473 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE New research in German intelligence history: Fifty years of Bundesnachrichtendienst 1956 – 2006: the BND in historical context Tutzing, 7. – 9. april 2006 Akademija za politi~no izobra‘evanje v Tutzingu je skupaj z IIH-A priredila vsakoletno konferen- co, ki je bila letos posve~ena petdeseti obletnici nastanka nem{ke obve{~evalne slu‘be. Glede na to, da bo septembra ve~ja proslava tega jubileja v ZDA, je bila ta konferenca pravzaprav delovna priprava na bolj mno‘i~no obiskan dogodek. Slednji bo zabele‘il tesno sodelovanje med obve{~evalno slu‘bo BND in CIO, ki je nastalo v ~asu ‘elezne zavese proti novemu nasprotniku, ki je bil enim – t. j. Nem~iji – nasprotnik ‘e v ~asu druge svetovne vojne, medtem ko je bil drugim – torej ZDA – v ~asu vojne zaveznik. Konferenca se je odvijala v prostorih Akademije, ki jo je ustanovil leta 1957 bavarski parlament kot nadstrankarsko ustanovo in ki jo {e vedno financira, kar ji omogo~a svoboden akademski status. Glav- no podro~je delovanja Akademije je delo s civilnimi dru‘benimi gibanji, vse od ustanovitve pa jo odlikuje mo~na protinacisti~na usmeritev. V njenem okviru je bila ustanovljena leta 1993 tudi IIHA – mednarodna zveza za zgodovino obve{~evalnih slu‘b, sprva iz raziskovalcev in akterjev, ki so se ukvarjali z ameri{ko obve{~evalno slu‘bo in odnosi z nem{ko BND, kasneje pa so se jim pridru‘ili tudi raziskovalci iz mnogih dr‘av. Danes {teje ‘e 110 ~lanov iz vsega sveta, manj kot polovica je Nemcev, zastopani pa so tudi raziskovalci iz dr‘av biv{ega vzhodnega bloka. Zveza izdaja tudi svoj strokovni ~asopis, v katerem objavlja strokovne prispevke, sku{a pa na to tematiko izdajati tudi knjige. Konferenco je odprl prof. dr. Wolfgang Krieger z univerze v Marburgu, ki je pozdravil 80 udele‘en- cev iz mnogih dr‘av, med drugim tudi iz ZDA, Nizozemske, Danske, Izraela, Slovenije in Rusije. V razliko od prej{njih konferenc, ki so potekale izklju~no v angle{~ini je bila tokrat polovica referatov v nem{~ini. Tudi vnaprej pripravljenih sinopsisov ni bilo. Prvi referent je bil Hans Hennig Crome, biv{i direktor BND, ki je imela svoj sede‘ v Pullachu, hkrati tudi sede‘u izpostave ameri{ke obve{~evalne slu‘be CIA v Nem~iji. Njegov referat z naslovom »Organizacija Gehlen kot predhodnica BND« je podal kratek oris razmerij med OSS kot medvojno obve{~evalno slu‘bo ZDA, njeno preobrazbo najprej v CIC in nato v CIA in njen interes, da potem, ko je le nekaj dni po smrti Adolfa Hitlerja v roke ameri{kih obve{~evalnih oficirjev padel Richard Gehlen, med vojno vodja oddelka t. i. zunanje obve{~evalne slu‘be nacisti~ne dr‘ave, njegovo vedenje izkori- stijo za boj proti novemu nasprotniku – sovjetski obve{~evalni slu‘bi. Zna~ilno za delo Organizacije Gehlen je bilo, da ni bila legalna, bila pa je uporabna. Zdru‘evala je podro~je zbiranja informacij od ~love{kih virov – danes imenovano HUMINT (human intelligence), kot tudi s pomo~jo tehni~nih sred- stev – SIGINT (signal intelligence). Pri ~love{kih virih pa je jasno, da je njeno mre‘o tvorilo biv{e osebje gestapa, najbolj zloglasne hitlerjeve