PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsk*
MT	dnevnik
'ntecchi 6 - PP 559 0) 7796-600 94 PD I
1 maggio 1 .,-rd1) 533382-535723 . ax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo *
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 90 (14.181)
Trst, torek, 21. aprila 1992
Tudi za velikonočne praznike so se krvavi spopadi nadaljevali
Tragičnemu eksodusu ljudi v BiH še ni videti konca
Samo na Hrvaškem je trenutno že več kot 100 tisoč beguncev Washington bi lahko prekinil diplomatske odnose z Beogradom
MILAN MEDEN
LJUBLJANA — Boris Limenko, ki se razglaša za avantgardnega evropskega intelektualca in novopečenega ruskega nacionalista, je v časopisu Sovjetska-ja Kosija obtožil Mihaela Gorbačova, da je kriv za Vukovar, poškodovanje Dubrovnika in za strašne vojne na območju nekdanje Jugoslavije na sploh.
Ker Gorbačov ni uspel transformirati socializma -moralizira Limenko - je nastal vaakum, kamor so vdrle etnocentristične ideje.
Limenko v bistvu napoveduje, da se bo Evropa šele srečala z največjim nacionalizmom - ruskim. Res je vprašanje, kako bo novi limes Koln - Dunaj - Trst vzdržal ta pritisk?
Na območju nekdanje Jugoslavije se medtem ljudje še ne sprašujejo, kdo je kriv za njihovo nesrečo.
Papeževa molitev za mir v Bosni in Hercegovini ni pomagala.
Federalci obtožujejo Zagreb, da novači sveže sile za okupacijo zahodne Hercegovine. Splitska bolnišnica je polna ranjenih hrvaških vojakov. Z njimi leži tudi srbska starka, ki je vrgla bombo na svoje osvoboditelje (hrvaške prostovoljce).
Med velikonočnimi prazniki so federalci skoraj ves čas obstreljevali Mostar, ki so ga preletavala tudi vojaška letala. Federalci trdijo, da so zelene baretke (muslimanska oborožena formacija) ugrabile njuna pilota.
Srbski teritorialci in federalci so se spopadli z drugimi vojaškimi formacijami in teritorialno obrambo Bosne in Hercegovine, ki je v rokah visokih oficirjev (dovčerajšnjih federalcev) tudi v bližini Sarajeva, kjer se nahaja tovarna orožja Pretiš.
Nihče ne more zanesljivo pričati, kaj se dogaja. Ta čas je Bosna in Hercegovina eno samo veliko bojišče brez prič. Nepoškodovana so le tista mesta, kjer niso na oblasti nacionalne stranke. Red je tudi v tistih mestih, ki so jih zavzeli federalci. Toda poseben problem predstavlja tako imenovani kapilarni terorizem. Sarajevo je njegova naj večja žrtev.
Oglasil se je Branko Mikulič, nekdanji predsednik zvezne jugoslovanske vlade. Kot predsednik sarajevskega olimpijskega komiteja se je zavzel za takojšnjo prekinitev sovražnosti in spoštovanje evropskega in ameriškega mirovnega načrta za Bosno in Hercegovino.
V Srbiji pa je opozicija včeraj zahtevala sklic državnega parlamenta, ker se boji vojaške intervencije.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V praznični poslanici papež pozval k miru
Vetika noč v znaku tradicije in obiskov turističnih središč
Španski kralj včeraj uradno odprl Expo ’92 v Sevilli
^Panski kralj Juan Carlos je včeraj v Sevilli otvoril svetovno razstavo Expo 92, ki sovpada s 500-letnico odkritja Amerike. Otvoritev so počastili s topov-skimi salvami, zvonjenjem zvonov v vseh mestnih cerkvah, z izpustitvijo 5000 9°lobov, nad prizorišče svetovne razstave pa se je dvignilo tudi 110 balonov lna sliki), ki so predstavljali 110 držav, ki sodelujejo na svetovni razstavi (AP)
NA 10. STRANI
Polemike ob kandidatih za predsednika zbornic
Cossiga bo nadaljeval z neuradnimi srečanji
RIM — Predsednik republike Cossiga si je na velikonočni ponedeljek privoščil popoldne ob morju, vendar pa, kot je povedal v intervjuju za GR1, »so bile njegove misli vedno pri povolilnih političnih problemih.« Za Cossigo položaj »ni jasen« in zato predsednik za naslednjih nekaj dni napoveduje nove neformalne pogovore. »Po dveh ali treh dneh bom ocenil, kam so ti pogovori privedli,« je še dodal Cossiga.
Ocenil pa bo tudi izvolitev novih predsednikov senata in poslanske zbornice. V zvezi s kandidati, zanje poteka med strankami kar precejšen boj, se Cossiga ni hotel izreči, kot se tudi ni hotel izreči glede morebitne »zamrznitve« obeh trenutnih predsednikov zbornic v primeru, če ne bi bil mogoč dogovor med strankami. »To ni v moji pristojnosti,« je dejal, pri čemer pa je poudaril, da pričakuje izvolitev obeh predsedni-
kov zbornic tudi zaradi institucionalne normalizacije. »Brez obnovitve predsednika senata, sam ne morem oditi,« je dodal in poudaril, da z obnovitvijo misli juridično obnovitev, čeprav bi bil po njegovem to lahko tudi »Giovanni Spadolini, kot bi bila na čelu zbornice lahko Iotti-jeva.«
Prav v zvezi z izvolitvijo predsednikov senata in poslanske zbornice pa je med strankami še precej polemik. Nekateri zastopajo stališče, da ni nujno, da sta predsednika tudi izraz vladne večine, drugi pa trdijo, da bi se moral morebitni dogovor glede večinske koalicije nujno odražati tudi pri izbiri predsednikov obeh vej parlamenta. O tem so včeraj govorili republikanec Manami, liberalec Sterpa, radikalec Pannella, Rutelli (Zeleni) in socialist Amato, ki je tudi uradno postavil zahtevo, da socialisti dobijo predsedstvo v poslanski zbornici. .
RIM — Masovni povratek po polžje. Na ta način bi lahko najkrajše označili konec velikonočnih praznikov v Italiji, med katerimi so počitniška mesta v gorah, ob morju in tradicionalna kulturnozgodovinska središča (na sliki AP množica turistov pred Trinita dei Monti v Rimu) bila polna turistov iz Italije in tujine. Povratek pa so poleg kilometrskih vrst na avtocestah in dolgotrajno čakanje pred cestninskimi postajami označile tudi številne prometne nesreče z mrtvimi.
Tridnevni velikonočni most je po deževni in snežni predhodnici prinesel tudi lepo vreme, povsod po Italiji pa so bile v nedeljo in včeraj na sporedu tradicionalne verske in druge velikonočne prireditve.
Veliko noč so ustrezno proslavili tudi v številnih državah po svetu, tradicionalno velikonočno mašo pa je v nedeljo na Trgu sv. Petra pred stotisočimi verniki iz mnogih držav daroval tudi papež Janez Pavel II., ki je v svojem velikonočnem sporočilu izrekel odločno želje po miru na vsem svetu. V svojem sporočilu se je papež posebej zaustavil tudi ob spopadu v Bosni in Hercegovini in ostalih najbolj perečih problemih, ki pretresajo svetovno javnost. Velikonočne želje je izrekel v 55 jezikih, prav toliko pa je bilo držav (med njimi je bila prvič tudi Rusija), ki so celotno slovesnost neposredno prenašale po televiziji.
Pri Rimu ujeli oba Makedonca ki sta oropala in hladnokrvno umorila tržaškega taksista Gina Spado
NA 5. STRANI
Prihodnja sreda bo odločilna za novega mandatarja Drnovška
V pričakovanju nezaupnice
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Velikonočni prazniki so bili le kratek. oddih, že včeraj pa so se nadaljevala mrzlična posvetovanja slovenskih strank okrog mandatarja in nove vlade. Liberalno demokratska stranka je optimistična in računa, da bo v sredo na zasedanju slovenskega parlamenta zbrala 121 glasov potrebnih za konstruktivno nezaupnico in torej za nezaupnico predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, za zaupnico mandatarju Janez Drnovšku in najbrž kar istočasno tudi za zaupnico novim ministrom. Pogajanja se mrzlično nadaljujejo in prehajajo že na zelo konkretno raven sestavljanja ne samo vladne koalicije temveč tudi novega kabineta. To pa je najbolj zapleten, od-
govoren in tudi delikaten posel, saj je treba uskladiti različne zahteve in potrebe. Očitno tudi tokrat ne bodo zmanjšali števila ministrov, saj je sodelujočih strank in gibanj zelo mnogo.
Drnovšek potrebuje 121 glasov, kot to določa slovenska ustava, ki zahteva več kot polovico glasov vseh izvoljenih poslancev slovenskega parlamenta. Pri tem ne upoštevajo, da je v slovenski skupščini sedaj samo še 138 poslancev: eden je umrl, nekdanji polkovnik Aksentijevič, ki je medtem postal general, pa se potika po Bosni.
Za 121 glasov je potrebna velika koncentracija strank in gibanj, saj je treba upoštevati dve objektivni dejstvi. Predvsem slovenski poslanci po veliki večini niso
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po 25 letih ponovno smrt v plinski celici
SAN FRANCISCO Med nasprotniki smrtne kazni je splahnelo še zadnje upanje, da bi preprečili današnjo -usmrtitev 39-letnega Roberta Altona Harrisa v plinski celici kaznilnice San Ouentin, ker je leta 1978 ubil dva 17-letna fanta. Vsi poskusi, da bi prizanesli temu duševno omejenemu morilcu, so se izjalovili. Predsinoč-njim je namreč zvezno sodstvo zavrnilo sklep sodnika Marilyna Hall Patela, ki je začasno prepovedal usmrtitve v plinskih celicah zaradi »krutosti«. Obsojenca pred smrtjo plin navadno duši tudi celih 10 minut, kar štev.ilni ocenjujejo kot nesprejemljivo krutost.
Ob gibanjih, ki nasprotujejo smrtni obsodbi, pa je treba navesti, da so prav tako številne skupine, ki zahtevajo doslednejše uvajanje smrtne kazni, tako da bi bila lahko prva smrtna obsodba po 25 letih uvod v nove usmrtitve v Kaliforniji.
Farukova mati išče pomoč pri iskanju izginulega sina
CAGLIARI Marion Ble-riot, mati 7-letnega Faruka Kasarna, ki so ga ugrabili januarja letos, je na velikonočno nedeljo obiskala Orgosolo na Sardiniji in med mašo pozvala »vse mame s Sardinije, naj ji pomagajo in jo podprejo pri iskanju ugrabljenega sina,« ki je v rokah ugrabiteljev že več kot tri mesece.
Z odprtim pismom pa se je na bandite, ki so ugrabili malega Faruka, obrnil škof v Tempiu Pausanii (Sassari), msgr. Pietro Meloni. Bandite je pozval, naj izpustijo Faruka in mu omogočijo, da se bo »veselil Velike noči, kot se tega praznika lahko veselijo otroci po vsem svetu.«
Ob časopisnih vesteh, da je tudi Sirija vpletena v atentat nad Lockerbiejem
Letalo iz Damaska ni poletelo v Tripolis Spodletel poskus bojkota sankcij OZN
DAMASK, NEW YORK Sirske oblasti so odpovedale včerajšnji polet Damask-Tri-polis, ki bi pomenil resno kršitev sankcij Varnostnega sveta OZN proti Libiji. Odgovorni pri letalski družbi Syrian Airlines zatrjujejo, da so morali polet odložiti, ker niso dobili dovoljenj za prelet zračnega prostora nekaterih držav, takoj pa so dodali, da bodo skušali vsekakor vzpostaviti redno letalsko progo med obema državama. V Damasku ne navajajo, katere države so prepovedale prelet njihovega ozemlja letalom namenjenim v Libijo, iz dobro obveščenih krogov pa se je izvedelo, da sta to predvsem Egipt in Tunizija. Da bo izvajanje letalskega embarga vse prej kot enostavna zadeva, je potrjeval tudi nedeljski sklep libanonske zračne družbe, ki je svoja letala namenjena v Tripolis preusmerila v Tunis, kljub napovedim, da se bo Libanon pridružil sirski pobudi.
Sirski predsednik Hafez el Asad pa je v nedeljo pričel svojo turnejo po zalivskih drža-
vah, med katero bo skušal svoje sogovornike prepričati v nesmiselnost sedanjih sankcij proti Libiji. Sirija je bila navsezadnje v zalivski vojni eden glavnih okopov protiiraške koalicije, tako da bi lahko sedaj vnovčila svojo podporo v vojni ogroženim zalivskim državam. Po pisanju v današnji številki ameriškega tednika Time pa sirska podpora Libiji ni tako nesebična, kot bi to izgledalo na prvi pogled. Time trdi, da je semtex na letalo Pan Am, ki je strmoglavilo nad Lockerbiejem, podtaknil sirski prekupčevalec z mamili Monzer al Hasar. Ta naj bi bil dvojni agent, in sicer ameriške agencije za boj proti mamilom DEA in član Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Ahmeda Džibrila. Monzer al Hasar naj bi v Frankfurtu podtaknil peklenski stroj na letalo Pan Am, ker so se na njem nahajali agenti tajne obveščevalne službe CIA, ki bi morali v Washingtonu poročati prav o nevarnem poslu, v katerega se je nehote vpletla DEA. Hasar je namreč obljubljal,
da bo izposloval osvoboditev šestih ameriških talcev v Libanonu. Džibrilova teroristična organizacija pa je bila zadolžena, da maščuje sestrelitev iranskega airbusa, ki ga je poleti 1988 v zalivskih vodah zadela raketa z ameriške križarke Vincennes.
Po tej verziji za atentat torej nista kriva libijska tajna agenta, zaradi katerih je Varnostni svet sprožil sedanje sankcije proti Libiji. Britanski tednik The Independent potrjuje vpletenost Džibrila in Sirije, a vztraja, da sta peklenski stroj podtaknila oba libijska agenta. S tako verzijo se strinja tudi izraelski Mosad, ki ob libijsko-sirski vpletenosti navaja aktivno vlogo Ahmeda Džibrila in posredno tudi vlogo Irana. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj mora za vse plačati Libija, ki so ji včeraj že grozili z naftnim embargom.
Medtem pa so v Tripolisu vsem tujim novinarjem ukazali, naj nemudoma zapustijo Libijo, domače pa pozvali, naj ne dopisujejo za tujino.
Številni obiskovalci ovirajo boj z lavo
ZAFFERANA ETNEA (CATA-NIA) — Položaj v Zafferani je od včeraj ponovno bolj zaskrbljujoč. Do tega pa ni prišlo zaradi povečanega bruhanja lave, temveč zaradi nezgode, ki resno grozi, da bo vsaj začasno izničila prizadevanja za dokončno zaustavitev napredovanja lave proti Zafferani Etnei. Včeraj nekaj po enajsti uri je moral namreč pilot Ameriškega helikopterja »5H 53« zaradi nenadne zračne turbolence odvreči veliko kovinsko platformo, po kateri naj bi v tok lave spustili velike betonske bloke. Plošča, ki so jo sestavili v več dneh mukotrpnega dela, je sicer padla na pobočje Etne na nadmorski višini približno 2.300 metrov in v bližini kraja, kjer so jo nameravali postaviti, vendar pa se je pri padcu tako deformirala, da je za predvideni namen ne bodo mogli več uporabiti.
Skrb pa povzroča tudi dodatna reka lave, ki že od sobote prihaja iz
nove odprtine na višini 1.000 m. Včeraj dopoldne se je zaustavila približno 100 metrov od že strjene reke lave, ki je pred dnevi uničila prvo kmečko hišo pred Zafferano. Vso noč na ponedeljek so si pripadniki civilne zaščite s pomočjo reflektorjev in rovokopačev prizadevali, da bi v bližini začasne odprtine izkopali kanal, v katerega bi usmerili vsaj del lave, ki prihaja na površje. Po načrtih bi morali že včeraj nastopiti pripadniki vojske, ki naj bi s trotilom skušali razbiti skalnati oklep iz strjene lave in nato usmeriti žarečo lavo v izkopani kanal. Do tega pa bo prišlo šele danes, ker je bilo včeraj tam preveč ljudi, ki so precej ovirali delo ekip. Prof. Barberi, ki po nalogu ministra za civilno zaščito Caprie koordinira vse akcije, je dejal, da se je včeraj pri novi odprtini na splošno položaj delno izboljšal, saj iz odprtine prihaja neko-* liko manj lave kot dan prej.
Težka pogajanja mudžahedinov za formiranje začasne vlade
ISLAMABAD — Medtem ko so v pakistanskem Islamabadu v teku mrzlična pogajanja med voditelji raznih afganistanskih gverilskih skupin, je vodja sunitsko-fundamentalistične skupine Hezbi-islami Gulbidin Hak-matjar včeraj ultimativno zagrozil, da bodo njegovi borci napadli Kabul, če se sedanji komunistični režim ne bo umaknil do 26. aprila.
Po padcu Džalalabada in Kandaharja mudžahedini v bistvu nadzirajo vsa afganistanska mesta razen Kabula, saj so se v prejšnjih dneh brez odpora predale garnizije v Fai-zabadu, Maidan Šaru in Aibaku. Kabulskemu režimu so dnevi šteti, tako da sedaj poskuša preprečiti najhujše.
Poveljnik Ahmed Šah Masud je borcem Džamiat-i-islamija že ukazal, naj ne obračunavajo s člani bivšega kabulskega režima in njihovimi svojci. Obenem je pozval vse poveljnike gverilskih skupin in pred-
stavnike rezličnih afganistanskih plemen, naj se z njim sestanejo, da bi odstranili vse nesporazume, ki škodijo narodni enotnosti in celovitosti Afganistana in da bi začeli pogajanja o sestavi začasne prehodne vlade.
Masudovi mudžahedini so že zasedli severna kabulska predmestja, na jugu pa so Hekmatjarjevi borci, ki gorozijo, da bodo vsak trenutek prešli v končni napad.
Sodeč po protislovnih vesteh, ki prihajajo iz Islamabada, je Hezb-i-islami precej osamljena, saj je ne podpirajo niti fundamentalisti proi-ranske šiitske zveze Hezb-i-wahdat, tako da bi lahko ostale zmerne sile brez hujših zapletov ustanovile mudžahedinski svet, ki bi začasno prevzel oblast v Afganistanu.
Medtem pa se je izvedelo, da bi moral odstavljeni afganistanski predsednik Nadžibulah vsak čas prispeti na varno v Indijo.
Poveljnik Ahmed Šah Masud (AP)
e Eksodusu
Srbija se obnaša v sporih v Bosni in Hercegovini tako - kot nekoč Sirija v Libanonu: kuha - zakuha - arbitrira.
Neuradno je slišati, da so v Franciji vendarle pripravili opera-tivnejši načrt sporazuma za Bosno in Hercegovino: zveza entitet (regij) s skupnim (predstavniškim) koordinativnim telesom. Francoski intelektualci očitajo svojemu ostarelemu predsedniku, da ni razumel jugoslovanske drame.
Res je čudno, da so dale ZDA federalcem čas do konca meseca, da prekinejo sovražnosti. Zdi se, da hočejo federalci od znotraj zaščititi meje Bosne in Hercegovine. Vendar se zdi, da delujejo nekateri komandanti tudi na svojo pest in ščitijo srbske teritorialce, ki osvajajo porečje Drine. Preoblačijo se tudi v uniforme modrih čelad. Nič čudnega torej, da iz Washingtona že prihajajo grožnje, da bi lahko prekinili diplomatske odnose z Beogradom.
Mogoče bi mlajši srbski oficirji lahko prekinili norosti federal-cev? Bi lahko mladi general -Vuk Obradovič, nekdanji najbližji sodelavec Veljka Kadijeviča, odigral vlogo srbskega prevratnika, polkovnika Dragotina Dimit-rijeviča Apisa in strmoglavil stare federalce ali celo Miloševičev režim?
Neuradno se v Beogradu in v Londonu govori, da iščejo posamezni vojaški krogi stik s prestolonaslednikom Aleksandrom. Obradovič je javno že napadel početje federalcev.
Ljudje pa so tudi včeraj bežali kot za stavo: Srbi v Srbijo, Hrvatje v Hrvaško. Samo v Hrvaški jih je že več kot 100.000. Razmeščajo
jih v prazne vojašnice federalcev v okolici Varaždina.
To je največji in najbolj tragičen eksodus v zgodovini moderne Evrope, ki mu še ni videti konca.
Evropski mirovniki zaenkrat niso spravili skupaj niti protestnega koncerta, kot so ga za Nelsona Mandelo.
e V pričakovanju
profesionalci, mnogi prihajajo na lastne stroške iz oddaljenih krajev, na dolga, mučna in odgovorna zasedanja. Puščajo svoja opravila, od katerih živijo. Pa tudi parlament je tako številčen, da že iz čisto zdravstvenih razlolgov nekaj ljudi vedno manjka. Deset odstotna odstotnost je nekak skoraj obvezen minimum, dejansko pa je jih običajno prisotnih nekaj čez dvesto.
Med strankami in poslanskimi klubi so velike razlike. Mnogo je bilo prestopov iz ene v drugo stranko, nekateri poslanci pa sploh niso bili strankarsko opredeljeni. Tako je na primer v zboru združenega dela sedaj že kompaktna skupina 20 poslancev, ki je bolj levo orientirana, ki pa. ni priključena nobeni strankarski formaciji. Po drugi strani pa je še vedno 6 poslancev Demosa, ki se proglašajo za Demos, in niso v nobenem klubu. Predsednik poslanskega kluba Demos odv. Starman pa redno sklicuje klub, v katerem tranzverzalno sodelujejo poslanci različnih strank. Trdijo, da jih je skupaj 45, seveda so v veliki večini prisotni predvsem krščanski demokrati, med njimi pa so običajno tudi nekateri zeleni, socialdemokrati in drugi.
Poglejmo podrobneje seznam strank, skupin in posameznikov,
na katere lahko, ali bolje rečeno, mora računati mandatar Janez Drnovšek, če hoče uspeti.
Najprej je tako imenovana skupina 4 plus k, ki je sestavljena takole:
Demokratska stranka Slovenije 12 poslancev
Socialdemokratska stranka Slovenije 19 poslancev
Zeleni Slovenije 16 poslancev Socialistična stranka Slovenije 11 poslancev
Neodvisni 20 poslancev Skupaj 79 poslancev K temu je treba še prišteti:
Liberalnodemokratska stranka 38 poslancev
Stranka demokratične prenove 32 poslancev
Narodnosti 6 poslancev Nedvisen sedaj član Socialdemokratske unije 1 poslanec Skupaj 155 poslancev
Skupnih 155 poslancev za 34 presega potrebno število 121, vendar je ta številka iz zgoraj navedenih razlogov še vedno kočljiva, ker je treba upoštevati določen osip zaradi odstotnosti, prav gotovo pa v nobenem primeru ne bodo glasovali za Drnovška prav vsi Zeleni. To je seveda zapleteno in delikatno politično vprašanje, saj je treba uskladiti pod isti krov prenovitelje in socialdemokrate. Zato je razumljiv napor mandatarja Drnovška, da bi pritegnil vsaj del nekdanje kmečke in sedaj Slovenske ljudske stranke. S tem bi bila večina tudi matematično zagotovljena, zagotovljena pa bi bila večina tudi v vseh treh zborih. Obstaja namreč še vedno možen manever, da Peterletova skupina
v primernem trenutku »potegne« svoje poslance iz zbora občin in s tem ni zagotovljena prisotnost, ni glasovanja in ostane v sedlu Peterle, čeprav že z izrazito in očitno manjšino v parlamentu.
