ker je zapustila nedoraslega otroka.
Opekla se je z žvepleno kislino
18-letna dijaidnja Selvaggla Rus-njak iz Milj, Rio Storto 4, se 'e včeraj zjutraj ob 8.30, med poukom kemije v laboratoriju opekla z žvepleno kisliho. Ko je držala posodo, ji je ta zdrknila Iz rok in nekaj kaplic kisline jo je zadelo v obraz ter palec desne noge Rusnjakovo so z rešilnim avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi opeklin druge stopnje Okrevala bo v 10 dneh.
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, dne 25. t. m. z začetkom ob 18. uri Clnema-scope - Eastmancolor film:
«1 CANN0NI Dl NA VAR0NE»
(Topovi v Navaronu)
Igrajo:	'
GREGORY PEČK — DAVID NIVEN — ANTHONY QUINN
KINO PROSEK. KONTOV EL
predvaja danes, dne 25. film v cinemascopu:
t. m. z začetkom ob 16. uri barvni
«La donna venduta
(Prodana ženska)
Igrata: JANE RUSSEL in CORNEL WILDE
himna
mmrnjk^
predvaja danes, dne 25. t. m. z začetkom oz 15. uri zanimivi film:
«Operazione terrore*
(Operacija teror)
Igrajo:
GLENN FORD LEE REMICK STEPHANIE POWERS
Prepovedan mladini pod 14. le tom
KINO «1K1S» PHUSUK
Predvaja danes, dne 25. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Columbia film v cinemascopu:
«COWBOY>
Pustolovski — dramatični film! Igrata: GLENN FORD — YACK LEMMON
KONČNO DOSTOJNO STALIŠČE ODBORA DO ODPORNIŠTVA
Občinski svet z zadovoljstvom sprejel pobude občine za 25. april
Občinski seji niso prisostvovali svetovalci MSI in PLI
Ob 20-letnici italijanskega osvobo- nama bilo zaprtih veliko slovenskih dilnega gibanja smo končno tudi v protifašistov.
Gorici dočakali, da se proslavlja to j Sledila je obravnava točk dnevne-pomembno obdobje v italijanski zgo- j ga reda, med katero so odobrili 13 dovini na način, ki je v veljavi po milijonov lir za nakup opreme v ob-vsej državi Končno smo dočakali, činski sejni dvorani, nakup dveh
bila zadnja občinska seja pred volitvami in obenem zadnja v tem zasedanju.
da je občinska uprava zavzela pogumno stališče ter odkrito brez kakršnih koli primesi nacionalističnega značaja, ki so po zaslugi prejšnjih županov Bernardisa in Poterzia kvarile resnični smisel idealov odporniškega gibanja, sklenile proslav-, Ijati dan osvoboditve ter počastiti vse žrtve fašističnega nasilja na način, ki je brez kakršnih koli pridržkov sprejemljiv za vse resnične demokrate.
Zaradi tega ni nič čudnega, če so prvič ob takšni priliki bili prostori, kjer sedijo fašistični občinski svetovalci in tudi liberalci, če hočemo biti objektivni, popolnoma praeni.
Četrtkovo sejo je začel župan dr. Gallarotti, ki je uvodoma sporočil prisotnim svetovalcem, da je občinska uprava pripravila program manifestacij v počastitev 25. aprila. Odkrila bo dve spominski plošči v zaporih in na Gradu ob 10. in ob 10.30, priredila v nedeljo ob 21. uri v Ginnastica Goriziana gledališko delo o odporništvu ter po vsej verjetnosti pripravili kdaj kasneje, vendar še v tem letu, ciklus konferenc o odporništvu. V tem smislu je župan odgovoril tudi na interpelacijo socialističnih občinskih svetovalcev.
V imenu PSI je dr Sancin izrazil zadovoljstvo nad pobudami odbora in poudaril enotnost stališča v tem pogledu. Svetovalec je še prav posebno naglasil dejstvo, da je občinski odbor v Gorici prvikrat zavzel jasno in nedvoumno stališče do vrednot odporniškega gibanja.
Odvetnik Sfiligoj se je zahvalil odboru za ploščo, ki so jo vzidali v zapore, kjer je že med obema voj-
Polaganje vencev ob 9.30 na pokopališču
Vabimo vse biv'e partizane, internirance, protifa'iste, mladino, naj se ob 9. uri zbere ‘v štandrežu, od koder bodil krenili na glavno pokopališče ob mirenski cesti, kjer bodo na grobove padlih položili svoje vence bivši partizani, predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Mladinske iniciative.
prekucnikov za pobiranje smeti (15,7 milijona), tako da se bo število tovornjakov zvišalo od 4 na 6, ter okrepitev javne razsvetljave v štma-vru.
Končno so izvolili tričlansko komisijo preglednikov obračuna gori-ške občine za leto 1963, v kateri so Zuliani, Fabrisin in Bratina, ter preglednike računov mestnih podjetij za leto 1963, ki so Podbersig, Fantini in Battello.
Zadnji del seje je potekal ob sveč-ni svetlobi, ker je nevihta prekinila električni tok. Občinski svetovalci so se razšli nekaj po 23. uri. To je
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v drugi polovici meseca marca 564 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 255 v Gorici, 132 v Gorici, 35 v Gradežu, 26 v Krminu, 26 v Gradiški, 31 v Ronkah, 13 v Škocjanu, 7 v Fo-glianu-Redipugli, 6 v Marianu, 5 v Farri, 5 v, Starancanu, 5 v Za-graju, 4 v Doberdobu, 2 v Dolenjah, 2 v Moši, 2 v Steverjanu, 2 v Villessah, 2 v SlovreAcu, 2 v St. Petru ob Soči, 1 v Sovodnjah m 1 v Romansu.
KONFERENCA V KROŽKU ZA SVOBODO KULTURE
Uveljaviti v celoti ustavo ki je plod odporniškega gibanja
Prof. Spegne je in prizadevanja za
orisal borbo proti vzpostavitev nove
nacifašistom med vojno demokracije v Italiji
Preteklo sredo zvečer je profesor Mario Spegne, ki poučuje na italijanskem liceju v Gorici, govoril v «krožku za svobodo kul-
Jugoslaviji in drugod, kjer so se zdi užili z borci proti nacifašistič-nim okupatorjem. Prvo obdobje italijanskega odpora je bilo ne-
ture« v Gorici o vrednotah itali-l jasno in neurejeno ter ga je odlok
janskega odporniškega gibanja. Predavanje spada v vrsto manifestacij ob proslavi 20-letnice odporniškega gibanja proti nacifa-šizmu v Italiji.