tajne politi~ne policije, ki pa ni moglo zasesti vodilnih mest v organizaciji – lahko so bili le terenski obve{~evalci. Vodilna mesta so bila pridr‘ana voja{kim obve{~evalcem. S strokovno oznako lahko re~emo, da je Gehlen svoje delo iz obve{~evalnega (med vojno) spremenil v protiobve{~evalno delo. Z ustanovitvijo BND so se uresni~ile Gehlenove sanje o obnovitvi nem{ke obve{~evalne slu‘be, vendar brez njega, saj so Britanci in Allen Dulles uskladili stali{~a, da mora novo slu‘bo voditi nekompromitirana oseba. Tako se je za~elo uspe{no petdesetletno sodelovanje ameri{ke in nem{ke obve{~evalne slu‘be. Naslednji referent je bil Helmut Müller Engbergs iz berlinskega BSTU. Naslov njegovega prispev- ka je bil »KGB proti BND. Primer nem{ke preiskave«. Gre za sodelovanje vzhodnih Nemcev s sovjet- 474 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) skimi obve{~evalci po istih vpra{anjih – torej, kdo od biv{ih gestapovcev dela za ZDA in kako mu podtakniti ~imve~ dezinformacij. Po njegovem mnenju so Ameri~ani zasegli arhive STASI-ja – zadeva je bila v tisku imenovana Rosenholz – zato, da bi ugotovili, kje so jim »pu{~ale« informacije in so jih {ele ~ez deset let vrnili Nemcem. Seveda ostaja odprto vpra{anje, ali so vrnili vse. Tako organizacija Gehlen kot KGB sta delali z Nemci na podlagi »Bruderschafta«. Torej so Nemci »bratsko« pomagali vzhodni (KGB) kot tudi zahodni (CIA) obve{~evalni slu‘bi. Novo obve{~evalno slu‘b so zato v Nem~iji zasnovali druga~e in jo poimenovali v Slu‘bo za za{~ito ustave. Po referatu se je razvila zelo zanimiva in obse‘na razprava, v kateri so soo~ali razli~na stali{~a o teh vpra{anjih, predvsem ali je organizacija Gehlen sploh obstajala ali je bila zgolj konstrukt, kot trdi referent ter o naravi dvojnih in trojnih agentov in komu lahko v obve{~evalnih slu‘bah sploh verjame- mo. Kot dokaz delovanja so omenili eno najpomembnej{ih akcij za anga‘iranje prebe‘nikov iz Vzhod- ne Evrope za informatorje in agente CIE, ki se je imenovala »Red Socks«, katere del je bila tudi orga- nizacija »Gladio«, ki sta jo vodili skupno britanska MI6 in CIA. V njej so biv{e dr‘avljane vzhodno evropskih in drugih dr‘av (tudi Jugoslavije) uporabili izklju~no v namene pridobivanja informacij proti Sovjetski zvezi na podlagi njihovega antikomunizma. Po ve~erji je bil kot posebni gost povabljen ambasador v pokoju in nekdanji direktor BND iz Mün- chna dr. Hans Georg Wieck, ki se je v svojem referatu »50 let – pogled nazaj in naprej – perspektive BND« ozrl tako na preteklost kot na prihodnost slu‘be, ki jo je vodil v najbolj ob~utljivem in tudi za vse Nemce najbolj sre~nem ~asu zdru‘evanja obeh nem{kih dr‘av. Po izobrazbi je zgodovinar in je dokto- riral na univerzi v Hamburgu na temo iz zgodovine Kraljevine Jugoslavije, bil je zahodno nem{ki minister za obrambo, ambasador v Tirani, Moskvi, Bruslju in New Delhiju ter kot ‘e omenjeno {ef BND med leti 1985-1990. Glede na svoje izku{nje je izrazil mnenje, da je vlada vse od leta 1946 do 1999 zanikala dejstvo, ki ga danes prizna – to je, da potrebuje nasvete BND. Drugi dejavnik, ki ga je v referatu poudaril je, da mora biti