Uspešno delo šišenskih knjižnic
Na kilometre branja
Kadar govorimo o knjižničarstvu v naši občini, redkokdaj mislimo na šolske ali stro-kovne knjižnice v okviru posameznih orga-nizacij. Oboje so namenjene ožjemu krogu uporabnikov (učencem, dijakom, strokovnja-kom), temu primeren pa je tudi izbor knjig, ki jih nabavljajo in posojajo. Če rečemo, da gremo v knjižnico, imamo v niislih sploš-noizobraževalno knjižnico, ki je v naši ob-čini KNJIŽNICA ŠIŠKA s svojimi podruž-nicami v Šentvidu, Medvodah in Vodlcah.
Zgovorne številke
Nič manj kot 154.000 knjig si je izposodilo v preteklem letu 7.167 članov šišeniskih knjižnic, ki so morali knjižnične prostore o-biskati skoraj 70.000-krat, da so lahko od-nesli in prebrali tako množino knjig. Velja si predstavljati, da bi te knjige lahko spra-vili komaj na 3 kilometre in 400 metrov knjižnih polic. Če bi jih seveda imeli. Naše knjižndce jih imajo znatno manj, še tisoč metrov ne, zato so kar veseli, da čknveč knjižne zaloge kroži med bralci.
Te številke dobijo pravi porrien v primer-javi s tiistim iz prejšnjega leta, saj potem vidimo:
—  število izposojenih knjig se je pove-čalo za 10.000 enot
—  !wpisali  so  1276 navih elanov
—  zaznamovali so 4.500 obiskovalcev več kot v letu poprej.
Vsd ti podatki, ki gavorijo o osnovni de-javnosti, so vredni toliko več, če vemo, v kakšnih razmerah poteka delo •knjižnioar-jev. Predvsem je glavni zaviralni element POMANJKANJE PROSTOROV. To je daleč najbolj kiitično v matični knjižnici na Ce-lovški 161, iki mora wse svoje delo, od. na-bave in strokovne obdelave knjižnega gra-diva, iziposoje za odrasle in otroke do u-pravno-admtaiisfcnativnih poslav, opravljati na vsega 93 kvadratnih metrih! Tudi v tem srednjeročnem obdobju ni nobenih upov, da bi irešili prostorako stisko, zato so se knjiž-ničarji y svojih načrtovanjih posvetild prad-vsem šk-jeniju in utrjevanju KNJIŽNIČNE MREŽE. Tako so y preteklem letu pridobili in opremili nekaj dodaitnili prostorov za knjižnici v Sentvidu in Medvodah, kjer so vsaj za nekaj let zagotovljenii pogoji za os-novno dejaynost, t. j. dzposojo, seveda po-vezano Vsaj  z začetki informativne  službe
NOV NAČIN POSLOVANJA
Z aprilom so vse splošnoizobraže-valne knjižnice v Ljubljani uvedle nov način poslovanja. V želji, da bi olaj-šale dostop do knjižnega gradiva, iz-boljšale raven knjižničarskega dela in hkrati omilile že kar bolečo kadrov-sko stisko, so uvedle CLANARINO.
Prchod na članarino pomeni: 1. za-mudnega obračunavanja izposojnine za sleherno knjigo (ki je postajala vse višja) ni več, saj (2.) član knjižnice enkrat mesečno plača določcn znesek, kar mu daje pravico, da (3.) si izposo-di teoretično neomejeno število knjig BREZPLAČNO; seveda pa mora vrniti knjige v določenem roku, sicer mora poravnati (4.) zamudnino.
Višina članarine za leto 1982: otroci do 15. leta 10 din, mladina do 20. leta 50 din in ostali 100 din.
Vsekakor pomeni ta novost kultur-nejši in cenejši način izposoje.
ab
(širjenje priročnih knjižnic itd.). Pri tem so uspešno sod^lovali z obema krajevnima skupnostima in oboinsko kulturno skupno-stjo.
Kdo in kaj bere?
Želja po branj.u, ki v vse več primerih po-meni dopolnilno ali pa redno izobraževanje ljudi, je očitno velika. Knjigo oziirorna in-formacijo potrebujejo tako mladi, ki jih je med obiskovalci nad polavico, kot »aktivni« imed 20. in 60. letam (nad 25.000 obiskov) ter saveda tudi upakojenci (ti so obiskali knjižiuice 3.800 krat). Od ipoklicev prevladuje-jo uslužbenoi, sledijo študentje in delavci, kmetje tpa so čisto .na repu, za svobodnimi poklioi.
Med liskaniimi knjigami prevladuje lepo-slovije, kjer' se niso slabo odrezali tudi doma-či pisateljii, saj so poleg starejših, kot sta Ingolič in Svetina, iskani tudi mlajši: Fiilip-čič, Kavčič, Rožanc itd. Tem sledijo dela s področja zgodovine in zemljapisa (8.800 izposojeniih iknijig), filozofije in družboslov-ja (3.600) iter uporabnih ved. Res je, da je na povečano zanimanje za izposojene knjige ^plivala tudi <vse manj dostapna cena knjig v 'knjigarnah, vendar je svoje prinesel tudi izbar in POVECAN NAKUP.