Predavatelj je najprej na kratko orisal položaj v Italiji v dobi od 25. julija do 8. septembra 1943, ko so protifašisti prišli končno do spoznanja, da je neizogibna aktivna borba proti nacifašizmu. Spoznali so tudi, da ni govora o ponovni vzpostavitvi demokracije predfašističnega tipa, ampak da so nastopili novi razvojni elementi, ki so narekovali odločen korak naprej.
Govornik je nato omenil prve odpore italijanske vojske v Grčiji,
................ Ml III11 ■ 11 ■ I lil III >111MI m | n I lil |l 11II ,111IIIIM M M, 1111 m 111 m IIIIMIII, |,1111 MM m 1II m I m UM ,11,11 m m 11| I ,|| ,||, ,,| UM n, I m ..mn.
/7.sAY>rA t KONFERENCA SOCIALISTOV V GORICI
Slovensko manjšino na listi PSI zastopa kandidat Marko Waltritsch
Na tiskovni konferenci je Waltritsch zagotovil podporo stranke za izglasovanje zakonov, ki bodo odpravili diskriminacijo do Slovencev ter zagotovili priznanje naših narodnih pravic - Semola je prikazal deželni program, ki zadeva našo pokrajino
«Mi, socialisti, ne pristajamo na Marko Waltritsch in Vittorio Šemo-1 vajo politiko stranke do slovenske
formacijo deželne vladne koalicije la. Medtem ko je predsednik tiskov-
levega centra za vsako ceno, ampak težimo za neposrednim sodelovanjem v deželnem odboru na podlagi konkretnega programa politike,
ne konference Zuliani naglasil inter-nacionalistična načela stranke ter vključitev VValtritscha kot slovenskega kandidata na liste tako v Gorici
ki bo privedla deželo Furlanijo - Ju- ■ kot v Trstu, da bi manjšina imela lijsko krajino v boljše gospodarsne j svojega socialističnega zastopnika v
razmere«, je na včerajšnji tiskovni konferenci PSI v hotelu Corso v Gorici dejal predstavnik centralnega komiteta Marino Papucci, ki od blizu spremlja potek volilne propagande za izvolitev novega deželnega odbora. Govornik js priznal protislovja, ki obstajajo v perspektivnih načrtih za razvoj dežele med strankami, ki naj bi sestavljale bodoči levi
deželnem svetu, je kandidat Marko \Valtritsch izjavil, da se je PSI vedno zavzemal za pravice slovenske manjšine in za izvedbo člena 6 ustave, ki, na žalost še ni uresničen. Waltritsch je nadalje izrazil vročo željo, da bo tako kot je bilo storjeno za francosko in nemško manjšino, tudi slovenska manjšina v treh pokrajinah, tržaški, goriški in sloven-
manjšine, kakor tudi njeno stališče do vladne formule v bodoči deželni vladi.
center, ter Omenil investicijsko po- j skih občinah videmske pokrajine, litiko v deželnem načrtu stranke, | sprejeti državni zakoni, ki bodo po na podlagi katere naj tako državni! eni strani odpravili kategorizacijo kakor tudi zaseoni sektor vložita r j slovenske manjšine na tri dele in da razdobju desetih let 450 milijard se bodo po drugi strani priznale slo-
| venski manjšini njene osnovne pravice. Z novim političnim kurzom
Ur denarnih sredstev Tiskovno konferenco Je stranka , sklicala z namenom, da predstavi j eve^a centra v Rmiu so že bili do-kandidate in dežemi program stranke. Otvoril Jo je Elio Zuliani, ob njem pa sta sedela kandidata
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiimiKiiiiNHHHfMiiiimiiimiiinimfiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiu
GOSPODARSKA IN NARODNOSTNA VPRAŠANJA NA VOLILNIH ZBOROVANJIH
Zborovanja komunistov in socialistov
)	v
v Gorici, Sovodnjah in v Steverjanu
Slovenski socialisti bodo oddali prelerenčne glasove kandidatu Marku IValtritscha, ki je na S. mostu na glasovnici
V četrtek proti večeru sta na Trgu Cesare Battisti v Gornici govorila komunistična kandidata Eergoma« in dr. Battello. Bergo-ma* je v zvezi z gospodarskim stanjem v deželi dejal, da se morajo mladina in delavci inseljevati v druge kraje države in celo v tujino, če si hočejo zaislužiti kruh, ker jim ga naša dežela ni zmožna zagbtoviti. Odgovornost za takšno stanje je prisodil krščanski demokraciji, ki vsa povojna leta ni bila sposobna doseči avtonomnega gospodarskega razvoja, medtem ko sedaj hoče iz naše , de-*ele napraviti neke vrste ogledalo •<ahodne civilizacije, ki naj bi privlačevala vzhodne narode.
Dr. Battello je, obravnavajoč gospodarsko krizo v državi, opo-'oril krščansko demokracijo, da ie dopustila kapitalistom izvoz r-ad tisoč milijard lir v inozemstvo, kar je zakrivilo sedanji neenakomerni gospodarski razvoj ♦er hudo zaostalost številnih predelov v državi. Naglasil je, da danes ni več nikakršna skrivnost, da so inflacijo povzročili kapitalisti zaradi dosege večjih zaslužkov. Po sodbi govornika predstavlja levi center utrjevanje sedanjega družbenega sistema in onemogoča resne preosnove v ustro-tu države.
Pretekli četrtek zvečer je v pro. svetni dvorani v Sovodnjah govoril za PSI slovenski kandidat na listi te stranke Marko Waltritsch, ki ga je predstavil župan Jošef Ceščut. Govornik je prikazal najprej kako je š trošarino proste cone, zadeva, ki se je po prizadevanju socialističnih parlamentarcev Bonacine, Scricciola in Bensi-ja ugodno zaključila za Sovodnje. Obrazložil je tudi politično linijo socialistične stranke v državnem in deželnem merilu.
Istega dne zvečer je bil v gostilni Dvor v Steverjanu pomenek z. domačini, ki sta ga vodila ob. čins'?i svetovalec PSI v Gorici Viktor Vižintin in pokrajinski sve. tovalec Ivo Marinčič. Govornika stp Jim prikazala pomen volitev v prvi deželni svet, ker je od'izbire deželnih svetovalcev odvi*. no. kakšna bo bodoča ’• •'«•'*>» u prava, ki bo lahko reševala številna probleme, katere sedaj re-
šuje Rim. Poudarila sta, da je naj večja zasluga PSI, če je končno prišlo do izvedbe deželne avto. nomije. Zato je tudi važno, da pride PSI okrepljena v deželni svet, da pride tudi tam do politike levega centra z izvajanjem socialističnega programa. Za Sloven. ce pa je važno tudi to, da pride izvoljen slovenski kandidat na tej. listi. Marko Waltritsch, kar je tudi želja centralnega vodstva stranke. Z oddajo preferenčnih glasov za tega kandidata, ki je na 5. mestu na glasovnici, bomo, sta zaključila govornika, omogočili njegovo izvolitev.