vsaka obve{~evalna slu‘ba pod parlamentarnim nadzorom in da mora biti ta nadzor zakonsko urejen. Danes je za ureditev teh vpra{anj v Evropi Nem~ija model in vzor. Seveda pa se je tudi Nem~ija veliko nau~ila iz svojih napak. Na vpra{anje kdaj je obve{~evalna slu‘ba uspe{na in kdaj neuspe{na, si sam odgovarja, da je uspe{na takrat, ko je njen uspeh to, kar je uspeh naroda. Zato je bil najve~ji uspeh BND, da je v sodelovanju z oboro‘enimi silami uspela zagotoviti mirno zdru‘itev dveh nem{kih dr‘av v eno dr‘avo – domovino vseh Nemcev. To je dosegla BND na ve~ na~inov. Prvi~ z metodo anketiranja od leta 1985, ko je spra{evala ljudi, kak{no je njihovo mnenje o zdru‘itvi. Druga naloga BND je bila pridobiti za to re{itev Gorba~ova, ki se je z njo strinjal, ovire pa so bili drugi v njegovi okolici. Ko je bil Wieck ravno v ~asu smrti mar{ala Tita leta 1980 ambasador v Moskvi, je na vpra{anje sodelavcev o mo‘nem razpadu Jugoslavije odgovoril, da bo Jugoslavija razpadla v {estih mesecih potem, ko se ne bo ve~ bala sovjetske gro‘nje. Zmotil se je – ne v ~asu, ampak v vrstnem redu – saj je Jugoslavija razpadla prej kot pa Sovjetska zveza, ki je bila v nepredvidljivem stanju vse od padca berlinskega zidu. Vizija Gorba~ova je bila, da se Rusija vrne v Evropo. Za to pot so se odlo~ili tudi Poljaki, Romuni in tako je pri{lo postopno do padca ‘elezne zavese in mnoge teh dr‘av so danes ‘e ~lanice Evropske skupnosti. Seveda je imela BND razen uspehov tudi neuspehe. O njih je govoril njegov predhodnik, po njego- vem mnenju pa je bila tudi operacija Gehlen dvomljiva iz moralnih razlogov, saj je podirala tisto, kar je bil temelj povojne evropske ureditve, t. j. antinacizem. Lahko bi se spremenila v velik polom, k sre~i pa se je prej kon~ala. Drugi dan se je za~el s skupnim prispevkom dr. Matthiasa Uhla iz nem{kega zgodovinskega in{tituta v Moskvi in dr. Armina Wagnerja iz Voja{ke akademije v Dresdnu, ki sta predstavila, kako je BND opazovala stale‘ sovjetskih voja{kih enot v NDR. Glavni cilj tega nadzorovanja je bil kvantifikacija obsega prisotnosti voja{kih enot SZ v Vzhodni Nem~iji in hkrati poskus soo~anja obve{~evalnih do- se‘kov. Arhivsko gradivo je dostopno do leta 1961, t. j. do izgradnje Berlinskega zidu. Podatek, ki so ga posredovali je bil, da je imela SZ na podro~ju NDR skupno 500.000 oboro‘enih mo‘. [lo je tudi za ~as najve~je pripravljenosti v zvezi s kubansko krizo. Podatki so bili tudi grafi~no prikazani skupaj s kriti~no analizo virov. Glavna pripomba v razpravi je bila, da pri tem opazovanju BND ni bila sama, saj sta ji pomagali tudi britanska in francoska obve{~evalna slu‘ba, saj je tak kontingent vojakov pomenil nepo- sredno gro‘njo varnosti tudi za te dr‘ave in NATO. Dopoldanski del se je zaklju~il z referatom dr. Paula Maddrella z univerze v Aberystwyth v Welsu na temo »Kako je Mf’S porazila BND 1961-1989«, torej premo~ Stasija nad zahodno nem{ko 475 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) obve{~evalno slu‘bo. O tej temi je napisal tudi knjigo »Spying in science«. Premo~ Stasija nad BND je ocenil tako visoko, kot je bil uspeh MI5 v ~asu vojne proti Abwehru. V razpravi je bil seveda najbolj prizadet Wick, ki je v delu opisanega obdobja vodil BND. Kljub takti~ni oz. trenutni premo~i STASI-ja pa je po njegovem mnenju dolgoro~no ali strate{ko zmagala BND, saj je z zdru‘itvijo Nem~ije, ki je niti uspehi STASI-ja niso mogli prepre~iti, opravila zastavljeno nalogo. Popoldanski del je za~ela edina ‘enska in najmlaj{a udele‘enka konference mag. Stefanie Waske, ki sicer {tudira politi~ne vede v Tübingenu, zdaj pa pripravlja doktorat na univerzi v Marburgu pri prof. Kriegerju na temo »Zadeva Falfe in parlamentarna kontrola nad BND v nem{kem parlamentu«. Podala je primer mo‘a, ki je bil od leta 1943 v slu‘bi RSHA v [vici, leta 1945 se je predal Britancem in delal kot agent provokator in kot tak delal najprej za sovjetsko in od leta 1951 za Gehlenovo obve{~evalno slu‘bo. Leta 1958 so ga aretirali in {ele ~ez pet let so ga obsodili na 15 let je~e in ga leta 1969 zamenjali za ujetega agenta STASI-ja. Na tem konkretnem primeru je referentka pokazala, kak{en je bil namen uvedbe parlamentarne kontrole. Vlada je hotela biti bolje obve{~ena od tiska, ki je o zadevi pisal na podlagi svojih virov. Seveda gre pri tak{nem odtekanju informacij za zlorabo obve{~evalnih informacij v politi~ne namene. Po drugi strani pa ravno iz politi~nih razlogov pride do prikrojevanja informacij. Da bi zagotovila parlamentarno kontrolo, so morali zato v dr‘avi najprej sprejeti ustrezno zakonodajo, kar je bila naloga izvr{ne oblasti. Rezultat tega pristopa je tudi seznanitev javnosti z arhivi STASI-ja, katere glavni namen je bil prepre~itev ponovne uporabe vohunov, torej onemogo~iti »recikliranje«, kot se je to zgodilo z organizacijo Gehlen. Predzadnji referent je bil Günter K. Weisse iz Balingena, ki je govoril o tehni~nih obve{~evalnih opravilih in sodelovanju med BND in zvezno vojsko. Govoril je le o odprtih virih informacij, ki zajemajo elektronsko obve{~evalno slu‘bo in komunikacijsko obve{~evalno slu‘bo, ne pa o dekripciji in {pijo- na‘i v o‘jem pomenu besede. Ta del slu‘be zajema pojem SIGINT in se je na podlagi izku{enj med vojno razvil v obdobju od leta 1945 do 1950 in sicer najprej kot nujni del spremljanja letalskega prometa. Zadnji referent tega dne je bil prof. dr. Anthony Glees iz univerze Brunel v Londonu, ki je predsta- vil STASI-jeve operacije v Veliki Britaniji kot gro‘njo Britaniji. [tudij o obve{~evalnih slu‘bah je v Veliki Britaniji zelo razvit, saj imajo celo dva in{tituta in dr. Glees je predstojnik enega od njiju. Zato je bil eden od namenov njegove prisotnosti na konferenci, da bi tudi v Nem~iji pomagal vklju~iti {tudij obve{~evalnih slu‘b v akademski svet, kar je v Britaniji ‘e obi~aj. Prednost tega je, da ‘e skozi razpravo o dolo~eni problematiki lahko soo~i{ razli~na stali{~a in se tako morda izogne{ napakam pri delu. Sam je eden izmed treh avtorjev knjige o STASI-ju. Knjigo je pisal tako, da je vsako trditev zapisano v dokumentih posku{al preveriti z izjavami oseb, s katerimi je naredil intervju. Pri tak{nem na~inu dela ga kljub objavi ni nih~e to‘il, ~eprav je v Veliki Britaniji zakonodaja glede osebnih pravic zelo stroga. Osnovni namen njegove knjige je bil, da obdela obdobje po letu 1971, ko je po operaciji »Foot« Anglija izgnala 1200 agentov KGB in je s tem mislila, da je naredila vse. Namesto njih pa so za~eli delati agenti STASI-ja in to ne le s {pijona‘o, ampak tudi s subverzivno dejavnostjo povezano z IRO, ki se je KGB v Veliki Britaniji zaradi ogro‘anja svojih interesov ni nikoli poslu‘eval. Po njegovi oceni je MI5 podce- njevala to subverzivno dejavnost, kar je njena najve~ja napaka. Druga napaka po njegovem mnenju pa je, da je slu‘ba – kakor so mu povedali – baje uni~ila vse svoje gradivo o STASI-ju. Ker je bila za V eliko Britanijo prioriteta BND, se za konkuren~no slu‘bo ni zanimala. Za NDR pa so bile prioriteta Velika Britanija, ZDA in Francija in zato je po avtorjevem mnenju vsak, ki je delal za STASI resno ogro‘al Veliko Britanijo. Po predstavitvah je bila zve~er {e redna letna konferenca IIHA, zadnji dan, torej v nedeljo pa sta bila na vrsti {e dva prispevka. Prof. dr. Shlomo Shpiro iz univerze Bar – Ilan iz Tel Aviva je predstavil prispevek »HUMINT operacije BND in MOSSADA pod tujo zastavo«. Operacije pod tujo zastavo se v obve{~evalnem besednjaku imenujejo operacije, v katerih se agenti, ki so jih anga‘irali za dolo~eno nalogo, ne zavedajo za koga delajo, saj se jim tisti, ki jih anga‘ira predstavi kot predstavnik druge dr‘ave. Tako so npr. Izraelci anga‘irali v sedemdesetih letih palestinske {tudente, ki so {tudirali v Nem~iji, ki prav gotovo ne bi hoteli delati za Izrael. Podobno je potekala rekrutacija ve~ drugih ljudi iz bli‘njevzhodnih dr‘av, najve~ji odmev pa je imela uspe{na akcija zajetja njihovega idejnega vodje {ejka Yassina. V razpravi je bilo tudi omenjeno, da sodelovanje s prijateljskimi dr‘avami – kot je bil primer Eda Brajnika v imenu Jugoslavije oz. Slovenije – ne spada med tak{ne operacije, saj so sodelovali zavestno in z enakimi interesi na skupnih na~elih antinacizma. 476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) Posvetovanje se je zaklju~ilo z zadnjim referentom Robertom Nowakom, svetovalcem poljskega ministrskega predsednika iz Var{ave, ki je predstavil prispevek: »Poljska in BND v hladni vojni«. Refe- rat je pisan na podlagi gradiva poljskega »In{tituta za spomin«, ki je zasnovan po vzgledu Gauckovega in{tituta, a tudi ta hrani v glavnem gradivo II. oddelka poljske obve{~evalne slu‘be – torej tistega, ki se je ukvarjal z notranjimi nasprotniki. Tudi na Poljskem so opazili rekrutiranje organizacije Gehlen do leta 1956. Na ideolo{ki pritisk s strani radia »Deutsche Welle« so odgovarjali z uvedbo raznih radio- oddajnih postaj, ki pa ni bilo uspe{no v odvrnitvi Poljakov od prozahodnih vzorcev, s katerimi jih je vzpodbujala BND. Po razpravi je bilo nekaj vpra{anj o vlogi generala Jaruzellskega leta 1981 oz. o tem, kako ga ocenjujejo Poljaki sami. Ugotovljeno pa je bilo, da mnogo knjig obravnava obdobje od leta 1945 do 1953, medtem ko naprej ne se‘ejo, tudi zaradi pomanjkanja virov na drugi (ruski) strani. Konferenca je bila zaklju~ena s sklepom, da bo naslednje leto ponovno organizirana v Nem~iji, tema pa bo predvidoma posve~ena ekonomski {pijona‘i. Ljuba Dornik [ubelj 36. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci Mogersdorf, 4. – 7. julija 2006 Kot je razvidno iz poro~ila o 35. simpoziju Mogersdorf-Modinci (gl. Mojca Peternel v Z^, {t. 1, 2006, str. 225–226) slovenska stran prvi~ od prirejanja tega simpozija ni sodelovala ne z referatom in ne z delegacijo, udele‘ila sta se je le dva predstavnika na posebno povabilo {tajerskih gostiteljev. Leta 2006 je bil polo‘aj bolj razveseljiv, saj sta spet nastopila dva referenta, ki sta si prevajanje sicer morala pla~ati sama, slovenska stran pa je bila zastopana tudi z deset~lansko delegacijo, sicer najmanj{o do- slej, pa vendarle. Vendar se to ni zgodilo zato, ker bi se mariborska univerza spet odlo~ila sodelovati pri tem simpoziju, ki nepretrgoma traja ‘e od leta 1969 in je bila kot skupnost mariborskih visoko{olskih zavodov tudi ustanovna ~lanica, pa~ pa se je to zgodilo s popla~ilom dolga hrva{ke delegacije iz leta 2003. Mariborski univerzi se ta simpozij zdi previsok finan~ni vlo‘ek. Najti bo treba nekoga drugega, ki bi bil pripravljen ta projekt peljati tudi dolgoro~no, ali pa ga res opustiti. Za leto 2006 se je anga‘iral In{titut za novej{o zgodovino, ki je s pomo~jo Ministrstva za kulturo tudi izdal gradivo simpozija s Ptuja iz leta 1998 in s tem je slovenska stran odpravila zamudo, ki je mariborska univerza ni mogla ali pa ni hotela odpraviti dolgih sedem let. Izstop mariborske univerze iz tega mednarodnega sodelovanja, ki je bilo vrsto let eno najbolj paradnih oblik sodelovanja Maribora na znanstvenem podro~ju, ni povzro~il nikakr{nega odmeva v medijih, ne v mestu, ne na univerzi in tudi v stroki ne. Ostale dr‘ave udele‘enke se sicer trudijo, da bi Slovenija ostala zraven, vendar se mi zdi, da stvari {e niso dokon~no re{ene. Glede na koncept simpozija bi bilo sicer najbolj naravno, da je pomo~ ljubljanskega in{tituta nadvse dobrodo{la in hvalevredna. Omenim naj, da so v zadnjem letu iz{li kar {tirje modin{ki zborniki, in sicer poleg ‘e omenjenega slovenskega {e: Kíszek 1996, Koprivnica 2002, in Nagyatád 2004 ({e z letnico izdaje 2005). Zdaj ~akajo na izid {e simpoziji: Gradec 1987 in 1999, Radgona (Radkersburg) 2005 in pa seveda leto{nji Mogersdorf 2006. Kíszek 2001 pa je pred izidom, saj so bile korekture ‘e razposlane. Letos je bil simpozij v kraju, kjer je bila v njegovi bli‘ini leta 1664 znana bitka s Turki in je iz tega kraja tudi iz{la ideja o tem simpoziju. Vas Mogersdorf je bila letos ‘e deseti~ gostiteljica in ~eprav vas nima kak{ne posebne infrastrukture, se organizatorji zelo potrudijo in s svojo prijaznostjo in ustre‘lji- vostjo nadomestijo tisto, kar je drugod na vi{jem nivoju. Hrva{ka in slovenska stran je prizori{~e sim- pozija spreminjala, Mad‘ari pa podobno kot Gradi{~anska ostajajo zvesti Kíszegu, ki je bil prireditelj ‘e sedemkrat, pa tudi [tajerci so z eno samo izjemo organizirali svoj simpozij vedno v Gradcu. Tema leto{njega sre~anje je bila »Zdravstvo v panonskem prostoru od 16. do 18. stoletja.« Ostali ~lani mednarodnega organizacijskega komiteja bi sicer raje videli, ~e bi se nadaljevala tematika prej{njega,