Predsednik vlade Peterle je pred dnevi zbral skupino strank, ki so mu naklonjene, ki so ga javno podprle in ki imajo sorodne poglede tudi glede volilnega zakona. V to skupino bomo všteli že omenjeno ljudsko stranko, nekdanje kmete, čeprav so njihova stališča pogosto kontradiktorna.
Slovenska demokratična zveza - narodna demokratična stranka 10 poslancev
Slovenska ljudska stranka 37 poslancev
Slovenski krščanski demokrati 26 poslancev
Liberalna stranka 4 poslanci
Demos 6 poslancev
Skupaj 83 poslancev
Iz vsega napisanega jasno sledita dva v bistvu enaka zaključka: Janez Drnovšek ima morda »na papirju« že zagotovljeno večino v parlamentu, toda prav tako je možno, da je ne doseže. Toda predsednik Lojze Peterle nima v parlamentu več nobene večine, je* pa možno, da ostane predsednik vlade.
Nekaj podobnega velja tudi za volitve in za volilni zakon. V petek so se dogovorili in podpisali načelno izjavo o proporcionalnem volilnem sistemu. Toda podpisala je ni skupina, ki ima 83 poslancev in ki zagovarja večinski sistem. Za volilni zakon pa je potrebna dvotretjinska večina parlamenta, katere brez odločilnih glasov krščanskih demokratov ni mogoče doseči. Od Peter-
leta in njegove stranke torej za-visi, če volitve bodo in predvsem, kdaj bodo.
Slovenski parlamentarno - politični sistem je zašel v globoko krizo, ki pa seveda ni samo odraz parlamentarne taktike in inžinir-stva. Je odraz notranjih nasprotij slovenske družbe, ki se presnavlja in se odpoveduje vsemu staremu, pri tem pa na površje prihaja tudi ono staro, za kar smo bili vedno že mnenja, da je zdavnaj preživeto. Povrh pa preživlja slovenska družba tudi vzporedno gospodarsko in socialno krizo, katere rešitev je možna samo s širokim političnim konsenzom, široko podporo slovenskega parlamenta. To pa je trenutno možno samo z novo vlado, do katere pa mora priti ob čim širšem konsenzu in glede nekaterih ključnih stvari, kot so volitve, celo skoro ob enotnosti vseh strank zastopanih v slovenskem parlamentu. Pri tem bi bilo najbolj škodljivo razbitje slovenskega političnega prostora na dva ostro ločena politična tabora po vzoru nekdanjih klerikalcev in liberalcev. Iz podatkov o slovenskem parlamentu izhaja, da je politični prostor že preveč razdrobljen in spominja na poljske in italijanske razmere. Toda iz tega bi bil napačen in za slovenske razmere izredno nevaren zaključek, da lahko rešitev predstavlja samo ostra polarizacija na dve skupini. Prav obratno potrebna je klasična enotnost v različnosti, širok spekter političnih stališč, ki je bil tako značilen za laično in vesel0 razposajeno slovensko pomladr razdobja prehoda iz nekdanjega enopartijskega v sedanji plurali5' tični sistem.
A
Ob velikonočnih praznikih v Portorožu in okolišu 4600 turistov
Živ žav na slovenski obali
Obisk za 10 odstotkov večji kot lani, a za 30 odstotkov manjši kot predlanskim
Okolje in volilni sistem osrednji temi prihodnjih sej svetovalskih komisij
PORTOROŽ — Velikončni prazniki so obmorskim turističnim delavcem prinesli ravno tisto, kar so tako težko pričakovali -dober turistični obisk. Portoroški hoteli so bili polni, gostilničarji si zadnje tri ali štiri dni niso mogli oddahniti, živahno je bilo v trgovinah in — kar je najvažnejše — v vseh agencijah, prodajnih službah, hotelih in nekaterih zasebnih sobah so zaznali veliko povpraševanje in prošnje za rezervacije v poletnih mesecih.
Na Obali in Krasu je v hotelih in zasebnih sobah zadnjo noč prespalo nekaj čez 4600 turistov, od tega kar 4000 tujih. Na prvem mestu so bili italijanski (individualni) gostje, veliko pa je bilo tudi Avstrijcev in Nemcev. Podatki kažejo, da je bilo letos v piranski občini za približno 10 odstotkov več gostov kot ob lanski veliki noči, vendar še zmeraj približno 30 odstotkov manj, kot so jih našteli za veliko noč leta 1990, ko je bilo približno 6.600 turistov.
Kljub temu so si portoroški hotelirji in drugi, ki v veliki meri živijo prav od turizma, pošteno oddahnili, kajti velikonočni prazniki so bili še vsa leta sorazmerno dober znanilec in napovedova-
lec turistične sezone. Prve lastovke resda še ne prinesejo prave pomladi, toda tukajšnje turistične delavce je skrbelo, kako se bodo gostje odvzali na turistično ponudbo, ki jo zdaj oblikuje turistično gospodarstvo nove evropske države. Če bo obisk v poletnih počitnicah vsaj približno podoben tokratnemu, potem bodo v turizmu na dobri poti, da spet kmalu
zadihajo z običajnimi polnimi pljuči.
Dober znak pa je tudi ta, da so se turističnemu obisku primerno prilagodili trgovci in turistične agencije, ki so bile skoraj vse po vrsti odprte in so zamenjale čeden kupček deviz, pa čeprav je bilo te dni v Portorožu skoraj lažje najti devize kot tolarje.
TRST — Po velikonočnih praznikih bo danes ponovno oživela dejavnost v deželnem svetu.
Posebna komisija za probleme okolja pri deželni skupščini, ki jo vodi pripadnik Zelenih Renato Vi-vian, se bo spopadla v dopoldanskih urah z razpravo o nadzorstvu nad spoštovanjem predpisov glede krajinskega varstva. Komisija za javna dela, ki ji načeluje demokristjan Angelo Compagnon, pa se bo sestala zato, da izreče svoje mnenje v zvezi z osnutkom pravilnika o izvajanju zakona, ki zadeva ocenjevalne industrijskih in drugih učinkov na okolje, nakar bo ožji odbor, ki deluje v sklopu te komisije izdelal zakonski načrt o ureditvi kolesarskih stez.
Jutri bo komisija za krajevne ustanove, ki ji predseduje demos-kristjan Oscarre Lepre, preučila ukrepe v zvezi z reformo volilnega sistema. Gre za pet zakonskih osnutkov, od katerih je dva predložil Marco De Agostini (Furlansko gibanje - MF), enega demok-ristjanski svetovalci, prav tako enega svetovalci Demokratične stranke levice Roberto Viezzi, Renzo Travanut, Paolo Padovan in Ugo Poli, še enega pa skupaj Aldo Ariis (liberalec), Manlio Cecovini
(Lista za Trst), Adino Cisilino (socialdemokrat), Marco De Agostini (Furlansko gibanje), Pierantonio Rigo (socialist), Alberto Tomat (demokristjan), Roberto Viezzi (Demokratična stranka levice) in Renato Vivian (Zeleni).
Štiri pa so predlogi za volilni zakon, ki bi ga morali po sprejetju v skupščini predložiti rimskemu parlamentu v dokončno odobritev. Ti predlogi zadevajo popravke k ustavnemu zakonu o posebnem statutu dežele FJK, saj temeljna listina dežele iz leta 1963 predvideva tudi posebne volilne mehanizme. Popravke predlagajo DSL, Krščanska demokracija, Lista za Trst in Slovenska skupnost.
Pojutrišnjem bo komisija za urbanistične probleme, ki jo vodi socialist Enrico Bulfone, vzela v pretres zakonski predlog v zvezi z lovom na ptice, ki ga je podpisalo dvajset svetovalcev, pozneje pa bo obravnavala še zakonski osnutek deželnega odbora in ustrezni predlog Lodovica Sonega (DSL) glede teritorialnega načrtovanja.
Ravno tako v četrtek bo predsednik skupščine Nemo Gonano umestil novi deželni odbor za radiotelevizijsko službo, ki ga je skupščina izvolila 24. marca.
V teh dneh je živahno še predvsem v Portorožu
Njegov odstop zahteva bivši poslanec Pascolat
Bo Elvio Ruffino izpregel?
VIDEM- Nekdanji poslanec Renzo Pascolat bo na prihodnji seji deželnega odbora Demokratične stranke levice zahteval odstop deželnega tajnika Elvia Ruf-fina. To je napovedal sam Pascolat, ki upa, da bodo zahtevo po odstopu Ruffina podprli še drugi strankini predstavniki iz vseh pokrajin v deželi. Bivši videmski poslanec KPI je namreč prepričan, da mora deželni odbor DSL trezno oceniti negativni volilni rezultat stranke v furlanski stvarnosti ob ugotovitvi, da je videmska pokrajina prvič ostala brez poslanca; edini izvoljeni poslanec DSL v okrožju Gorica-Videm-Pordenon-
Belluno je Pordenončan Isaia Gas-parotto.
Ruffino je bil tarča hudih kritik že na prvi seji deželnega vodstva DSL, na kateri so ocenili izide parlamentarnih volitev. Kritičen do tajnika je bil poleg Pascolata, ki ni kandidiral, še Luciano Ces-chia, ki je bil nosilec liste DSL za poslansko zbornico, a ga je v številu preferenc prehitel Gasparot-to. Ceschia je očital Ruffinu, da je dejansko slabo vodil volilno kampanjo, do polemik znotraj stranke pa je, kot znano, prišlo že pri izbiri kandidatov. Za nosilca liste so prej določili Gasparotta, nato pa na predlog vsedržavnega vodstva stranke izbrali Ceschio.
Iskala šparglje, omahnila v smrt
OSP — Sobotno nabiranje špargljev se je tragično končalo za 38-letno Zdenko Ažman iz Ospa, ki se je okoli 14. ure odpravila nabirat šparglje nad osapsko steno, imenovano Jama. Kako je prišlo do nesreče, je lahko videl planinec Gregor Kresal iz ljubljanskega planinskega društva Matica, ki je ravno v tem času plezal v osapski steni. Videl je, kako se je pokojna držala za vejo nad prepadom in z drugo roko iskala beluše po robu stene. Tedaj pa se je veja odlomila in Zdenka Ažman je omahnila približno sto metrov globoko v prepad. Zdravnica je lahko ugotovila, da je smrt nastopila v trenutku, saj je pokojna zadobila hude rane. (B.Š).
Humanitarno delo sežanskega Rdečega križa
Na pomoč ogroženim!
SEŽANA - Ena izmed najbolj aktualnih nalog sežanskega Rdečega križa je organizacija izredne spomladanske krvodajalske akcije, ki bo potekala pojutrišnjem, 23. aprila, na transfuzijski postaji v Izoli. Organizatorji so poskrbeli za avtobusni prevoz in sicer iz Sežane (odhod ob 7. uri), Divače, Senožeč in Hrpelj. Ker je kri nenadomestljiva tekočina, ki rešuje človeška življenja, vabijo vse zdrave in polnoletne občane, da se pridružijo tej humani akciji. Prijave sprejemajo aktivisti RK po podjetjih kakor tudi občinski odbor RKS Sežana pisno ali pa ustno.
Sekretarka občinske organizacije RK Sežana Irena Husu nam je posredovala nekaj podatkov o udeležbi na krvodajalskih akcijah v lanskem letu. Redne krvodajalske akcije v občini, ki jo priredijo vsako jesen, se je lani udeležilo 750 krvodajalcev, spomladi jih je 98 odšlo na izredno krvodajalsko akcijo v Izolo, konec leta pa se je 46 prostovoljnih krvodajalcev udeležilo prav tako izredne akcije na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. Poleg tega imajo v sežanski občini še veliko posameznikov, ki sami prostovoljno odhajajo na darovanje krvi in krvne plazme. Novost na tem področju dela pa predstavlja računalniško vodenje evidence krvodajalcev, s katerim so pričeli pred kratkim in jim bo v veliko olajšanje.
Še vedno so na Sežanskem aktualni begunci, ki jih je trenutno 40. V tem času jih je veliko zapustilo začasne domove in se vrnilo v svoje kraje. Opažajo pa, da prihajajo novi, zlasti iz Bosne in Hercegovine. Mednarodna pomoč Rdečega križa se še nadaljuje in tako so živilski paketi ena izmed oblik te pomoči. Na Sežanskem pa ugotavljajo, da je vedno več socialno ogroženih občanov in so se zato odločili, da del te pomoči namenijo prav njim. Ker jim predvsem primanjkuje prav hrane, bi jim bila pomoč v obliki živil nadvse dobrodošla. Zato naprošajo posameznike in podjetja, da bi jim priskrbeli živila. Oblačila pa imajo na zalogi, zato se ne bodo odločili za nabiralno akcijo le-teh. Pred kratkim so iz Sežane odpremili kamion oblačil, približno 200 paketov, ki so jih dobili iz pobratene občine S. Ambrogio v Italiji. Z oblačili so priskrbeli begunce iz okolice Durdjevca na Hrvaškem.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Razstava
antikvariata
VIDEM — Veliko obiskovalcev si je že v soboto ogledalo prvo mednarodno razstavo antikvariata Alpe-Jadran na videmskem razstavišču. Na 6.000 kv. metrih površine sodeluje kakih sto razstavljalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in drugih držav srednje Evrope. O pomembnosti pobude, ki so uokvirja v raznoliko sejemsko dejavnost na Videmskem, je na otvoritveni slovesnosti spregovoril deželni odbornik Paolo Braida. V razstavnih prostorih je na ogled veliko starinskih predmetov, tudi takšnih, ki sodijo že med svetovne redkosti in tudi njihova cena presega več stotin milijonov lir. To je primer nekaterih slik iz petnajstega stoletja ter srebrnega nakita. Razstava nudi obiskovalcu na ogled tudi več zanimivih predmetov, ki so dosegljivi za manj premožne žepe. Posebno zanimanje velja za tapiserijo in značilno ameriško okrasje iz predvojnih let. Razstava bodo odprta vsak dan do nedelje, 26. aprila, (r.p.)
V piranski občini se je razplamtela kulturniška afera
PIRAN — Pred časom je vzplamtela nova, tokrat kulturniška afera v piranski občini oziroma že kar v Primorju. Del strokovnjakov, umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinarjev, arhitektov, umetniških ustvarjalcev, javnih delavcev, ki jih zanima kultura, je odkrito napadlo delo strokovnjakov Medobčinskega za-v°da za varstvo naravne in kulturne dediščine lz Pirana. »Vse bolj nas motijo nepremišljeni ln kvazi" strokovni posegi v izredno bogato ^estno in urbano kulturnozgodovinsko dediš-cino tega območja«, je zapisala Duša Žitko iz Piranskega pomorskega muzeja Sergeja Maše-rf' kj nam le v pogovoru zagotovila, da njena stališča podpira še več deset drugih kulturnih uelavcev z. Obale. Tako so se začeli nekateri javni delavci in delavci s področja kulture dedi v dva nasprotujoča si tabora. Vihar pa je sProžilo odprto pismo, v katerem Duša Žitko Napoveduje akcijo proti napakam, na katere menda že dolgo, vendar brez uspeha opozarja-1°- Tako navaja strokovne nedoslednosti in Napake - buldožiranje arheološko zaščitenih al v koprski cerkvi Sv. Klare, rušenje semenskega gradu, neprimerne arhitekturne no-otarije v piranskem mestnem jedru, kot so rejanje Tartinijevega trga, obnovo t.i. »vogal-e<< hiše ob vstopu na Tartinijev trg, fasado sstne hiše v Piranu, itd. Medobčinskemu za-n°dji za varstvo naravne in kulturne dedišči-e. ki se po njenem mnenju obnaša monopo-sticno, naj bi bilo dovoljeno prav vse pri Prenovi. Konservatorji pa menda v najrazlič-
nejših povezavah z raznimi političnimi in upravnimi organi, tako zaščiteni odločajo o vseh posegih v obalno kulturno dediščino. Vse več je tudi bojkotov natečajev za urbanistične usmeritve in razvoj v občini Piran s strani slovenskih in obalnih arhitektov. Odpovedi sodelovanja arhitektov pa so po mnenju Duše Žitko le posledica redkih, »a nekorektno izpeljanih natečajev, ki so se izkazali le kot slaba maska povsem neracionalnega in maksimalno razsipnega delovanja razpisovalcev«... Sicer pa naj bi bili spomeniki v glavnem zapuščeni.
Na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine so nam najprej dali vedeti, da bodo na vse te očitke in neargumentirano kritiko pripravili ustrezen in preudaren odgovor. Direktorico zavoda Danijelo Tomšič pa je predvsem zanimalo, kako to, da so se očitki pojavili ravno v času, ko je bil Tartinijev trg po načrtih arhitekta Borisa Pod-recce na pol že narejen, medtem ko januarja in februarja leta 1987, ko so bili njegovi načrti predstavljeni v piranski galeriji, ni nihče dajal tehtnih pripomb. Anton Mikeln s tega zavoda, ki opravlja funkcijo konservatorja za mesto Piran, pa je naštel vrsto strokovnih publikacij in vrsto razstav, kjer so bili predstavljeni projekti Borisa Podrecce in na katerih so takore-koč sproti preverjali posamezne rešitve. »Očitati zaprtost in našo nepripravljenost na dialog je preprosta laž,« trdi Anton Mikeln. »Za vse pomembnejše odločitve iščemo odgovore
skozi razprave, ali v strokovnih komisijah. Dileme nastajajo povsod tam, kjer je mesto živa snov. Mi nimamo opraviti z muzejskim eksponatom, ki ga lahko iztrgaš iz "teksta", ga spraviš v vitrino in nimaš opraviti z živo stvarjo, kot je mesto in njegova arhitektura. Tudi zame je natečaj najprimernejša oblika iskanja najboljših rešitev, toda na natečaj se je potrebno ustrezno pripraviti. In v občini smo imeli kar nekaj neuspešnih natečajev. Seveda pa natečaji niso edini način zbiranja rešitev. Tudi v svetu dajejo pomembnejše naloge projektirati določenim projektantskim timom z ustreznimi referencami. Ponujeno rešitev pa je potem potrebno kritično preučiti. Za Tartinijev trg, denimo, je bilo to izpolnjeno. Projekte Borisa Podrecce so poleg vseh razstav in katalogov ter najrazličnejših kritik, kritično ocenili tudi največji kritiki - strokovnjaki s področja arhitekture, kot so VVilfried Wang, Renato Cecilia, Roberto Cherubini, Gabrielle Cappel-lato, Marco Pozzetto, Aleš Vodopivec, Damjan Prelovšek in drugi,« še pojasnjuje Anton Mikeln, ki že več kot dve desetletji bdi nad prenovo kulturnih spomenikov v Piranu. Vsi kritiki so po Mikelnovih besedah Podreccove projekte ocenili kot prispevek h korektni in kakovostni prenovi mesta.
Anton Mikeln trdi, da je tudi zastavljena prenova stolpa v t.i. vogalni hiši bila strokovno premišljena. Stolpa, skratka, niso mogli dograditi na pamet, saj o tem, kako je stolp v resnici zgledal, nimajo nobenih podatkov.
Vsako približno ponarejanje bi bilo proti vsem strokovnim pravilom, zato so vrh stolpa zaključili s t.i. »altano« - nekakšno strešno te-rasico iz železne konstrukcije, kakršne naj bi bile značilne za Piran. In če bi navsezadnje ugotovili, da je ta železna konstrukcija na vrhu obnovljenega stolpa res tako sporna, bi bilo še najmanj škode, če bi jo odstranili, saj vgrajeno železje menda ne stane veliko, pravi Anton Mikeln. Sicer pa nameravajo na Medobčinskem zavodu za spomeniško varstvo temeljito analizirati vse očitke, pripravljeni so svoje strokovno delo podrediti ustreznim strokovnim ocenam. Zaradi tega ne jemljejo tega »cenenega politikantskega obračunavanja« za konec sveta, ampak za dodatno vzpodbudo pri prizadevanjih za boljše, strokovnejše delo. Tisti, ki so vse te vode vzburkali pa mislijo podobno - da je treba enkrat temeljito pomesti s tistim, kar v strokovno delo po njihovem ne sodi. Tako lahko pričakujemo še veliko razprav o tem, kakšno varstvo bi morali zagotoviti tukajšnjim kulturnim spomenikom.
Naj še povemo, da je Boris Podrecca za načrt prenove Tartinijevega trga pred nekaj dnevi dnevi prejel Plečnikovo medaljo. Dvignil jo je Franko Fičur, predsednik piranskega občinskega sveta, ki jo bo izročil arhitektu ta teden, ko bo obiskal Piran. Ta nagrada bo prav gotovo priložnost za nove razprave o različnih pogledih na prenovo Pirana.
BORIS ŠULIGOJ
Nedelja je bila kot tradicionalno posvečena maši in kosilu, ponedeljek pa izletom
Tržačani so se v nedeljo in včeraj množično udeležili verskih in posvetnih obredov ob letošnji veliki noči
Velikonočna nedelja in ponedeljek sta na Tržaškem minila v znamenju ustaljenih navad in običajev: že v soboto zvečer, predvsem pa v nedeljo se je veliko ljudi udeležilo glavnih verskih svečanosti, nakar so se Tržačani v nedeljo množično podali na tradicionalno bogata kosila, včeraj pa na prav tako priljubljene krajše izlete, čeprav se je vreme nekoliko skazilo. Tem pa moramo prišteti še vse, ki so si ob veliki noči vzeli vsaj nekaj dni dopusta in odšli na prava potovanja ali letovanja; nikakor ne smemo pozabiti na navdušene smučarje, ki so tokrat še prišli na svoj račun, in to tudi v bližnjih zimskih središčih; malo manj zadovoljni so lahko z velikonočnim izkupičkom ljubitelji sončenja, saj so bili kljub pretežno lepemu vremenu na tržaški obali sončni žarki nemočni ali pred vetrom ali pred oblaki. Kot ponavadi, pa so tako ali drugače prišli na svoj račun šolarji, kajti šolska vrata bodo odprli šele v četrtek, a jih bodo že v soboto ponovno zaprli. Senčna plat praznovanja, ki se mu je tokrat nasmehnilo vreme, pa je kot večkrat odpadla na promet, ki je bil dokaj gost, čeprav v naši pokrajini na srečo ni prišlo ne do večjih prometnih nesreč, ne do neprijetnih zastojev.
Pred posvetnim delom praznika, nad katerim se veselijo vsi, nekaj besed o verskih obredih, ki so pri nas globoko zakoreninjeni. Velika noč je namreč v srcih vernikov zaznamovana kot praznik veselja, zato spremlja tudi vse obrede nekakšen večji občutek sproščenosti. To še posebej velja za vse obrede, ki dopolnjujejo glavno velikonočno mašo. Vse do danes se je na primer v mestu in njegovi okolici ohranil starodaven običaj blagoslovitve ognja in vode, preko katerih se je blagoslov »prenesel« na oziroma v vsako hišo. (Slika Maria Magajne priča, da in kako se je tega običaja držijo na Opčinah).
Stari običaji, ki pa jih le deloma spoštujemo, predpisujejo tudi, da
mora biti vsa hrana »požegnana«, predno jo na velikonočno nedeljo zaužijemo. Vsekakor pa še vedno drži, da mora biti velikonočna miza bogato pogrnjena, čeprav se je glavni obed z zajtrka oziroma malice prenesel na kosilo. Ta najbolj sproščen del velikonočnega praznovanja se sicer še vedno rad odvija v družinskem okolju, vendar pa ne doma: restavracije, gostilne in sploh vsa gostišča so bila v nedeljo opoldne dobro zasedena, ob tem pa velja upoštevati še dejstvo, da se je veliko Tržačanov
na velikonočno kosilo odpravilo v bližnjo Furlanijo ali pa v sosednjo Istro, ki je bila, predvsem na območju republike Slovenije, izredno dobro obiskana. Povsod pa so morale biti na jedilniku »zapovedane« velikonočne jedi, kot so kuhan pršut s hrenom, trdo kuhana jajca, žolca, jagnjetina in kozliči, sladek dodatek kosilu pa bi praviloma morale dati predvsem pince, potice in podobno.