Volilna zborovanja KPI in PSIUP
KPI bo imela naslednje sestanke in zborovanja:
Jutri, 26. aprila ob 16. uri bo v Ronkah pokrajinsko zborovanje žena, kjer bo govorila poslanka Nilde Jotti.
V ponedeljek, 27. aprila bo ob 20.30 v Tržiču na Trgu Unitk govoril poslanec Pajetta.
VOLILNA ZBOROVANJA PSIUP:
Danes bosta ob 17.30 v štandrežu govorila Karel Cemic in prof. Giorgio Canesti.
Jutri ob 11. uri bo v Tržiču govoril podtajnik stranke Dario Valori.
Jutri ob 11. uri bo minu govoril predsednik Ivano Curti.
v Kr-zadrug
Razdelitev podpor goriškim akademikom
Včeraj popoldne ob 17. uri se je zbralo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici 28 visoko-šolcev iz naše pokrajine, Ui so bili določeni, da bodo prejeli podporo pokrajinske uprave.
Ob prisotnosti nekaterih odbor* nikov in pokrajinskih svetovalcev je predsednik dr Chientarolli pozdravil vse prisotne in omenil, da pokrajinska uprava tokrat že drugič podšljuje pomoč goriškim vi-sokošolcem iz sklada 3.5 milijona
lir, ki 'jih je v ta namen odobril lani julija pokrajinski svet. Omenil je, da je bilo vrženih 56 prošenj in od teh ugodno rešenih 28, štiri so še sporne, 24 pa jih je bilo zavrnjenih. Vsak nagrajenec je dobil po 90 tisoč lir. Iz razlike, ki manjka do 3.5 milijona lir bo pokrajinska uprava razdelila še druge manjše podpore. Med nagrajenci so tudi štirje slovenski Visokošolci iz Gorice, Vrha in Doberdoba. .
Gasilci v borbi z neurjem
Včerajšnje deževje je povzročilo marsikje neprilike tudi na Goriškem. Poleg številnih okvar pri telefonskih napeljavah so na razne kraje poklicali na pomoč tudi goričke gasilce. Tako so včeraj popoldne morali gasilci v Pevmo, kjer je pri gospodarskem poslopju posestva Fauffenbach voda napolnila kletne prostore. S črpalko so morali delati do 15. ure, preden so klet izpraznili.
Strela udarila v zvonik v Stražicah
Novo cerkev v Stražicah, ki še ni niti popolnoma dograjena, je že doletela prva nezgoda. Včeraj ob neurju v prvih jutranjih urah je namreč strela udarila v zvonik, ki še nima strelevoda, odbila železen križ na njegovem vrhu, poškodovala steno zakristije in streho na cerkvi. Skoda je kar znatna, na srečo pa pri tem ni bilo človeških žrtev.
zavezniškega generala Aleksandra, naj počakajo z akcijami proti nacistom, še bolj zmešal. Pozneje je prišlo do večje organske povezave in do uspešnejših akcij v sklopu CLN. Omenil je stavke v seierni Italiji leta 1944 in delo Ba-doglieve vlade v južni Italiji za združitev antifašistične Italije.
Kar se, tiče žrtev odporniškega gibanja je govornik navedel tudi nekaj številk in naštel 35 tisoč mrtvih, 21 tisoč invalidov in pohabljencev itd. Cital je tudi odlomke iz pisem na smrt obsojenih, ki so pozivali v borbo proti nacifašizmu in za vzpostavitev demokracije novega tipa, ter poudaril, da pomeni odporniško gibanje nekakšen d.rugi preporod (risorgi-mento) v Italiji.
Predavatelj je zaključil s poudarkom povezanosti med odporniškim gibanjem in novo republiško ustavo, ki je njegov plod in ki jo je treba dosledno in v celoti izvesti za obrambo miru in pospešitev napredka v smislu odporniških idealov.
VERDI. 15.15: • «Se permettete — parliamo di donne«, V. Gassman in S. Koscina. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 15.00: «Sette giomi a mag-gio», Ava Gardner, F. March, K Douglas in B. Lancaster. Cmo-beli ameriški film.
VITTORIA. 15.30: «11 terrore dei mantelli rossbi, T, Russel in S. Gabel. Italijanski kinemaskopski barvni film.
CENTRALE. 15.00: «Vento caldo di battaglia», R. Pellegrin in P Meu-risse. Francoski čmobeli film.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci, tel 22-68.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
seženi določeni pozitivni premiki, ki jih moiemo zaslediti v priznanju pravice sovodenjski občini, da pobira trošarino na blago proste cone na njenem področju. Predstavnik Slovencev na socialistični listi Wal-tritsch je ob koncu izrazil upanje, da se bodo vedno bolj množili podobni pozitivni primeri gledanja na slpvensko narodno manjšino in njena življenjska vprašanja.
Program stranke, objavljen na 31 straneh, je prisotnim časnikarjem obrazložil tajnik stranke Vittorio ] Semola, ki je prav tako deželni kandidat. Omenil je vsa najvažnejša področja, v katera je posegla stranka, da bi pokazala smernice izvajanja organskega načrta vsestranskega gospodarskega razvoja dežele. Govornik je še prav posebno podčrtal prispevek socialistov pri navezovanju stikov s slovensko republiko ter poudaril osnovni prispevek stranke za nove odnose do slovenske manj-širie.
Ob koncu so prisotni časnikarji, zastopniki petih časopisov, zastavili kandidatom nekaj vprašanj, ki zade-
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ* - ŠTEVERJflN
priredi v DVORU 3-dnevno praznovanje 1. MAJA s sodelovanjem ansambla iz Ljubljane
«VESELI PLANŠARJIs.
PROGRAM:
Petek, 1. maja — ob 15.30 koncert VESELIH PLANŠARJEV z nastopom humorista Korla
—	od 18. do 24. ure P L E S ob zvokih VESELIH PLANŠARJEV
Sobota, 2. maja — od 18. do 24. ure
PLES
Nedelja, 3. maja — ob 15. uri tekmovanje v briškoli
—	ob 18. uri nastop FOLKLORNE SKUPINE iz Ločnika
—	od 20. do 24. ure PLES vmes tekmovanje v tivistu
V okviru prvomajskega praznovanja prireja odbor vinogradnikov iz Števerjana, Oslavja in Pevme
RAZSTAVO VINA
Od L do 4. maja v veliki kleti posestva baronice Tacco v DVORU. Razstavlja 15 vinogradnikov.