Taiko so y prejšnjem letu na novo piido-bili 4.600 knjig, predvsem z naikupom, nekaj pa tudi z darovi in zamenjavarni. To pomeni, d_a je trenutno v občinskih knjižnicah na vo-ljo nad 58.000 knjig. Seveda je še kar pogost odgovor »izposojeno«, kar pa seveda ni isto kot »nimamo«, saj najbolj iskanih knjig ne morejo kqpiti <v 100 izvodih, da bi potežili zanimanje, ki je velikokrat samo itrenuLno!
Težnja (knjižničarjev je, da bi povečali de-lež izposojene poljudnoznanstvene in stro-kovne literature, saj sodobna knjižnica ni-kakor ni samo iziposojevalnica »lepih« roma-nov. Zato naortujejo ustrezen nakup, čoprav so pri tern v pretežni meni pdvisni od slo-venskih in delno tudi srbskih in brvatskih založb.
Druge oblike dela
Knjižnica sedanjega časa, ki si hoče pri-dobiti rviidno imesto v kultumem življenju nekega okolja, inora poleg osnovine dejavno-
sti t. j. izposoje, gojiti še druge oblike ,knjiž-eičnega dela. Predvsem sodi sem čitalniška dejavnost, razne vrste knjižnične vzgoje (ure pravljiic, ikviizi itd.), <razstave, pogovoni z u-stvarjaloi in podobno. Vsega tega šišenska knjižnica skorajda ne opravlja, saj nima dveh osnovnih pogojev: prostorskega in kadrov-skega.
Vendar so tudi v utesnjenih pros'torih or-gan-izirali skoraj redno -izmenjavo tematskih knjižnih razsta^- priložnostnega značaja, ki dajejo življenju r knjižnici svojevrsten u-trip.
Večjo akcijo pomeni še izmenjava ko-lekoije knjig s knjižnico »FETKIN« iz po-bratenih Kavadarcev, ki jo je finančno pod-prla oboinska kulturna skupnost. Po razstavi knjig v makedonščini (približno istočasno so bile razstavljene slovenske v Kavadaroih), so le-te ostale kot sestavni del knjižne zaloge matične knjižnice.
Trenutno si knjižnica prizadeva, da bi pridobila novega vodstvenega delavca. še naprej ostaja hudo aktualno reševanje pro-storske stiske, saj se ne morejo zanašati, da bo gospodarsko poslapje ob VodnAkavi do-mačiiji, nekako medlo omenjeno kot možnost za nastanitov knjižnice, vzdržalo do sana-cije nekje v daljni bodočnosti. Razstavno dejavnost bodo poživili in jo skušali prenesti tudi drugam, okrepili bodo informaaijsko službo, zlasti pa si prizadevali, da bo kra-jevna knjižnica v Šenfcvidu odprta ves dan,v saj ima za to vse pogoje. Prav tako bo knjiž-nica sodela\'ala z drugimi ljubljanskimi splošno dzobraže\ralnimi knjižnicam>i, pr.ed-vsem pri oživljanju združevalnih teženj v okviru mesta.
Albin Buttolo
KNJIŽNICA V ZNAMENJU KONGRESA
Priprave na 9. kongres ZKS in nje-gov potek so obeležili tudi delavcl v Knjižnici Šiška: posebno skrb so po-svetili izboru knjig s področja mark-sistične misii, delavskega gibanja in revolucije. Kot so že prej načrtovali, so v letošnjih prvih mesecih povečali nakup tovrstne literature, prav tako pa so pregledali svoje knjižne fonde in jih.po možnosti dopolnili z manj-kajočimi   deli.
Zlasti je bila živahna razstavna de-javnost. Zamislili so si in postavili ci-klus 10 razstav, ki je obsegal: spomi-ne revolucionarjev, dela Edvarda Kar-delja, biografije tov. Tita, prikaz med-narodnih revolucionarnih gibanj, pre-gled zgodovine ZKS in delavskega gi-banja v Sloveniji, pa vse do socialne pesmi in NOB v literaturi.
Razstave so bile postavljene v pro-storih knjižnice in so se izmenjavale vsak teden v marcu in aprilu. Primeren tematski in številčni izbor so prav tako pripravili v svojih podružnicah: Vodi-cah, Medvodah in Šentvidu.
Kot informacijo obiskovalcem, hkra-ti pa tudi kot pripomoček vsem, ki to-vrstno literaturo potrebujejo pri študi-ju, šolskih tekmovanjih ali za organi-zacijo lastnih razstav, so knjižničarji pripravili popis družboslovne in zgo-dovinske literature, ki je povezana z marksistično mislijo in naprednim gi-banjem pri nas in v svetu.
ab