Kdor se mogoče za kosilo ni dovolj najedel oziroma je bil prikrajšan za kakšno tradicionalno jed,
se je lahko v nedeljo popoldne in zvečer ali pa tudi včeraj zatekel v katero od številnih tipičnih osmič, ki so bile odprte po Krasu in v Bregu. Dovolj prijazno vreme je v o srnic e priklicalo veliko ljudi, ki so s tem med drugim pozdravili tudi pomlad, ki je bila doslej precej muhasta (na sliki Maria Magajne vesel velikonočni utrinek iz Samatorce).
Dandanes starega nasveta, da je treba na velikonočni ponedeljek zdoma, ne bi več potrebovali, saj se ob vsakem prazničnem dnevu spraznijo mesta. Letošnji velikonočni ponedeljek ni bil izjema, po sončni nedelji se je sicer nekoliko pooblačilo, množica Tržačanov pa se je tokrat nekako uravnovešeno »razlila« v razne smeri, tako da ni bilo posebnih vrst na mejnih prehodih s Slovenijo, kakor tudi ni bilo treba čakati na vstopih-izsto-pih za avtocesto. Na svoj račun pa so letos še posebej prišli smučarji, ki so se včeraj lahko podali na enodnevni smučarski izlet v katerega izmed zimskih centrov v deželi, kjer je bila večina prog odprtih. Po dolgih letih, ko za veliko noč ni ostalo nič snega, so na primer v Piancavallu odsmučali tudi »pomladni veleveleslalom«. Če so se snega in na snegu veselili mnogi, pa so se za prav tako priljubljen velikonočni skok v morje odločili redki, in še ti so povečini prišli na obisk k nam s hladnejšega severa.
Lahko je bilo predvidevati, da bo v ponedeljek zvečer na vseh cestah pokrajine promet gostejši, saj so se na domove vračali ne samo enodnevni izletniki, temveč tudi večina velikonočnih dopustnikov. Vendar pa do večjih zastojev ni prišlo, in to iz več razlogov: svoje ima pri tem previdnost posameznikov, ki se vračajo precej premišljeno, kar pomeni, da se skušajo izogibati predvidenih konic. Priznati pa je treba, da je tudi nadzor nad vsemi cestami večji, kar pripomore k temu, da je promet bolj urejen.
Homilija nadškofa Bellomija
Naša skupnost nestrpno čaka Petra naših dni
Škof Bellomi bere homilijo med velikonočno mašo v stolnici sv. Justa	(Foto Magajna)
»Vstal je dobri pastir, ki je daroval življenje za svoje ovčice in je za svojo čredo šel smrti naproti. Aleluja.« S temi besedami je tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi začel homilijo pri velikonočni maši v stolnici sv. Justa, v kateri se je zbralo veliko število vernikov. Svojo uvodno misel je posvetil Kristusu zmagovalcu nad grehom in smrtjo, ki sedaj živi v večnosti in pripada dvojni sferi verskega prepričanja in neposrednih izkušenj; gre za dva aspekta iste stvarnosti, ki se vedno ohranjata kot taka.
Te svoje misli je tržaški nadškof razvil s številnimi citati iz svetega pisma in s prepletom dogajanj, iz katerih so vzklile korenine vere, ki jo danes v naših srcih obujamo pred skrivnostnim dogodkom Vstajenja. Najprej je treba v to verovati, odpreti oči in se prepričati, da se je dogodek resnično pripetil ter pripoznati, da ga je nekdo resnično videl z lastnimi očmi. To prepričanje je pravilno, vendar pa vse to ne zadostuje: potrebno in obvezno je verovati!
V kaj pa moramo verovati? Verovati moramo v besede nekoga drugega, ker to dokazuje s svojo osebno verodostojnostjo: vse to je zapisano v evangeliju. Sicer pa je prva verodostojna priča velikonočnega sporočila Peter. Naša katoliška skupnost -je še dodal tržaški škof v svoji homiliji- nestrpno pričakuje obisk Petra naših dni- svetega očeta Janeza Pavla II. - ki se bo mudil v Trstu 1. in 2. maja. Sv. oče pripada misteriju cerkve: ni namreč drugega načina, kot da ga pričakamo in sprejmemo s spoštovanjem v duhu Kristusovega sporočila.
Do izraza prihaja tako jedro, iz katerega je vzklila resnična vera, in sicer krščanska vera o neskončnem Bogu, .ki ga nihče ni videl in se ga dotaknil, ki ga človekov razum lahko vidi le kot v ogledalu, v sicer zmedenih obrisih. Petrov naslednik bo prišel med nas - je dodal msgr. Bellomi - da bi nam vse to povedal, da bi v nas utrdil prepričanje v Vstajenje. Kristus je vstal, da bi ponovno odprl vrzel do obljubljene zemlje, do večnega življenja. Zato je postal človek, da bi skupaj z nami delil človekov trud in nas napotil na steze, po katerih zapustiti naše grobove grehov in smrti, na pot mesij evskih odrešiteljev in da bi prerezali tiste verige, ki vklenjajo naš vsakdan, je zaključil škof svojo velikonočno homilijo.
Danes bodo objavili rezultate raziskave SWG o brezposelnosti v Trstu
Tržaška ustanova za raziskovanje javnega mnenja SWG je po naročilu Deželnega študijskega in dokumentacijskega inštituta CGIL opravila raziskavo o položaju brezposelnosti v Trstu. Rezultate te izredno aktualne raziskave bodo objavili danes dopoldne ob 11. uri v rdeči dvorani tržaške Trgovinske zbornice na posebni tiskovni konferenci, na kateri bodo poleg avtorjev in naročnikov raziskave spregovorili tudi predstavniki zainteresiranih stanovskih združenj, organizacij in sindikatov.
Poleg predsednika Trgovinske zbornice Tombe-sija bodo tako na srečanju spregovorili tudi predstavniki industrijcev in trgovcev, zastopnik Raziskovalnega centra ter namestnica ravnatelja tržaškega Urada za delo Roberta Cuppelli. Napovedani so tudi posegi načelnice Informacijskega centra za brezposelne Donatelle Sterrentino, člana upravnega sveta IRFOP Bruna Zvecha, odgovornega pri CGIL za probleme dela Giorgia Ubonija in generalnega tajnika tržaške CGIL Antongiulia Bue. Razpravo bo vodil deželni tajnik CGIL in član odbora tržaške Trgovinske zbornice Roberto Treu.
V	Inštitutu Gramsci o spremembah v SZ in bivši Jugoslaviji
Institut Gramsci iz Furlani) e-Ju-lijske krajine nadaljuje s ciklusom predavanj, posvečenih zgodovinskim spremembam, ki smo jim bili priča v zadnjih letih v Evropi. Ciklus nosi naslov »Evropa 1989/91: od kontrapozicije blokov do obuditve nacionalizmov« in se je začel pred kratkim s predstavitvijo knjige prof. Marca Doga o Kosovu.
V	četrtek, 23. t.m., ob 17.30, bo novinar »II Piccola« Paolo Rumiz govoril na temo: »Vloga informacije in propagande v jugoslovanski krizi«. V torek, 28. aprila, pa bo prof. Ivan Verč s tržaške univerze govoril na temo: »Postkomunizem in nacionalizmi v bivši Sovjetski zvezi«.
Predavanja, ki so odprta za vse, bodo v sejni dvorani na sedežu Instituta Gramsci, v Ul. sv. Frančiška, 14/1.
Obletnico rojstva izumitelja ladijskega vijaka bodo proslavili tudi v našem mestu
Prihodnje leto bodo tudi v Trstu (kot sicer v Pragi) praznovali 200-letnico rojstva izumitelja ladijskega vijaka Josefa Ressla.
Univerzitetni docenti, zgodovinarji, politični predstavniki, kulturni operaterji, novinarji in gospodarstveniki so v prejšnjih dneh, na pobudo kulturnega združenja Mitteleuropa iz Trsta ustanovili Odbor za proslavitev 200-letnice izumiteljevega rojstva (1793-1857). Namen pobude je primerno obeležiti življenje in raznoliko delo prisvojenega Tržačana, ki je med najbolj znanimi in proslavljenimi na svetu, na katerega pa so v največji meri pozabili prav v domovini, kjer je preživel 30 najbolj ustvarjalnih let svojega življenja.
Proslavitev sicer nesrečne življenjske poti izumitelja ladijskega vijaka (bil je tudi izvedenec v gozdarstvu, naravnih vedah, kemiji in filozofiji po takratnem eklektičnem modelu), bo po nameri prirediteljev tudi priložnost za pogled v epohalno preteklost za razvoj znanosti v našem mestu. Zamisel o proslavitvi spomina na Ressla se je porodila na srečanju med češkimi in italijanskimi gospodarskimi in turističnimi operaterji, ki je bilo pred nedavnim v našem mestu.
Operna dejavnost se bo za zdaj preselila v gledališče Rossetti
»Verdi« začasno zapira vrata
Bliža se dan, ko bodo gledališče Verdi zaprli. Z 31. majem bodo namreč poslopje prevzela v svoje roke podjetja, ki ga bodo obnovila. Poletne operete bodo tako v gledališču Rossetti, glede prihodnosti pa je še veliko nejasnosti.
Sicer pa si bodo morale »pozdraviti« zunanji videz tudi znane gledališke palače v Neaplju, Rimu in Turinu, ki pa bodo med obnovitvenimi deli ohranile svoje delovanje. Za operno gledališko ustanovo namreč ni sprejemljivo, da bi za obdobje dveh let nastopala le na turnejah, svoje gledalce pa na tak način prikrajšala za predstave.
Obstaja pa tudi načrt za preureditev avtobusnega postajališča na Trgu Liberta; Občina Trst je že dala svoje privoljenje, in kar je v Trstu prava redkost, ima gledališka ustanova tudi svojega sponsorja za to operacijo: gre za podjetje Tripcovich. V sindikalnem
sporočilu federacije delavcev informacijskega in gledališkega sektorja pa je tudi rečeno, da je prišlo do upočasnitve v tehničnem postopku, kar zavira začetek izvajanja načrta. Zaradi pomanjkanja informacij glede poteka del na zgradbi Verdija so se pokrajinski tajniki FILIS-CGIL, FIS-CISL in UILSIC sestali z nadintendantom Vidussom. Le-ta je zagotovil, da se bodo v kratkem začela obnovitvena dela na bivši avtobusni postaji, ki bi jo morali za te namene usposobiti v januarju prihodnjega leta. Kar pa zadeva preureditev Verdija, je nadintendant zagotovil, da trenutno ni ovir za začetek del in zagotovil, da bo po praznikih prišlo do vrste sestankov med predstavniki sindikalnih organizacij, vodstva gledališča, vodstvom obnovitvenih del in predstavniki Občine, da bi bila pač vsa dela pod strogim nadzorom.
Posvet o usmerjanju mladih v perspektivi nove Evrope
Tržaška univerza prireja 27. in 28. aprila posvet na temo »Usmerjanje mladih v prihodnost v perspektivi nove Evrope«. Posvet bo na Pomorski postaji, kjer ga bodo ob 15. uri odprli minister za univerzitetna vprašanja in za znanstveno raziskovanje, minister za šolstvo, deželni odbornik za izobraževanje Silvano Antonini Can-terin, deželni odbornik za komu-nitarne zadeve Gianfranco Carbo-ne, rektor tržaške univerze Giaco-mo Borruso in direktor revije Campus Nicola D'Amico.
Ob 16.15 bo na sporedu okrogla miza na temo »Obveze javnih in-
stitucij«. Razpravo bo vodil Gianfranco Battisti s tržaške univerze, sodelovali pa bodo še Bruno Bot-tiglieri, glavni tajnik združenja Tecnocity, minister za univerzitetna vprašanja in znanstveno raziskovanje, minister za šolstvo in Nicolo Fiore, ki je generalni direktor za usmerjanje pri ministrstvu za delo. Sledila bo vrsta referatov univerzitenih docentov.
Zasedanje se bo nadaljevalo še v torek, 28. t.m., in sicer z vrsto posegov uglednih strokovnjakov in univerzitetnih docentov iz Italije in drugih evropskih držav.
V tržaškem občinskem svetu bo po novem petdeset svetovalcev
Občinska skupščina: manj sedežev in manj možnosti za vse stranke
Razstavo pripravlja združenje Arciragazzi
Otroške risbe in teksti proti grozotam vojne
Tržaški občinski svet bo po novem štel petdeset svetovalcev (doslej jih je bilo šestdeset), kar bo povzročilo pravo malo »revolucijo«, tako v razmerju sil med strankami, kot tudi pri preferencah, saj bo za izvolitev - vsaj v večjih strankah - nujno dobiti več osebnih glasov kot na zadnjih upravnih volitvah. Vsi (tako stranke kot kandidati) bodo torej imeli manjše možnosti kot doslej, kar velja seveda tudi za Slovence, ki smo bili v dosedanjem občinskem svetu zastopani s tremi predstavniki. Na listi nekdanje KPI sta bila 26. in 27. junija 1988 izvoljena Anamarija Kalc in Ravel Kodrič, na listi Slovenske skupnosti pa je bil izvoljen prof. Aleš Lokar.
Na osnovi nedavnih volilnih izidov za poslansko zbornico, bi bili mandati v tržaškem občinskem svetu takole porazdeljeni: KD 12, PSI-LpT 12, MSI 7, DSL 6, Severna liga 4, SKP 3, PLI 2, PRI 2, Zelena lista smejočega se sonca 2. Iz občinske skupščine bi na osnovi teh številk izpadli zeleni s simbolom marjetice, socialdemokrati in Slovenska skupnost, vendar bo po volitvah 7. in 8. junija podoba občinskega sveta zelo različna od tiste, ki smo jo posredovali na osnovi izida volitev za poslansko zbornico. Volilci na upravnih volitvah namreč navadno glasujejo drugače kot na političnih, na glasovnici za Občino in Pokrajino pa bo povrhu več novih simbolov, medtem ko nekaterih aprilskih ne bo več. Socialisti in melonarji se bodo predstavili s svojima simboloma, kar velja tudi za SSk, ki na upravnih volitvah po tradiciji prejme precej več glasov kot na parlamentarnih. Za en občinski mandat bo tokrat potrebnih vsaj 3.500 glasov in če bi SSk ponovila izid izpred štirih let, ko je za Občino Trst dobila 3.561 gladov (2,2 odstotka), bi najbrž spet izvolila svojega svetovalca. Pogojnik pa je obvezen, saj je volilni kvocient odvisen tudi od razpršitve glasov med strankami.
Za izvolitev v občinski svet bo - kot rečeno -predvsem v večjih strankah potrebnih več osebnih glasov kot na zadnjih volitvah, kar pomeni, da bomo morali Slovenci še bolj kot doslej osredotočiti preference na slovenske kandidate. Kalčeva je na zadnjih občinskih volitvah dobila 1.307 preferenc, Kodrič jih je dobil 762, Lokar pa 430. Prvi neizvoljen na listi KPI Alberto Gagliardi jih je takrat dobil 253 (Boris Kobal, ki mu je sledil, jih je imel 251), na listi SSk pa je prvi neizvoljeni Ivan Peterlin prejel 162 osebnih glasov. Preference imajo večjo vlogo pri velikih
strankah, pri manjših pa so bistveni glasovi za listo, tako da je bila Antonella Lima Rampolla na listi Zelene marjetice izvoljena le z 58 preferencami.
Na listi PSI je zadnji med izvoljenimi svetovalci Luigi Weber dobil pred štirimi leti 431 osebnih glasov, prvi neizvoljeni (Roberto Chenda) pa jih je prejel 391. Med kandidati PSI je bil takrat tudi slovenski predstavnik Vojko Kocman, ki pa ni bil izvoljen, saj je dobil le 171 preferenc in se je uvrstil nekje na sredo razpredelnice med kandidati Craxijeve stranke. Skoraj dvojno število preferenc od Kocmana (336) je leta 1982 prejel Dario Jagodic, ki je bil seveda izvoljen in je bil tudi dolgo časa občinski odbornik. Za izvolitev na listi PSI bo tokrat treba najbrž dobiti najmanj okrog 500 preferenc, kar bo v glavnih obrisih veljalo tudi za Occhettovo stranko.
Pokrajinski svet bo še naprej štel 24 svetovalcev. Volilni sistem za Pokrajino je isti kot za senat, kar pomeni, da se tukaj ne oddaja preferenc in da so imena kandidatov že natisnjena na glasovnici. V naši pokrajini imamo torej 24 volilnih okrožij. V tržaški občini bodo istočasno s pokrajinskimi in občinskimi volitvami tudi volitve za obnovitev dvanajstih rajonskih svetov. Rajonska okrožja bodo - razen-v primeru presenečenj zadnjega trenutka - ista kot pred štirimi leti. Vsaj za tržaško občino bodo verjetno junijske volitve zadnje po sedanjem proporčnem sistemu, saj bo novoizvoljeni parlament skoraj gotovo v kratkem radikalno spremenil volilni sistem, govori pa se tudi o možnosti neposredne izvolitve župana. Če parlament te reforme ne bo izpeljal, bo prihodnje leto o tem vprašanju odločal referendum.
Stranke bodo do konca meseca oblikovale kandidatne liste in volilne programe, znani pa so že nekateri nosilci list. PLI je že izbrala Traunerja, republikanci pokrajinskega tajnika Castigliega, misovci Giacomellija in Slovenska skupnost pokrajinskega podtajnika Močnika. Med socialisti ima največ možnosti Carbone, odprto pa je še vprašanje glavnih kandidatur pri DSL, Komunistični prenovi in KD. Glede DSL, ki se bo verjetno predstavila s simbolom Demokratične zveze, se govori, da bo nosilec liste za občinski svet nekdanji pokrajinski tajnik CGIL Treu, demokristjani pa upajo, da si bo bivši župan Richetti na koncu premislil in da se bo vendarle znova potegoval za mesto v občinski skupščini.	§ j
Kako lahko otroke in mlade medtem, ko v njihovih rojstnih krajih divja vojna, vzgajamo v miru in privajamo k miru? Vprašanje so si zastavili v številnih zbirnih centrih, v katere so sprejemali najprej otroke in mlade iz Hrvaške, nato pa še iz Bosne in Hercegovine. S temi centri je že pred meseci začelo sodelovati združenje Arciragazzi, ki je centrom samim, predvsem pa otrokom skušalo na razne načine pomagati. Med zadnjimi konkretnimi »zunanjimi« pobudami je priprava razstave likovnih in literarnih izdelkov otrok, ki so pobegnili iz raznih vojnih območij bivše Jugoslavije. Razstava nosi zgovoren naslov »Od strahu k upanju ... v pričakovanju na izgradnjo miru«, na pobudo tržaške sekcije Arciragazzi pa jo bodo odprli 4. maja v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano. Pri pobudi sodeluje tržaško Združenje za mir, pokroviteljstvo pa sta že zagotovila ministrstvo za kulturne dobrine in deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine.
Razstavo je v imenu Arciragazzi napovedala Tiziana Roncarati že na tiskovni konferenci, na kateri je več tržaških organizacij predstavilo konkretne pobude, namenjene prebivalcem oziroma bolnišnicam v Bosni in Hercegovini. Čeprav je bilo predstavitvi razstave takrat odmerjenega malo časa, pa je Tiziana Roncarati le podčrtala nekaj bistvenih značilnosti pobude. V prvi vrsti seveda to, da ne gre za običajno šolsko razstavo, saj na njej kot avtorji nastopajo otroci in mladi, v življenja katerih je vojna kruto posegla. Zato pa je toliko bolj presenetljivo, so ob pregledu raz-
Tržaški taksist Gino Spada žrtev zločinske dvojice iz Makedonije
Plačilo za vožnjo: strel v hrbet
Gino Spada
Neznanci osvobodili živali v laboratoriju na univerzi
Tržaški karabinjerji so odprli Preiskavo o dogodku, do katerega J® prišlo v noči na nedeljo v po-sl°pjih univerze in za katerega se le izvedelo komaj včeraj. To noč s° namreč neznanci nasilno vdrli v snega od univerzitetnih labora-°rijev in osvobodili vse živali, ki s° se nahajale v njem. Povrhu so Pomazali zidove z napisi proti vivisekciji, Očetovstvo za to dejanje ^ je kasneje prilastila neka samozvana »skupina za osvoboditev ntiranih«, in sicer z anonimnimi slefonskimi klici v uredništvo ne-ega krajevnega dnevnika in tiskovne agencije.
N osnovi teh klicev so karabi-Jerji ob vznožju spomenika Na-ta5lu Sauru na nabrežju našli le-t a- na katerem je med drugim udi poziv univerzitetnim študen-°m' naj v primeru vivisekcije resničijo ugovor iz vesti. Prav to Pa daje preiskovalcem sklepati, da i za potegavščino, ki se je rodi-la v študentskih krogih.
Rimska policija je včeraj izsledila tudi drugega zločinca oziroma materialnega morilca tržaškega taksista Gina Spade, ki so ga v soboto popoldne našli ustreljenega na polju v bližini kraja San Ni-colo di Ponte di Piave, 15 kilometrov oddaljenega od Trevisa v deželi Veneto. Sedaj sta torej v rokah pravice oba Makedonca albanskega rodu, 19-letni Gafur Kamberi, ki so ga prijeli že v noči na nedeljo, in 30-Letni Abdju Me-vaip, ki je bil Gina Spado ubil in dejajnje tudi priznal.
Toda poglejmo, kako se je po rekonstrukciji preiskovalcev tragična zgodba odigrala.
Makendonca sta prišla v Trst preteklo soboto ob zori, po njunih besedah ilegalno. Napotila sta se na železniško postajo, kjer sta proti poldnevu vzela taksi in se namenila proti Benetkam. V svoje vozilo znamke renault 21 ju je vzel 62-letni Gino Spada, dolgoletni tržaški taksist v pokoju, ki je svoje delo za kako uro opravljal le še v dopoldanskih urah.
Trojica se je torej odpravila na pot, med katero sta Makendonca po prvih ugotovitvah hotela taksista oropati in še dokopati predvsem do njegovega avtomobila. Da bi si olajšal delo, je starejši, Mevaip, ki je sedel na zadnjem sedežu, potegnil izpod nog puško kalašnikov kalibra 22 in taksista hladnokrvno ustrelil v hrbet. Za takojšnjo smrt taksista je zadostoval en sam strel iz bližine. Zločinca sta nato truplo odvrgla na obrežje nekega potočka v bližini avtoceste pri kraju San Nicolo di Ponte di Piave v pokrajini Trevi-so. Pobrala sta mu tudi vse dokumente in denar - okrog štiristo tisoč lir - tako da Spadovega trupla ni bilo mogoče indetificirati vse dokler policisti niso prestregli prvega od obeh Makendoncev.