Otvoritev razstave bo 1. maja ob II. uri ob igranju godbe na pihala iz Doberdoba.
Vljudno vabljeni!
Kratke iz bolnišnice
Včeraj ob 17. uri so pridržali v bolnišnici na zdravljenju 20-letne-ga Egidia Villanovo iz pokrajine Treviso, ki se je nekaj poprej na Tržaški cesti z motociklom zaletel v avtomobil. Potolkel se je De čelu ter desni roki m nogi.
Ob 11. uri so pridržali na zdrav, lienju 75-letno Mario Pavlin iz Ul. Veneto 34. V stanovanju je padla in si zlomila levo ramo. V bolnici se bo zdravila 30 dni.
Ob 14.15 so pripeljali v bolnišnico 504etnega Vincenza Gratona iz Ul. Attimis 47. Na delu v livar, ni SAFOG si je verjetno zlomil desno nogo. V bolnišnici se bo zdravil 20 dni,
Silva Leghisa, stara 25 let, biva-ioča v Ul. Colombo 25, se je o-noldne zatekla v bolnišnico, ker in je njen pes ugriznil v desno zapestje. Po prejeti zdravniški oomoči je- odšla domov, kjer bo okrevala v 4 dneh.
Ob 14,30 so nudili prvo pomoč 18-telnenru Gastonu De Piero tz Ul Colombo 24. Na delu pri podrtju Comelli se je z ostrim pred ♦"etom zbodel v levo nogo, V bol. ntšničj *0 mu nudi!i prvi pomoč; doma se bo zdravil nekaj dni.
miiiiiiNHiinnniiiiaMlinMiniHHnMIiiiinnnmmiiiiiilinillkiniMtiiijIhiHimmrimiiiiiiiiluiilliuMininitfiiiniriilitTiiiiiiiilfSiiiiuli.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiti
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Prišel je na sodišče kot priča pa so ga postavili na zatožno klop
Niso mogli ugotoviti, kdo je komu dolžan - Ko ga je prehiteval z avtom, je do smrti povozil kolesarja v Krminu
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj zgodilo nekaj nenavadnega. Državni tožilec je zahteval, da se neko pričo, ki naj bi pričala v korist obtoženca, postavi tudi na zatožno klop in predlagal naj se razpravo odloži na poznejši čas. Njegov predlog je sodišče sprejelo.
Obtoženec v tej zadevi je 27-letni Giorgio Carlin iz Casarse, Ul. Pascoli 6, ki je obtožen, da je s silo vdrl v stanovanje 36-letnega Vittoria Rossija, iz Gorice, Ul. Moc-chetta 3/D. Rossi je prijavil Carli-na in nekega neznanca, da je v zvezi z nekim cestnim incidentom, ki se je pripetil dne 15. oktobra lani, s silo vdrl v njegovo stanovanje, čeprav mu je nčka ženska hotela to preprečiti m mu povedala, da je Rossi v postelji bolan m z mrzlico. Carlin je zahteval, naj bi mu Rossi podpisal soodgovornost pri incidentu in mu pri tem grozil «da mu bo napravil luknjo v trebuhu«. Pozneje se je vrnil z neznancem, o katerem je dejal, da je njegov odvetnik ter
ponovil svojo zahtevo. Dne 18. decembra je Rossi v tej zadevi vložil ovadbo proti Carlinu in neznancu, ki je bil z njim.
Pri včerajšnji razpravi je zagovornik Carlina odv. Romani iz Vidma, predlagal naj bi zaslišali neko pričo. Zastopnik Rossija odv. dr. Bernot pa je ugovarjal ker priče niso predlagali pravočasno. Tedaj pa je posegel vmes še državni tožilec, ki je ugotovil, da predlagana priča ni nihče drug kot Mario Cancellier iz San Giovanni pri Casarsi, ki je takrat spremljal Carlina v hišo Rossija češ, da je njegov odvetnik. Zato je tožilec zahteval, da pride tudi Cancellier na zatožno klop in predlagal v ta namen preložitev razprave
Pred sodniki se je moral včeraj zagovarjati tudi 64-letni ti^ govski zastopnik Luigi Lorgnzini iz Trsta, Trg Goldoni 10, ki ga je tožil Romano Cividin iz Gorice, Ul. San Giovanfti 12. V prijavi je rečeno, da Lorenzini ni izplačal Cividinu dogovorjene na-
grade za njegove usluge pri trgovskih poslih. Lorenzini pa je s svoje strani trdil, da ni on dolžan Cividinu, ampak celo ta njemu. Vendar pa je državni tožilec zahteval za obtoženca zaporno kazen 6 mesecev. Sodišče je obtoženca oprostilo zaradj pomanjkanja dokazov.
Popolnoma pa so oprostili 33-letnega Rina Zuliamja iz Spesse pri Kaprivi. Obtožen je bil nenamernega umora nekega kolesarja, ki ga Je dne 12. julija prehitel z avtom v Krminu. Kolesar je bil Emil Juretič, ki je na mestu umrl. Zuliani je že cestni policiji izjavil, da je večkrat zatrobil preden je začel prehitevati in da je potem kolesar nenadoma zavozil pred avto.
Ker pri incidentu ni bilo drugih prič in ker so izplačali odškodnino družini ponesrečenca, je državni tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa je obtoženca popolnoma oprostilo. Branil ga je odv. Pascoli.
V dvorani stadiona «Prvi maj»
★ ☆ ★
Danes začetek, jutri
zaključna
slovesnost
II. mednarodni namiznoteniški turnir za «NAGRAD0 BORA»
PO ZMAGI NAD ŠKOTOM MCG0WAN0M
Italijan S. Burruni
ohranil
evropski
naslov
RIM, 24. — Italijan Salvatore Burruni je nocoj premagal v dvoboju za evropsko krono Škota Wal-terja McGovvana v 15 rundah po točkah in je tako ohranil naslov najboljšega boksarja mušje kategorije v Evropi.
V superlahki kategoriji je Cam-pari premagal po točkah, v dvoboju na 10 rund Pinca Makija.
VATERPOLO
NEAPELJ, 24. — Nocoj se je začel mednarodni četveroboj v vaterpolu. Italija A je premagala Italijo B 8:0 (2:0, 1:0, 3:0, 2:0), medtem ko je Madžarska odpravila Sovjetsko zvezo 2:1 (0:0, 0:1, 1:0, 1:0). * * »
MAGDEBURG, 24. — V drugem dnevu mednarodnega turnirja v va. terpolu je Vzhodna Nemčija premagala Poljsko 10:0, Romunija je odpravila Švedsko 6:1, Jugoslavija pa Madžarsko B 6:2.
ATLETIKA
HELSINKI, 24. — Finec Pentti Nikula bo 7. maja skušal v Lah-tiju izboljšati svetovni rekord’ v skoku s palico, ki trenutno pripada s 5,20 m Američanu Johnu Pennelu.
Za to priložnost je vodstvo finske televizije povabilo bivšega svetovnega prvaka Američana Briana Sternberga, da prisostvuje poskusu Nikule. Kot je znano, se je Sternberg lani med treningom resno poškodoval in ker je ostal paraliziran, se je moral odpovedati športnemu udejstvovanju.
DANES IN JUTRI V SOVODNJAH
Namiznoteniški turnir prosvetnih društev
Danes in jutri bo v Sovodnjah tekmovanje prosvetnih društev za pokal PD Vrba iz Sovodenj. Danes bodo izločilna, jutri pa finalna tek. movanja. Oba dneva se bodo borbe na zelenih deskah pričele ob 8. uri zjutraj. Tekmovanj se bodo udeležile ekipe prosvetnih društev s Tržaškega in Goriškega.
Nad 90 udeležencev	
iz treh držav	
ŠVICA	Autolitano, Malfatti, Roset, La-
M. Mariotti	rise, Cocco, Franžot.
J. Jacquet (švicarska prvaki-	ALIGERA GORICA
nia)	Carli
OLIMPIJA LJUBLJANA	Marmoglia
Moški	Cicigoi
Teran (državni prvak)	DOM TRST
Grintar	Fabjan
Jazvič	Tavčar M.
Stader	Tavčar A.
Sazanov	UNI TRST
	Moški
Škroba	Floramo
F'rc	Bruni
Zenske	Runco
Pirc (državna prvakinja)	Ragusin
Viranc	Pierberger
Juvane	Maestro
Škerlj (naiboljša mladinka Ju-	De Baaeggio
goslavije) PARTIZAN KOPER Stadina Kosovel PARTIZAN ŠKOFIJE Moški	Frison Zenske Di Ber.edetto (zmagovalka prvega turnirja) Bisiani Zotti
Jež Zenske Batagelj Tohovnik CSI MILANO	Runco SOFFITTA TRST Durazzano Crechici Cambissa Pečar
Zanelotti Santalena	Schiozzi Birsa
Luccio	Pacchielat
Tognolin,	Russo
LANCIA TORINO	Palman
Girard	Divo
Arena	Birsa P.
PONTEDERA	
Galli (bivši italijanski prvak)	Varnerin
Quaglienni	Lena
TENIS TAVOLO TREVISO	Floreani
Furlanetto	Di Gioia
Trifoglio	CAMBISSA TRST
Bettiol G L.	De Agostino
Bettiol p	Rosich
MEETING CLUB TORINO	ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
Tosetto (zmagovalec v II. kat.	Moški
prvega turnirja)	Košuta Boris
Muzio	Tomšič
ROBUR ROVIGO	Moro
Grandini P.	Bidovec
Grandini P. L.	Milič
EXCELSIOR PADOVA	Morelj
Peggion	Košuta B. mlajši
Gavetta	Zenske
AUDAX GORICA	M. Batista
Pigaj, Gelich, Borget, Di Geso,	N. Švab
Danes zjutraj se bo pod zastavami Italije, Jugoslavije in Švice začel mednarodni namiznoteniški turnir za «nagrado Bora», ki je z letošnjim tekmovanjem dosegel drugo izvedbo. Ker se je prvi turnir, ki je bil maja 1961. leta, uspešno zaključil in je pustit pri udeležencih ugoden vtis, se je večina takratnih udeležencev prijavila tudi za sedanje tekmovanje. Se več: tokrat so se prijavila številna društva iz raznih delov severne Italije, ki bo tako zastopana v Trstu s trenutno najboljšimi igralci.
Ker avstrijskih igralcev zaradi domačega državnega prvenstva ne bo, so prireditelji športnega združenja Bor povabili švicarske predstavnike. Prišla bosta samo dva, a oba sta seveda razred zase. Naj omenimo samo Jacgueline Jacguet, ki se upravičeno ponaša z naslovom švicarske državne prvakinje.
Ljubljanska Olimpija pa bo nastopila z izredno borbeno in predvsem številno postavo. Čeprav so vsi igralci in igralke nevarni, je treba predvsem omeniti, da bosta barve Olimpije branila državna prvaka Teran m Pirčeva. Kot se vidi, se je vodstvu Bora posrečilo zbrati v Trsta cvet te športne panoge. Komu torej nagrado Bora, pokali Primorskega anevnika, SKOZ ild.? Za odgovor bomo zvedeli jutri ob zaključku tega turnirja, ker je vreden, da si ga ogledajo vsi brez izjeme.
Spored tekmovanja je naslednji: DANES 25. t. m. ob 9.00 začetek tekmovanja mladincev in tretjekategomi-kov
ob 13.00 začetek tekmovanja igralcev II. kategorije od 19.00 do 20.30 odmor ob 20.30 začetek tekmovanja prvokategornikov in nadaljevanje drugih turnirjev. JUTRI, 26 t. m.
ob 9.00 — nadaljevanje tekem prvega dne
—	tekmovanje parov
—	ženski turnir od 13.00 do 15.00 odmor
ob 15.00 nadaljevanje tekmovanja do zaključka.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiijjiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V 13. POVRATNEM KOLU PRVENSTVA A LIGE
Tako jutri moštva na igriščih
e/r
LAZIO
Cei; Zanetti, Mazzia (Garbuglia); Govemato, Pagni, Gasperi; Ma-raschi, Landoni, Rozzoni (Galli), Morrone, Mari (Giacomini). TORINO
Vieri; Scesa, Buzzacchera; Lan-cioni (Puia), Rosato, Moschino (Ferretti); Albrigi (Crippa), Fer-I • rini, Hitchans, Peiro, Crippa (Moschino).
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Sarti; Castano, Salvadore, I.eoncini; Stacchini,
Del Sol, Nene, Sacco, Menichelli. LANEROSSI
Pin; Volpato, Savoini; De Mar-chi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio, Fontana, Cam-pana.