To pa se je zgodilo še isto noč na izhodni postaji avtoceste Fi-rence-Rim pri kraju Fiano Romano. Agenti prometne policije so namreč za kontrolo ustavili taksi s
Postajališče za taksije pred železniško postajo na Miramarskem drevoredu, kjer je bil Spada vzel v avto svoja morilca
tržaško registracijo, za katerega volanom je sedel 19-letni Kamberi. V vozilu so pod zadnjim sedežem odkrili puško kalašnikov in polivinilasto vrečko z 200 naboji, v fantovih žepih pa vozniško dovoljenje in osebno izkaznico Gina Spade ter denar, ki sta mu ga bila zločinca ukradla. Kamberi je dejanje takoj priznal in povedal, da je taksista brez njegove vednosti ubil starejši pajdaš, ki mu je tik pred policijsko kontrolo uspelo pobegniti iz taksija, ki ga je bil do tistega trenutka upravljal.
Priznanje je seveda takoj sprožilo pravi lov na morilca, ki se je uspešno končal po natančno 24 urah. Karabinjerji so ga našli v kanalu pri nekem zapuščenem kmetijskem poslopju v bližini kraja Spinareta di Formello, le nekaj kilometrov oddaljenega od severnega dela prestolnice. Lov na morilca pa je trajal ves dan, saj so mu preiskovalci sledili s pomočjo prič, ki so Mevaipa videle najprej na železniški postaji Termini, kjer je nekatere sonarodnjake spraševal, kje bi lahko dobil prenočišče iri delo, nato pri avtostopu proti severnemu delu mesta in končno
še v Formellu, kjer je prebivalce spraševal, kje bi lahko prenočil. Prav ti so mu svetovali opuščeno kaščo, kjer se je njegov beg ponoči neslavno končal. Tudi Abdju Mevaip med zaslišanjem ni okleval in je takoj priznal, da je sam ustrelil tržaškega taksista, ker naj bi le-ta reagiral na rop.
Nasilna smrt 62-letnega Gina Spade je seveda močno odjeknila zlasti med njegovimi delovnimi kolegi, ki so ga poznali kot izkušenega in zelo previdnega taksista. Spada ni imel svoje družine in je živel z materjo v stanovanjskem bloku v Ulici G rimani 8. Čeprav je bil upokojen in srčni bolnik, se ni znal odpovedati svojemu poklicu, vendar je vožnje opravljal le v dopoldanskih urah, medtem ko se iz mesta po besedah njegovih kolegov navadno ni odpravljal. Kdo ve, zakaj se je v soboto izneveril tej navadi in zaupal mladima tujcema... Spadovo truplo je v soboto zvečer v mrtvašnici v Trevisu dokončno identificiral njegov brat, ki so ga medtem izsledili in obvestili o tragičnem dogodku agenti tržaške kvesture.
Ilustracija na vabilu združenja Arciragazzi
nih izdelkov poudarili strokovnjaki, da iz izdelkov - tako tekstovnih kot likovnih - ob strahu in gnevu nad vojno izžareva neouk-rotljiva potreba po sanjah. Zato bo razstavi - ki bo v Trstu na ogled od 4. do 10. maja, nato pa jo bodo prenesli na Opčine - sledila druga ali pa druge, ki bodo skušale zabrisati grozote, ki seveda nesporno označujejo tokratne eksponate.
Preko sanjskega sveta otrok naj bi se pravzaprav ustvarila trdnejša vez med otroki, ki so doživeli vojno, in drugimi, ki so jo občutili posredno. Vabilu na razstavo organizatorji namreč prilagajo poziv šolam in otrokom, .naj se povežejo z avtorji eksponatov in naj torej govorici sovraštva zoperstavijo govorico miru.
Pot za vrnitev na zemljo, na kateri pa naj ne bi več vihrala vojna, vodi preko sanj: tako zatrjujejo strokovnjaki, ki skušajo otrokom pomagati iz stiske, v katero so zašli zaradi vojne in njenih posledic. V sanjah naj bi otroci risali svet, ki si ga želijo, njihovim nasvetom pa bi morali odrasli pravilno prisluhniti. Tudi odgovorni za zbirne centre in sami organizatorji te z raznih vidikov zelo zanimive razstave se zavedajo, da je treba tudi odrasle vzgajati oziroma prevzgojiti, da bi znali pomagati otrokom in mladim, ki imajo tako specifične probleme. Zato so v niz pobud ob razstavi vključili tudi srečanje, ki je namenjeno šolnikom oziroma vzgojiteljem. Vodil ga bo Daniele Novara, odgovoren za Psihopeda-goški center za mir iz Piacenze.
Kot že rečeno, bo razstava odprta od 4. do 10. maja, in sicer v dopoldanskem in popoldanskem času. Pravzaprav bo dopoldne odprta samo za šole oziroma za prijavljene skupine, popoldne pa bo vstop prost. V okviru razstave bodo organiztrali tudi posebno lu-doteko, v kateri bo osrednja tema prav tako mir, pripravili pa bodo tudi več videokaset za mladino in odrasle, na katerih bodo prikazali različne vzojne projekte.
Še pred odprtjem »vojne« razstave pa je združenje Arciragazzi že razpisalo drugo, ki ji je dalo naslov »Sanjal sem«. Z likovnimi in tekstovnimi izdelki se ga lahko udeležijo tako tržaški kot otroci iz prostora bivše Jugoslavije: tržaške šole oziroma otroci lahko pošljejo svoje izdelke združenju Arciragazzi, Ul. Marconi 36/b, 34133 Trst, dodatne informacije pa lahko dobijo po telefonu št. 51572.
■ Svetoivanski odbor za proslavo 25. aprila prireja komemoracijo padlih in polaganje cvetja pred Narodni dom pri Sv. Ivanu v petek, 24. t.m., ob 19. uri.
Knjigi Vinka Ošlaka nagrada »Vstajenje«
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof.. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 18. aprila 1992 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in pregledala 22 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski pesniki, pisatelji in strokovnjaki. Po temeljiti presoji se je soglasno odločila, da podeli literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1991 knjigi Vinka Ošlaka Saj ni bilo nikoli drugače (Iz dnevnika 1978-1979), ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu 1991.
Dnevnik Vinka Ošlaka sega v sedemdeseta in osemdeseta leta, ko se je bil iz mladostnega marksizma že prebil v prepričano krščanstvo. Dejansko je to bila ilegalna literatura, saj je avtor že takrat odločno odklanjal tako marksizem kot filozofijo kot komunizem kot politično obliko. Ošlaku v dnevniku ne gre toliko za zapisovanje privatnega doživljanja, ampak za soočenje s časom zunaj njega. Pri tem ga je spremljala na eni strani ostra socialna občutljivost (sam je okusil tudi rudarsko delo), na drugi pa prav tako močna etična občutljivost. Prav čut za etos ga dela izjemnega med povojnimi slovenskimi mlajšimi pisci. Kar pa daje tej žlahtni vsebini posebno ceno, je stil. Ošlakov stil je bistven, brez lepotičenj, a zato rezek, jasen in učinkovit, nagnjen k ironiji in paradoksu. K temu je dodati še Ošlakovo kulturno razgledanost, od tehnike do filozofije, ki je njegova posebna ljubezen. Skratka, Ošlakov dnevnik spada po svoji vsebinski in stilni žlahtnosti med najboljše, kar je v preteklem letu ustvarilo slovensko pero. Pripovedovanje je osebno prizadeto, človečansko in na umetniški višini. Jezik je svež, živ, nazoren. Iz dnevnikov odmeva tudi tržaško zamejstvo, na katero veže pisatelja prijateljstvo z Alojzom Rebulo, študijski dnevi Draga, urejanje Celovškega zvona, kulturne prireditve.
Podelitev nagrade bo v ponedeljek, 27. aprila 1992.
Denar za nagrado jp tudi letos podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Za literarno nagrado »Vstajenje«
predsednik Martin Jevnikar
Pogovor z Barkovljanom Davidom Poljškom po diplomi v Ljubljani
Kako usklajevati veliko zanimanj z iskanjem primerne zaposlitve
V našem dnevniku pogostoma beremo čestitke našim novim diplomirancem. Nekateri so diplomo opravili na tukajšnji univerzi, drugi v Ljubljani ali pa še kje drugje. No, med novejšimi diplomiranci je tudi David Poljšak, pristen Bar-kovljan, ki je nedavno opravil diplomo na fakulteti za šport v Ljubljani (bivša fakulteta za telesno kulturo) in sicer z odliko.
»Hvala za čestitke, čeprav moram povedati, da se je moj študij malo zavlekel. Najprej sem štiri leta redno opravljal svoj študij v Ljubljani v družbi s še štirimi študenti iz Trsta, od katerih pa so trije študirali arhitekturo, le Igor Tul je obiskoval fakulteto za šport in opravil diplomo z nalogo iz odbojke še pred menoj.«
Davida pa je vedno privlačevalo morje in jadranje. »To sem verjetno podedoval po svojem nonetu, ki je bil navdušen jadralec, pa morda še po očetu in drugem sorodstvu.«
Ker se mu je pri enem od izpitov za nekaj časa "zataknilo", je ta čas izkoristil za plovbo z jadrnico, nato pa z jadralno desko, s katero je dosegel tudi lepe uspehe.
»Strategija in taktika v olimpijskem trikotniku« je bil naslov njegovi diplomski nalogi, ki pa je, kljub kompliciranemu naslovu, govorila predvsem o jadralni strategiji, kar pomeni med drugim o izbiri najkrajše poti jadrnice od boje do boje, kar vse je seveda povezano s poznavanjem vetra, morskih tokov, torej tudi z meteorološkimi pojavi in spremembami, ki jih mora vsak jadralec dobro poznati.
No, sedaj ima David diplomo v žepu; študija je konec, kar pa pomeni, da bo moral vse, kar se je naučil in preštudiral, uporabiti v svojem delu kot trener naj mlajših v Jadralnem klubu Čupa v Seslja-nu.
»Tu že več let delam in se zelo dobro počutim. Imam skupino 13 mladih jadralcev, ki vadijo na jadrnici optimist. Treninge imamo
ponavadi v nedeljah, ker smo takrat skoraj ves dan na morju. V Sesljanu imamo svoj sedež, pozimi treniramo skupaj tudi z nekaterimi italijanskimi klubi, imamo skladišče za jadra, medtem ko ostajajo jadrnice, skrbno pokrite na prostem.«
. Prve regate ima klub prav v teh dneh na Gardskem jezeru, kjer se mitinga udeležuje okrog 450 do 500 jadrnic. Nato čaka klub še tekmovanje v Livornu; temu bodo potem sledile regate v naši coni, ki sega od Milj do Chioggie.
Pa to je samo ena od Davidovih zaposlitev. Trenutno je namreč član skupine mladih, ki vodijo na Radiu Trst A oddaje z naslovom "Mladi val". To so oddaje, ki so na programu vsak dan in jih je treba temeljito pripraviti.
»Pogodba za te oddaje mi poteče meseca junija. Potem pa bo treba pomisliti na stalno službo, kar pa ne bo tako lahka zadeva. Službo na naših šolah je težko dobiti, moje trenersko delo pa mi ne daje zadostne gmotne garancije.«
In ker je David nemiren duh, ki se mora baviti še s čim, je postal tudi član skupine čarodeja Vikyja, s katerim je že napravil več nastopov. »V skupini dela tudi moje dekle Tatjana in tako sva lahko več skupaj. Tudi Viky bo imel več pomembnih nastopov, gostovanj in tekmovanj in tako imamo kar precej vaj.«
In da bo spisek popoln, naj omenimo, da vodi David še plesni tečaj pri Boru. »Gre za privatni tečaj, ki pa se kar dobro odvija. Učimo se latinsko-ameriške in standardne plese, kar sem pretekla leta že poučeval v raznih naših društvih.«
Dela Davidu^ ne manjka, volje pa tudi ne. Želimo mu lahko samo, da bi vse svoje dejavnosti dobro opravil, potem pa dobil stalno službo, s pomočjo katere bi lahko začel graditi svoje bodoče življenje.	NEVA LUKEŠ
Ob prihodu malega
BORUTA
se veselimo in čestitamo srečnima staršema, Borutu pa želimo mnogo zdravja in sreče v življenju.
Nono Livio, nona Elda in pranona Ivana.
V družino Mire, Danijela in Gregorja Zavadlala je vstopila mala
TADEJA
Vso srečo v življenju ji želi
ŠD Kontovel
V družino Marka in Ingrid Ban je prikorakal prvorojenec
BORUT
S prizadevnima staršema se veseli
ŠD Kontovel
BORUTU srečno,
da bosta Ingrid in Marko vesela in zadovoljna
SLORI-jevci
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
A. Pregare
Črni galebi
Danes, 21. t. m., ob 16. uri - Red H
razna obvestila
Magnet in Fare Teatro - do 15. maja v domu A. Sirk v Križu se nadaljuje gledališka šola-laboratorij, ki ga vodi Enzo Sulini. Za informacije in vpisnine kličite od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure na št. 311590.
ŠK Kras sklicuje v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno - kulturnem centru v Zgoniku 28. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razrešnica upravnemu svetu, volitve in razno. Upravni svet.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bodo vaji za ves ansambel z orkestrom danes, 21. t. m. in v petek, 24. t.m., ob 20.30 v Bazovici za nastop v Rižarni 26. t. m. za komemoracijo padlih žrtev nacifa-šizma.
izleti
ŠKD Cerovlje - Mavhinje organizira izlet v Rimini in San Marino dne 25. in 26. t. m. Cena izleta 135.000 lir. Za informacije tel. št. 299798 od 18.30 do 20.30.
Sekcija VZPI - ANPI iz Boljunca vabi borce, aktiviste in simpatizerje na proslavo 50. obletnice ustanovitve notranjskega partizanskega odreda v Cerknico dne 25. t. m. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Boljunca. Za informacije tel. št. 228050. Vpisovanje v Partizanskem klubu.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 26. t. m. strokovno vodeni izlet v Trnovski gozd. Geološke značilnosti območja bo orisal univerzitetni prof. dr. Rajko Pavlovec. Predviden je tudi ogled hidrocentrale v Solkanu. Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oz. ob 9.30 v Solkanu pred hidroelektrarno. Kosilo iz nahrbrtnika. Prevoz z lastnim sredstvom. Vabljeni!
Zveza upokojencev SPI CGIL iz Križa prireja v-nedeljo, 17. maja izlet v Benečijo. Cena izleta je 38.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. št. 220266.
51 - letniki s Krasa prirejajo enodnevni izlet. Kdor se ga želi udeležiti naj tel. v večernih urah na št. 212685 - Miranda, 213367 - Edi ali 212522 - Mirela.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 21. aprila 1992
ANZEJ
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 0.49 in zatone ob 8.38.
JUtri, SREDA, 22. aprila 1992
KAJTIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 6.29 najnižja -47 cm, ob 13.15 najvišja 17 cm, ob 17.54 najnižja -3 cm, ob 23.42 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb rahlo raste, veter 16 km severovzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,7 stopinje.
SLUŽBA LEKARN Od torka, 21., do petka, 24. aprila 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Re-voltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 -Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tore S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Sobota, 25. in nedelja, 26. aprila 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16. do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	galeriji Malcanton bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Jožeta CIUHE. Urnik: 11-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprta.
V	umetnostni galeriji Rettori-Trib-bio 2, Piazza Vecchia 6, je odprta razstava akvarelov slikarja MICHELEJA LO-BERTA. Razstava bo na ogled do 23. t. m. vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
V	galeriji Palače Costanzi bo na
ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	galeriji Torbandena v Ul. Tor Ban-dena 1 bo do 23. t. m. odprta razstava risb JEANA COCTEAUA.
V	knjigarni "Servi di Piazza" v Ul. Venezian 7, bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarja BORISA ZULJANA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta razstava akvarelov nemškega slikarja MANFREDA MYKA. Razstava bo na ogled do 23. t. m., vsak dan od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure, od ponedeljkih zaprto.
Gorica - V Katoliški knjigarni na
Trgu Vittoria 25, bodo v četrtek, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo PAVLA HROVATINA. Na ogled bodo maske iz kraš-kega kamna. •
__________gledališča________________
Slovensko stalno gledališče Kulturni dom
Ponovitve Pregarčeve drame ČRNI GALEBI: danes, 21. t.m., ob 16. uri -abonma red H in v petek, 24. t.m., ob 20.30 - abonma red F.
Gledališče Rossetti
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLOMOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Gla-uco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red prost).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red L) sedma predstava Puccinijeve opere MA-NON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 2. maja, ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove predstavilo DIALOG-HI CON NESSUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, "La parrucca" Natalie Ginzburg in "La tele-fonata" Dorothy Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberta Cac-ciapaglia.
Gledališče Miela
V	petek, 24. t. m., ob 21. uri bo gledališka skupina Velemir Teatro Zadruge La Collina predstavila delo BORDERLI-NE. Režija Claudio Misculin.
V	Gledališču v Ul. dei Fabbri 2 bo v petek, 24. t. m., ob 17.30 lutkovna predstava "II Teatro delle Bolle" v izvedbi Roberta Leopardija.
razne prireditve
VZPI - ANPI sekcija Dolina - Mačko-lje - Prebeneg prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50 - letnici smrti prvoborca NOB Ivana Sancina - Jova v petek, 24. t. m., ob 17.30 pred Sancinovo rojstno hišo v Dolini št. 92. Slavnostni govornik Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije. Sodelujejo osnovna šola P. Voranc, pihalni orkester Breg, MPZ V. Vodnik, mladinska skupina KD V. Vodnik in recitatorji.
kino
ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 II padre della sposa r. Charles Shyer, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 Analisl finale, i. Richard Gere, Kim Basinger.
LA CAPPELLA UNDERGOUND - BONAVENTURA - GLEDALIŠČE MIELA - 18.00, 20.00, 22.00 Riflessi sulla pelle, ZDA 1989, r. Philip Ridley.
NAZIONALE I - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30 22.15 Biancaneve e 1 sette nanl.
NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 II silenzio degli Innocenti, r. Jonat-han Demme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Anna-ud.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 Assolto per aver commesso il fatto, i. Alberto Sordi.
GRATTACIELO - 17.00, 19.45, 22.00 Hook - C-apitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins.
MIGNON - 16.00, 18.05; 20.10, 22.15 Aki-ra, risani film.
EDEN - 15.30, 22.10 II buchetto e l'esta-si, pom., D □
CAPITOL - 18.30, 21.30 J.F.K.: un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Jack Lemmon, Gary Old-man.
LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Don-ne con le gonne, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Carole Bouguet.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo, r. Alain Ciorneau, i. Gerard Depardieu.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi bestlali in famiglia, porn., D D
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ D
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila V. MUL-LOWA in B. CANINO.
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET. BBC CLUB
V	četrtek, 23. t. m., ob 21. uri bo v Ul.
Donota nastopil pianist Stefano FRANCO. V ponedeljek, 27. t.m., ob 21. uri bo na sporedu večer s SCAI SUDAI.
___________prispevki_________________
V	spomin na Ivanko Dolenčevo darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na strica Srečka daruje Peter Zupan z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 14. obletnici smrti moža Andreja Hervata in namesto cvetja na grob Josi-pine Kranjc vd. Guštini daruje Pepca Hervat 100.000 lir za cerkev v Borštu.
Namesto cvetja na grob pokojne Marice Lupine darujeta Marija in Darka Še-mec 50.000 lir za šempolajsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Vide Košuta Švab darujeta Nives in Gigi De Lorenzi
20.000	lir za DPZ Vesna.
V	spomin na mamo daruje Milena Repinc 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob strica Vilkota Križmančiča darujeta Vojko in Tatjana
30.000	lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob strica Ernesta damjejo Franko, Aldo, Elvia, Marina in Anita 250.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob 15. obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Markona darujeta Marija in Ada Markon 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Ane Žerjal in v spomin na Drago Daneu daruje Mira Trtnik 200.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na Svetkota Kalca daruje Suzana Sosič 200.000 lir za spomenik padlim na Opčinah.
Po predstavi daruje Pepi Starc (Cilen)
10.000	lir za A.O. Jaka Štoka.
Namesto cvetja na grob Pauline Škabar vd. Taucer darujejo Marija, Jelka in Marta 60.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Stanka Grgiča, Marijo Grgič in Angela Kralja darujeta Lidija in Emil Grgič 30.000 lir za PD Slovan na Padričah.
V	spomin na Renatinega očeta Karla Hrovatina darujejo Berta, Eda, Elvi, Irene, Lidija, Lilijana, Magda, Marija, Marta, Sabina in Wilma 55.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Nadjo Kriščak darujeta Olga in Živko Lupine 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 17. obletnici smrti Silvestra Grgiča in ob smrti Stanka Grgiča daruje družina Grgič - Tagurnjevi 60.000 lir za SZ Gaja in 40.000 lir za PD Slovan.
TEČAJI ZA ZAČETNIKE z brezplačno uporabo materiala tel. 364582
od 9. do 12.30 in od 16. do 19.
mali oglasi
NOVA
POOBLAŠČENA
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
EUROPA
Bana
popravila v garanciji
V SREDIŠČU TRST«
Ul. Geppa 2/F - Tel. 370250
OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Radovan Šemec v Prečniku.
OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal (Diko).
RESNA GOSPA iz bližnje okolice Trsta, vešča vsakega dela nujno išče delo pri slovenski družini, tudi gospodinjska pomočnica. Tel. v tednu od 14. do 16. ure na št. 726289.
PRODAM fiat uno 55 S, bele barve v dobrem stanju, letnik '84. Edini lastnik, prevoženih 45.000 km za 3.000.000 lir-Tel. št. 410476 v popoldanskih urah.
PRODAM renault 11 v dobrem stanju, bele barve, letnik '88 po ugodni ceni-Tel. št. 824381.
PRODAM lancia delta, letnik '89, rdeče barve, prevoženih 49.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 228908 ob uri obedov.
PRODAM vespo PX 125 E v dobrem stanju, plave barve, 31.000 prevoženih km, cena po dogovoru. Tel. (0481) 521822 ob delavnikih ob uri kosila.
PRODAM lancia delta 1300, letnik '87, bele barve, cena 6.000.000 lir. Tel-327273.
20 - LETNA študentka nudi lekcije angleščine, slovenščine in srbohrvaščine ali kot otroška negovalka. Klicati na št. 573141 - Lara.
V IZOLI v starem delu mesta takoj vzamem v najem ali kupim sobo, oz. enosobno stanovanje. Tel. št. (040) 21273
Film: ZDA ponujajo »virtualno stvarnost«
NEW YORK - Nič več samo navadni gledalci, pač pa »protagonisti« filmskega dogajanja, neposredno angažirani v v lov na tatove ali vpleteni v eksotične avanture v še bolj eksotičnih krajih: to je obljuba ameriškega koncerna MCA filmskim navdušencem. MCA, ki je pred nedavnim postala last japonske grupe Matsushita, pravi, da bo že s prihodnjim letom odprla svoje prve »interaktivne dvorane«, vjtaterih bo »gledalec« dobesedno postavljen sredi filmskega dogajanja.
Po poročanju agencij v teh novih dvoranah »gledalec« ne bo več sledil dogajanju na filmskem platnu, pač pa bo pri blagajni dobil slušalke in posebne naočnike, s katerimi bo dobesedno postavljen v »umetno stvarnost«. Publiko bo v dvorano spremljal igralec in jo nato »vodil« skozi film, katerega vsebina se bo spreminjala glede na na zahteve in odločitve »gledalcev«.
Novo obliko filma omogoča tehnologija takoimenovane »virtualne stvarnosti«: s pomočjo kompjuterja ustvarijo namišljeno tridimenzionalno stvarnost, ki jo nato spreminjajo po navodilih operaterjev. Tehnologijo so začeli razvijati pred dvemi desetletji v vojaških in vesoljskih laboratorijih in v filmu jo že v znatni meri uporabljajo zlasti za ustvarjanje posebnih efektov (poslužili so se je na primer za film Terminator 2). MCA pa bo prva izkoristila te tehnološke dosežke za inte-
raktivna gledališča. »Pripravili smo proizvod, ki bo nedvomno revolucionarno vplival na celotno področje prireditev,« je poudaril šef tehnološkega odseka pri MCA James Fielder. In družba je v razvoj tehnologije vložila sorazmerno skromna sredstva, okoli milijon dolarjev, kar je res kapljica vjDrimerjavi z naložbami, ki jih zahtevajo hollywoodske me ga produkcije.