BARI
Ghizzardi; Baccari, Visintin; Bo-vari, Magnaghi, Bucclone; Rossi,
Catalano, Galletti, Femando, Cl-cogna.
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Nodari; Veneri, Gardoni, Colombo; Domen-ghini, Milan, Magistrelli, Mere-ghetti. Nova.
MESSINA
Geotti; Dotti, Stucchi; Benitez, Ghelfi, Landri; Derlin, Fascetti, Morelli, Canuti, Morbello. MANTOVA
Zoff; Morganti, Schnellinger; Ta-rabbia, Pini, Cancian; Simoni, Jonsson, Volpi, Mazzero, To-meazzi.
MODENA
Ferretti; Barueco, Longoni; Bal-leri, Panzanato, Chirico; Conti,
Bari-Atalanta Bologna-Catania Fiorentina-Inter Genoa-Spal Juventus-LR Vicenza Lazio-Torino Messina-Mantova Milan-Sampdoria Modena-Roma Catanzaro-Cagliarl Palermo-Foggia Simmenthal-Varese Triestina-Venezia
X
1
neveljavna X 1 1
1	2 X 1 1 1
X 2
2
2 X 1X2
Tinazzi, Brighenti, Merighi, Gal-
lo.
ROMA
Cudicini; Malatrasi (Fontana), Ardizzon; Angelillo (Malatrasi), Losi, Carpanesi; Orlando, Sorma-ni (Angelillo), Schuetz (Sorma-ni), De Sisti, Francesconi. BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Pascutti. CATANIA
Branduardi; Alberti, Rambaldel-li; Magi, Turra, Corti; Danova, Biagini, Fanello, Cinesinho, Bat-taglia.
GENOA
Da Pozzo; Bagnasco, Fossati; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli (Dalmonte), Baveni, Meroni, Pantaleoni, Bean.
SPAL
Patregnani; Olivieri, Fochesato; Muccini, Cervato, Bozzao; Bui, Massei (Capello), Mencacci, Mi-cheli, Novelli (Crippa).
MILAN
Ghezzi; David, Pelagalli; Trapat-toni, Maldini, Bacchetta; Mora, Sani, Altafini (Amarildo), Rive-ra, Amarildo (Fortunato). SAMPDORIA
Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Ber-gamaschi, Bernasconi, Morini; Frustalupi, Forante, Pienti, Da Silva, Salvi.
Sodnik Adami bo danes sodil pr. venstveno tekmo 13. kola A lige med Fiorentino in Interjem. Stranska sodnika bosta Anticoli in Ba-dini. Čeprav moštvi še nista sestavljeni, je zelo verjetno, da bosta nastopili v naslednjih postavah:
• FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Marchesi; Guarnacci, Gonfiantini (Castel-lettti), Pirovano; Hamrin, Ma-schio, Petris (Lojacono), Bena-glia, Seminario.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Ma-siero, Guarneri, Picchl; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corso.
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 24. — Portugalska bo nadomestila Sovjetsko zvezo na turnirju narodov,
V NEDELJO NA OBČINSKEM STADIONU
Tudi za dekleta prvi start v atletski sezoni
Dan za atleti bodo letošnjo sezono začele tudi dekleta. Otvoritveni miting bo v nedeljo na tržaškem občinskem stadionu. Podroben spored še ni znan, organizator pa upa, da bo udeležba številnejša kot na lanskoletnih mitingih, ko je v desetih panogah nastopilo po 10-13 atletinj. Zaradi nerazumevanja nekaterih profesoric telovadbe na višjih šolah, ki so svojim učenkam celo prepovedale tekmovati v raznih klubih, se je lansko leto število včlanjenih atletinj katastrofalno skrčilo in v vseh disciplinah je bil zaznamovan občuten padec kvalitete. Baje so atletski klubi potom deželne atletske zveze --
protestirali na ministrstvu za šolstvo.
Naj še na kratko pregledamo lani dosežene rezultate, da si ustvarimo približno sliko letošnjih moči.
V sprintu so na prvih mestih še vedno veteranke Fozzer, Giamperla-ti in Dessanti, ki pa ne zmorejo časov pod 13 sekundami na 100 m. Na daljši progi je kvaliteta tudi povprečna. Najhitrejša je tu Fozzer s 27”7. V obeh disciplinah najdemo dve mladi tekačici, ki veliko obetata. Na 100 m je 17-letna Giorio lani dosegla 13”3, leto mlajša Valli pa 28”7 na 200 m. Obe atletinji sta čla-
ki ga organizira ob 50. obletnici obstoja brazilska nogometna zveza. Ostala udeleženca turnirja sta poleg Brazilije še Anglija in Argentina. Tekme bodo potekale po naslednjem 9poredu:
30.5.	Brazilija-Anglija
31.5.	Argentina-Portugalska
3.6.	Brazilija-Argentina
4.6.	Anglija-Portugalska
6.6.	Argentina-Angli ja
7.6.	Brazilija-Portugalska
......
Jutri v Poreču
Ženska in moška šestorka Športnega združenja Bor na odbojkarskem turnirju
V nedeljo organizira Partizan iz Poreča odbojkarski turnir za ženske in moške vrste. Organizator je poslal vabila naslednjim ekipam:	Kvarner in Jadroagent z Reke, Mladost iz Pulja, Par-
tizan Labin, Partizan Rovinj, Partizan Pazin, Partizan Izola, Koper, Umag, AGI iz Gorice in SZ Bor iz Trsta. Zasedba turnirja bo zelo močna in razen goriške.
AGI, ki ima obveznosti do prvenstva prve ženske lige, upamo, da bomo videli na igrišču vsa ostala povabljena moštva. Več ali manj so sodelujoče ekipe ženski šestorki Bora že vse znane, saj so se Tržačanke udeležile nič manj kot treh turnirjev v istrskih mestih. V Umagu in Poreču so naša dekleta izšla s tekmovanja kot zmagovalke in v obeh finalnih dvobojih so se spopadle prav z moštvom Poreča. Naravno je, da se igralke istrskega obalnega mesta pripravljajo, da se oddolžijo Tržačankam, s čimer bi delno omilile negativno bilanco dosedanjih srečanj. Na turnirju v Pulju pa so naše zastopnice zasedle častno drugo mesto, ker so v finalu klonile prvoligaški Lokomotivi iz Zagreba. Slovenska dekleta bodo morala torej braniti prestiž, kar bo precej težko, ker bosta ostali doma
dve stalni igralki prvega moštva, ki se hočeta tokrat po"meriti v namiznem tenisu na mednarodnem turnirju za »nagrado Bora*. Zato bo moral trener poslati na igrišče mlajše sile, ki bodo tako prestale ognjeni krst.
Ker je moška šestorka Bora nastopala v prvenstvu B lige, se je letos udeležila samo turnirja v Izoli. Fantje niso razočarali in so zasedli prvo mesto. Ker- bo morala ekipa na pot brez nekaterih igralcev, bodo morali ostali zavihati rokave in se potruditi, če bodo hoteli priti dp prestižne u-vrstitve. Za Bor bo najbolj pe-varni nasprotnik Poreč; ki se bo hotel oddolžiti za poraz v Izoli. Samo poreškim igralcem se je namreč posrečilo v Izoli iztrgati plavim set in so se od vseh sodelujočih moštev najbolj trdovratno upirali borovcem.
G FURLANIC
niči tržaške Edere. Slaba je kvaliteta na 400 m, na 800 m pa imamo iz lanske sezone samo en rezultat. Na obeh progah še ne moremo računati z napredkom, ker je zanje zelo malo zanimanja, atletska zveza pa tudi nič ne ukrene za popularizacijo daljših tekov.
V skokih je stanje v kvaliteti nekoliko boljše, giavno breme pa še vedno sloni na Tržačanki Giamper-latijevi in na Videmčanki Colavizzi. Prva je v letu 1963 postavila nova deželna rekorda v skoku v višino 8 150 cm in v daljini s 539 cm. Razveseljiv je v daljini tudi napredek mlade Videmčanke Fuccaro, ki je dosegla 504 cm.
Kvalitetno so zastopani tudi meti, vsa odgovornosti pa na žalost tudi tu sloni na 4 tekmovalkah. Najboljša je Marcella Škabar v metu kopja z rezultatom 39.15 iz državnega prvenstva v Trstu. Odlična je tudi Del Giudice iz Vidma, ki je v metu krogle zabeležila rezultat 12.72. Obe atletinji sta že tekmovali z državnim dresom. Mnogo obeta tudi Tržačanka Cerar, ki je dosegla v krogli največ 11,03 in brani tudi naslov mladinske prvakinje severne Italije.
Na zaprekah je Orlando Cristina lani zabeležila slabši rezultat kot v 1962., čas 12”2 pa še vedno v Italiji nekaj pomeni. Nekajkrat je lani tekmovala tudi Giamperlati, ki je dosegla 12”8. V peteroboju je najboljša ponovno Giamperlati, ki je zbrala največ 3645 točk, medtem ko je Orlando druga s 3330. Oba rezultata uvrščata atletinji na visoka mesta v državni lestvici.
BRUNO KRIŽMAN
ŠZ BOR ATLETIKA
Danes 25. t. m. bodo nastopili na atletskem mitingu v Vidmu naslednji atleti: Košuta Aleksander, Pahor Milan, Medvešček Vojko, Sancin Stojan, Fučka Radovan in Cesar Vojko. Tekmovalci naj se zberejo ob 7. uri na Trgu Oberdan.
* * *
Jutri, 26. t. m. bodo nastopili na atletskem mitingu v Trstu atleti Cesar Vojko, Sedmak Emil, Švab Dušan in Ra-poteč Mario. Začetek tekmovanja ob 8.30 na občinskem stadionu Valmaura.
KOŠARKA
LIMA, 24. — Zenska reprezentanca Sovjetske zveze je z lahkoto zmagala v prvi tekmi finalne skupine svetovnega košarkarskega prvenstva. Sovjetske košarkarice so namreč premagale jugoslovanske tekmice 73:45 ( 35:18).
RIM, 24. — Za tekmo s Francijo, ki bo 29. aprila na stadionu De Coubertin v Parizu, je italijanska košarkarska zveza sestavila seznam igralcev, s katerimi bo sestavila reprezentanco. Ti so: Mašini, Pieri, Sardagna, Vianello, Vittori (Simmenthal), Bufajini, Gatti, Gavagnin (Ignis), Giomo, Lombardi, Pellanera in Zuccheri (Knorr).
Italijanska reprezentanca bo odpotovala iz Milana 27. t.m.
NOGOMET
KJOBENHAVEN, 24. — Holandec Leo Horn bo sodil nogometno tekmo med evropsko in skandinavsko reprezentanco, ki bo 20. maja ob 75-letnici ustanovitve danske zveze v Kjobenhavnu.

JOŽA HORIfA T:
Ni sprejel roke. Pripomnil Je otožno in mračno:
— Pošiljaš me v smrt, tovariš komandant!
— Ne govori tako, Kapara, nikar mi ne kvari ostanka noči! Dve leti se boriva skupaj, od tistega trenutka, ko si v gozdu na Kozjem hrbtu na Kataiku v gatah in bos prosil, naj greš z nami: od tedaj pa do danes sem ti izkazoval vse svoje prijateljstvo. Jaz sem že tedaj, ob najinem prvem srečanju začutil, da boš dober vojak, le da včasih rad deneš rep med noge in se skušaš odtegniti dolžnosti...
— Usodi, tovariš komandant, usodi!
— Nobeni usodi pač pa ravno dolžnosti! — tišči svojo komandant in nadaljuje: — Takšen si bil že tam na Kozjem hrbtu, ko bi bil moral iti k domobranom, da jih pozoveš, naj se predajo, se ne spominjaš, kako si predlagal, naj se vojaki v gozdu razmestijo v strelce, naj ploskajo in naj kličejo: hop, hop! — Kakor, da so gonjači na lovu. Takšen si bil tudi, ko je bilo treba jurišatl v Zeleni Mrtcvicl. česa vsega si nisi izmišljal, samo da ne bi vodil kolone bombašev na kmetijsko šolo! Predlagal si celo, da kot krti rijemo pod zemljo, predlagal sl, naj se preoblečemo v mornarje, gasilce, se spominjaš?! Vidiš, v tem je tvoja slabost. Nerad podstavljaš ramena...
Sklonil Je glavo m povesil oči. Premišljeval Je o tem, kako .je včasih težko biti vojak, navaden vojak, stati pred starešino,
imeti prav — in biti kriv. Vendar Je odgovoril:
— Ne vem, tovariš komandant, kaj bi ti hotel? Ali ti nisem predlagal, da pošlješ mene? Ali to ni dovolj, želiš še več? Nemara bi bil moral razvleči obraz kot dojenček, ko mu pokažejo kocko sladkorja, bi se moral topiti od blaženosti in biti srečen, ko me pošiljaš v smrt? Današnji dan je bil zame nad poren, zmučen sem in zaspan, želel bi se do zore še malo odpočiti, zato me odpusti, te prosim. Povej mi še, kako bom prišel v Zagreb, kdo me bo tja peljal, kdo mi bo dal papirje, kdo me bo v Zagrebu dočakal, s kom se bom pogajal...