Prva interaktivna gledališča bo MCA najbrž odprla prihodnje leto in sicer v Los Angelesu in v Tokiu. Vsaka dvorana bo lahko sprejela do 36 gledalcev in »film« bo trajal okoli 15 minut. »Nihče ne bi zdržal dve uri kot pri običajnem filmu, saj gre za zelo intenzivno izkušnjo,« je dejal Fielder novinarjem. Vsekakor pa ta izkušnja ni prehuda za ljudi, ki so v vrsti pred ameriškimi igralnicami, da bi se preizkusili v videoigri virtuali-ty, prvi videoigri, ki je bila pripravljena s tehnologijo virtualne stvarnosti.
Obetajo se torej zanimive novosti. Vprašanje pa je, kako bo nanje reagirala družba, pravzaprav kako bo »virtualna resničnost« vplivala nanjo. Že sedaj je na primer televizija v precejšnji meri spremenila med ljudmi percepcijo sveta in dogodka, ki ga mediji niso zabeležili, v bistvu ni bilo, ni se zgodilo. Kako bo z »virtualno stvarnostjo«? Ali ni nevarno, da bi izmišljena, kompjuterska elektronska »resničnost« zamenjala in nadomestila vsakodnevni, naporni in utrujajoči dan?
Megakoncert v londonskem stadionu
Rock proti aidsu
LONDON - Približno pol milijarde ljudi na vsem svetu je včeraj zvečer v neposrednem radijskem ali televizijskem prenosu sledilo rock koncertu, ki so ga zvezdniki rock glasbe priredili v spomin na Freddi-eja Mercuryja, voditelja skupine Queen, ki je umrl lani za aidsom v 45. letu starosti.
Gledalci so do zadjega kotička napolnili londonski stadion (vstopnice za 75 tisoč mest so razprodali v šestih urah) za koncert, ki bo nedvomno ostal v analih kot eden naj-večjih koncertov rock glasbe. Izkupiček prireditve, vključno s pravicami za radijski in televizijski prenos, bo namenjen boju proti Aidsu.
Med nastopajočimi, ki so se hoteli oddolžiti spominu velikega rock pevca in glasbenika, so bila vsa najvid-
nejša imena svetovne rock scene: od Davida Bowieja, Paula Vounga, Elto-na Johna do skupine Guns and Roses in Italijana Zucchera, ki je nastopil kot pevec in izredni poročevalec Raia. Izredni gost prireditve je bila igralka Liz Taylor, ki se je znatno angažirala v boju proti Aidsu. Njen poziv s prireditve je izzvenel prav v tem smislu: »Vsak dan se v svetu okuži z aidsom 5.000 ljudi. Ne dovolite, da bi se to zgodilo tudi vam.«
Brian May, John Deacon in Roger Taylor (na sliki skupno z Davidom Bowiejem), ki so s Mercuryjem sodelovali v ansamblu Oueen pa so k boju proti aidsu prispevali z odstopom vseh pravic zadnje izdaje albuma Bohemian Rapsody (nekaj nad 2 milijardi lir) ustanovi Terrence Hig-gins.
V petek v gledališču Miela v Trstu
»Borderline« o bolanih odnosih med ljudmi
TRST - Gledališka skupina Velemir teatro in zadruga La Collina bosta v petek v gledališču Miela v Trstu premiersko uprizorila delo Borderline. Gre za prireditev, ki jo bodo nato predstavili drugod v Italiji, v Avstriji, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji.
Prireditev Borderline je, kot druge predstave skupine Vele-mir, sad gledališkega laborato-risjekga dela, morda je prav prireditev, v kateri je ta laboratorijska plat najbolj vidna. Delo, ki je bilo v predpremieri predstavljeno v Riminiju pred dobrim mesecem, je namreč sad dveh gledaliških laboratorijev, katerih se je udeležilo 25 igralcev, dnevnih delovnih demostracij in srečanja z naslovom Akademija blaznosti.
Vse to so člani skupine strnili v prireditev, ki skozi na videz enostavno pripoved razgalja sivo življenje v predmestnih getih. Tistemu, ki ne sprejema vključevanja v to sivo stvarnost, se ne vda in se ne prilagodi, ne ostaja veliko drugih možnosti. Medosebni odnosi, ki jih delo opisuje, so bolani in »zdrav« lahko ostane zdrav samo zato, ker šibkejše družba etiketira in postavi v vlogo »bolnih«.
Scena je zato zelo skopa, redki predmeti, ki so postavljeni na oder bolj sugerirajo kot opisujejo, kje se zadeva dogaja.
V Borderlineu nastopata med drugimi Giulio Marini, član italijanskega gledališča na Reki in Denis Brizič, član hrvaškega gledališča na Reki. Delo je režiral Claudio Misculin.


II
današnji televizijski in radijski sporedi

rrf ra» 1__________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Vesti in Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
(vodita Danila Bonito in Pino Bruno)
11.00	Vesti iz Milana
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Nan.: Guglielmo Tell
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik 1 in Tri minute
14.00	Mladinski variete: Big!
14.30	Otroška oddaja
15.00	Kronike o motorjih
15.30	Aktualno: 40 parallelo a Sud e a Nord
16.00	Mladinski variete: Big!
18.00	Dnevnik 1
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: TG Sette
21.45	Variete: Alta classe -
Voglio vivere cosi (vodi Gianni Mina, Rita Te-desco), vmes (22.45) nočni dnevnik
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Košarka: play-off
1.10	Rubrika opolnoči
1.30	Dok.: Supertelevision
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Dok. DSE: C era una volta la piccola Russia
10.00	Film: La figlia dell'am-basciatore (kom., ZDA)
11.40	Segreti per voi
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Aktualno: Kronike v živo, rubrika o lepoti
17.00	TG 2 - Diogenes
17.25	Dnevnik
17.30	Supertelevision
17.55	Glasba: Rock cafe .
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Un giusti-ziere a New Yorke
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Una vita in gioco (dram., It. 1990, r. Gianfranco Giraldi, i. Mariangela Melato)
22.05	Nan.: Senator
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti
0.20 Nočni spored
^ RAI 3	[
11.00	Šport: kolesarstvo, 11.30 ameriški football
12.00	Krožek ob 12.
12.00	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.j Panoramigue,
15.15	Šola se posodablja
15.45	Športno popoldne: tenis,
16.20	nogomet
17.00	Aktualno: Popoldan na tretji mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Variete: Blob cinico TV,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Variete: Circo (vodi Carla Fioravanti)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Resnične zgodbe
23.35	Variete: Cera una volta Fluff (vodi G. Ippoliti)
0.05 Dok.: Occhi di Lynch
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
T fr- TV Slovenija 1	|
9.30	Zgodbe iz školjke
10.25	Šolska TV: Boj za obstanek - Živali, ki uporabljajo orodje, 10.50 Angleščina - Follow me,
11.10	Kemija - Kataliza
11.30	Sedma steza
12.00	Poročila
16.45	Napovednik
16.50	Video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: 17.10 nan. Alf, 17.35 Pogledi -Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju
18.40	Mostovi
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Osmi dan
21.20	Novosti založb: Od obzorja do obzorja
21.35	Nad.: Nenavadno poletje (zadnji del)
22.30	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Napovednik
23.05	Sova, vmes nanizanka Življenje po Henryju, nad. Anno Domini ter Glasbeni utrinek
0.30 Video strani
|~|j^ TV Koper______________
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Športni pregled
15.30	Dedkove pripovedke
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Nan.: Dolina resja
18.00	Slovenska kronika
18.10	Inform. odd.: Studio 2
19.00	TV Dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki
20.30	Film: Veriga (dram., ČSSR 198, r. J. Svoboda)
22.00	TV Dnevnik Vsedanes
22.10	Dove il si suona
22.40	Film: Takoj in vse (dram., Nem. 1980)
f TV Slovenija 2
14.45	Video strani
14.55	Mednarodna obzorja
15.40	Sova, vmes nad. Anno Domini in Star Trek
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalni programi, Slovenska kronika
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Nan.: Pujsovi dosjeji
20.25	Napovednik
20.30	Maja vam predstavlja
21.25	TV tribuna (iz Raven)
23.25	Svet poroča in Yutel
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka” Cingue del
guinto piano
9.00	Aktualno: II mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9.35	Nadaljevanka: Edera
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone (vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20-25 Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Nadaljevanka: Edera (9. epizoda, i. Agnese Nano, Nicola Farron)
22-45 Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes
(24.00) Dnevnik TG 5 1-45 Špored non stop
8.00	Nadaljevanke:-Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30, Una donna in vendita,
10.00	General Hospital
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.35	Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini,
16.10	Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre damore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera
20.30	Film: La signora in rosso (kom., ZDA 1984, r.-i. G. VVilder, K. LeBrock)
22.30	Film: Il sipario strappato (dram., ZDA 1966, r. Alfred Hitchcock)
1.10	Nanizanka: Spenser
2.20	Programi non stop
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky, 9.30 Chips - Minaccia di guerra, 10.30 Magnum P.I. - L'abito non fa il mo-naco
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Carnevale,
15.00	Supercar -1 misteri di Chinatovvn, 16.00 Pa-radise - L'ultimo guerrie-ro, 17.00 A-Team - Arri-vano i vicini di časa,
18.00	MacGyver - Lo Stradivari perduto
19.00	Odprti studio in šport
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Ladyhawke (fant., ZDA 1984, r. Richard Donner, i. Rutger Hauer, Michelle Pfeiffer)
22.55	Šport: L appello del mar-tedi (vodi M. Mosca)
0.55 Odprti studio
1.15	Studio šport
1.30	Nanizanke non stop
13.00	Risanke in nanizanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.15	Film: Rigoletto (glas., It. 1947, r. Carmine Gallone, i. Tito Gobbi, M. Govoni)
18.00	Nad.: Veronica, il volto dellamore (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Legittima difesa (krim., Fr. 1982, r. Serge Leroy, i. Claude Brasse-ur, C. Lambert), sledi Dosje
23.30	Film: La famiglia Passa-guai fa fortuna (kom., It. 1951, r.-i. Aldo Fabrizi)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli’Arizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.55	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	TMC News in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.35	Film: Un pianto nella
notte (dram., ZDA 1978, r.
Richard Lang, i. Susan Saint James)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Glasba: La pili bella sei tu - Sanremo contro tutti (vodita Luciano Rispoli in Laura Lattuada)
22.35	Film: La leggg del desi-derio (dram., Šp. 1986, r. Pedro Almodovar, i. Car-men Maura, Eusebio Poncela)
0.15 Nočne vesti 0.35 Film: Dolce, dolce Rac-hel (dram., ZDA 1971, r. Alex Dreyer, i. Stefanie Powers)
2.05	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke in nanizanka
17.00	Ena rastlina na dan
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Zelena dežela
20.00	Variete: Serade furlane
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Mare pineta
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.);
8.40	Orkestralna glasba; 9.00 Zvočne kulise; 9.30 Beležka; 9.35 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblomov (r. M. Prepeluh, 32. del); 11.50 Priljubljene melodije; 12.00 Nepozabne odrske sanje; 12.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 MPZ Fran Venturini od Domja; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba: simfonični orkester RTV Slovenija; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila;
9.40	Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, servisne informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema;
16.40	Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Verniki doživljali veliko noč v pričakovanju papeževega obiska v naših krajih
Na Goriškem mirno in praznično
Včerajšnji dan posvečen izletom, piknikom in prvim poletnim prireditvam
Goriška Cerkev je letošnje velikonočne praznike preživela v pričakovanju skorajšnjega obiska papeža Janeza Pavla II. Nadškof Bommarco je v svoji tradicionalni velikonočni poslanici povabil vernike, naj se na ta veliki dogodek duhovno pripravijo tako, da se skušajo odzvati na poziv »Odprite vrata Kristusu«, s katerim je Karol Wojtyla začel svoje papeževanje. Sicer pa je zdaj že v polnem zagonu organizacijski aparat, ki pripravlja papežev obisk. Računajo, da se bo na goriškem Travniku v soboto, 2. maja, popoldne zbralo na osrednji maši Janeza Pavla II. na Goriškem do 20 tisoč ljudi. Toliko je vsaj na voljo vstopnic, brez katerih ne bo mogoče priti na glavni goriški trg. Vstopnice v teh dneh delijo po župnijah, in to ne brez težav, saj bo povpraševanje prav gotovo večje od ponudbe. To velja še v večji meri za udeležbo na roženvenski pobožnosti, ki bo 2. maja zvečer v goriški stolnici.
Sicer pa so velikonočni prazniki v Gorici in v goriški pokrajini potekli mirno ob spoštovanju verskih, pa tudi posvetnih tradicij.
Marsikdo je izoristil praznične dneve za krajše počitnice. Sodeč tudi po praznih mestnih ulicah, so se mnogi odpravili na večdnevna potovanja ali pa na kako bližnje letovišče. Letos so bila posebno vabljiva smučišča, saj je snega toliko, kot se le redkokdaj primeri v tem letnem času.
Resnici na ljubo je treba priznati, da vreme ni bilo najboljše. Če je na dan velike noči res sijalo toplo pomladansko sonce, pa se je vreme včeraj nekoliko skisalo in mnogim pokvarilo tradicionalni izlet na Angelovo. Kot so nam povedali pri prometni policiji, je bil avtomobilski promet oba dneva dokaj gost, a na splošno tekoč. Daljše vrste kot ponavadi so zabeležili le včeraj dopoldne pred mejnima prehodoma pri Rdeči hiši in Štandrežu-Vrtojbi, pa tudi npr. na cesti Tržič-Gradež. Po nekaterih podatkih naj bi se v Gra-dežu v nedeljo popoldne zbralo več kot 30 tisoč ljudi. Med njimi so bili seveda tudi prvi tuji turisti.
Dokler je vreme dopuščalo, se je včeraj marsikdo v družinskem
ali prijateljskem krogu podal na krajši izlet po Krasu, ob Soči ali pa tudi na Brda. Veliko ljudi se je včeraj v dopoldanskih urah napotilo tudi na tradicionalno praznovanje na Krminsko goro, ki je priljubljena izletniška točka na velikonočni ponedeljek.
Nekaj nevšečnosti z vremenom so imeli tudi v Doberdobu, kjer je
domače društvo Hrast priredilo tradicionalni Praznik pomladi. Praznik, s katerim se običajno začenjajo poletne prireditve na Goriškem in ki se bo nadaljeval še v nedeljo, 26. aprila, je vsekakor uspel.
Na sliki (foto Križmančič):
Praznik pomladi v Doberdobu.
V novogoriški Bevkovi knjižnici publikaciji o žrtvah vojne na Goriškem
Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi v četrtek, 23. t.m., ob 19. uri v oddelek za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici na predstavitev publikacij »Caduti, dispersi e vit-time civili nei comuni della regi-one Friuli-Venezia Giulia nella seconda guerra mondiale (Provinci di Gorizia, vol: III« in »L'inam-missibile costo della guerra - per-che la tragedia non si ripeta«.
Obe deli obravnavata žrtve, padle in izginule v drugi svetovni vojni na območju nekdanje in sedanje goriške pokrajine. Deli bosta predstavila bivši senator in predsednik goriškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Silvano Bacicchi in direktor Furlanskega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja prof. Alberto Buvoli. Knjižnica organizira srečanje pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Nova Gorica.
Dopolnilno izobraževanje na zavodu Galilei
_______pismo uredništvu_______
Prav je, da papež v Gorici spregovori tudi po slovensko
Solkan hoče postati samostojna občina
Vodstvo goriške Lege Nazionale je v izjavi o papeževem obisku izrazilo sporno načelo, češ da »v Italiji ni legitimna uporaba slovenščine v javnih aktih«, zaradi česar naj bi papež smel pozdraviti le v italijanščini. To stališče je enako onemu, ki so ga sprejeli v Trstu, in odraža radikalna zadržanja usmerjena v preteklost ter obnavlja razpravo, ki se je v zadnjih letih razvila okrog Maccanicovega zakonskega predloga. O vsem tem bi se morali izreči državljani, upoštevajoč tudi prispevke združenja D. Alighieri za ovrednotenje (ne zaščito!) italijan-stva, izhajajoč iz Mazzinijevih naukov.
Rad bi priklical v spomin nekatere konkretne aspekte goriške stvarnosti. Kako je mogoče, da bi ob tako izrednem dogodku, kot je papežev obisk, iz Gorice ne šel pozdrav v slovenščini Sveti gori, ljudem Soške in Vipavke doline, ki so tako povezani z vsakdanjim življenjem Gorice in njene pokrajine?. Ni mogoče pozabiti, da se v Kobaridu in Bovcu spominjajo inž. Ribija, lastnika prevozniškega podjetja, v Ajdovščini in Batujah Emilia Mulit-scha, lastnika tovarne orodja, da so v Idriji v studiu odv. Angela Culota
pod fašizmom govorili materin jezik (medtem ko so njegovega brata farmacista v Cerknem ustrelili nacisti), da je sloves hidrocentral v Plavah in Doblarju povezan z delom inženirja De Perisa, da se v Gorici in Podgori Slovenci (in Italijani) spominjajo mučenika Lojzeta Bratuža, da se je Stanko Vuk rodil v eni izmed četrti »stare« Gorice. Odveč bi bilo nadaljevati z naštevanjem drugih dogodkov iz zgodovine goriške Cerkve pa vse do antifašizma in upora Slovencev proti nasilju.
Ob izjavah Lege dobim spodbudo, da kot laik razmišljam o nekaterih skupnih izkušnjah in vrednotah, ki jih bo podčrtal papež med svojim obiskom. V Redipuglii se bo spomnil padlih v vseh vojnah, (...) v Gorici oživil spomin na patra Kol-beja, dachauskega mučenca, za kanonizacijo katerega se je zavzemal tudi p. Antonio Vitale Bommarco. Omembe je tudi vredno, da je bil na 1. mittelevropskem srečanju v Gorici predstavljen Giuseppe Un-garetti s svojim »11 mio Carso«, v katerem je označil avstrijskega bojevnika kot »sovražnika-brata«.
Silvino Poletto, Gorica
Tudi na Novogoriškem razpravljajo o ustanavljanju novih občin, s čimer bi se Slovenija tudi kar zadeva lokalno samoupravo približala Evropi. Na območju sedanje novogoriške občine omenjajo ustanovitev novih občin v Renčah, Mirnu, Šempetru, Solkanu, Čepo-vanu, Kojskem oz. Dobrovem v Goriških brdih in v Kanalu. Gre za središča, v katerih so občine v preteklosti že obstojale.
V zvezi z omenjenimi razpravami je Krajevna skupnost v Solkanu izdala posebno izjavo, v kateri protestira, ker v gradivu Skupščine republike Slovenije ta kraj ni predviden kot samostojna občina, ampak kot »bodoči brezimni del mestnega jedra Nove Gorice«. Omenjena izjava napoveduje »nadaljne postopke za zaščito interesov in samobitnosti Solkana«.
Novi Gorici Tomaž Marušič, doma iz Solkana, objavil daljše pismo v ljubljanskem časniku Delo. V njem razlaga preteklost Solkana, njegovo vlogo v sedanjem času in prostoru in utemeljuje nujnost, da Solkan postane samostojna občina. Odvetnik Marušič v pismu navaja, da je Solkan v letih 1814 do 1850 bil tako imenovana glavna občina, do leta 1927 (dokler jo fašizem ni ukinil) pa občina. Omenja nadalje študijo dr. Igorja Vrišarja, ki »vključuje ta sicer zelo samostojen in samozavesten kraj v sklop občine Nova Gorica«. Tomaž Marušič zatrjuje, »da bi vključitev Solkana v novogoriško občino zavrla vso živahnost in vitalnost kraja in ga ponovno potisnila v sivino izpred leta 1966 oziroma 1988«. (m.d.)
Tehnično-industrijski zavod Galileo Galilei v Gorici prireja v sodelovanju z občinsko upravo večerne tečaje za delavce. Tečaji obsegajo skupno dvoletje, naslednji letniki pa so namenjeni specializaciji. Kdor ima le nižješolsko diplomo, se bo moral vpisati v prvi letnik, kdor pa je že obiskoval višjo srednjo šolo, se bo lahko vpisal kar v tretji letnik z eno od treh možnih specializacij, in sicer informatiko, mehaniko in elektrotehniko. Podrobnejše informacije nudi tajništvo zavoda Galilei, tel. 531452/530048.
razstave
V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
bodo v četrtek, 23.4., ob 19.30 odprli razstavo grafik priznanega kosovskega umetnika Ymerja Shagirija. Spregovoril bo likovni kritik Brane Kovič. Razstava bo na ogled do 16. maja.
razna obvestila
Kinoatelje - Multimedialni tečaj slovenskega jezika organizira v soboto, 25. aprila, izlet v Plečnikovo Ljubljano. Vabljeni tudi prijatelji. Prijave do četrtka, 23. t.m.: Kinoatelje, tel. 33580.
Slovensko gospodarsko združenje Gorica sporoča, da je na sedežu v Gorici (Ul. Roma 20, 3. nadstr.) v sejni dvorani na ogled zanimiva fotografska razstava. Vabljeni! Urnik: od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
kino
■ Na Pokrajini bo jutri ob 11.30 srečanje za uskladitev železniških in avtobusnih prevozov, zlasti njihovih urnikov. Predstavniki Državnih železnic bodo predstavili urnike vlakov v sezoni 1992/93 ter predloge zanje v sezoni 1993/94, na srečanje pa so vabljeni tudi župani, predstavniki sindikatov, šolski skrbnik ter ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol, pa tudi predstavniki drugih prevoznih podjetij z Goriškega.
Konec tedna v Rupi začetek Praznika frtalje
Člani društva Rupa-Peč hitijo s pripravami na tradicionalni Praznik frtalje, ki se bo odvijal v soboto, 25., in nedeljo, 26. aprila, ter v petek, 1„ in v nedeljo, 3. maja, vedno na običajnem prireditvenem prostoru v Rupi. Prireditelji so poskrbeli za dokaj pester kulturni in zabavni program.
V	soboto, 25. aprila, bo nastopila dramska skupina Štandrež z igro Dolžnost je dolžnost. Naslednjega dne bosta nastopila mladinska zbora Štmaver in Rupa-Peč, nakar bo na sporedu tekmovanje v cvrtju frtalje. Tekmovanje bosta vodila Julijan Malič in član ansambla Happy day Igor Malalan.
V	petek, 1. maja, bo koncert zborov Štandrež in Bilje-Orehovlje-Mi-ren, nakar bo imel slavnostni govor deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. V nedeljo, 3. maja, pa bo v okviru kulturnega programa prvič nastopila glasbena skupina mladih Rupencev in izvedla nekaj skladb.
Kulturni spored se bo vsak dan praznika pričel ob 16.30. Vsak večer pa bo od 19. ure dalje za ples in veselo razpoloženje poskrbel ansambel Happy day. Vseskozi bo seveda deloval dobro založen kiosk s specialitetami na žaru, tipično frta-Ijo in domačim vinom.
Odprtje novega sedeža bo predvidoma 16. maja
V Doberdobu kmalu selitev posojilnice v nove prostore
Pred nekaj dnevi smo poročali o občnem zboru članov Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu in o uspešnem poslovanju tega zavoda ne le v zadnjem ampak že celo vrsto let. Prav ti poslovni uspehi so doberdobskemu denarnemu zavodu dovolili že dolgo let pričakovani podvig, ki se končno uresničuje. Le še nekaj tednov manjka do odprtja novega sedeža posojilnice v povsem preurejenem in luksuzno opremljenem poslopju. Nov sedež je bil že dalj časa potreben za banko, ki je občutno povečala delokrog in ponudbo storitev, zaradi česar so bili njeni dosedanji prostori že pretesni. V novem poslopju so v teku še zadnja dela, svečana otvoritev pa bo predvidoma 16. maja.
Na sliki (foto Marinčič) pročelje novega sedeža posojilnice v Doberdobu
Po trčenju v Fossalonu ' 2 avta v kanal
Kljub gostemu prometu so prazniki na Goriškem minili brez težjih prometnih nesreč, če izvzamemo trčenje včeraj popoldne v Fossalonu, v katerem je bilo težko ranjeno 21-letno dekle iz Tržiča. Nesreča se je pripetila okrog 16.30 na križišču med Ul. Istria in Ul. Vittoria v Fossalonu. 46-letni Um-berto Gregorin iz Turjaka, Ul. Marcuzzi 12, se je v fiatu uno peljal po Ul. Vittoria, iz stranske Ul. Istria pa je pripeljal renault 5, ki ga je upravljala 21-letna Sabina Scappatura iz Tržiča, Ul. Goldoni 21. Trčenje je bilo dokaj silovito, saj je nato oba avtomobila zaneslo s ceste v kanal Vittoria, ob istoimenski ulici. Reanult se je delno potopil v sicer ne globoko vodo, fiat pa je obtičal vsaj delno na bregu.
Ranjence so iz vozil izvlekli šele gasilci. Posebno težke poškodbe - več zlomov in morda notranje poškodbe v trebuhu - je dobila Sabina Scappatura, ki so jo po nesreči prepeljali v bolnišnico na Katinari. Njen sopotnik, 27-let-ni Alessandro La Pella in voznik fiata Umberto gregorin sta bila prav tako ranjena, vendar lažje. Zdravita se v bolnišnici v Tržiču.
Gorica
VITTORIA 16.00-17.30-19.00-20.30-22.00 »Biancaneve e i 7 nani«. Risani film W. Disneya.
CORSO 17.00-22.00 »Hook capitan unci-no«. D. Hofmann in J. Roberts.
VERDI 17,30-22.00 »II silenzio degli inno-centi«.
Tržič
COMUNALE Ni predstave.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Esperienze in-naturali di Lauren«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Predmestni komandos«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Skodrana Suzy«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 410341.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Adolfo Ugomari iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.30 Luigia Soranzio, vd. Ouaran-ta iz bolnišnice sv. Justa v Varese, ob 10.40 Maria Gregorin, vd. Tonca iz splošne bolnišnice v Turjak, ob 11. uri Mario Ferri iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Elena Brandolin, por. Battistutta iz bolnišnice Janeza od Boga v Medeo, ob 12.30 Ama-lia Bensa, vd. Brandolin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 12.45 Diego Borghes iz bolnišnice Janeza od Boga v Marian.
Odvijal se bo od 24. aprila do 3. maja na gospodarskem razstavišču
Na 22. goriškem sejmu Expomego 200 domačih in tujih razstavljalcev
Od 24. aprila do 3. maja se bo v goriškem gospodarskem razstavišču odvijal tradicionalni vzorčni velesejem Expomego, ki bo tokrat že 22. po vrsti. Na njem bo okrog 200 domačih in tujih razstavljalcev v treh paviljonih in v zunanjih razstavnih prostorih predstavilo novosti na najrazličnejših gospodarskih področjih.
Kot ponavadi bo posebna pozornost odmerjena inštalaterstvu, hišni opremi, napravam za različne proizvodne dejavnosti, industrijskim vozilom ipd., na ogled pa bodo tudi novosti za prosti čas, od opreme za vrtove in terase do naprav in pripomočkov za kampiranje. Upoštevajoč uspeh, ki so ga zabeležili v preteklem letu, bodo prireditelji letos ponovili salon pohištva, pri katerem bodo sodelovala specializirana podjetja iz naše dežele in iz Veneta. Na ogled bo tudi 2. razstava cvetja, ki jo bodo pripravili tukajšnji cvetličarji. Eno izmed razstavnih področij bo v celoti namenjeno goriškemu obrtništvu, ki se bo predstavilo pod pokroviteljstvom Zavoda za razvoj obrtništva Furlanije-Julijske krajine (ESA).
Med udeleženci bodo tudi tuji razstavljale!. Svojo tradicionalno prisotnost so zagotovili podjetniki iz Slovenije in iz avstrijske Koroške, na ogled pa bodo tudi izdelki iz Peruja, Ekvadorja, Egipta in iz drugih afriških držav. Omeniti velja, da bo glavni sponsor celotne prireditve industrija likerjev Baker Distille-rie, ki deluje na vsedržavni ravni, a je že več let prisotna tudi v Gorici.
Ob stalnih razstavah bo letošnji vzorčni velesejem ponudil tudi nekaj zanimivih spremnih prireditev. V nedeljo, 26. t. m., bo 22. deželno zborovanje
mojstrov dela. Istega dne bodo tudi podelili kakim štiridesetim zaslužnim delavcem oziroma podjetnikom nagrade za zvestobo delu in za gospodarski napredek.
V ponedeljek, 27. aprila, bo tradicionalni dan Avstrije, 28. aprila, bo dan Belorusije, kar predstavlja novost, 29. aprila pa bo dan Slovenije. Slednja bo med drugim predstavila informatski sistem, ki nudi najrazličnejše podatke o gospodarskih dejavnostih in tržnih razmerah na Slovenskem.
Inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) iz Gorice bo v sodelovanju z združenjem goriških obrtnikov in združenjem malih in srednjih goriških industrijcev priredil v ponedeljek, 27. aprila, posvet na temo: Načrti Evropske skupnosti za razvoj drobnega gospodarstva na Goriškem: Projekt revi val za preustroj ladjedelništva.
Prireditelji 22. sejma Expomego so pomislili tudi na zabavo udeležencev. V nedeljo, 3. maja, je med drugim na sporedu dirka z gorskimi kolesi ali moun-tain biki, kot jim običajno pravimo. Udeleženci bodo dirkali za pokal Zanolla, in sicer na stezi, ki jo bodo speljali znotraj samega gospodarskega razstavišča.
Vzorčni sejem bo odprt, kot rečeno, od 24. aprila do 3. maja, in sicer ob sobotah in praznikih od 10. do 23. ure, v ostalih dneh pa od 15.30 do 22. ure. S tem se bo začela letošnja sezona goriškega gospodarskega razstavišča, ki obeta še marsikaj zanimivega. Ob tem naj še omenimo, da so v teku pomembna dela za preureditev in prilagoditev struktur razstavišča novim potrebam.
Od četrtka dalje v galeriji Katoliške knjigarne
Razstava kamnitih mask Kraševca Pavla Hrovatina
V četrtek, 23. aprila, ob 18. uri bodo v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku odprli svojevrstno razstavo mask iz kraških kamnov umetnika Pavla Hrovatina, ki bo na ogled do 7. maja (vsak dan od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter 15.30 in 19.30). Hrovatin se je rodil leta 1954 pri Briščikih v zgoniški občini. Petnajst let je bil zaposlen kot tonski tehnik pri televizijski agenciji Alpe Adria, od leta 1991 pa je član pri SDGZ v sektorju umetniške obrti. Prvič je razstavljal lani na Tržaškem v okviru Kraške ohceti, tokrat pa se prvič predstavlja občinstvu na Goriškem.
Za predstavitev njegovega likovnega ustvarjanja in nenavadnih del naj kar prepustimo besedo kritiku Sergiju Cesarju, ki je za razstavo v Gorici napisal sledeče:
Kraški kamen se je marsikomu vsidral v srce in dušo, posebno še, če so se posredno ali neposredno z njim ukvarjale prejšnje generacije. Tako se je zgodilo Pavlu Hrovatinu, da je podedoval stik s kamnom po očetu, ki je bil kamnosek, in nonotu, ki je opremljen s karbidovko vodil ljudi po jami pri Briščkih.
Pa se je kamna lotil šele v zreli dobi in začel oblikovati uporabne
predmete malo iz veselja, še več iz nuje. Počasi so izpod njegovih rok nastajali predmeti okrasno-praktič-ne narave, kamen se je spajal s kamnom v različnih barvah in poseg njegovih rok je ustvarjal na glajeni površini žlebove, vdolbine, oblike, ki lomijo vpadlo svetlobo, ustvarjajo senčne risbe ter dajo tej hladni in trdi snovi dodatne toplinske komponente, sad človekovega posega. Do tu ostanemo še vedno na ravni obrti, ne strogo industrijsko reproduktivne, pa že umetne. Ni mu bilo dovolj tega mehanskega ponavljanja [...]. Poskusil je iz kamnite plošče narediti masko, ne tako za na obraz, vendar le masko, stilizirano, groteskno, za nič zastrašujočo, ki bi lahko bila tudi okras. Začetni poskusi so se obnesli in nadaljevalo se je eksperimentiranje; nastala je serija kamnitih mask: resnih, zamišljenih, začudenih fantazijskih obrazov, ki nas gledajo s hladnimi očmi s stene. Hrovatin je v iskanju materiala za svoje delo našel tudi kamnite kose, ki so že imeli zametek nekakšnih obrazov v svojih oblikah, tako jih je obdelal s skupnimi posegi in ustvaril nekaj mask, ki bi lahko bile začetek nove oblikovalne poti v njegovem delu.
Na pobudo novogoriškega planinskega društva
Srečanje obmejnih planincev vrh Sabotina
Planinsko društvo Nova Gorica je bilo pobudnik nedeljskega srečanja (12.aprila) na Sabotinu. Čudovito pomladno vreme in kraj srečanja, saj je bila mogočna gora nad Gorico več kakor štiri desetletja skoraj povsem zaprta za obisk, zaradi posebnega mejnega režima, sta opravila svoje. Na 609 metrov visoko goro se je povzpelo, iz različnih strani skoraj dvesto planincev. Pri nekdanji karavli je bila krajša slovesnost z nagovorom predsednika PD Nova Gorica Rajka Slokarja, v imenu goriških planincev pa je pozdravil Vlado Klemše.
Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da so po osamosvojitvi Slovenije prenehale vse ovire in prepovedi in da je Sabotin spet odprto in prosto dostopno območje.
Prav to pa nalaga planincem in nasploh vsem obiskovalcem spoštljiv odnos do narave, ki se je tu ohranila v mnogočem neokrnjena prav zaradi "mejnega" režima.
Spoštljiv odnos pa naj obiskovalci imajo tudi do razvalin nekdanjega samostana in cerkvice, kakor tudi do številnih objektov iz prve svetovne vojne.
Slišati je bilo tudi priporočilo, naj bi planinsko društvo ob vseh poteh, ki vodijo na Sabotin postavilo table, z vabilom, naj obiskovalci spoštujejo cvetje in nasploh naravo.
Kljub vsekakor množični udeležbi, je bilo letos opaziti nekaj odsotnosti, zlasti iz zamejstva, pa tudi Korošcev, sicer rednih udeležencev na tem srečanju, ni bilo.
Ob kotalkališču na Peči zidajo novo poslopje
Pri športno-rekreacijskem središču na Peči so že nekaj dni v teku dela za razširitev manjšega poslopja ob kotalkališču, ki bo po obnovi na voljo ne le kotalkarjem in drugim športnikom pač pa tudi za potrebe društvenega in kulturnega življenja. Dela je občinska uprava finansirala s prispevkom (126 milijonov lir ) Kraške gorske skupnosti, isto ustanovo pa so že zaprosili za dodatni 20-milijonski prispevek, ki bo predvidoma potreben za dograditev novega objekta. Na občini tudi razmišljajo o pokritju kotalkališča. V ta namen so že pred časom navezali stik s pokrajinsko upravo, da bi preverili možnost finansiranja, (foto Marinčič)
Maja v Krminu sedmič Vino miru
Letos bodo v Krminu že sedmič po vrsti pripravili prireditev »Vino miru«. Kot postaja že tradicija, bodo 30. maja predstavili v krminski zadružni kleti zadnjo letino tega edinstvenega in vse bolj znanega pridelka. Naj v tej zvezi omenimo tri zanimive podrobnosti.
V skladu s tradicijo bodo tudi tudi tokrat nalepke na steklenicah vina miru izdelki znanih umetnikov, in sicer slikarjev Darka Bevilacgue, Mimma Rotelle in Chema Goba. Bevilacgua se je rodil leta 1948 v Biljah, po šolanju v Gorici pa je kot likovnik deloval predvsem v naši deželi do svoje tragične smrti novembra lani. Mimmo Rotella se je rodil leta 1918 v Catanzaru, živel in deloval pa je potem v Rimu, Parizu in Milanu ter se kot likovnik uveljavil na mednarodni ravni. Chema Gobo se je rodil leta 1952 v Te-nerifeju v Španiji, s svojimi deli pa je znan po vsem svetu.
Druga novost zadeva ulico, na kateri stoji krmin-ska zadružna klet: od 30. maja ne bo več Ul. Mariano, ampak Ul. vina miru. Ob slovesnem poimenovanju nameravajo vzdolž celotne ulice sestaviti človeško verigo z najmanj tisoč členi.
Nazadnje pa naj omenimo še to, da je krminska zadružna klet na sejmu Vinitaly v Veroni predstavila steklenko »damigella di Cormons«. Gre za 6 litrsko posodo iz posebnega stekla, ki ne prepušča ultravijoličnih žarkov, kar bi moralo omogočiti ohranitev or-ganoletskih značilnosti vina v njej.
Izlet Sovodenjcev z ogledom rudnika na Žirovskem vrhu
Okrog štirideset sovodenjskih občanov se je pred dobrim tednom udeležilo izleta v pobrateno občino Škofja Loka z ogledom rudnika urana na Žirovskem vrhu. Za ogled rudnika, ki ga pristojne oblasti postopoma zapirajo, so se Predstavniki sovodenjske občinske uprave dogovorili jeseni na onem med rednimi obiski v Škofji Loki. Izletnike je tako sprejel škofjeloški župan Peter Havlina s sodelavci in z vodstvom rudnika. Zanimiv je bil ogled rovov, kamor s° se Sovodenjci podali v manjših skupinah kar z minibusi, potem ko so si nataknili škornje in rudarska oblačila. Podali so se cel kilometer v notranjost hriba, iz katerega so še do pred nedavnim črpali radioaktivno rudo, in si ogledali rudniško opremo, delavnice in druge naprave. Kot rečeno so izkop urana že opustili in rudnik sedaj zapirajo, kar pa bo dokaj dolgotrajna zadeva.
Izletniki so se nato ustavili še 9a Visokem in si ogledali domačijo pisatelja Josipa Tavčarja, pred Povratkom proti domu pa so se Podali še v Dražgoše in si ogledali spomenik na kraju znamenite bitke.
Težave Ljubljanske banke-Komercialne banke odraz splošne krize gospodarstva v Novi Gorici
Ljubljanska banka-Komercialna banka v Novi Gorici se nahaja v zapletenem in tudi negotovem obdobju svojega poslovanja in razvoja. O tem je pred dnevi na novinarski konferenci podrobneje govoril njen direktor, nekdanji predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Težave banke izhajajo iz peobrazbe sistema Ljubljanske banke, ki očitno teži k popolni centralizaciji, torej k stanju, ko bi se njene sedanje poslovne enote spremenile v podružnice, ki bi imele zelo malo pravic in pristojnosti. Težave pa so se pojavile tudi zaradi hude krize gospodarstva in posameznih podjetij na Goriškem. Direktor Šinigoj je poudaril, da novogoriška banka izvaja sanacijo, to je urejanje in izboljšanje svojega poslovanja in usmeritve. Že zapadli dolgovi pri banki znašajo okrog milijardo slovenskih tolarjev. Podjetja svoje obveznosti ne morejo poravnati, "saj nekatera podjetja v januarju ali februarju niso prejela niti enega novega naročila". Zaradi neporavnanih obveznosti bo banka svojim dolžnikom odvzela premoženje, to je poslopja, stroje, trgovine in druge nepremičnine oziroma premičnine. Tako bo Ljubljanska banka - Komercialna banka v Novi Gorici postala eden naj večjih lastnikov t.i. družbenega premoženja. Prevzem premoženja dolžnikov izvaja posebna bančna organizacija, nekakšno podjetje imenovano Fi-ninvest, ki ga vodi Aljoša Uršič, nekdanji direktor podjetja Vozila Gorica v Šempetru. Banka v Novi Gorici bo največ premoženja odvzela Industriji pohištva in opreme Meblo, ki
ji dolguje okrog 500 milijonov tolarjev. Tako bo prevzela vsa stanovanja v lasti Mebla, polovico prodajnega salona omenjene pohištvene industrije v Novi Gorici (v tej polovici salona so doslej organizirali likovne razstave, ki so tako odpravljene), pa tudi proizvodne hale in drugo premoženje. Takšen poseg banke seveda pomeni hud udarec za poslovni ugled Mebla, pri čemer pa bi se lahko tudi vprašali, zakaj je banka omenjeni industriji pohištva zmeraj tako širokogrudno odobravala posojila, saj je bilo očitno, da krediti ne bodo mogli biti zlahka in v dogovorjenem roku vrnjeni.
Ob tem omenjamo, da je Meblo - v tej industriji je zaposlenih še okrog 1.500 delavcev -v težavah tudi zaradi sklepa Stanovanj sko-ko-munalne banke v Ljubljani, da ne bo več jamčila za obveznice novogoriškega proizvajalca pohištva in opreme, ki so bile v prometu oziroma obtoku na ljubljanski Borzi.
Banka bo prevzela tudi skoraj celotno premoženja Industrije obutve in otroških potrebščin, Ciciban v Mirnu. Pri tem pa se že pojavljajo zahteve nekdanjih lastnikov predvojne tovarne obutve v Mirnu, ki tudi terjajo odškodnino oziroma svoj del premoženja. Spet v drugih primerih pa bodo podjetja, dolžniki svoje premoženje morali zastaviti kot hipoteko pri banki. Sicer pa je Ljubljanska banka-Ko-mercialna banka že nekaj časa večinski lastnik konfekcijskega podjetja Ideal v Novi Gorici. Slednje zelo dobro posluje.
Na novinarski konferenci je direktor Šini-.goj podrobneje obravnaval tudi devizno poslo-
vanje banke, kjer prihaja do težav in nerazumevanja, zato, ker so devizni prihranki blokirani. Razlog je monetarna politika Slovenije, ki se poskuša tako rešiti iz težav nastalih iz dejstva, da je Narodna banka Jugoslavije devize varčevalcev odvedla (v bistvu gre za zaplembo) v Beograd, nova slovenska država pa tako nima denarja-deviz, da bi jih lahko hitro vrnila varčevalcem. Ni treba posebej poudarjati, da je banka zaradi omenjenih zapor, kar zadeva devizna sredstva prebivalstva, izgubila veliko svojega ugleda. Gre za velika sredstva, saj ima samo novogoriška banka v Beogradu "shranjenih" (deponiranih) okrog 80 milijonov dolarjev.
Ljubljanska banka-Komercialna banka ne nasprotuje ustanavljanju novih bank oziroma bančnih okenc v Novi Gorici. Predvsem pa predlaga ustanovitev mešane banke, v katerih bi bil udeležen tudi tuj kapital. Pri tem je direktor Dušan Šinigoj omenjal zlasti obe osrednji banki v Gorici, to je Casso di Risparmio in Kmečko Banko. "O ustanavljanju mešane banke oziroma o sodelovanju kakšne banke iz Italije v bančnem sistemu v Novi Gorici, se že dolgo pogovarjam," je bil jasen Šinigoj, toda tam so "strašno previdni". Časnikarju, ki že dolgo spremlja življenje in tokove ob sloven-sko-italijanski meji, se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj denimo avstrijske banke lahko tako hitro in brez večjih težav ustanavljajo svoje podružnice v Ljubljani.
Marjan Drobež
V Sevilli odprli razstavo Expo ’92 ob 500-letnici odkritja Amerike
Prikaz doslej prehojene poti in obetov tehnološke prihodnosti
Včeraj so v Sevilli odprli Expo '92, svetovno razstavo, ki sodi v okvir proslav ob 500-letnici odkritja Amerike. Expo je za Španijo in za Sevillo velika preizkušnja, razstava, kot vse tovrstne pobude, pa je bila predmet pohval pa tudi zelo ostrih polemik. O Expoju objavljamo prvi del zapisa, ki nam ga je poslala španska novinarka Pilar Lebena Manzanal. Drugi del bo objavljen v jutrišnji številki.
Pravijo, da je pomlad marsikje lepa, nemara je celo mogoče, da je lepa povsod, zakaj kjerkoli na svetu je verjetno moč zaznati oni skrivnostni, na novo rojeni utrip prsti, ko se hladni zrak sprevrže v toplega, ko se snežni kosmi spremene v vzcvetele poganjke. In vendar, najbrž nikjer na svetu ne moremo dojeti tega časa in se vanj vživeti tako kot v Sevilli, kjer se čuda pomladi javljajo malodane nasilno, strastno.
Ponovno obesiti plašč v omaro in ga v njej zapustiti vse do naslednje zime, vzeti sončna očala in oditi na ulico, prepustiti se, da se ti izbrusijo vsi čuti, da se ti kožne pore razprejo in vsrkajo, še enkrat kakor vsako leto, edinstveni užitek pomladi. Sprehajati se in zamižati, da bi zaznali le nezamenljivi in čudoviti vonj zagare, ki prihajajoč od neskončnih nasadov pomarančevcev, ki razposajeno sladijo tvojo pot, preplavlja mestne ulice...
»Zagara«, ime, ki ga legenda pripisuje prelestni Arabkinji Aza-hari, katero lepega dne zaljubljeni kristjan more vendarle stisniti v svoj objem, a šele potem ko jo je prekril z onim cvetjem brez imena, nabranim z neznanega poma-rančevca Zagara, kraljica kraljic vseh cvetov, prva v dolgem seznamu dišav, ki se prepletajo in krasijo sleherni kotiček tega začaranega in ljubkega, cigansko predrznega mesta; arabskega, judovskega in krščanskega; mesta brezda-njega pogleda in koketno drstljivega plesnega koraka, mesta, ki bo zavrtelo glavo svetu -praznično odeto, še nikoli doslej tako očarljivo, še nikoli doslej tako veličastno - do 12. oktobra 1992 v dneh poslednje in vse doslej najbolj veličastne vesoljne razstave tega stoletja: Expo-ja '92, ki bo na osnovi gesla »Doba odkritij« za celih šest mesecev, spominjajoč se tesne povezanosti z novo celino ter vloge, ki jo je odigrala Španija pri odkrivanju novega sveta, ne da bi puščalo vnemar doprinosa ameriških ljudstev, proslavljalo spomin na odkritje Amerike.
Toda zakaj Sevilla? Na to vprašanje bi lahko odgovorili z dru-
gim: katero drugo mesto vendar, katero drugo mesto bi lahko bolje od Sevilla proslavilo tako pomemben dogodek? To pot je namreč prvič, da je vesoljna razstava postavljena na zgodovinsko prizorišče, povezano z dogodki in osebami, ki jih proslavlja.
Sevilla, glavno mesto Andaluzije, je čisto zemljepisno gledano, bliže Afriki kakor pa glavnemu mestu države, njeno ozemlje so z nedvoumnimi znamenji svoje prisotnosti skozi veke teptali Tartezi, Rimljani, Arabci, Judje in kristjani: mesto se ponaša z eno najbolje ohranjenih judovskih četrti v Evropi (barrio de Santa Cruz - Jude-ria), z največjim gotskim svetiščem v celotni zgodovini krščanstva ter z najobsežnejšo zbirko dokumentov o zgodovini Amerik (Arhiv Zahodnih Indij). In kar naposled daje Sevilli, bolj kakor slehernemu drugemu mestu, pravico, da proslavi tako pomemben zgodovinski dogodek, je brez dvoma njena tradicija temeljnega trgovskega razpotja za prekupčevanje z ameriškim blagom: za celi dve stoletji (1503 - 1717) je glavno mesto Andaluzije bilo pristanišče, namenjeno izključno plovbam v Indije in sam Krištof Kolumb je kot gost meniha Gaspara Gorricia, strokovnjaka za plovbo in astrologijo, ki je admiralu nudil pomoč pri pripravah za prvo potovanje v Zahodne Indije, preživel vrsto let v samostanu La Cartuja. Samostan je nato celih 27 let hranil Kolumbove posmrtne ostanke, medtem ko je nedaleč stran še dandanes mogoče občudovati prekrasno sa-poto, ki jo je Ferdinand Kolumb (Krištofov brat) zasadil v spomin na odkritje, katerega dopolnitev je bila Magelanova in Elcanova odprava, da bi uresničila prvo »vesoljno potovanje okrog sveta (1519 - 1521), na ladji Nao Victoria ravno tako odrinila iz Seville. V XIX stoletju je bil starinski samostan »cartujosov« (karturzijan-ci) spremenjen v znamenito keramično tovarno, tako da ga lahko dandanes imamo za simbol petsto-letne zgodovine: od prvih velikih raziskovalnih potovanj, pa vse tja do znanstvene in tehnološke revo-
lucije našega časa. Nikakor ni torej nenavadno, da poslopje - znano tudi pod imenom Santa Maria de las Cuevas - predstavlja ključno točko vesoljne razstave Sevilla '92 in da je ravno tu postavljena četvorica paviljonov, ki so srž temeljne vsebine razstave: ponazoriti pet stoletij človeške zgodovine in uresničiti novi model razstavljanja, ki naj bi temeljil na tehnološkem napredku in na telekomunikaciji.
Paviljoni, poimenovani »camino de los descubrimientos« (pot odkritij), so postavljeni vzdolž 2 km dolgega drevoreda. Obiskovalec bo lahko pričel svoj ogled pri paviljonu 15. stoletja, obdobje, v katerem se je uresničil tisti razkorak, ki bo privedel svet do leta 1492; gre za predstavo polno magije, v kateri igralci, stroji, predvajanja filmov in najrazličnejši posebni efekti, še zlasti tako, da ponazorijo tedanji svet, to je Evropo, predkolumbijsko Ameriko, Islam, Vzhod in Afriko, skušajo pričarati vzdušje časa odkritja Amerike. V neposredni bližini prvega razstavnega prostora je vzdolž istega drevoreda postavljen paviljon Odkritij, sad truda vseh udeleženih narodov. V tej stavbi je prikazana nekakšna sinteza človeške avanture od 16. stoletja do naših dni.
V paviljonu Plovbe, kjer lahko obiskovalec podoživlja občutja pomorščakov in spremla zgodovino plovb vse do najpomembnejših zemljepisnih odkritij, so razstavljena najrazličnejša plovila, od preprostega kajaka do najsodobnejših čezmornikov.
Na koncu sprehoda vzdolž Ca-mina de los Descubrimientos pri-speobiskovalec do vhoda v paviljon ali park Bodočnosti, kjer je v obliki štirih monografskih razstav prikazana sinteza najsodobnejših znanstvenih dosežkov: Vesolje, Telekomunikacije, Okolje in Energija. Brž človek stopi na področje razstave, se znajde pred 110 mednarodnimi paviljoni, ki predstavljajo 90 udeleženih držav; to je število, ki priča o tem, da je Expo '92, pa ne le zaradi zazidane površine (650.000 m, od katerih 315.000 na stroške državnega podjetja in 335.000 m, opremljenih od ostalih udeležencev), pač pa še zlasti zaradi količine investicij, potrebnih za njeno realizacijo (140 milijard peset), največja vseh doslej prirejenih razstav.
PILAR LEBENA MANZANAL
(Nadaljevanje sledi)
Do septembra razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani
V 19 stoletju prvi koraki Slovencev na področju industrijskega oblikovanja
V	razstavnih dvoranah Narodnega muzeja v Ljubljani so pred časom, kot smo že poročali, odprli razstavi Gradovi minevajo, fabrike nastajajo - Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju in Denarništvo v Antiki na Slovenskem.
V	razstavi Gradovi minevajo, fabrike nastajajo sta Mateja Kos in Matija Žarginja prikazala začetke industrijskega oblikovanja na Slovenskem. Na ogled je več kot 360 industrijskih izdelkov (na sliki zibelka iz upognjenega bukovega lesa, ki je ohranjena v loškem muzeju) iz tistega časa, ki so razstavljeni tako po likovni in tehnični vrednosti, kot po uporabnosti v vsakdanjem življenju (ambientalni prikazi). Razstavo dopolnjujejo videofilmi.
Razstava Numizmatičnega kabineta Denarništvo v antiki na Slovenskem (pripravila sta jo Andrej Šemrov in Peter Kos) pa skuša odgovoriti na vprašanja, ki se zastavljajo pri odkrivanju antičnih novčnih najdb.
Razstavi bosta odprti do septembra in sicer od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljah pa od 10. do 13. ure.
Galeb: veliko branja in ugank za bistre glave
Tik pred začetkom velikonočnih praznikov je izšla sedma številka mladinske revije Galeb, tokrat z naslovno stranjo učenca OŠ Josip Ribičič Davida Toma-sellija. Kot vedno je tudi tokrat v Galebu veliko zanimivega branja za mlade in najmlajše, poleg seveda pošte, ugank in drugih iger. Še posebno privlačna in poučna pa je priloga o pticah pri nas.
Posvet o kulturi
Na osnovi opredeljenih družbenih ciljev načrtovati razvoj šole
»Podjede« v novi stvarnosti
Med posvetom o kulturi, ki ga je priredila SKGZ, je bil govori tudi o odnosu med kulturno stvarnostjo in šolo. O vlogi in kakovosti šole objavljamo danes razmišljanje Suzane Pertot.
Prepogosto se navaja kot edini pokazatelj povezanosti med šolo in kulturnim dogajanjem pri nas vključenost učencev v izvenšolske organizirane dejavnosti, družbeno angažiranost študentov in, na drugi strani, domnevno družbeno brezbrižnost šolnikov. Na ta način se družbeno-kulturna uspešnost šole vrednoti po nekih pokazateljih izven pouka, ne jemlje pa se v pretres vzgojni proces. Učiteljevo učinkovitost se ne vrednoti znotraj učno-vzgojnega procesa, temveč na podlagi nekaterih pričakovanj, ki slonijo na stereotipnem prepričanju, da ima slovenski učitelj (za razliko od svojih italijanskih kolegov pa tudi kolegov v Sloveniji ter drugih poklicnih kategorij) dodatne zadolžitve, ki izhajajo iz pripadnosti manjšinski skupnosti. Tem nalogam pa šolniki naj ne bi bili kos, vsaj sodeč po številnih kritikah, ki jih je objavil Primorski dnevnik jeseni 1990.
Takemu splošnemu mnenju nasprotujejo izsledki raziskav, ki so pokazale: da približno polovica šolnikov sodeluje, vsaj občasno, pri
slovenskih društvih, organizacijah ali skupinah - da je večina učencev in dijakov vključena v različne vrste slovenskih organiziranih društev in končno da je ravno šola tisti akter socializacije, ki opravlja poglavitno vlogo pri kognitivnem razvoju v slovenskem jeziku in ki najbolj vnema zanimanje za slovenski jezik in kulturo.
Res je, da niso učitelji vsi enako učinkoviti, vendar velja to tudi za druge projile. Res je tudi, da šola caplja za družbo, kulturo, znanostjo, tehnologijo,... da ne utegne slediti razvoju na nobenem področju, da sploh ni kompetitivna s televizijo in drugimi mediji, vendar so v današnji družbi te hibe hibe vsake šole. Tudi v državah, kjer imajo dobro izoblikovane modele strategij za pospešeno uvajanje inovacij v šolo, izobraževalni sistem zaostaja za hitrejšimi zunanjimi spremembami. Strokovnjaki zato pravijo, da je cilj sodobnega izobraževalnega sistema ne več le posredovati osnovna znanja, temveč predvsem spodbujati sposobnosti, spretnosti in razvijati stališča za učenje. Tj. otroka naučiti se učiti, da si bo znal kasneje sam sproti pridobivati raznolika in kompleksna znanja, ki jih napredek vedno znova zahteva.
Kot druge šole v svetu, tudi slovenska šola ni perfektna, njene po-
manjkljivosti so v večji ali manjši meri skupne drugim izobraževalnim sistemom. Za razliko od teh se ubada (posebno vrtec in obvezna šola) še z dodatnim problemom, ki je vezan na narodnostne značilnosti uporabnikov: ker je vedno več učencev iz narodnostno mešanih ali celo neslovenskih družin, gre obvladanje vsaj nekaterih prvin slovenskega jezika še v istem razredu od nič navzgor. Kot dokaz za to, kako so v takem kontekstu pedagoško didaktične izbire resne in strokovno zahtevne, naj navedem dejstvo, da je zadnji strokovni izpit za sprejem v službo vrtnaric predvideval pisno nalogo prav o snovanju učnega načrta v veečjezičnem in večkulturnem okolju. To problematiko, ki jo je razprl Odbor za šolstvo na dveh okroglih mizah 1. 1987, so v naslednjih letih poglobili in metodološko definirali na več tečajih za vrtnarice in učitelje. Trenutno se skuša operativno opredeliti cilje vzgoje za multikulturnost v slovenski šoli. Pojem »vzgoja za multikulturnost« označuje tip didaktičnega načrtovanja (cilje, vsebine, dejavnosti, itd.), usmerjene k utrjevanju lastne identitete, k spoštovanju in priznavanju drugih identitet ter k ovrednotenju različnosti.
Pretirano nezadovoljstvo v zvezi s slovensko šolo je po mojem mne-
nju izraz odklanjanja morda idejno težko sprejemljive resnice, da se je spremenila njena tradicionalna podoba kot šole za slovenske otroke. Pomirjujoče je iskati razloge za razlike med sedanjostjo in preteklostjo edino v sicer realnih strukturalnih pomanjkljivostih, kot so učilnice, učbeniki, ipd., ali spremembe najivno pripisovati domnevnemu bliskovitemu upadu strokovnosti, če že ne celo »poslabšanju« individualnih lastnosti celotnega učnega karda. Lotiti se vsebinske analize učno-vzgojnega procesa je zahtevnejše. Soočati se z nehomogenostjo jezikovno-narodnostnih karakteristik učencev in s konsekventnim prilagajanjem šole, pa daje občutek ogroženosti,ker se v pojavu zrcalijo spremembe, ki so v teku, znotraj manjšine same.
Mislim, da je potrebno šolsko stvarnost spremljati realistično in strokovno: jo analizirati in oblikovati načrte za bodočnost na podlagi nekih operativno opredeljenih družbeno koristnih ciljev. Primerno je torej ravnati, kot da bi šlo za podjetje, ki se prilagaja novi stvarnosti in se izogibati praznih puhlic, tipa »slovensko šolo moramo imeti radi, če hočemo, da bo ostala živa«, kot je nekdo napisal v Dnevniku.
SUZANA PERTOT
Drevi 3. tekme četrtfinala košarkarske končnice
Tokrat brez favoritov
Med četrtfinalisti italijanskega košarkarskega play offa sta velikonočne praznike v miru preživeli le vrsti Benettona in Stefanela (moštvo iz Trevisa je namreč Tržačane izločilo z 2:0), za ostlih šest preostalih udeleženk končnice pa je Velika noč minila v znamenju delavnosti ali vsaj velike napetosti. Drevi, na sporedu so tretje tekme, se bodo tri ekipe vsekakor pridružile Ste-fanelu, ostale pa bodo skupaj z Benettonom še naprej lovile »scudetto«, ki ga bodo podelili najkasneje 12. maja, nakar pa reprezentante čaka začetek priprav za olimpijski kvalifikacijski turnir.
Scavolini - Phonola: pred pričetkom dvoboja med tema ekipama je bil Scavolini nesporen favorit, saj je Phonola v regularnem delu sezone dokaj razočarala. Toda po prvih dveh tekmah (tesna zmaga Scavolinija v Pesaru, gladek uspeh Phonole v Caserti) je zdaj veliko težje napovedati izid tretje. Dejstvo je, da je Phonola naposled le zaigrala v tistem (jugoslovanskem) slogu, ki ji je lani omogočil, da je osvojila naslov prvaka. Prebudila sta se predvsem Gentile in DelVAgnello, kot zna pa zdaj igra tudi Američan Micheal Thompson. Vrh tega ni še jasno, ah bo za Scavolini zaigral center Ario Costa, ki ga na drugi tekmi v soboto ni bilo. Costa, ki ga pesti poškodba, niti včeraj ni treniral. Zanesljivo pa bo zaigral Zampolini.
Philips - II Messaggero:^za to tekmo vlada največ zanimanja, v posrednem prenosu, kot vedno ob nemogoči uri, namreč ob 0.30, pa si jo bo možno ogledati tudi po Raidue. Psihološka prednost je nedvomno na strani Rimljanov, ki so z osvojitvijo Koračevega pokala že potešili žejo svojih navijačev in nestrpnega sponsorja. Nasprotno, po polomu v finalu evrokluba visi usoda Milančanov na nitki. Če bi drevi izgubili, bi ostali povsem praznih rok, saj bi bili izločeni tudi iz prihodnjega evropskega prvenstva (pravico do katerega imata, poleg prvaka, še dva polfinalista play offa).
Iz Philipsove ambulante sporočajo, da Američan Ro-gers vendarle nima več mrzlice, ki se ga je oprijela ob povratku iz Istanbula.
Knorr - Clear: Bolonjčanov se je letos držala precejšnja smola, zato povsem brez skrbi niso niti zdaj, še posebej če upoštevamo, da je Clear letos resnično presenetil, saj si niti največji optimist ni predstavljal, da bi ekipa iz Cantuja brez Marzoratija, Pessine in Dal Sena (prišel je le Tonut, izkušenega Bouija pa je nadomestil mladi Čaldwell) lahko prišla v letošnji sezoni tako daleč. Knorr razpolaga nedvomno z boljšim igralskim kadrom, a gostom drevi ne sme dopustiti hitre igre. Za Bolonjčane bo zaigral tudi Binelli, ki je moral v Cantuju predčasno zapustiti igrišče.
Naj omenimo še, da bosta polfinalni tekmi že v soboto, 25. aprila in v torek, 28. aprila, morebitna tretja tekma pa v četrtek, 30. t.m.
Na sliki: motiv s tekme Knorr - Phonola je tudi dvoboj med Gracisom (desno) in Espositom
V Monte Carlu ga je premagal Ferreira
Borg zdržal en set
MONTECARLO — Sedem tisoč gledalcev je z zanimanjem in tudi naklonjenostjo (a brez pretiranega navdušenja) sledilo vnovičnemu poskusu Bj orna Borga, da se kot zmagovalec vrne na prizorišče mednarodnega teniškega cirkusa. Tako kot lani pa je Borgu spodletelo, čeprav je tokrat igral precej bolje, pomeril pa se je z bolj renomiranim nasprotnikom kot lani, ko mu je stal nasproti Argentinec Jaite. Tokrat se je nekdanji švedski as pomeril z mladim južnoafriškim upom Ferreiro, ki na svetovni jakostni lestvici zaseda 22. mesto, tu v Montecarlu pa je nosilec 15. skupine. Borg se je mnogo mlajšemu nasprotniku v prvem nizu zelo uspešno upiral. Stalno je vodil in povedel tudi s 5:4. Nato je že zgubljal s 6:5, a je tekmecu iztrgal igro, v kateri je imel ta na voljo servis. V tie breaku je imel Borg tudi set-žogo, naposled pa je izgubil s 7:5. Ferreira je nato brez težav s 6:2 osvojil drugi niz. Borg, ki na lestvici ATP zaseda 1118. mesto, je izjavil, da za nastop v Monte Carlu ni prejel nobenega zaslužka in da ni razočaran, prihodnji teden pa bo igral še v Munchnu.
V prvem dnevu je bil na sporedu tudi italijanski dvoboj, na katerem je Pescosolido z 1:6, 7:6 (7:5), 7:5 premagal Carattija. V jadranskem dvoboju pa je Hrvat Goran Prpič s 4:6, 6:4, 6:4 odpravil najboljšega italijanskega tenista Omarja Camporeseja.
Izpadel je tudi nosilec 14. skupine Švicar Hlasek. S 6:3, 6:7 (7:5), 6:3 g. je premagal Šved Bergstrom.
Se dva izida: Steeb (Nem.) - Jait (Arg.) 6:2, 4:6, 7:6 (7:5), Bruguera (Šp - Clavet (Šp.) 6:4, 2:6, 7:5.
Courier zmagal v Hong Kongu
HONG KONG — Najboljši tenis na svetu, Američan Jim Courier, j zmagal na turnirju ATP v tem kraji V finalu je s 7:5, 6:3 premagal rojak kitajskega porekla Michaela Changc
Seleševa brez težav v Houstonu
HOUSTON — Novosadčani Monika Seleš je zmagala na teniš kem turnirju v Houstonu (350.00( dolarjev nagradnega s"klada). V fina lu je s prepričljivim 6:1, 6:1 prema gala Američanko Zino Garrison.
Markuš presenetil
NICA — Obetavni Argentinec Gabriel Markuš (22 let) je zmagova lec teniškega turnirja v Nici. Sed mega nosilca, Španca Javiera San cheza, je premagal po dveh setih (6:4, 6:4). To je prva zmaga Markuše na turnirjih ATP. Na svetovni jakos tni lestvici zaseda Markuš 78. mesto ker pa je v polfinalu izločil tud. Američana Samprasa, se bo njegov položaj zdaj gotovo izboljšal.
Na motociklistični dirki za VN Malezije
Italijan Luca Cadalora (levo) je znova zmagal v četrtlltrskem razredu, medtem ko se je Chili (desno) moral zadovoljiti s 3. mestom	(Telefoto AP)
SHAH ALAM (Malezija) — Italijan Alessandro Gramigni na aprilu je na 3. dirki letošnjega svetovnega motociklističnega prvenstva prekinil monopol vozil honda v razredu do 125, vendar se je japonska hiša oddolžila v ostalih dveh razredih z uspehoma Cadalore in Doohana. To je bilo bistvo nedeljske dirke za VN Malezije, ki sta ga ovirala huda vročina in dež.
V	razredu do 125 ccm je na zmagovalni oder poleg Gramignija stopil še njegov rojak Casanova, tretji je bil Nemec Waldmann. V tej kategoriji 80 sile zelo izenačene, saj so vsi trije Piloti v razmahu 10 točk.
V	pollitrskem razredu se je znova uveljavil Italijan Cadalora, ki je sicer slabo startal, kot tudi Chili. Tako sta Po prvem krogu vodila Biaggi in Puig. Zatem je napadel Chili in tudi Prevzel vodstvo. Trojica Chili, Puig ln Cadalora je pustila za seboj vse ostale (Biaggi je namreč padel), pet krogov pred koncem pa je Cadalora sprožil odločilni napad. Vsekakor so se. Italijani odrezali, saj so do točk Prišli še Romboni (6.), Capirossi (9.) in Casoli (10). Sreče pa ni imel Reggia-ni, ki ga je podrl Švicar Haenggeli, medtem ko je zastopnik Gilere moral v box zaradi težav z elektriko.
V	razredu do 500 ccm je Doohan prišel do svoje tretje zmage. Dirko so morali zaradi naliva prekiniti, tako da so piloti zamenjali gume. V 31. krogu pa so jo dokončno prekinili, ker se je dež znova silovito ulil. Za Doohanom se je s precejšnjo zamudo uvrstil Rainey, na 3. mesto pa se je nepričakovano uvrstil Criville, ki letos prvič nastopa v tem razredu. Črn uan so imeli pri Cagivi, saj se je Lawson znašel že v 11. krogu z neu-
porabnimi gumami, isto pa se je zatem dogodilo še Barrosu. Vrstni red:
125 ccm: 1. Gramigni (It.) aprilia 45'45"290 (pop. hitrost 133,62 km/h); 2. Casanova (It.) aprilia po 00 T52; 3. Waldmann_ (Nem.) honda 00"233; 4. Martinez (Šp.) honda 02"414; 5. Rau-dies (Nem.) honda 06"246; 6. Sakata (Jap.) honda 11"660; 7. Debbia (It.) honda 15"011; 8. Gresini (It.) honda 23"768. Skupno po 3 dirkah: 1. Wald-mann (Nem.) 52; 2. Gramigni (It.) 43; 3. Casanova (It.) 42; 4. Wakai (Jap.) 22; 5. Martinez (Šp.) 16.
250 ccm: 1. Cadalora (It.) honda 47’49"976 (pop. hitrost 136,075 km/h); 2. Puig (Šp.) aprilia po 04"706; 3. Chili (It.) aprilia 04"950; 4. Cardus (Šp.) honda 12"784; 5. Schmid (Nem.) ya-maha 22"122; 6. Romboni (It.) honda 26"756; 9. Capirossi (It.) honda 31"704; 10. Casoli (It.) yamaha 31"874. Skupno po 3 dirkah: 1. Cadalora (It.) 60; 2. Bradi (Nem.) 27; 3. Puig (Šp.) in Cardus (Šp.) 25; 5. Chili (It.) 24; 7. Romboni (It.) 12; 9. Reggiani (It.) in Capirossi (It.) 8.
500 ccm: 1. Doohan (Avstral.) honda 45'45"608 (pop. hitrost 137,871); 2. Rainey (ZDA) yamaha po 10"433; 3. Criville (Šp.) honda 14"307; 4. Garriga (Šp.) yamaha 27"693; 5. Chandler (ZDA) suzuki 31"429; 6. Beattie (Avstral.) honda 32"279; 7. Mamola (ZDA) yamaha 1'03"497; 9. Catalano (It.) ya-maha 2 06"910. Skupno po 3 dirkah: 1. Doohan (Avstral.) 60; 2. Chandler (ZDA) 31; 3. Rainey (ZDA) 30; 4. Schwantz (ZDA) 22; 5. Beattie (Avstral.) 18; 6. Mamola (ZDA) 17; 7. Criville (Šp.) in Garriga (Šp.) 16; 9. Law-„ son (ZDA) 9; 10. McKenzie (Ško.) 8.
Na flamski kolesarski dirki Liege-Bastogne-Liege
De Wolf ugnal vso elito
LIEGE — Stoto izvedbo klasične flamske dirke Liege-Bastogne-Liege je zasluženo osvojil domači kolesar Dirk De Wolf, ki je s tem uspehom prevzel tudi vodstvo na skupnem vrstnem redu za svetovni kolesarski pokal.
Razočaral pa je Italijan Moreno Argentin, ki se mu ni izpolnila želja, da bi tu zmagal petič in tako izenačil rekord zmag slovitega Ed-dya Merckxa. Zato pa so se v italijanski odpravi izkazali Furlan, Cas-sani in Chiappucci, čigar forma se stopnjuje, bolj ko se približuje start italijanskega gira. Kapetan ekipe Carrera je bil namreč po 148 km dirke protagonist enega odločilnih begov. Pridružili so se mu nizozemski prvak Rooks, De Wolf (ki mu je njegov kapetan Bugno dal prosto pot), Rezze in Holm, a zadnja dva sta brž popustila. Močno je zaostala tudi glavnina, v kateri so Argentin, Bugno in Fondriest odigrali podrejeno vlogo.
.Pred epilogom je bilo še nekaj razburljivih akcij. Cassani, Furlan, favorit Bernard, Breukink, Alcala, Roche, Rue, Van Hooydonck, Zuille, Roche, Kvalsvoll, Theunisse, Rom-niger in Hamburger so se v nekaj
kilometrih približali vodilni trojici. Po 200 km so imeli Chiappucci, De Wolf in Rooks 50" prednosti pred Hamburgerjem in Tl4” pred ostalimi. De Wolf je znova silovito pritisnil in pustil za sabo Chiappuccija, medtem ko Rooks ni popustil. Po 30 km se je vodilnima pridružil Bernard, ki je za sabo povlekel še Cas-sanija. Ta četverica je tudi skupaj
prispela v Liege z 48" naskoka. Ka zalo je, da bodo skupaj prispeli tud do cilja, a De Wolf je imel očitno še dovolj moči za vnovični Sprint, tako da se je na cilju pojavil čisto sam in je lahko zmagal z dvignjenimi rokami.
V soboto, 25. t.m., bo na vrsti še dirka Amstel Gold Race, na kateri italijanski kolesarji še nikoli niso zmagali.
VRSTNI RED DIRKE LIEGE-BASTOGNE-LIEGE: 1. De Wolf (Bel.), ki je 262 km prevpozil v 7.18’06" s povprečno hitrostjo 35 km na uro; 2. Rooks (Niz.) po 30"; 3. Bernard (fr.) 30"; 4. Cassani (It.) T35"; 5. Rominger (Švi.) 2’00"; 6. Rue (Fr.) 2 00”; 7. Theunisse (Niz.) 2'00"; 8. Furlan (It.) 2'00"; 9. Millar (VB) 2'07"; 10. Van Hooydonck (Bel.) 2012"; 44. Chiappucci (It.) 5'01".
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: 1. De Wolf (Bel.) 58 točk; 2. Ludwig (Nem.) 51; 3. Duclos-Lassal-le (Fr.), Durand (Fr.) in Kelly (Irska) 50; 6. Van Hooydonck (Bel.) in Mu-seeuw (Bel.)^ 39; 8. Rooks (Niz.), Wegmuller (Svi.) in Argentin (It.) 35.
Na sliki AP: De Wolf je ciljno črto prevozil z dvignjenimi rokami
V derbiju 30. kola L slovenske nogometne lige
Pravična delitev točk v Kopru
V 30. kolu I. slovenske nogometne lige sta vodilni moštvi SCT Olimpija in Maribor Branik zmagali ter ostali na vrhu lestvice z ramo ob rami. Ljubljanski zele-no-beli so pred 3.000 gledalci premagali v Novi Gorici SAOP Gorico z 2:0, mariborski vijoličasti pa na svojem stadionu slabo ekipo Jadran Lama s 5:1. Presenečenje kola pomeni zmaga L. M. Svobode nad Živili v Naklem z 1:0, sicer pa so bili drugi rezultati bolj ali manj pričakovani. V derbiju kola se je na tekmi med Koprom in Izolo na Bonifiki zbralo kar 4.500 gledalcev, ki so gledali privlačen nogomet. Moštvi sta si pravično razdelili točki. Izid je bil 1:1. Tokrat so se najbolje odrezalil strelci Rudarja iz Velenja, ki so Domžalam zabili kar 5 golov.
IZIDI: Nafta - Medvode Loka 1:0, Slovan Mavrica - Mura 2:1, Maribor Branik
-	Jadran Lama 5:1, Eurospekter Ljubljana
-	Primorje 2:0; Koper - Belvedur Izola 1:1; SAOP Gorica - SCT Olimpija 0:2; Rudar (V) - Domžale 5:0, Potrošnik - Publikum 2:1, Živila Naklo - Ligui Moly Svoboda 0:1, Elektroelement Zagorje - Steklar 2:2, Oria Rudar (T) prost.
LESTVICA: SCT Olimpija, Maribor Branik 47, Belvedur Izola 43, Živila Naklo, Koper 36, SAOP Gorica 34, Slovan Mavrica, Eurospekter Ljubljana 32, Publikum 31, Mura 30, L.M. Svoboda, Steklar 29, Rudar (V) 28, Elektroelement Zagorje
27, Potrošnik 26, Primorje 25, Nafta 23, Oria Rudar (T) 20, Medvode Loka 17, Domžale Lek 16, Jadran Lama 12.
PRIHODNJE KOLO (26. t.m): Steklar -Živila Naklo, L.M. Svoboda - Potrošnik, Publikum - Rudar (B), Domžale Lek -SAOP Gorica, SCT Olimpija - Koper, Belvedur Izola - Eurospekter Ljubljana, Primorje - Maribor Branik, Jadran Lama - Slovan Mavrica, Mura - Nafta, Medvode Loka - Oria Rudr (T), Elektroelement Zagorje prost. (B.K.)
1.	— 1. Offen LB	X
	2. Ombromatto	1
2.	— 1. Isidora	2
	2. Italma Bru	X
3.	— 1. Fenglish	1
	2. Farnese OM	X
4.	— 1. Madison Sguare	2	
	2. Galvao	X
5.	— 1. Gigino Ric	X
	2. Magnolia DB	1
6.	— 1. Kedron	X
	2. Pizzangrillo	1
	KVOTE	
12 (29 dobitnikov)		29.230.000 lir
11 (544 dobitnikov)		1.500.000 lir
10 (4.916 dobitnikov)		166.000 lir
Kvalifikacije za nogometno EP
Mladi »azzurri« jutri proti Danski
PERUGIA — Italijanska nogometna reprezentanca under 21 se je že v nedeljo zbrala v Perugii, kjer se pripravlja na jutrišnjo povratno polfinalno kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo proti Danski. S klopi jo bo tokrat vodil Marco Tardelli, saj je Cesare Maldini diskvalificiran.
Mladi »azzurri« so v prvem srečanju v gosteh zmagali z 1:0, vendar nasprotnikov še zdaleč ne gre podcenjevati, saj so telesno dobro pripravljeni, poleg tega so zelo nevarni na visokih žogah. O postavi Maldini včeraj ni hotel govoriti, objavil jo bo danes popoldne, po zadnjem treningu. Vsekakor ne more računati na Luzardija, Favallija in Mellija, ki so diskvalificirani.
Colo Colo zmagovalec južnoameriškega pokala
KOBE (Japonska) — Čilska enajsterica Colo Colo je zmagovalec juž-noameripkega pokala pokalnih zmagovalcev. V finalu je s 5:4 premagala brazilski Cruzeiro.
Tekma se je odločila po streljanju enajstmetrovk, saj se je v regularnem času in po podaljških končala z 0:0.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). etna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo po-avnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -5845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO, VIST A d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
torek, 21. aprila 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na tradicionalnem maratonu v Bostonu
Kenijec Hussein je prvi prišel do cilja
BOSTON — Kenijec Hussein (33 let) je drugo leto zapored (tretjič skupno) zmagal na najstarejšem maratonskem teku na svetu v ameriškem Bostonu. Razdaljo 42,195 km je pretekel v odličnem času 2.08T4". To je drugi najboljši čas na tem te-kovanju sploh. Leta 1986 je bil hitrejši (za 23 sekund) samo Avstralec De Castella.
Za Husseinom sta se na 2. oz. 3. mesto z več kot dvema minutama zaostanka uvrstila Portugalec Pin-heiro in Mehikanec Espinoza. Na začetku se je v vodstvo podal- Kenijec Simon Karori, specialist za tek na 10.000 m. Po 20 km ga je dohitelo pet tekmovalcev. Karori je kmalu zatem odstopil, po 34 km pa sta na čelu dirke ostala Hussein in Tanzanijec Ikangaa, vendar je slednji nato močno popustil.
Med ženskami je zmaga pripadla 23-letni Rusinji Olgi Markovi
(telefoto AP)
(2.23'43") pred Japonko Vakamotovo in Nemko Pippingovo. Favoritinja, Poljakinja Wanda Panfil (svetovna prvakinja in zmagovalka lanske izvedbe), je na tretjini proge zašla v krizo in dokončala maraton s precejšnjo zamudo.
Alessio Faustini si je prislužil Ol
TURIN — Na 2. maratonu Turina so bile oči vseh uprte v Francesca Panetto, ki pa je krepko razočaral. Štartal je kot favorit, a je zaradi krčev odstopil po 30 km.
V času 2.1T03" je zmagal Rimljan Alessio Faustini. Dosegel je svoj osebni rekord, selektor italijanske atletske reprezentance Locatelli pa ga je nagradil z izjavo, da bo »skupaj z Bordinom in Bettiolom 99,9-odstotno zastopal Italijo na olimpijskih igrah v Barceloni«,
Med izzivalci za America’s Cup
Moru 2. etapa
Na namiznoteniškem EP
Presenečenj ni manjkalo
SAN DIEGO — Prva finalna regata med izzivalci America s Cupa se je za italijansko jadrnico »II Moro di Venezia« slabo končala, zato pa so se Paul Cayard in tovariši takoj oddolžili v drugi, ki je bila na vrsti včeraj, ko so z eno samo sekundo prednosti prehiteli novozelandski »New Zealand«. Regata je bila izredno razburljiva. Na startu so bili Italijani bolj spretni, zatem so jih Novozelandci prehiteli, »Moro« pa se ni vdal, nadoknadil je zaostanek, spet prevzel vodstvo in ga za las tudi obdržal do konca.
V prvi regati je posadka Mora naredila precej napak. Zaostajala je že v začetku, ker niso v kompjuter, ki kaže najbolj primeren položaj za start, vnesli podatka o učinkih spre-metnbe tokov. Zatem so ugotovili, da na krovu ni jadra, ki bi ga tisti potrebovali. Na vsaki regati imajo namreč po 14 različnih jader, za vsako vrst vetra. Tokrat pa jadrnice niso hoteli preveč obtežiti in so prav tisto, ki bi ga rabili, pustili v
pristanišču. Ko so se tega zavedeli, je bilo že prepozno, Poleg tega so med regato zgubili eno jadro. Glede tega so nekateri izrazili sum, da je posadka Mora to naredila nalašč: če bi se »New Zealand« dotaknil jadra, ki je bilo v vodi, bi ga penalizirali. Cayard je sicer priznal, da so jadro res pustili v morje, vendar ne z namenom, da bi oškodovali nasproni-ka.
Med branitelji pokala (»America 3« mogotca Billa Kocha in »Starš and Stripes« Dennisa Connerja) je trenutno v vodstvu Kochova jadrnica, ki je zmagala na nedeljski regati. Prva regata je bila na vrsti sicer že v soboto, vendar je zaradi pomanjkanja vetra niso dokončali v predvidenih dveh urah. To regato naj bi nadoknadili danes.
Tonkovu končna zmaga
SELVINO (Bergamo) — Na enotedenski kolesarski dirki za amaterje po pokrajini Bergamo je zmagal Rus Pavel Tonkov. Ruski kolesar je vodil vse od prve pa do poslednje etape.
STUTTGARD — Na namiznoteniškem EP v tekmovanju posameznikov ni manjkalo presenečenj. Švedi, ki so se premočno uveljavili v ekipnem delu prvenstva, so odpovedali. Vsi so izpadli že v četrtfinalu. Št. 1 na svetu Perssona je odpravil Poljak Gruba, a Hrvat Primorac je s 3:2 premagal slovitega VValdnera. Drugega favorita, Francoza Gatiena, je izločil Belgijec Savle. Ta je nato v finalu za naslov s 3:1 (21:16, 18:21, 21:13, 21:13) klonil pred Nemcem Rosskopfom, 4. nosilcem skupine.
Še več presenečenj je bilo med dekleti. Nosilke prvih štirih skupin so namreč izpadle že v četrtfinalu, naslov pa je osvojila Nizozemka Vriesekoop. V finalu je s 3:0 (21:10, 21:18, 21:17) premagal^ Angležinjo Lomasovo.
Italija druga v Parizu
PARIZ — Na vaterpolskem turnirju osmih narodov je Španija z 9:6 (1:3, 3:1, 3:0, 2:2) premagala Italijo. V finalu za 3. mesto so ZDA s 13:7 (3:3, 2:1, 4:3, 4:0) orpravile Nizozemsko.
Namizni tenis: Pokal pokrajin
Nastopata Kras ter Bor Rinces
Na pobudo deželnega odbora FITET bo v Pertegadi v organizaciji tamkajšnjega društva Libertas Latisana prva izvedba namiznoteniškega tekmovanja za »Pokal pokrajin«. Najboljši posamezniki iz F-JK bodo imeli možnost, da se srečajo z igralci iz ostalih pokrajin, to pa bo hkrati dobra priložnost za sestanek trenerjev.
»Pokal pokrajin« je paralelka »Pokalu dežel«. Tekmovali bodo po sistemu evropske lige (dva moška, ena ženska) v spletu posameznih iger in igri dvojic. Vsaka pokrajina bo zastopana ljena z dvema ekipama in sicer under 14 in under 17. V obeh ekipah tržaške pokrajine zasledimo tudi predstavnike obeh slovenskih namiznoteniških društev, Krasa in Bora Rinces. Ekipo under 14 sestavljajo: Federico Ceppi (CMM), Peter Santini (Kras), Andrea Radini (Pellicana), Katja Milič (Kras), under 17 pa Andrea Maggio (Ricrea-tori), Mitja Petelin in Ana Bersan (Bor Rinces). Spremljala jih bosta Sergio Salerno kot trener in Robert Milič kot predsednik deželne komisije. (J.J.)
Gimnastično SP za posameznike v Parizu
Premoč SND
PARIZ Zadnji dan prvega svetovnega gimnastičnega prvenstva za posamezne discipline je potrdil premoč pripadnikov Skupnosti neodvisnih držav, ki so osvojili še dve prvi mesti in svojo končno bero zlatih kolajn povečali na pet.
Rezultati
Moški
PRESKOK: 1. Ok Joul Jou (S. Koreja) 9.675; 2. Korobčinski (SND) 9.587; 3.
Hibbert (Kan.) 9.581. BRADLJA: 1. Li Jing (Kit.) in Voropajev (SND) 9.887; 3.
Belenki (SND) 9.800. DROG: 1. Mišju-tin (SND) 9.862; 2. Li Jing (Kit.) 9.825;
3. Korobčinski (SND) 9.787.
Ženske
DVOVIŠINSKA BRADLJA: 1. Milo-sovici (Rom.) 9.950; 2. Okino (ZDA)
9.900; 3. Pasca (Rom.) 9.887. GRED: 1.
Zmeskal (ZDA) 9.925; 2. Li Vifang (Kit.) in Neculita (Rom.) 9.850.
Kolajne
SND 5 zlatih, 3 srebrne, 5 bronastih kolajn; Kitajska 2, 2, -, ZDA 2, 1, -,
Madžarska 1, 2, -, Romunija 1, 1, 2,
Sev. Koreja 1, -, Južna Koreja 1, -,
Kanada -, -, 1, Nemčija -, -, 1, Portoriko -, -, L
Scherbo (SND), dobitnik zlate kolajne na krogih
Balinarsko prvenstvo C lige
Danes 3. kolo
Sokolovi balinarji niso mogli, kot novinci, bolje začeti letošnjega ekipnega prvenstva C lige. Po zadnjem nadvse spodbudnem izkupičku, ko so kar v Miljah s 6:4 premagali Muggia bocce, so se na začasni lestvici prebili celo do 3. mesta. Čeprav je bil cilj Guštinovih varovancev le rešitev, jih že sedaj marsikdo uvršča v ožjo skupino favoritov za prestop v višjo ligo. Tudi v torek so dokazali, čeprav sta manjkala kar dva ključna igralca, da v vsakem trenutku zmorejo sestaviti homogeno postavo, ki lahko spravi na kolena marsikaterega nasprotnika. Danes bomo dobili odgovor, kako visoko lahko merijo Francovi predstavniki, saj se bodo srečali z nevarno Ponziani-no. Prvi par točk je za svojo ekipo v Miljah izboril še nepremagani Simo-neta, ki je v tehničnenm zbijanju zlahka obračunal z nasprotnikom (22:10). Z nekoliko več športne sreče bi se lahko rdeče-beli vrnili iz gostov kar z maksimalnim izkupičkom, saj sta tako trojka (Skupek, Pertot in Čortese) kot dvojica (delVAnno in Simoneta) z istim rezultatom 11:13 podlegli domačinom. Na srečo sta spodrsljaja soigralcev takoj popravila Širca v bližanju in obveznem zbijanju (16:11) in Micheli med posamezniki, ki je s preudarno in učinkovito igro obrnil v lastno korist že izgubljeno srečanje (izgubljal je že s 5:10), v katerem je na koncu izšel kot zmagovalec (13:11).
IZIDI 2. KOLA: Ponzianina - Arci Por-tuale 5:5, Borgo Lauro - Neven 0:10, Muggia bocce - Sokol 4:6, prosta Nabrežina.
LESTVICA: Neven 16 točk, Arci Portu-ale 14, Sokol 12, Ponzianina 9, Muggia bocce in Nabrežina 4, Borgo Lauro 3.
. SPORED 3. KOLA (DANES): Arci Por-tuale - Muggia bocce, Neven - Nabrežina, Sokol - Ponzianina, prost Borgo Lauro. (Z.S.)
Ob koncu košarkarskega pvvenstva državnih mladincev so pri Jadranu povsem zadovoljni
J. Drvarič: S sodelovanjem do še boljših rezultatov
Ob koncu košarkarskega prvenstva državnih mladincev, v katerem so nastopali tudi jadranovci (na koncu regularnega dela so med osmimi ekipami osvojili 6. mesto), smo za obračun sezone zaprosili kar trenerja Janeza Drvariča, ki vodi tudi prvo postavo Jadrana.
»Najprej bi rad podčrtal,« je povedal Drvarič, »da žal nismo razpolagali z najboljšo možno ekipo, saj je mnogo igralcev, ki bi gotovo tudi igrali v vlogi protagonistov, iz razumljivih razlogov pač ostalo pri svojih društvih, tako da smo na razpolago imeli le del možnega potenciala. Ob Crismi, Oberdanu in Ažmanu so vsi ostali praktično igrali kot novinci, saj so v prejšnjih letih manj nastopali, oziroma ne v vlogi protagonistov ali na visokih nivojih. Prav zaradi tega sem z delom in doseženimi rezultati več kot zadovoljen.«
Meniš, da ste izpolnili zastavljene cilje ali pa ni šlo vse po predvidevanjih?
»Normalno je, da bi človek vedno hotel več od tega, kar doseže, realno pa smo za naše pogoje do-
Janez Drvarič
segli skoraj največ, kar je bilo možno. -Seveda zveni končno šesto mesto (le dve točki zaostanka od petega mesta, ki bi nam omogočalo prestop v nadaljnjo fazo), kot zamujena priložnost. Gre pa podčrtati, da so bili ostali konkurenti res na visoki tehnični in organizacijski ravni, tako da smo lahko z letošnjo sezono več kot zadovoljni. Že sam podatek, da smo vsaj enkrat premagali na videz nedostopne ekipe, kot so Stefanel in Rex iz Vidma, jasno priča o naši uspešnosti. Žal pa smo si napredovanje v naslednji del zapravili s porazoma proti Pordenonu in Gorici na domačih tleh. S tem v zvezi so tudi poškodbe imele svoj vpliv, saj smo proti Pordenonu igrali brez Pettirossa in Daneva, kar se je seveda tudi poznalo. Ob golih rezultatih pa je bila letošnja sezona pomembna tudi glede formiranja raznih posameznikov, ki so se lahko merili z res dobrimi nasprotniki, s tem pa si igralec tudi nabere veliko izkušenj, ki mu bodo še kako koristile v prihodnjih letih.«
Katere ekipe in posamezniki so te najbolj ugodno presenetili, od koga pa si več pričakoval?
»Največ je po mojem mnenju pokazal Benetton. Ima sicer več dobrih posameznikov, nima pa zvenečih imen, kar pa je bilo v prid ekipi iz Trevisa. Presenetil me je tudi Pallacanestro Pordenone, pri katerem iztopata dva res zanimiva in perspektivna igralca, Colombis in Grion. Rex iz Vidma sloni v glavnem na Tržačanu Pozzeccu, tako da je ekipa manj uspešna, kot bi bila sicer. Ostali so dosegli svoj cilj, nekoliko več pa sem pričakoval od Stefa-nela, ki ni izpolnil vseh začrtanih programov.«
Ob koncu sezone trener potegne končni obračun, z društvom vred pa najbrž zastavi tudi obris dela za naslednjo sezono. Si z odborom Jadrana že kaj govoril o tem?
»Glavni program dela smo začrtali že lani poleti, ko smo se dogovorili za sodelovanje z društvom Jadrana in s predstavniki ostalih slovenskih društev. Načrti so dolgoročni, tako da se nam ni treba stalno sestajati in programe spreminjati. Prepričan sem, da se bomo vsi skupaj domenjenega držali, saj je naš skupni interes, da se slovenska košarka povzpe čim više - tako rezultatsko kot organizacijsko - brez skupnega dela in sodelovanja pa bi bilo to težko izvedljivo.« (Vanja Jogan)
IZIDI REGULARNEGA DELA PRVENSTVA
JADRAN - Latte Carso Ts JADRAN - Stefanel JADRAN - Pall. Pn JADRAN - Grup Pn JADRAN - Benetton JADRAN - Bernardi Go JADRAN - Rex Ud
71: 68 (doma) in 106: 76 (zunaj) 94: 90 (doma) in 63: 89 (zunaj) 87: 93 (doma) in 65: 74 (zunaj) 68: 58 (doma) in 86: 78 (zunaj) 68: 93 (doma) in 63: 83 (zunaj) 89:103 (doma) in 78:103 (zunaj) 101: 97 (doma) in 63: 89 (zunaj)
LESTVICA: Benetton Treviso 22 točk; Stefanel Trst 22; Pall. Pordenone 18; Rex Videm 16; Bernardi Gorica 14; JADRAN Trst 12; Servolana Trst 4; Grup Pn 2.
IZIDI TOLAŽILNE SKUPINE
JADRAN - Mogliano	107: 92 (doma) in 94:101 (zunaj)
JADRAN - Petrarca Pd	118:100 (doma) in 76:107 (zunaj)
JADRAN MLADINCI V ŠTEVILKAH (91/92)
Igralec	Toč.	Tek.	Pov.	Prosti meti		3T
P. AŽMAN	322	16	20,1	63: 86	73,2 %	9
J. BERDON	13	10	1,3	5: 6	83,3 %	—
K. BRIŠČIK	17	9	1,8	3: 6	50 %	—
M. CRISMA	453	18	25,1	72:128	56,2 %	18
W.DANEU	75	16	4,6	25: 46	54,3 %	6
D. GERLI	6	9	0,6	0: 4	0 %	—
J. GODNIČ	39	18	2,1	15: 28	53,5 %	—
D. OBERDAN	275	18	15,2	65: 85	76,4 %	22
M. PETTIROSSO	127	15	8,4	12: 44	27,2 %	—
M. SOSIČ	116	15	7,7	18: 22	81,8 %	10
A. STERNI	76	17	4,4	10: 32	31,2 %	
M. ŠKABAR	2	3	0,6	— •	—	—
SKUPNO	1521	18	84,5	300:487	61,1 %	65