Komandant si je slačil bluzo in se pripravljal k počitku. Zehaje razlaga Kapar!:
— V Zagreb boš prišel kot vojak, legionar, povratnik z vzhodnega bojišča, ranjen pri Stalingradu in tako dalje. Ob leko moraš menjati, tako kot si... Je že dobro, pravi legionar sl, samo glej, da ne pojdeš v mesto z rdečo zvezdo. Listine, navodila in tehnične podrobnosti boš dobil pri zagrebškem oddelku, ki je v zvezi z zagrebško partijsko organizacijo.
— Kje pa je ta... zagrebški oddelek?
— Kaj postavljaš tako neumna vprašanja? — se razjezi komandant. — Ali je na Zagrebški gori ali nekje blizu Zagreba! Do njihovega štaba te popelje kurir štaba divizije. Te še kaj zanima?	, >	,
Kapara pritegne pas. če ga še kaj zanima? Tisoč vprašanj mu roji po glavi, ne ve, nesrečnež, od katere strani bi začel.
— Kdaj se moram zglasiti prt štabu divizije?
— Takoj.
Tako. Vse lepše in lepše!
— Pa navodila? v
— Kakšna navodila? Kaj si si zopet izmislil?
— Nič si nisem izmislil — postane oster Kapara — me ne boš menda pošiljal v Zagreb brez navodil, kakor sl me poslal
iskat Jovico brez znakov za spoznavanje, želim prejeti navodila, da vem, kaj smem, česa ne smem...
— Ne delaj se prismojenega, Kapara! Mar so tebi potrebna navodila? Kaj nisi dovolj pameten in zaveden borec? Vojak, ki je dve leti pri partizanih, zna vsaj toliko, kolikor znajo Pa-veličevi oficirji z dvema fakultetama. Kaj bi tebi navodila! Bistveno je, da pri pogajanjih ne pristaneš na prav nobeno politično popustitev. Temelj za pogajanja so cilji narodnoosvobodilne borbe, če pristanejo — dobro, če ne pristanejo — na svidenje, gospoda!
— Kaj pa Je s čini?! — se še ob pravem trenutku spomni Ilija — kaj je s čini?
— Ultimat, ki ga je dal tovariš Tito okupatorskim hlapcem, o tem jasno govori. Kdor se preda do petnajstega tega meseca, se mu prizna čin, temu, ki pride pozneje, za nič več ne jamčimo.
Prav, zdaj ve še to. Medtem ko je Kapara utripal z očmi in naprezal pamet, da bi se domislil, kaj bi še kazalo vprašati komandanta, je Blagoje Kušlec potegnil lz torbe kuverto in jo dal Ulji.
— Kaj Je to?
— Pooblastilo. Pooblastilo štaba 32. divizije, s katerim si pooblaščen, da se pogalaš z domobrani v imenu narodne vojske... Bi rad še kaj vprašal? Pohiti, ker se tudi meni drema.
Vzdihnil Je tjavdan, stiačil pismo v torbico in zastavil zadnje vprašanje:
— Kje bom našel divizijo, če domobrani res pojdejo za mano s topovi?
Komandant Je sezuval škornje, a ker so mu bile golenice tesne, meča pa razvita, se je mučil, je vlekel obuvalo z obema rokama zdaj tako, zdaj drugače, a jih ni in ni mogel sezuti.
— Mi hočeš pomagati? — In medtem ko je Kapara sezuval škornje svojemu komandantu, mu Je ta kratko in jedrnato
razložil: — Kar pojdi na pot s topovi in ne skrbi za divizijo Lahko nas boš našel. Jutri bo divizija še bolj prodirala n sever, motala se bo okrog Klanjca in Kumrovca, v tem čas pa bo sovražnik dokončal obkoljevanje in nas bo trdno stisn od vseh strani. Ko bo padla noč, bo divizija napravila lev okrog, prebila obroč in udarila naravnost na jug, obšla bo Kr ževce, dotaknila se bo Moslavine, ob meji s Slavonjio se D popela na Bilo-goro, prečohala bo Podravino in se vrnila n Kalnik. No, zdaj veš še to. NI veliko, vsega kakšnih trist kilometrov. Po bobnenju topov in po letu avionov boš spozna kje je divizija. Ali pojdi za nami ali pa prečkaj prek Z a gor j t ob Zeleni Mrkvici m se poženi naravnost na Kalnik! Kdor pr' pride v Poganac, ta čaka... To je vse. Nikar me več ne sprašu ker se mi zapirajo oči. Zdaj pojdeš v štab divizije in verjetn boš šel takoj na pot Pa srečno hodi! Kdo ve, če se bova š kdaj srečala, zato tl zdaj ob slovesu želim povedati, da ntser nobenega vojaka imel tako rad kakor tebe. Rad te imam moi da še bolj, kakor bi smel predstojnik imeti rad svojega poč rejenega. Naj se zgodi s teboj v Zagrebu karkoli, vedi, da t bom zmeraj ime! v srcu. Ne verjamem, da boš padel, a naj t moje oči še kdaj vidijo ali pa ne, ti boš heroj! Ce se vrneš topovi kdo ti bo enak v slavi? Heroj boš, kakršnega ni rodili ln ga nikoli ne bo rodila 32. divizija. Ce pa propadeš, če t sovražni agentje odkrijejo in ustrelijo na ulici, boš tudi prc glasen za heroja. Pa ne samo to: tam, kjer boš padel, na tist hiši bo po osvoboditvi marmorna plošča ln na nji bo pisalo «Tu je padel pod točo krvavih fašističnih strelov partizan Iliji Kapara, najhrabrejši vojak 32 divizije*. Jaz se bom osebni pozanimal, da postavijo ploščo ravno na tisti hiši, pred kateri boš padel in ne na kakšni drugi, ker po osvoboditvi bo tud takih reči, vem.
Kapara je nekaj časa molčal in zbiral misli, potem pa J1 pritegnil šlem ln se oglasil mimo in zbrano;
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO; TRST — UL.	MONTECCHI	6 II. TELEFON 93-808 ln 94-838 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA; Ulica Silvio Pellloo 1 II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400	Ur, celoletna	7 700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1020 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana,
Stari trg 3/1,, telefon 22-207,	teko« račun	prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40	Ur beseda - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine »e
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri iSocletk PubbUclta Itallanas. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst