,, Primorec “
j izliajn vsakih štirinajst dnij j| vsak drugi torek in stane j po pošti ali na dom pošiljan J1 za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški.
„ S o ča “ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto o gid. j 20 kr. — Uredništvo in ji upravništvo je v Gosposki |; ulici it. 9
Oglasi
j1 se plačujejo za tristopno J| petit-vrsto:
enkrat...	8 kr.
dvakrat . . 14 „ trikrat ... 18 „ večkrat po pogodbi.
Vsa plačila vrše se na-| prej. — Posamično številke se prodajajo po 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
Veselo novo leto!
Današnja številka je zadnja v letu 1895! Zato voščimo svojim čitateljem že zdaj: Vesele praznike in srečno novo leto!
Sebi pa voščimo, da bi nam ostali zvesti vsi dosedanji naročniki, da bi redno plačali naročnino za 1. 1896. in pridobili nam še novih naročnikov.
Cena našemu lističu je zelo nizka. Dasi obsega redno 8 stranij zanimivega berila, vendar stane le
BUT* 80 kr.
na leto. Umevno je torej, da pri tako nizki, ceni more list izhajati le tedaj, ako ima veliko število naročnikov. Zdaj jih je sicer okoli 1200, ali to število še ne zadošča za pokritje vseh stoškov. Zato torej se obračamo do sedanjih naročnikov, da bi nam pridobili še novih tovarišev.
Prve številke prihodnjega leta bomo tiskali nekaj več; razpošljemo jih na ogled. Ako kdo želi nekaj številk, da jih razde1! nied znance, naj nam blagovoljno naznani po dopisnici.
Svojim prijateljem se pa uljudno priporočamo, da bi nam naznanjali z dežele vse zanimivosti, za kar jih lepo zahvaljujemo že naprej.
Uredništvo In upravništvo.
Slovenska šola v Gorici.
(Resna beseda komur tiče.)
350 slovenskih očetov, mater ali njihovih namestnikov (varuhov) se je zbralo k shodu, pri katerem so najsvečaneje in z
Podlistek.
„B o m M k a n j	®
Ze večkrat smo grajali tisto nesrečno bombikanje pri. prihodnjiku dovršenih glagolov, katero silno žali zlasti primorska ušesa. Narod govori skoro povsod dobro, a pokvarili so jezik — pisatelji, iz starejše in novejše dobe. Narodna pesem poje: „Jaz pa pojdem na Gorenjsko" : — a z n a r o d e 1 a pesmica pravi : „Bom šel na planince itd." — Cas bi že bil da bi se vsi pisatelji otresli tega »greha", ki res jako podpira — lenobo in malomarnost. Kakor pride pod pero, vse bodi prav in dobro !
Gosp. L a m u r s k i j je izdal v Trstu knjižico, ki podaja nekaj prav primernih opominov našim pisateljem. Mi ponatisnemo 'm zdaj oni del, ki šiba tisto nevšečno nam »bombikanje". Lamurskij pravi:
c) v tretjič grešimo pa s tem, in ta je poleg onega ad b) najkosmatejši naš greh, (a mun rabi v izražanje bodočega dejanja:
a) ali nedovršnik brez pomožnega gla-£0*a: biti,
jot^ J1) ali pa dovršnik s pomožnim glago-
globoko užaljeno dušo protestovali proti bivši C a t i n e 1 1 i j e v i vojašnici zunaj mesta ob šempeterski meji, da bi se tam umestila e d i-na slovenska šola v goriškem mestu.
Da ono poslopje nikakor ni umestno za edino slovensko šolo, je umevno slehernemu bedaku; poslopje je stara podrtija, katero so morali zapustiti celo vojaki. Po zimi ni bilo mogoče ugreti sob, dasi so dobivali vojaki večji delež drvij. Sobe so velikanske, primerne res za vojaško rabo, a ne za šolo. — A najglavniši uzrok nesposobnosti tega poslopja je ta, da stoji na skrajni meji tretjega šolskega okoliša, dočim bi moralo stati kolikor mogoče v sredi srednjega okoliša, dokler je govora o e n i sami šoli za vse mesto. Do Catinellijeve vojašnice bi večja polovica otrok morala prehoditi nad 3000 metrov poti, torej vsega skupaj 12—18 kilometrov, česar ne more dopustiti n i j e -d e n oče.
Ali isto tako, kakor ta popolna zavest o nesposobnosti onega poslopja, prošinfa srca vseh Slovencev druga: da uprav zaradi teh nepriličnostij se u slij u j e Slovencem za edin o šolo v Gorici. In v tem vidi slehern Slovenec najbolj krvavo žaljenje, najdrzovitejše zaničevanje, najsmelejšo novo provokacijo. Kukavice in tirani lastne dece bi bili slovenski roditelji, ako bi mirno požrli take udarce, taka žuljenja.
„Primorec" je danes tolmač nazorov in čutov ne le slovenskili starišev v Gorici, marveč sploh vsega slovenskega življa na Goriškem, in izjavlja:
Uže nepozabni naš Anton Janežič je učil in pisal: „nedovršnikov ne smemo rabiti, kakor je to v nemščini dopuščeno, v določenem naklonu sedanjega časa, če je ta prihodnjega pomena; napačno bi torej bilo nemški stavek: „heute abends schreibe ich dem bruder, morgen aber besuche ich ibn selbst" — sloveniti: „drevi pišem bratu, jutri g r e m pa sam do njega" — na mesto pravega: „drevi bom pisal prutu, jutri pa pojdem sam do njega", — a dasi je njegova slovnica v tretjem izdanji prišla v deželo uže pred tridesetimi leti, bereš še dan na dan, v vsakej našej knjigi, bila ona iz starejše ali novejše dobe (izimši vse hvale dostojni Andrej Marušičev „Vodiki teden", ki je boljši od vseh naših molitvenikov, kar jih je okoli zagledalo boli dan od Primož Trubarjevih časov do današnjih dni), in v vseh naših časnikih (izimši „Slovanski svet", „Edinost" in „ Sočo" s „Primorcem" vred) nedovršni glagol v sedanjiku brezi pomožnega glagola: biti, dasi ima bodoči pomen, n. pr. bodoči mesec se vrši (na mestu: se b o vršila) glavna razprava, v nedeljo plešemo (na mestu : b o m o p 1 e s a 1 i) na Opčinah, drugi teden kosimo (na mestu: hotno kosili) v Laniščab itd.; in zares, kedar kakemu pravemu Slovanu, komur ni še uho
Ugodna rešitev šolskega vprašanja za Slovence v Gorici je postala načelne važnosti za Slovence v celi deželi; ona dokaže, ali smo res le „ščavi" lahonskemu terorizmu, ali pa enakopravni državljani in deželani z laško tretjinsko manjšino. V boju za rešitev tega načelnega vprašanja smo edini vsi Slovenci v deželi! Ako je višja šolska oblast postala tako brez moči nasproti dr. Venutiju, slovečemu nosilcu brk in srepega pogleda prav a la Vittorio Emanuele, tedaj naj to šolo prevzame dežela. Od vseh stranij se čuje glas, naj naši poslanci odločno nastopijo v deželnem zboru in zahtevajo za to šolo potrebno svoto. Ako bi niti tako ne šlo, tedaj smo Slovenci zarez „ščavi" v deželi, brez pravic, brez veljave! Potem tudi deželnih poslancev ne potrebujemo, naj vzamejo klobuke in naj gredo domov!
Nasprotniki tirajo boj do skrajnosti! Toda za posledice nai bodo odgovorni sami. Kesali se bodo, ko bo prepozno.
Dostavek. — Ko smo že napisali gornjo izjavo po želji slovenskih starišev, došla nam je vest k Dunaja, da je minister-stvo načelno sicer izreklo, da je Catinelli-jeva vojašnica nesposobna za namenjeno šolsko rabo in da mora mesto brez odloga preskrbeti primerno poslopje na ugodnišem kraju. Toda do tje naj se za silo uporabi Catinellijeva vojašnica.
Tako naše poročilo. Radovedni smo na uradni odlok. —-. Ali ako je rešitev taka, tedaj ne moremo biti ž njo zadovoljni. Ako je mijpsterstvo spoznalo, da ono poslopje ni sposobno za slovensko šolo, tedaj ni
izslovenelo, kaj tako poveš, kakor je pisal nekdo v „Slov. Narod" v XXtI.j letnik v 177. številki, namreč:	„Postojinska slavnost"
menda: slavnost v Postojni). Kakor smo že poročali, vrši se (na mestu: „vršila se bo") jutrišnja slavnost v Postojini pri (menda: ob) vsakem vremenu. Skupni odhod v jamo menda: špiljo, ali vil e ni c o, ker jama znači: dio grube) je (na mestu: bo) takoj po dohodu Tržaškega brzovlaka okolu VgH zjutraj. Ob 2. uri j e (na mestu : b o) banket v vrtnem salonu (menda: v salonu na vrtu) g. Vičiča, potem j e (na mestu : b o) odhod k ljudski veselici (menda na narodno veselico, ker ljudski (v narodnih ustali: le c ki, a, o. znači, ne naš, a, e) in zvečer sestanek na kolodvorski restavraciji (menda: v restavraciji na kolodvoru, ali boljše : postaji.) Ako bi pa vreme bilo neugodno, bode*) banket ob poludne, ogled Postojinskih jam pa ob 3. uri popoludne. V tem slučaju se ljudska veselica vrši (na mestu : se b o v r š i 1 a) z vsemi točkami (telovadbo sokolskih društev, prosta (menda svobodna) zabava itd.) na prostornem plesišči Postojinske jame. Skrbljeno je torej za vse slučaje, da se bode slavnost izvršila (na mestu : izvrši) sijajno", — po-
*) Čudno, da je tu pravo zadel!
sposobno niti za začasno šolsko rabo. — Sicer pa poznamo naše goriške prijatelje! Ako šola enkrat tamkaj prične, tedaj se bodo upirali z novo vslrajnostjo proti zidanju novega poslopja.
Dostavljamo še, da je predsednik „Sloge" dr. A. Gregorčič ponudil brezplačno sedanje prostore za eno leto, dokler ne dobe boljših. Toda naša magistratna gospoda se je izrekla proti predlogu; enako vitez R i n a 1 d i n i v Trstu. Komentarja k temu ni treba! — Zdaj pa pričakujemo, da kaka kraška občina izvoli Venutija in Ri-naldinija častnim občanom!
Goriške novice.
* Učiteljstvo prihodnje slovenske šole v Gorici. — Guje se kot popolnoma gotovo dejstvo izza kulis (gospodje namreč ne morejo skriti svoje zle volje), da bodo znani protektorji silili na novo slovensko šolo naj slabše učiteljske moči, ki bodo sploh na razpolago; ako bodo mogli dobiti dušne in telesne ničle, ti bodo imeli prednost. — Zakaj? Slovenska šola mora biti kolikor mogoče slaba, — tako govori postavljeno načelo.
Z druge strani pa je jako zanimivo obnašanje — prosilcev. Jedna učiteljica je prosila edino italijanski; ob enem je dala sporočiti, da ona ni Slovenka po srcu, marveč v prvi vrsti Nemka, simpatizuje z Italijani, a v slovenske tečaje so jo dali stariši bolj radi tega, ker potem lože pride do — kruha. — Izključno italijanski so prosile še druge učiteljice, a so se priporočale še po ovinkih in zatrjevale, da one «niso take kot druge — fanatične Slovenke*. Taka neznačajnost, tako kruho-borstvo se mora studiti tudi najbolj sovražnim Lahom. Dobro lekcijo bi dali, ako bi prezrli prav take neznačajne kruhoborce. Sramota!
Dostavek. Izvedeli smo zadnji hip, da jedna slovenska učiteljica se je podpisala, «d e v o t i s s i m a s e r v a». Radi verujemo, da bi bila zares tako udana «najponižniša dekla* laški gospodi, kakor ni bila niti vestna učiteljica v dosedanji slovenski službi. Škandal!
* Ženski podružnici sv. Cirila in 3Ietoda v Gorici darovala je rodbina Ria-' žon 1. gld. namesto novoletnega voščila, a gospodična Matilda Terpin, gostilničarka v Podgori, 50 kr., ker se ni mogla udeležiti veselice.	,
praša te gotovo, kakor je poprašal nekdaj car Ivan grozni našega Žigo pl. Herbersteina, da odkod si doma, ki tako slabo slovenski govoriš? Skrajni čas je že, da se osvobodimo tujepasne te nametnice!
Že je bilo omenjeno, da uče vsi slovanski jezikoslovci, da dovršni glagoli nimajo in nimajo sedanjega časa, da izražajo po svojej naravi le bodoče stanje ali dejanje in da he potrebuje v izražanje bodočnika nikjer, nikdar in nikoli pomožnega glagola: biti, — in venedarle je naše grešenje zoper to slovensko in obče slovansko resnico tako veliko, po nemškem vplivu v nas tako vcepljeno, da sta se ga celo izvrstna znavca našega jezika, Fran Cegar in Fran Levstik, povse otresla komaj v poslednjih letih svojega živenja. V tem oziru greše še dan danes skoro vsi naši književniki in zlasti skoro vsi naši vestniki, vsi kvare nam dan na dan nevsmiijeno krepkožilasti naš jezik in na mestu, da bi nas približevali drugim slovanskim plemenom, oddaljujo nas ne samo od njih, nego celo od priprostoga našega naroda.
1 povedi mi, dragi prijatelj, ki si živel med priprostim našim narodom po Primorskem in Notranjskem, ne napolni li se ti srce togoj in čmerom in ne zgrabi li te srd in jeza, ko si naletel v knjigi, priprostomu na-emu narodu namenjenej, na pr. na tako le pisarjenje : „Tega človeka bom pa kakemu duhu izročil, (na mestu : izročim pa itd.), da ga bo v Damask nazaj odnesel, (na mestu: ga odnese). Piškur pa reče (na mestu: je
*	Predrznost mestnega stražarja go-riškega. — Na dvorišču nekega slovenskega posestnika pri Barki v Gorici so igrajoči otroci razobesili slovensko zastavico, katera je mirno vihrala dva meseca na svojem prostoru, a nikdo se ni spodtaknil ob njo, — razun jedinega mestnega stražarja, ki se je drznil, odnesti jo z dvorišča. To se je zgodilo v soboto popoldan po belem dnevu. Kako in po čegavem nalogu je storil to mestni stražar, ni naša naloga preiskovati, vendar trdimo, da je to predrzen čin. — A ne samo, da se pečajo mestni stražarji s takimi rečmi, marveč agitujejo pri Slovencih, naj pošiljajo svoje otroke v italijanske šole. Nekega Slovenca iz Št. Petra, kateri stanuje v ulici sv. Andreja, je prišel tak stražar prigovarjat, naj otroka premesti iz «Slogine» v italijansko šolo, česar pa ta seveda ni hotel storiti. Ker pa je neki drugi Slovenec premestil svojega otroka iz italjanske šole v «Slo-gino», je prišel zopet mestni stražar ter žugal starišema, da morata otroka pustiti v italijanski šoli. Dobro vemo, da ni pravilno premeščevanje otrok mej šolskim letom, vendar moramo opaziti, da nikdo ne more siliti starišev, da morajo pošiljati otroke v katero šolo, koje oni ne marajo ali ne smatrajo potrebno. Nasprotno pa, ako je dovoljeno mestnemu stražarju agitovati, naj se otroci prepišejo iz slovenske šole v italijansko, in sicer med šolskim letom, je dovoljeno tudi starišem prostovoljno prepisati otroka v ono šolo, katera se jim zdi potrebniša v Gorici. Starišem svetujemo, naj žalove mestnega stražarja skozi vrata, ako jim pride v hišo, kjer nima ničesa opraviti!
*	Naj le poskusijo! — V tržaškem «Mattinu» od nedelje razpravlja nekdo vprašanje slovenske šole in o namerah društva «N aša (?) Slo ga», dokazuje, da obiskujejo šolo tega društva tudi otroci iz goriške okolice ukljub temu, da so tam slovenske šole, koje vzdržuje dežela (?) V dopisu veli, da kakor obiskujejo slovensko šolo v Gorici otroci iz Solkana, tako morajo obiskovati italijanski otroci iz Solkana italijanske mestne šole v Gorici, dokler se ne ustanovi v S«olkanu italijanska šola. Znani dopisnik «M a 11 i n o v» je pokazal nalašč svojo nevednost in nazivlja društvo «Sioga» kot «Naša Sloga*, le da bi si mislili, da ni on tisti, kateri je sprožil misel o ustanovljenju italijanske šole v slovenskem Solkanu — in ki hujska in draži na vse strani. — Našim Lahom je resnica deveta briga. Kolikokrat smo že povedali, da tudi mestni otroci hodijo v štandrežko in kromberško šolo, ker imajo tjekaj bliže, a to dejstvo vedno lepo zamolčujejo! Ako hodi kakih 30 otrok iz
rekel) na to: Tega jaz ne dopustim (na mestu; dopuščam). Ce ga že nočete umoriti, pa tudi na njegov dom ga ne smete nesti, ker tam ga bo moja ljubljena Meglaja lahko našla (na mestu: najde) in se zopet ž njim združila (na mestu: združi). Vrzimo ga v morje, če mu Bog pom a ga (na mestu : če mu bo Bog pomagal, ali pa: če mu Bog pomore), se bo rešil (na mestu : se reši), če ne, naj pogine. Ge nam b o pa 'Meglaja z vojsko zagrozila (na mestu: zagrozi* 1, jej bomo rekli (na mestu ; porečemo), da je zbežal, pa ne vemo, kam“, — ali pa na tako-le: „Glasilo madjarske duhovščine o z n a n i (na mestu: oznanja), da se bodo sešli (na mestu: snido) ogerski škofje na konferenco, čem se bo novo mini-sterstvo izjavilo (na mestu: čem se izjavi) o svojih namerah glede perečih cerkveno-političnih vprašanj. Najbrž bodo izdali (na mestu: izdado) vkupen pastirski list ter sklicali (na mestu: skličo) v varovanje rimsko-katoliških' interesov provincialno sinodo ; če b o pa vlada to z a p r e č i 1 a (na mestu: če pa vlada to zapreči) okrajne shode, na katere bodo vabili (na mestu: povabe) tudi lajike“.
Kakor v drugih, tako poje na pr. naš narod v prastarej svojej pesmi „Stoji, stoji tam lipiea" :
„Ge perje mi populite,
Živenja mi ne vzemete:
Jaz perje novo spet v d obim,
V zeleni gozdec spet s fr 1 im"; —
okolice v »Slogino* šolo, so za to posebni vzroki. — Kar se tiče laške šole v Solkanu, je smešno govorjenje. O tem niti besede!
* Oglasi. — Naše uredništvo je bilo prvo na Slovenskem, ki je počelo izdajati poleg glavnega lista še majhen listič („Gorica") za manj premožno ljudstvo; za „Gorico" so prišli „Domoljub", „Rodoljub" in „Novičar". Pozneje je prišel „Pi moreč" namesto „Gorice". — Istotako je „Gorica" prva sprejemala male o g 1 a s i č e le iz slovanskih krogov; potem se je držal „Primorec" istega načela. Toda v tem pogledu smo ostali osamljeni; drugi listi nas niso posnemali — in vedeli so dobro, zakaj ne. Mi smo odklanjali oglase tujih tvrdk, ki so hotele drago plačati oglas, celo po 30—40 gld. na leto; ali ostali smo zvesti svojemu načelu — in imeli pri tem veliko g m o t n o škod o. Zakaj ? Zato, kor je v obče znano, da slovenski trgovci in obrtniki v veliki večini nimajo zmisla za oglaševanje v časopisih. Kajpada, ugaja jim zelo, ako časopisi na vso sapo bobnajo po geslu „Svoji k svojim", da odjemnike moralno silijo k njim, ali da bi dali listu nekoliko zaslužka z oglasi, tako daleč se ne vspnejo. Ako pa včasih vendarle dajo oglas, hoteli bi seveda takoj drugi dan imeti dobiček od tega. — Ali pretiravamo ? Ne! Skušnja nas tako uči.
Že letos smo nekoliko popustili od označenega načela. Zanaprej se bomo pa ravnali vseskozi enako drugim slovenskim listom: k d o r oglas da in plača po n a š i h c e n a h, ne b o m o mu delali ovir. Za vse oglase brez razlike itak odklanjamo sleherno odgovornost. Oglasni del v listu je tudi kupčija, ki časopisom največ nosi, večinoma več nego naročnina; seveda pri nas Slovencih še nismo tako daleč napredovali niti v tem pogledu.
Vendar damo svojim rojakom tudi zanaprej neko prednost v — „Primorcu" ; njihove oglase bomo prinašali pod posebnim naslovom „Domači oglasi".
V novejšem času je zlasti na Dunaju več krščanskih listov, ki prosijo čitatelje, naj se pozivajo na oglas v listu, ako kaj naročajo. Tako trgovec ali obrtnik izve, da njegov oglas v listu je imel zaželjen uspeh. Enako prosimo svoje čitatelje - somišljenike. Ako nam pa hote dobro, naj pri naroče-vanju dajejo prednost tistim tvrdkam, katerih oglase čitajo v našem „Primorcu".
*KathreIiierjcYa deklica, ki jo danes čč. bralcem podamo kot barvano podobico, pripoveduje ob enem resnično dogodbo, ki se je sporočila znani Kathreirierjevi tovarni za sladno kavo in ki je bila povod, da srno to mično podobico danes priložili.
torej, kakor je naravno, z dovršnikom brezi pomožnega glagola biti, kajti tako znanega „bomkanja" (vpotrebljanja pomožnega glagola biti z dovršnikom v izražanje bodočnosti) je tukaj isto tako malo trebe, kakor je malo trebe v srbščini uho žalečega „dakanja", na pr. „poču (poći ću), da radim", v hrvaščini pa neprijetnega „čukanja", na pr. „ču poči raditi", na mestu: „pojdem raditi".
Istotako pišo uže nekateri naši pisatelji kakor govori v obče ves slovanski narod in kakor pišo drugi slovanski književniki, na primer:
Fran Cegn,ar v „Viljelm Tellu" :
„Do njega čem, mladenčev dvajset zberem, Ki čutijo, kar Čutim jaz, in ž njimi Grad razvalim njegov. Skličem sam Pastirje vrle na planinskih rižah,
Dogodbo strašno jim oznanim tam.
Pod milim nebom" i. t. d.
Jenko v p'esmi „Trije jezdeci" : „Spominu izpijem vince sladko, Veselju, ki bilo jo, več ga ne bo In miru, ki pride mi, ko polže Hladeči zemlji v naročaj srce.
Bog daj, dekle, ti stotero sreC;i<
Saj kmalu poneha srce malo" itd.
Fran Levstik v „Turkovej prisegi . „Zdaj pojdemo na Dunaj, krščanski
Cesarski grad preslavni do gladkih	,
* Ukaz. Iz Podturna nam pišejo: — Prišel je neki ukaz v Podturn, in sicer: da vsi hišni gospodarji v bližini Ca ti ne Ilije ve bajte morajo hipoma pokriti s pokro-viščem vsak svoje gnojišče; eden gospodar pa, ki ima hlev za prešiče — ga mora hipoma odstraniti od tam. — Pa kaj mislijo »il sior illustrisimo" in „compagnia bella“, da s tem odstranijo ves smrad? Nikoli!!! — Poglejte, dragi čitatelji, na kakšno mesto je Šolski svet privolil šolo! ( Evo dokaz! V klim a ličnem zdravišču, v Gorici je šolsko poslopje sredi gnojišč in prešičjih hlevov! Ured.).
^Novoletna voščila. — V Gorici je naravnost škandalozna razvada, da si šeš-karji kar drug za drugim podajajo kljuko. Kdor ima povoda ali ga pa nič nima, vse je na nogah; med temi so tudi taki, katere morajo gospodarji dobro plačati v teku leta za najmanjšo uslugico. Ni ga mesta, kjer bi bila ta razvada tako v cvetu kakor v Gorici.
Že več let zapored so se skušali nekateri otresti takih šeškarjev s tem, da so podarili v kak dobrodelen namen večjo svoto. (Izvzeti so seveda taki potrebni ljudje, ki brezplačno ali za navadno malo odškodnino store kako ljubav, da gredo s posebno pozornostjo na roko tekom leta itd.) — Prav bi bilo, da bi se vsi uprli z 1 o r a-b a m pri novoletnih voščilih.
Naša tiskarna izroči v ta namen 10 gld. za «Slogine» zavode; izjavljamo pa, naj ne hodi nadlegovat n i k d o. Ako spoznamo za potrebno, obdarimo vredne in potrebne po svoji volji sami. — V prihodnji «Soči» objavimo imena tistih rojakov naših, ki bodo posnemali ta zgled (ako nam to naznanijo, to se umeje.) Darovalci naj potem brezpogojno odklanjajo voščila! (Hrvaški ban je razglasil v uradnem listu, da ne sprejme nijednega voščila, pa tudi sam da ne bo nikomur voščil.)
Deželni zbor goriški bo imel prvo sejo 28. t. m. ; nadaljeval bo potem v januarju, dokler ne konča. — 14. t. m. je objavila „ W i e no r Z e i t u n g“ imenovanje grofa Franca Coroninija deželnim glavarjem, dr. Antona Gregorčiča pa njegovim namestnikom. — Deželni zbor čaka mnogo posla. Ali deželni zalog je imel navadne dohodke; zato prebivalstvo pričakuje z vso pravico, da deželni zbor letos podvoji podpore cestnim odborom in po potrebi visoko-šolcem. — Od slovenskih poslancev pa pričakujejo volilci, da opravičijo zaupanje, katero so jim izkazali.
Laška neotesanost. — Predzadnjo nedeljo je neki trgovski pomočnik žalil s surovim
Ko z mojim gnevom bode cesarski grad
končan,
Pod našo silo pade bogata nemška stran. Kedar se zopet vrnem v to zemljo
zmagovit' itd.
Šimen Gregorčič v „Romarici" :
„Na grobu tem se naselim,
Grob meni ni strašan,
Skrbno okrog ga ogradim,
Da več ne bo teptan' itd.
Josip Jurčič v „Tugomeru":
„Uže mi doba se razkriva v duhu.
Jaz ne učakam je, a vnuci naši,
Do koder zdaj sedi slovensko pleme,
V	z r a s t 6 iz golih tal gradovi nemški
V	krajini novej zemlje braniborske,
Zaščitni kremelj rimskemu cesarstvu,
Ki meje pretesne do tod pomakne Clase, da nosi med pogane vero,
Katera bode mu izgovor moder,
Da mečem, ognjem, ako ni drugače, Razprostre dolga krila po slovenstvu.' itd.
Anton vitez Klodič v blagolepotnem „il/u-terinem blagoslovu* :
«Kar obečala sem pred Bogom ti, storim, D° bodi Peter brez skrbi. Srce zvesto 9 hran im ti, dokledar bode bilo mi“. itd.
kakor v Lermontu, Puškimi, Turgenjevu, Dogolu, Dostojevskem, Tolstem, Mickjeviči, vraševskem, Kolarji, Jablonskem, Knrelci in . '"f'h književnih gorostasih, zastonj boš skal v uzornem tem delci dovršnika s po-°žnikom biti v izražanje bodočnosti.
zabavljanjem dva duhovnika v veži Marzi-nove gostilne (udeležila sta se koncerta ženske podružnice). Drugič je dobil primerno lekcijo, da mu je upadel greben in je prosil odpuščanja. Iz obzirov do gospodarja ne imenujemo tvrdke, pri kateri služi; ako se pa še kdaj pripeti le najmanjši podoben slučaj, postanemo brezobzirni. — Sicer se je že večkrat pripetilo, da so bili napadani in žaljeni naši duhovniki v Gorici: znani so nam nekateri prav žalostni slučaji! Zadnji čas pa so v nekaterih irredentovskih hišah odslovili kapucina brez daru, češ, da se v kapucinski cerkvi dela slovenska propaganda. To je sad „Corrierovega' hujskanja. Glejte, glejte, da ne začne v Gorici in okolici pri-merna agitacija v odgovor na take neslanosti. Bomo videli, kdo prvi neha!
Sad in cvet v zimi. — Iz zahodnih Brd smo dobili novico, da na vrtu grofa Baguer-ja v Dobra vem so utrgali 10. t. m. zadnjo — breskev; tudi jedna hruška je tam bila ta čas v cvetju. — Na vrtu nadškofovem v Gorici je pa te dni razcvela breskev. — Enaki glasovi nam prihajajo iz raznih krajev naše okolice, dočim imajo malo ur bolj v hribih obilo snega. — Ta teden je sicer tudi v Gorici zelo neprijazen.
Naše železnice. — V poročilu trgovinskega ministerstva državnemu zboru (priloga 128 ) k hitropisnemu zapisniku) čitamo na sir. 20., da je ministerstvo razpravljalo načrt železnice Sežana-Trst; železnica po tem načrtu bi bila ozkotirna, z mešanim prometom, dolga 11.400 m. in bi stala 495.000 gld.
V istem poročilu čitamo na st. 8., da komisija, ki je 1. 1884. premerila črto od Celovca do Javornika in od tam mimo Bleda v Bohinj, Podbrdo, Sv. Lucijo in Gorico, je dokončala svoje delo. Tudi računi o dohodkih te železnice so že dovršeni. Ves načrt te železnice je že pripravljen.
Pa tudi načrt predelske železnice iz 1. 1875. je bil letos zopet pregledan in primerjan z načrtom bohinjske in ljubeljske (Divača-Loka) železnice. — Uspeh tega pregledSnja se je uvaževal pri izdelo-ranju načrta bohinjske železnice.
Enako čitamo tamkaj, da je dovršenih 11 različnih načrtov za železnico čez Ture.
Vlada ima torej izgotovljenih vse polno načrtov; čas bi bil, da bi prišla od načrtov tudi k — izvrševanju!
Okrožno sodišče v Tolminu. — S preosnovo civilnega postopanja se podvoji sodno osebje, kajti poleg kazenskih senatov bodo tudi civilni itd. Ali tudi okrožna sodišča bodo morala biti manjša. Vsled tega bo potrebno na Goriškem še jedno okrožno sodišče, to pa v T o 1 m i n u za štiri gorska
Fran Zakrajšek v „Primorskej straži": „Ne upaj več, naš srd ne mine Ne k 1 o n e roka nam, Taljan;
Prej Alpe tvoje, Apenine
Ti z m akne sever hrupno v stran.
Za Boga Vlah, prej zemlja poči,
No Soče vodo ti boš pil' itd.
Josip Stritar v „Raji' :
„Leta teko, zaželeni dan,
Dan osvete napoči;
Ti junak, z junaki obdan,
Bratom prineseš pomoči,
Ko moj sokol ti priletiš
V Ercegovino gorato,
Dvigne se Raja : za častni križ In za svobodo zlato', itd.
Anton Aškerc v „Starej pravdi':
„Ko zmanemo Turke krščanske,
Slovenci se združimo vsi,
Takrat si izvolimo kralja, . . .
No, kralj naš, — brat Gubec boš ti!“ itd. Ivan Vesel (Koseski) v „Devici Orlanskej' : „Naj ognja žar popali nam stališče, Sovražni konj naj žito potepta, Prihodnja spomlad novo cvetje da,
In dvignejo se urno nove hiše' itd. Fran Prešeren v „Neiztrohnenem srci': „Srce mu mi odprimo, pod nebom naj leži, Da p r e j d e dan denašnji, da prva noč
zbeži,
Da vstane drugo solnce, pr i pelj e beli dan, Spet zajtra ga poglejmo, ko mine zor
hladan' itd.
okrajna sodišča (Tolmin, Cerkno, Kobarid in Bole). Čujemo, da se ta misel tudi razpravlja v mejnarodnih krogih.
Danes smo doznali, da so bila povabljena vsa županstva imenovanih okrajev z dopisom 16. t. m. št. 63. Preš., da bi se izrekla, ali se jim zdi potrebna taka ustanovitev. — Mi smo prepričani, da vsa županstva se soglasno potegnejo za tako ustanovitev, ki bi bila velike važnosti za vse Tolminsko. Saj bi bil novi civilno - pravdni red prava nesreča za oddaljene gorske kraje, ako bi morali hoditi ljudje v Gorico tudi v civilnih pravdah kakor hodijo zdaj v kazenskih. V civilnih pravdah se bo obravnavalo ustno in neposredno, kakor zdaj v kazenskih: navzoči bodo morali biti torej tožitelj, toženec in priče. Koliko bo to stalo, ako bodo vsi ti hodili v Gorico za vsako pravdo ?! Župani, le krepko se potegnile za nameravano okrožno sodišče v Tolminu!
Plaz. — 14. t. m. je zasul plaz tri Dreženčarje (pri Kobaridu). Hitra pomoč je rešila življenje dvema, tretji je pa izdihnil dušo še predno so ga našli.
V Šempasu je bil sokolski shod. V sobi bralnega društva se je zbralo veliko mladeničev in mož iz Šempasa, Ozeljana in Oseka. Došli so tudi župnik in poslanec Grča. veleposestnik pl. M o n a r i, kaplan Guzelj in drugi. — Prvi je obširneje govoril starosta „Goriškega Sokola' v obče o početku, razvoju in nalogi sokolstva, zlasti pri nas v goriški okolici. Dalje je govoril župnik Grča in podpiral starosto v njegovih izvajanjih. — Uspeh je bil ta-le: Za vse tri omenjene kraje so bili izvoljeni poverjeniki, ki nabero udov; potem se zopet snidemo in bomo govorili o drugih potrebnih rečeh. — Po dovršenem shodu je prav lepo govoril še g. pl. M o n a r i in vspodbujal mladino, naj se oklene društva, ki hoče tako lepo delovati, kakor je razlagal starosta! — Ozeljanci in Osečanje so izborno peli. Le naprej! Na sviđanje! Na zdar!
Važna, peticija. — Župani ajdovskega okraja so poslali državnemu zboru peticijo, v kateri so dokazali kričeče razmerje med visokosto zemljiškega davka na tej in oni strani Hublja, — in prosijo za znižanje dobrotnih razredov. — Temeljito sestavljeno peticijo smo priobčili v „Soči“.
Knez Hohcnlohe in naše železnice. — Naši laški Goričani so z vso silo delovali na to, da je bil izvoljen knez Hohenlohe državnim poslancem za mesta in trge. A kaj je bilo njegovo prvo delo ? Evo : da je dal gorko pljusko gmotnim koristim našega mesta. Šel je namreč v Rim, kjer je baje dognal,
Valentin Vodnik v „Dies irae' : „Kedar pride sodnik zvesti...
Takrat duša kaj poreče,
Kam sirota se zateče,
Ko pravične srce peče ?“ itd.
Toma MiklouSič v „Huti pri Savi':
„Ja znam, da se ne zmrznemo, dok vsega ne pregledamo, pak čez čas budemo ovde. Kada moj muž d o j d e, onda si sed e m o, pak se budemo spominali, dok tam on pri nas budu', itd. kakor pišo vsi drugi tako zvani kajkavski pisci ;
Vuk Stefanovič Karadžič v „odgovor na laži i opadanje' : „Čestiti care, molim te, da se meni i drugu mome donese zdjela mlijeka i svakomu po jedan sirnit i kašika, pak kad.se u tvome zdravju naje demo, onda četno se siti i veseli nadgovarati i nadmudrivati', itd.
Fran Kurelac v „Fluminensia': „ono drugo dielovanje, bude li zdravlja u svoje vrieme, na vidik iznesu (iznesem). Čim tumač na svietlo izidje, odmah se po prim Iju (poprimem) Držića i Barakoviča, koj takodjer od davna ur je prepisan', itd. — in takega načina pisanja so vse polne stare hrvaške (čakavske) knjige.
CeŠka politika v pesmi „do Chikaga': „Nastane doba za včku pozdnih Ve kterež mofe pevninj pouta u vol ni Zemč o d k r y j e se šira,
Nove pak obje vi se kraje, j Nebude svčta koncem již Thule itd.
tla furlansla železnica se podaljša čez mejo na laško; tako vsaj je naznanil Hohenlohe sam v «Corrieru» — Po tej železniški progi bo zveza med Trstom in Benetkami za par ur krajša. Naravno, da ves promet med tema mestoma bo na tej črti ; vsled tega jako veliko izgubita Gorica in Kormin.
Po drugi strani pa ni storil ničesa, da bi dobila Gorica novih železniških zvez na sever in vshod, od koder edino moremo pričakovati novih virov za blagostanje in raz-vitek našega mesta. — In naši laški Goričani „so zadovoljni !“
Nova šola v Logu. — Pišejo nam: „Nova šola v Logu je že sezidana. Pri tej šoli so se šolali najprej, kdor je naredil načrt, drugič, kdor je načrt odobril, tretjič, kdor ga je potrdil; a najbolj pa, kdor jo je na dražbi prevzel, kajti podjetnika imata okoli 2000 gld. zgube. Kdor ne verjame, naj pride se osebno prepričat o resničnosti vsega omenjenega".
Dostavek uredništva. — Enake pritožbe so jako goste. Resnično je, da se pri šolskih poslopjih tako strašno stiskajo načrti in cene, da se posledice bridko maščujejo; podjetniki morajo ali zgubiti, ali pa — pritiskati tudi oni. In tako so uboga poslopja stiskana od vseh stranij; v par letih pa so potrebni že novi stroški za popravljanje! Zakaj se ne gleda že s početka na solidno zidanje?! Taka varčnost je — zapravljivost!
Iz Devina. (Našim učitelje m). V Devinu ob morju je razpisana služba nadučitelja. Podpisano županstvo naznanja, da bo podpiralo onega prosilca, ki je zmožen orgijanju in poučevanju v petju, da bo v tpm pogledu naslednik nepozabnemu Hra-broslavu Volariču. —: Županstvo v Devinu, 12. dec. 1895. Župan: Miroslav Ples.
Tržne cene. — Kava Santos gld. 148 do 152. Sandomingo gld. 165, Java 168, Cejlon gld. 188, Moka 195, Sladkor 32 72, Speli 56 do 64, Petrolij v sodu 20 74, v zaboju 640. Maslo surovo 80 kuhano 90.
Moka Majdičeva: št. 0. gld. 13.30, I. 12.80, II. 12.50, IN. 12.10, IV. 11.60, V. 11.
VI. 10.60; — ogerska: št. 0. gld. 13.20, 1. 12.70, II. 12.10 III. 11.60, IV. 11.90, V. 10.10, VI. 9.70. — Otrobi debele gld. 4.60 drobne 4.60 gld. — Turšiča navadna gld. 6.50 do 7, Oves gld. 7.—
Društvene vesti.
„Goriška ljudska posojilnica" je napravila letos velik korak naprej; za
100.000	gld. bo imela letos več prometa * V
Adam Mickiewiez v „S\vitezianki“ : „Nie tobie igrač przez srebrne lonie Kub nurkiem pluskač \v glab jasna; Surowa ziemia cialo p oc h t o n i e,
Oczy twe zvvirem z a ga s n a" itd.
Aleks. Serg. Puškin v „Pultavi" :
„Ja p u š č a ž u tvoju obitelj,
Temnicu dočeri moej:
Ty ne i s 11 i e e š sredj požara,
Ty ne izdohneš ot udara Kazačjej sabh. Niet zlodiej,
V rukah Moskovskih palačej . . .
Ty p r o k 1 j a n e š i dcnj, i čas, Kogda ty doć krestil u nas" itd.
A. S. Homjakov v „Orlu":
„P r i d e t ih čas! O k r i e p n u t kry!a, Mladyja kogti p o d r a s t u t,
V s kričat orly, — i ciep nasilja Želieznim kijuvom razkljujut" itd.
Tako, dragi prijatelj! odmevali so ne-dovršniki v obliki sedanjosti, no v pomenu bodočnosti od Urala do morij uže tisoč in tisoč let, tako se glase i dan danes stoin-trideset milionnem slovanskem našem narodu na neizmernem prostoru od italijanskih ravnin do Severnega ledovilega in do Vstočnega (tihega) okounov in od ondod do Altajskih gor in tako bodo zveneli in grmeli še na tisoče in tisoče let usque ud consumalionem humani gcnens.
nego lani. — Letos se je zelo pomnožilo posojevanje na uknjižbo, ker so obresti znižane, stroški pa se omeje edino na koleke in tiskanice, vse delo pa je brezplačno (razun notarske beležnine). — Kdor ima denarja na ostajanje, naj ga prinese v to našo h r a n i I n i c o ; kdor ga potrebuje, naj se zopet tu oglasi. Svoji k svojim!
Ostala Slovenija.
Trst. — „Edinost" je priobčila članek, v katerem je poživljala poslance, naj se potegujejo za ustanovitev samostojnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in spominja na dejstvo, d^i tej misli tudi bivši tržaški namestnik de Pretiš ni bil nasproten, ampak je imel samo pravne pomisleke proti njej. Samouprava je jedino sredstvo, ki more pomoči okoličanom in v narodnostnem in v gospodarskem oziru, kajti, dasi isti žive na deželi, morajo nositi mestna bremena. Nasvet „Edin", je popolnil nek dopisnik s tem, naj bi bilo isto glavarstvo za okolico in za Trst, to je, naj bi spadali pod isto glavarstvo tudi Slovani, ki so v tisočih in tisočih naseljeni v mestu. — Ker se je veleč. g. Masten odpovedal ravnateljstvu, imenovan je ravnateljem v tržaškem konviktu veleuč. gospod d r. Josip Ivanič, nemški propovednik v cerkvi pri sv. Antonu novem in bivši kancelar v škofijski pisarni.
*	Sumi jarks. - Pod tem naslovom čitali smo v „Edinosti nastopno: „Priznati moramo brez ovinkov in pred vsem svetom — svojo nesposobnost za kritično razmotri-vanje o gornjem eksotičnem naslovu; zato se moramo omejiti na golo pripovedovanje tega, kar smo videli in čitali. Čitali pa smo v „Adrii" program, ki ga je vršila vojaška godba neko nedeljo na velikem trgu v Trstu. Prva točka na tem programu je bila — po „Adrii" namreč: marcia „Sund jarks?" Siromaki nismo vedeli, kam bi dejali to čudno nepoznanko; povpraševali smo tega in onega, ki se je kaj učil po šolah, malih, srednjih in velikih, vse zastonj:* zaželjenega pojasnila nismo mogli dobiti. Slednjič nam je 'došel vendar pameten nasvet in čudili smo se sami sebi, da nismo že sami prišli na tako pametno misel. „Vprašajte kapelnika, ali pa kakega godca-vojaka — rekel nam je dotičnik jednostavno — pa dobite pojasnilo od najkopetentniše strani". In tako smo storili res in izvedeli smo, da je bila na nedeljskem programu kot prva točka koračnica „Sunce žarko" ! !! „Sunce žarko" — kako prostaški in plebejski zveni to ! Koliko bolj nobel in učeno je „Sund jarks!" Tako so si menda mislili gospodnje pri „Adrii". A ne le to. Uganili so najbrže učeni gospodje, da sunce žarko zveni nekako slovanski, treba torej, da stvar povemo rajše — po turško. Sleherni pravi avstrijski patrijot mora vendar skrbeti za to, da se ne vznemirjajo živci — madami irredenti! Toda, dovolj bodi šale! „Adria" je priloga službenemu listu „Osser-vatore triestino". Od takega lista bi že smeli pričakovati vsaj nekoliko takta in neprista-nosti, da ne bi namenoma pačil in pretvarjal slovenskih besed. Namenoma pravimo, kajti overjeni smo, da dobiva uredništvo „Adrie" jasno in razločno pisane programe, kakor jih dobivajo drugi listi: saj je n. pr. celo „Triester Tagblatt" dobro pogodil „sunce žarko". Saj ne zahtevamo — preskromni smo za to — do bi gospodje govorili naš jezik, ali to smemo zahtevali od lista, ki živi ob žuljih davkoplačevalcev, da ne bi namenoma smešil jezika večine prebivalstva v področju, kojemu je namenjeni list! Porečejo nam morda, da ta slučaj je le malenkost. Mi pa pravimo, da ravno to je najbolj značilno, da izvestna gospoda niti ob malenkostih ne morejo brzdati svoje mržnje do Slovanov".
*	Sumljivi obiski.—Pod tem naslovom piše „Edinost" : Znano je, da je našim Italijanom najgorečniša želja ta, da bi prišel na izpraznjeno škofovsko stolico tržaško sedanji škof tržaško-puljski, mons. F 1 a p p. na mesto poslednjega pa škof in partibus L o-renzo Petri s. Mi si niti ne moremo prav misliti, da bi se mogla uresničiti ta želja Italijanov, da bi na obe stolici prišla moža,
ki ne razumeta jezika večine vernikov. Ta želja je pregorostasna, da bi mogli verjeti na nje uresničenje. In vendar, vendar so nas poučili dogodki iz zadnjih dnij, da želja Italijanov ni brez vsacega temelja, ker so se jej menda pridružili tudi drugi krogi. „Naša Sloga" je izvedela — kakor pravi: iz povsem verodostojnega vira —, da so kandidata za škofovski stol, Lorenza P e t r i s a, videli te dni v palači našega namestništva. Kako • lepo vsporedno se vrše pogajanja v Trstu za imenovanje italijanskega škofa slovenskim vernikom, na Dunaju pa za vstop Slovencev v vladno večino! Kakih nezmiselnosti si včasih dovoljuje muhasto naključje. Bog nas ohrani tudi v bodoče pri dobrem humorju !
Duhovnik pred porotniki. — Rovinjsko porotno sodišče je pri razpravi dne 3. t. m. oprostilo zaradi poneverjenja in prevaro toženega duhovnika Leopolda Ivan-cicha. Tega duhovnika je tožilo drž. pravd-ništvo, da je poneveril 11.599 gld. 38 kr. Ko je bil v preiskavi, je to svoto deloma povrnil, a denar za to si je pridobil goljufivim potom. Priče, katere je poklicalo drž. pravdništvo, so obtožbo v vseh točkah določno potrdile, a porotniki so obtoženca oprostili. Porotniki so bili znani Lahi, toženi duhovnik pa razupit laški agitator.
Hrvat pred rovinjskimi porotniki.
—	4. t. m. zagovarjati se je moral pred porotniki v Rovinju beški župan Pajalič, ker ga jo tožilo državno pravdništvo radi zlorabe uradne oblasti; to je, ker je dal zapreti urednika Martinoliča o priliki zadnjih deželnozborskih volitev. Toženi je prosil, naj se ga postavi pred goriške porotnike, a ta prošnja ni bila uslišana. Radi tega ni pristopil k razpravi ne on in tudi ne njegov zagovornik dr. Laginja. Razprava se je vržila v njih odsotnosti, a porotniki so potrdili uprašanja enoglasno. Vsled tega pravoreka je bil obsojen g. Pajalič na 6 mesecev. Na drugem mestu priobčujemo vest „Duhovnik pred porotniki". Čitatelji naj si sami tolmačijo pra-vorek italijanskih porotnikov kolikor glede obsojenega Hrvata Pajaliča, toliko na opro-ščenje italijanskim duhom prešinjenega duhovnika I v a n s i c h a.
*	Desetletnica slovenskega kluba na Dunaj! — V slov. klubu se je letos pričelo prav živahno gibanje. Slovenska družba je bila precej številna ob prvem večeru 19. oktobra; predavanje gosp. dra. Murka bilo je velezanimivo. Več kot celo uro je govoril odlični govornik o zgodovini in pomenu češke narodopisne razstave, o kateri je dr. Murko pred kratkim govoril tudi v nemškem društvu „Anthropologische Gesellschaft" z uprav sijajnim vspehom. Drugi večer slov. kluba pa je privabil toliko starih in mladih na Dunaji živečih Slovencev, da vsi niti prostora niso dobili. — Pri tej priliki se je s petjem, govori in igrami z velikim navdušenjem praznoval desetletni obstanek slovenskega kluba na Dunaji.
*	Odbor akad. društva „Slovenije" na Dunaju se je na III. rednem občnem zboru dne 7. t. m. preosnovil sledeče: Predsednik, stud. phil. Jožef Reisner. Podpredsednik, stud. iur. Fran Stupica. Tajnikov namestnik, stud. iur. Karol Stefm. Blagajnik, stud. iur. Ivan Vrančič. Knjižničar, stud. phil. Fran Goršič. Arhivar, stud. phil. Stanko Beuk. Gospodarjev namestnik, stud. phil. Fran Jesenko.
* „Triglavova" dvajsetletnica v Gradei.
—	Že dvajset let združuje akad. tehn. društvo „Triglav*' slovenske dijake na graškem vseučilišču. Jako burno čase je moralo preživeti, mnogo ovir premagati, da je od svojega obstanka do sedaj — skozi 40 tečajev
—	zmeraj častno zastopalo slovenski živelj na graškem vseučilišču in pred graškim občinstvom. Mnogo hrabrih boriteljev odposlalo je v tem času med slovenski narod, kojega pravice zagovarjajo in branijo neustrašenim pogumom. Gotovo pa se še vsi gg- »1 ''iglo-vani" z veseljem spominjajo na čase, ko so bivali v veseli dijaški družbi. Mogoče se nekateri od tistega časa, ko so se ločili oc vseučilišča, niso več videli. V ta spomin m v to svrho je društvo s slavnostnim komer-som praznovalo svojo dvajsetletnico.
Štajerska. — „Domovina" piše: V kratkem času se ustanovi posebno društvo slovenskih zdravnikov za Spodnji Štajer, ki stopi v dotiko z jednakim hrvaškim društvom. Dlavni namen novega društva bo, gojiti medicinsko znanje in izobrazbo ter odbijati surove napade kruhoborskih nemškutarskih zdravnikov. Da je društvo potrebno, pričajo živo napadi na vrla Slovenca dr. Prauseisa ,n (lr. Šukljeta v Celju, ter prikrito delo-vanje nasprotnikov proti dr. Švabu v Št. Pavlu pri Boljski. — G. dr. Hinko Šuklje, ki se je pred par meseci naselil v Celju, je nenadoma nevarno zbolel. — Naselil se je v P'Glji slikar g. Iv. N. Gosar iz Gorico.
Razgled po svetu.
Gotovo bodo zanimale naše čitatelje nekatere podrobnosti iz proračuna; zato naj vsaj nekatere omenimo prav ob kratkem :
Naj višji dvor. — Cesar dobiva od naše državne polovice 4,650.000 gld., ki se dovoljujejo seveda brez ugovora. — Dvorna Pisarna bo stala prihodnje leto 156.360 gld.; naša polovica da tudi polovico, t. j. 78.185 goldinarjev.
Državni zbor. — Za gosposko zbornico je preračunjeno 42.532 gld. (za 7488 gld. več od letos). — Poslanska zbornica 586.607 gld. (616 gld. več). — Skupne potrebščine obeh zbornic 101.955 gld. — Za delegacijo 16.055 gld., za 5055 gld. več od lani, ker bo prihodnje leto zborovala v Budimpešti. — Nadzorovalna komisija državnih dolgov bo stala 9793 gld. — Konečno okra-šenje državnozborskega poslopja (največ kipov) bo stalo 60.000 gld. — Zadnji obrok za zidanje delegacijskega poslopja v Budimpešti 116.000 gld. (za 14.000 manj od letos).
Skupaj vse 932.982 gld., več od lani za 4-6.630 gld.
Državno sodišče bo stalo tudi pri-hodnje leto 22.600 gld. (To sodišče je še vedno le „na papirju" ali nekaka častna naprava, ker nima delokroga, kajti ne dajo mu ga. Pred tem sodiščem bi se morali zagovarjati ministri za prestopke svojega delokroga in svoje oblasti. Toda naš državni zbor Je tako obnemogel, da ne porabi take moči, katero ima v rokah).
Ministerski svet pobere v 1. 1896. samo 186.500 gld , le 900 gld. več od lani. Ali ker je opuščeno jedno mesto ministra k'rez portfelja, je odpadel znesek 20.000 gld.; u k ljub temu bodo stroški za 900 gld. večji.
Za dispozicijski zalog zahteva ministerstvo f00.000 gld. — Za uradne časopise 620.000 k'ld. (Med temi stane „Wiener Ztg." 183.300 kld., „Prager Ztg." 315.700 gld., Gazetta Lvovska 73.300 gld.) — Brzojavni in dopiso-Valni urad 125.000 gld. — Upravno sodišče -05.985 gld., več 40.832 gld. (Ta višek je '}|1 res potreben, kajti ustanovil se je še jeden Scmit. Letos je čakalo rešitve 1700 pravd. Zdaj pojde hitreje!)
Ministerstvo notranjih poslov. — Za
• 1896. bo potreba 22,681.141 gld., več od letos za 386.660 gld. — (Kaj vse spada v Področje tega ministerstva, ne moremo tu B'zpravljati). Osrednje vodstvo bo stalo 670.750 gld., politična u p r a v a v posa-'ničnih deželah pa 6.765.510 gld. — R e-earsto 120.000 gld., javna varnost v vseh neželah 4,937.4/8 gld. — Stavbinski uradi L280.620 gl. — Ceste 5,209.130 gld. — ' od „ e Zgradbe 3,258.000 gld. — (Za ka-ei'e ceste so v tem proračunu razne svote, snio že povedali pred nekaj časom).
Ministerstvo deželne hrambe zahteva snino malenkost 22,001.466 gld., več 989.838 gld. — Posebno izdatno se pomnoži orož-6'štvo, za katero zahteva ministerstvo 162.790 ? T več od letos. — V odseku je bilo spre-Jetili več resolucij, ki merijo na olajšanje do-6'obranske službe.
Mitnice.— Za 1. 1896. je proračunje-c)!-:' dohodkov 1,067.900 gld., izdatkov pa ~ -/bh gld.: ta svota je za 33.010 gld. manjša proračuna za 1. 1895. — Pri razpravi v ,, 01 timskem odseku sta bili sprejeti dve mor’ 'ji' ^rva 'ie Pos'anca 'L'- G o t z a in 1 na to, naj prebivalci zunaj mitničnega
okrožja plačajo od svoje živine le pri vstop u, pri izstopu pa da ne plačajo mitnine, ako se izkažejo s takozvano „bolelo", katero so dobili pri vstopu. — Druga resolucija je dr. L a g i n j e, po kateri se vlada pozivlje, naj vlada na novo pregleda vse določbe o mitnini z ozirom na- koristi poljedelskega prebivalstva v Istri in potem dovoli vse olajšave, ki so mogoče po sedanjem zakonu.
Koleki in pristojbine. — Za leto 1896. je proračunjenih dohodkov od kolekov 21,581.800 gld., od pristojbin pa 39.334.100 gld. : med temi znaša časnikarski kolek
1.700.000	gld., prava bagatela v primeri s težkočami, katere dela razvitku avstrijskega časnikarstva, da nikakor ne more tekmovati z inozemskim. — V proračunskem odseku je prišlo v razpravo več resolucij, ki so merile na razne olajšave v kolekovanju; med temi je bila jedna poslanca dr. Schei-cherja, ki zahteva odpravo časnikarskega koleka. — Finančni minister je dejal, da vlada ne more ugrešiti onih 1,700.000 gld., katere daje časnikarski kolek; priznal pa je, da ni opravičeno oproščenje uradnih časopisov od tega davka. — Vendar je sklenil odsek, predlagati zboru to resolucijo: „Vlada se poživlja, da še v tem zasedanju predloži načrt zakona za odpravo časnikarskega ko-leka". Dal Bog, da bi se to zgodilo, saj je onih 1,700.000 gld. za državo prava niča-rija, za časopisje pa tlačilna mora, ki duši — najbolj — pošteno avstrijsko časopisje.
Sol. — Da, tudi pri tej najpotrebniši „zabel i“ dela država lep dobiček. Za prihodnje leto je postavilo ministerstvo v proračun 21,892,974 gld. d o h o d k o v in 4,115.176 gld. izdatkov. -- Z živinsko soljo je naredila država „fjaško", kakor drugače ni bilo pričakovati vsled znanih neugodnostij, ki so s tem pridružene. Za prvih devet mesecev t. 1. je postavila država na prodaj
375.000	kvintalov soli, a prodala je je 27.816 kv. (v enakem času lani 112.133 kv.), ostalo je torej v zalogah 347.184 kvintalov soli, dočim je živina po njej kopernela !!
V odseku je bilo pri tej točki veliko resolucij in peticij v razpravi. Razne resor lucije poslancev so merile na izboljšanje kakovosti, znižanje cene na 3 ali vsaj na 4 gld. kv., in ugodniše pogoje pri kupovanju. Odsek je sprejel vse resolucije. Da bi le bile sprejete tudi v zbornici! (O tej soli je bilo mnogo govora tudi pri raznih lanskih shodih na Goriškem.)
Colnina. Na podlagi dohodkov 1. 1892—1885. je postavila vlada za 1. 1896. v proračun 46,552.996 gld. dohodkov na colnini. — Ali gotovo je, da država prejme več! — V proračunskem odseku je bila sprejeta resolucija posl. dr. H a 11 w i c h-a; Vlada se ponovno pozivlje, dognati v sporazumu z ogersko vlado času primerno obširno preosnovo povsem zastarelega državnega monopolnega reda iz 1. 1835. in predložiti državnemu zboru odgovarjajoč načrt zakona.
Tobak. — Vsi dohodki za 1. 1896. so proračunjeni na 90,663.000 gld. V letošnjem proračunu je bilo le 89,353.550. Finančno ministerstvo torej upa, da ljudje v prihodnjem letu popuhajo v zrak novih 1,309.450 gld. Najbrže se ne moti, če tudi je tobak vedno slabši, kakor so tudi vedno slabši — časi. Letos je bil najslabši čas v marcu, ko smo za 399.061 gld. manj popuhali v zrak nego lanskega marca; najhujše smo pa kurili v juliju, ko smo poleg hladnega piva pognali v zrak in izbljuvali v prah celih 572.193 gld. več nego v juliju 1. 1894. — Letos so nekatere vrste smodk prišle ob kredit. V prvih devetih mesecih smo manj pokadili nasproti lanskim: 819.968 britanik, 1,261,300 milares, 5,228.665 kub, 9,849.271 finih viržink, 1,363.174 kratkih viržink itd. Poskočila pa je p o rab h regalitas za 117.609 kosov, trabuk 892.934, panetelas 634.327, kuba-portoriko 14,173.525, (teh se je pokadilo nič manj nego 153,818.182), portoriko za 15,231.379 (teh se je pokadilo 128,073.472), mešani inozemec za '8,204.971 (vseh 393.087.129 kosov) itd. — Strahovito je poskočila poraba s m o d č i c ali cigaret. Posmodili smo: 153,472.879 sultanov (več od lani 9,775.721), ' damen 31,854.587 (več
4.278.274), hercegovina 78.929.222 (več 3.200.770), sport240,138.162, (več 52,404.180), drama 733,553.425 (več 63,992.813 itd. — Manj pa smo popuhali austria 190 454 kosov, stambulov 2,374.398, ogerskih 30,552.553, kalif 2,772.920 itd. — Tobaka smo posmodili 170.074 kvintalov, v nosove pa smo ga stlačili 11.122 kvintalov. Ljudje tobaka vedno več pokade (ali pa prežvečejo) nego stlačijo v nos. Letos smo pokadili več 1.427 kvintalov, ponjuhali pa manj 479 kvintalov. — Vseh prodajalnic ■ tobaka je 66.436. — V proračunskem odseku se je sprejela jedna sama resolucija, ki meri na razširjenje nedeljskega počitka pri tobakarnah. - - V prejšnjih letih je bil poročevalec o tabaku poslanec Suklje; za njim je podedoval to strokovnjaško nalogo kanonik K lun. — Vseh tovarn tobaka je 28, ki imajo okolo
30.000	delavcev. Največ blaga je izgotovila tovarna ljubljanska; namreč 84,264.000 smodk in 157,126.000 smodčic; rovinjska je izdala 18,487.000 smodk in 68,729.000 smodčic.
Zdaj pa še par podatkov, koliko pokadimo v naših krajih. Na Primorskem 1 smo pokadili lani 32,679.450 smodk (med temi 67.246 inozemskih, finih) v vrednosti 895.079 gld. (torej več nego plačujemo zemljiškega davka); na osebo pride dobrih 46 smodk v vrednosti 1 gld. 26 kr. — Smodčic pa je šlo 157,255.659 v vrednosti 925.106 gld., na osebo 221 v vrednosti 1 gld. 30 kr. — Kranjci so prave reve proti nam Primorcem: tam ne znajo takčf hrabro smoditi; pokadili so le 17,155.675 s m o d k, kar pride na osebo 34 v vrednosti gld. P02; smodčic so posmodili le 29,586.559, na osebo le 58 za 40 kr. vrednosti. — No K r a n j c i so pa bolj izbirčni ljudje ! njim niso dobre navadne vrste smodk. Na Kranjskem stane 100 smodk povprečno 3 gld., na Primorskem pa le gld. 2'74 enako 100 smodčic 69 kr., pri nas le 59 kr. —• Od I. 1870. se je zelo premenilo razmerje v uporabi raznih vrst tobaka. Država je dobila n. pr. za te vrste tobaka :
L. 1870.	L. 1894.
1.	Smodke . . . .21,666.170	gld.	—	42,429.220	gld.
2.	Sraodčice . . .	277.938	„	—	13.917.429	„
3.	Tobak za kajenje	20,319.657	„	—	28,425.171	„
4.	„	„ nos . .	3,821.37:1	„	—	2,656.575	„
Zelo raste tudi čisti dobiček od tobaka; država je pridobila 1. 1870. gld. 31,481.999, lani pa 59,815.621 gld. Torej veliko več daje državi dohodka tobak nego vsa zemlja davka.
Iz proračuna učnega ministerstva.
— Za prireditev stanovanja služabniku na učiteljišču v Gorici je določenih 1600 gld. —
Poslanec B i a n k i n i je o svojem času predlagal v državnem zboru, da se tudi v Avstriji pripoznajo diplomi zagrebškega vseučilišča. — Proračunski odsek je na to sklenil, da vlada še pozove, dopuščati največje olajšave tistim avstrijskim srednješolcem, ki so dovršili vseučiliščne nauke v Zagrebu.
Iz proračuna pravosodnega ministerstva. — Tam čitamo, da je sodna uprava kupila Gironcolovo stavbišče za 17.000 gld.; tu bo stala prihodnja sodnija. Za 1. 1896. je postavljenih v proračun 9000 gld. kot prva polovica kupnine in 5 % obrestij za ostali znesek. — Za novo c. kr. okrajno sodišče v Kobaridu ni še nikakega zneska v tem proračunu. Temu so pa Kobaridci sami krivi, ker niso pohiteli s sodnim poslopjem.
Dalje čitamo tamkaj, da se vrše razprave o ustanovitvi novega okrajnega sodišča v Dolini (Istra). — Proračunski odsek je pa pozval vlado, naj oskrbi povsod na Primorskem dvojezične napise, kjer to zahtevajo krajevne razmere. — Pri nas morajo biti dvojezični napisi tudi v Korminu in Tržiču!
Mala loterija. — V proračunu finančnega ministra (priloga št. 1280 k hitropis-nemu zapisniku drž. zbora) čitamo, da je proračunjenih za 1.	1896. dohodkov
16.220.000	gld. in izdatkov 10,020.000 gld.; država dobi torej 6,200.000 gld. — V seji 15. julija t. 1. je predlagal dr. Ro s er že nešteti krat resolucijo, naj bi vlada že v prihodnjem zasedanju predložila načrt zakona, po katerem se odpravi mala loterija. — V seji proračunskega odseka je zagovarjal to
resolucijo dr. H a a s e in kazni na žalostne nasledke te nezmiselne igre. Dr. Men ge r je predlagal r a z r e d n o loterijo kot nadomestilo. — Minister B i 1 i n s k i se je izrekel proti razredni loteriji, ker te prodajajo tudi majhne dele srečk do 6 pfenigov, da jih kupuje tudi najrevniše ljudstvo. Ko pa državni zbor sprejme vladin finančni program, bo mogoče misliti na odpravo male loterije. — Na to je sklenil odsek to-le resolucijo: „Visoka c. kr. vlada se pozivlje, predložiti načrt zakona o odpravi male loterije".
Bliža se torej konec tej nesrečni državni napravi, ki je spravila v nesrečo na tisoče rodbin in na tisoče ljudij pognala v samovoljno smrt. Prav, da bi se le čim prej zgodilo!
Deželni zbori so sklicani v času od 28. t. m. do 11. januvarja 1896., in sicer: češki, gališki, dolnje in gornje-avstrijski, štajerski, kranjski, moravski, šlezki in gor iški na 28. t. m., koroški in tirolski 2., solno-graški 7., isterski, vorarlberški in tržaški 8., bukovinski 10. in dalmatinski 11. januvarja 1896. Imenovani so deloma tudi deželni glavarji : za goriško glej drugod ; za Češko grof Juraj Lob ko vic (češki plemič), namestnik Julij Lippert (Nemec); za Tirol grof A. Bran d is, namestnik dr. Karol Koepper-ger. Za Istro je baje že imenovan dr. Čampi t e 1 1 i, a za Dalmacijo menda bo dr. Klaič, njegovim namestnikom pa Srb dr. K v e k v i č.
Ogerska. — Kako postopa ogerska vlada pri volitvah, pokazala je minule dni zopet volitev poslanca v Stopavi, katero obsojajo odločno celo madjarski listi. Vršila se je nepretrgano celih 36 ur po noči in po dnevu, namreč od 8. ure 5. decemba do 8. ure zvečer 6. dec. Kaj tacega se ni zgodilo v tem stoletju. Ljudska stranka je imela zagotovljenih 1252 glasov, liberalci veliko manj. Toda pri volitvi je bilo zavrženih 600 ljudskih glasov in tako je bil izvoljen liberalec z 213 glasovi večine. Volilci, ki so volili vladnega kandidata L a t k o č i - j a, bili so obilno obdarjeni in pogoščeni, a volilci ljudske stranke, ki so volili odvetnika dr. Otočka, morali so čakati dva dni in jedno noč pod milim nebom v tem zimskem mrazu, ko so prenočevali v hlevih celo vojaki in njih konji. Orožniki in vojaki so že dan poprej zastavili ves tisti kraj, zaprli vse ulice ter odganjali volilce ljudske stranke. Ker je zapadel sneg, bil je hud mraz, so hoteli volilci pod milim nebom zakuriti ogenj, da bi se greli, a ni se jim dovolilo. Do njih niso pustili niti peka niti kakega drugega prodajalca, in volilci so morali stradati; celo vode si niso smeli prinesti in morali so piti snežnico. A vrli volilci so vstrajali do zadnjega. Med volilci je bilo največ Slovakov; njih glavni voditelji so bili duhovniki, ki so ubogo ljudstvo osrčevali, da ni omagalo. — Slovenski volilci učite se od ogerskih svojih tovarišev prave požrtvovalnosti in vstrajnosti pri volitvah !
* Crališki Husi na Dunaju. — 13. t. m. je prišlo okoli 250 galiških Rusov na Dunaj, da pojdejo k cesarju v avdijencijo, kjer se pritožijo proti zadnjim deželnozborskim volitvam: Zvečer šli so vsi v II e r n a 1 s, kjer je bil shod krščanskih socijalistov. Govoril je dr. S c h e i c h e r proti liberalcem in Poljakom. Dasi država veliko daje Galiciji, vendar dežela ni srečna. Uzrok so Židje in plemstvo. — Dr. Lueger je govoril o nasilstvih, katera mora prestajati ruski narod v Galiciji; deputaciji je zatrjeval simpatije Dunajčanov. Obljubujemo, dejal je, da bomo imeli vedno v spominu uboge ruske kmete. Kedar mi zmagamo nasprotnika, bo to za nje radostna novica; ako zmagajo oni, veselili se bomo mi. — Želi deputaciji na Dunaju obilo sreče in jo pozdravi še enkrat kakor........... (Vi-
harni glasi: Kakor izvoljeni župan dunajski!....) v imenu krščanskih socijalistov in nacijonalcev dunajskih. — Ruski poslanec Romančuk (viharno pozdravljen) se je zahvalil za srčni sprejem. Iz dejstva, da je 250 Rusov prišlo v zimi na Dunaj, je vidno, da imajo važne razloge. Prišli so, da podajo cesarju tožbo in da sklenejo z Dunajčani prijateljstvo. Velika beda sili gališke Ruse, da se preseljujejo v Brazilijo. Tudi tu na Dunaju imate mnoge življe iz Galicije (gla-
sovi : Žide!), a deputacija ne pojde k njim. To so ministri in gališki Židje. Ministri stoje previsoko, da bi ljudstvo pri njih iskalo pomoči: Žide bi pa še vi radi poslali nazaj v Galicijo. Na to je pripovedoval o volilnih nezakonitostih v Galiciji, kar so poslušalci začujenjem poslušali. — Bivši poslanec župnik O z a r k č v i č je še enkrat zahvalil ljudsko stranko antisemitsko za presrčen sprejem. Tudi Galicija bi potrebovala take stranke, j še bolj nego Dunaj. Posebe še nazdravi dr. Luegerju.
V torek ob 10'/4 je bila določena avdi-jencija. Poprej je bil pri cesarju B a d e n i. Rusini niso smeli vstopiti v cesarski dvor; razgnala jih je dvorna straža. — Avdijenca je trajala 3 minute. Cesarja je nagovoril župnik O z a r k i e v i č, ki je naglašal zvestobo ruskega naroda do Nj. Vel., onega naroda, ki se nahaja zdaj v največji vznemirjenosti vsled nezakonitega postopanja vladinih čini-teljev pri zadnjih volitvah. Ker ruski narod nima nikakih polij, po katerih bi si pomagal, tedaj prihaja naravnost pred najvišji prestol, da izročimo svojo pritožbo s prošnjo, naj jo Nj. V sprejme in notri označenim pritožbam odpomore. — Cesar je odgovoril; „Z začujenjem opazujem, da v trenotju, ko sem imenoval kardinala Sembratoviča, ki je vendar vaš človek, pride na Dunaj toliko duhovnikov, in da v reči, ko bi zadostovalo nekaj gospodov, nastopi velika množica in se uprizarjajo demonstracije. Kar se tiče navajanih dejstev, ukažem, da se preiščejo. Z Bogom, gospodje !“ — Cesar se je obrnil in šel, a deputacija je potrtih src zapustila dvorano.
Italija v Afriki. Italijanska vojska se je spoprijela s črnimi plemeni v naselbini eritrejski in — italijanski listi govore o „esito fatale", o slabem izidu, in s tem je, menimo, povedano dovolj. Še več: rimska poročila priznavajo, da je položenje Italijanov jako kritično. Kar se dostaje zadnje nesrečne bitke, pravijo poročila, da je 20.000 črncev napadlo in obkolilo kolono majorja Tosellija. Padlo je baje 40 častnikov, 40 podčastnikov in do tjsoč mož ital. vojske. — Jako značilna je tildi nastopna vest za nastalo malodušnost Italijanov, vest namreč, da se pri Adigradu pričakuje velike bitke, da pa Italijani vsakako ostanejo v defenzivi, v „obrambi". To ne bi kazalo na zmagonosno zavest. Kakor pa je že navada po vsaki nesreči, da iščejo koga, na kojega morejo z vračati vso krivdo, tako so si izbrali Italijani sedaj -majorja Tosellija, da valijo nanj vso odgovornost na nesreči, ki jih je zadela. Mi pa menimo, da na batinah, ki so jih dobili, je kriva zgrešena in povsem nepotrebna kolonijalna politika Italije; Toselli je bil nesrečen, ker je nesrečna vsa pozicija Italijanov v Afriki. Britko se maščuje italijanska domišljavost že sedaj in se bode še huje, ako se Italija ne povrne k prepotrebni skromnosti.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaško. — Javili smo, da je zagrebško sodišče spoznalo nekrive one delavce ogerske državne železnice, ki so bili tako surovo napadli pravnika brata Franka. Proti tej ros nekako čudni razsodbi uložilo je državno pravdništvo ničevno pritožbo. Da pa madjarski suroveži ne bi vzdihovali pod ključem do nove razprave, izpustili so jih na svobodo proti jamčevini 400 gld. Obtoženi delavci morali so obljubiti, da ne odidejo iz Zagreba do nove razprave. Za te madj.irske mučenike nabirajo na Ogerskem denar ter so nabrali že precej veliko svoto, a kakor pišejo, do-bodo tudi srebrni lovorjev venec. Ne zadostuje, da nabirajo denar po Ogerskem, sploh so tako predrzni, da to delajo tudi mej Hrvati. Ali ni lo skrajna predrznost?—V Zagreb je prišel iz Budimpešte odposlanec nekega madjarskega časopisa in je razdelil nekoliko sto goldinarjev mej one madjarske delavce, ki so branili madjarsko čast v Zagrebu o priliki cesarjevega obiska, to je, kateri so napadli v črni noči in nabili sinova dra. Franka. Tako dajajo Madjarji potuho madjarski brutalnosti. — Na drugem mestu smo priobčili vest o „zanimivi porotni razpravi", katera se je vršila v Zagrebu proti uredniku bivšega nemškega časopisa „Mitrowitzer Zei-
tung". Pri razpravi je prišlo na dan, da so pisali razžaljive članke proti Hrvatom in drugim Slovanom, izvzemši Srbe, živečim na Hrvaškem — trije srbski doktorji, namreč: dr. Gjurkovič, dr. Milekič in dr. Roknič. Ne precej, ampak še-le osem dnij pozneje, hoteli so se imenovani možje opravičiti s tem, da so prisilili toženega odgovornega urednika, naj da izjavo, da ni govoril resnice pred porotniki. S tem postopanjem so hoteli doseči gospodje svoje opravičenje, no spodletelo jim je, kajti tožitelji imajo dokaze v rokah —■ rokopise pisateljev. — Ker so tožitelji odstopili od tožbe proti odgovornemu uredniku, pričakovati je, da bodo tožili pisatelje razžaljivih člankov. — Hrvaški sabor je zaključen po večtedenskem zasedanju. Slišala se je marsikatera grenka od opozicije, no debelih kož madjaronskih to ni omečilo. — Akademični senat hrvaškega vseučilišča je zopet izgnal z vseučilišča one dijake, kateri so podpisali odprto pismo na rektorja Spevca.
Zanimiva tiskovna pravda se je vršila v Zagrebu. Tožen je bil odgovorni ure dnik lista „Mitrowitzer Zeitung" zaradi dveh spisov, katera je list priobčil, zaradi jednoga listka in zaradi članka „Nation auf Puff". Rečeni list je ta dva spisa priobčil že pred dvema letoma, a preiskavo je vodil neki pristranski sodnik in tako je šele sedaj prišla stvar na razpravo. V članku in listku je bil žaljen in zasramovan hrvaški narod skrajno surovo in podlo, pa tudi drugim narodnostim se ni prizanašalo, tako se pravi n. pr., da žive na Hrvaškem „heim-tiickische Krainer, die ihr Gotscheergeschaft nirgends mehr betreiben konnen" itd. Toženi urednik je izpovedal, da je članek spisal hrvaški drž. i n d e ž. p o s 1 a n e c ter sourednik dunajske o f i c i j o z n e „Presse", znani veliki Srb Gjurkovič, listek pa hrvaški d e ž. posl. Srb Milekič. Ker je odgovorni urednik povedal ime pisateljev, je bil oproščen.
Iz Reke pišejo „Hrvatski domovini", da so dobili ukaz vsi tamošnji železniški uradniki, kateri ne razumejo madjarski, da morajo položiti izpit iz m a d j a r s k e g a jezika. V tamošnjih šolah poučujejo mladino v zgodovini tako, da učitelji slikajo hrvaškega bana Jelačiča kot velikega lopova, kateri je leta 1848. kradel na Ogerskem. Evo, to je prava madjarska ljubezen do Hrvatov. Potem naj še hrepenijo drugi Hrvatje po zjedinjenju!
* Nesreča na Reki. Poročajo z Reke: Vsem je še v živem spominu katastrofa z dne 19. novembra min. 1., ko se je namreč zrušilo še nedozidano vladno poslopje, katastrofa, o kateri je bilo več delavcev ubitih in več njih težko ranjenih, a že se je pojavila nova nesreča. Ta katastrofa dogodila se je tako-le: Ob I. uri 50 min. začuli so zidarji, poslujoči pri gradnji novega poslopja, ki se zida v ulici Pomerio na račun gospe Pancera (podvzetnik Ambrosini), strašansk ropot. Ka' se je zgodilo ? Udal se je temelj in vsled tega zrušila se je vsa sprednja stran nove zgradbe. Žal, da je padše zidovje zasulo več delavcev. Nadzorniki so takoj obvestili oblasti, in prihiteli so na kraj nesreče župan Giotta, zastopniki oblasti in četa vojakov. Zajedno pa so sc lotili dela gasilci in stražarji, da izkopljejo ponesrečene iz ogromne kopice ruševin. Po trudapolnem delu spravili so na dan jednoga mrliča in 4 ranjene, toda možno je, da jih je ponesrečilo še veče število. PJI zgradnji poslovalo je 4-7 oseb; 21 zidarje). 16 dninarjev, 6 ženskih in 4 dečki. Ko Je stavbeni podvzetnik Ambrosini doznal o nesreči, t. j.: da se je porušilo poslopje,
je omedlel.........— Izmed teško ranjeni n
katere so izkopali izpod ruševin, umrli so ■’ pod ruševinami pa so našli še mrtvo L'nP 14-letnega vajenca Ivana Bellena. .	]
srečneža zasulo je zidovje tako, da je o ) ez. z glavo v apnenici! Strašna je bua ',)l ^ glava ubozega dečka, ko so ga našli mr v še-lc, ko je skoro dva dni ležal v aP*‘.e ,! Oblasti so odredile, da se mora podret, tuu ono malo zidovja, katero se pn 1	,
zgradbi ni porušilo že samo po sebi, iei se mora pričeti hiša zidati na novem temelji in po bistveno popravljenem načrtu, u
tančnem preiskovanju podrtega zidovja, pod katerim je petero nesrečnih delaveev našlo grozno smrt, zasledili so namreč brezdvorn-beno, da je bilo zidovje porušeno dinamitom. Našli so namreč 40 osmojenih, očrnelih opek in pa majhen rov, v katerega je hudodelec nabasal dinamit. Splošno mnenje je, da je neki odpuščeni polir storil to strašno hudodelstvo iz maščevanja. Sodišče je pričelo preiskavo.
Dalmacija. — Zadarski „Narodni List" prinaša članek, v katerem dokazuje potrebo hrvaškega gimnazija v Zadru. Na Podlagi lanskoletne šolske dobe dokazuje, da je bilo upisano na zaderskem italijanskem gimnaziju 131 učencev, kateri so izjavili hr-vaško-srbski jezik kot materinski. Vseh učencev je bilo SOo, torej skoraj polovica hrv. učencev je obiskovala italijanski gimnazij. Hrvaški gimnazij zahtevajo tudi današnje potrebe, kajti ne more vršiti vestno svoje dolžnosti v Dalmaciji nijeden uradnik ali sploh javno delujoči mož, kateri nima v oblasti hrvaškega jezika. — Kakor je v Dalmaciji potrebna hrvaščina, tako je na Primorskem potrebno poznavanje slovenščine ali hrvaščine od vseh javnih fciniteljev, vendar pa merodajni krogi še niso uvideli te potrebe in nam pošiljajo uradnike, kateri ne znajo govoriti, še manj pisati slovenski, da bi mogli reševati slovenske uloge. Primorskim Slovanom je potrebna srednja šola v materinskem jeziku, m dokler iste ne dosežejo, ne smejo mirovati, ampak delovati za oživotvorjenje na vse dovoljene načine.
Češka. — „Ustredni Matice školska" J6 to leto zgradila ali pa pomogla zgraditi, oziroma popraviti, enajst raznih šol. Sedaj se pa pripravlja zopet, da zgradi deset novih šol. Strošek te družbe znaša do meseca novembra gld. 239.91 ()'35, a dohodek le gld. SOS.GSG'SO, torej ima primanjkljaja 31.259-55 gld. — Ker je češki narod zelo požrtvovalen, oi dvoma, da v kratkem pokrije 'primanjkljaj.
—	Mesto Rokycan na Češkem je izvolilo Častnim občanom svojega poslanca E i m a. (E i m je po poklicu časnikar, dunajski dopisnik „Narodnich Listu".)
Učiteljem v Galiciji povišajo plačo.
—	Gališki deželni odbor je odločil zboljšati plače gališkim učiteljem in je v to svrho del v proračun 104.540 gld. — Kaj pa deželni zbor goriški? Ali spravi na čisto vsaj zdaj °ni ponesrečili načrt zakona, ki opomore vsaj največji silil?
Slovaška. — Ker ogerska vlada nima denarjev za slovaške srednje šole, sklenili so Slovaki iz svojih sredstev osnovati si gimnazijo, in sicer izprva evangeljsko. Ker pa se Je evang. cerkvena oblast izrekla proti temu, sklenili se osnovati interkonfesijonalno gim-hazijo ter dotično prošnjo že poslati nauč-flenm ministerstvu. V bližnji bodočnosti bi torej Slovaki dobili iz svojega svojo gimna-Z|jo, seveda, če ogerska vlada ne pozabi popolnoma na § 2G. zakona iz leta 1868., ki daje državljanom vseh narodnostij prostost, 12 svojih sredstev ali potom združenja snovati učne zavode vseh vrst. — „S. S".
Bosna - Hercegovina. — Koncem šolskega leta 1893/94. bilo je v Bosni in Hercegovini 161 državnih, 96 konfesijonalnih in o privatnih osnovnih šol, v Sarajevu in Mo staru po jedna gimnazija in po jedna višja dekliška šola. Razim tega nahaja se v Sara-Jevu jedna tehnična šola, jedna pripravnica, .ve bogoslovski šoli, jedna mohamedanska in •ledna rimsko-katoliška. V Reljevu pri Sarajevu je pravoslavno bogoslovje. Razun tega Pn so še po več krajih osnovane deške mestne šole, katere tam imenujejo trgovske šole.
. dvprečno pride na 5099 Stanovnikov po Jedna osnovna šola. — „Posavska Bratska" piše, da pred okupacijo ni bilo ^ Bosni še evangelikov, danes jih je žo d° 4000, največ v posavskih krajih in okolo . ‘'basa. Ti ljudje so si ustanovili svoji župi, to sicer v „E r a n z-J o s e f s f e 1 d u“ (staro tosensko ime, seveda!) pri Bjelini, drugi pa »H u d o 1 f s t h a 1 u“ (tu je imel menda pr?J sedež pred več stoletij nemški Mihel) v 'Banjaluki. Sedaj ustanavljajo tretjo župo Ltl' 'ira.ievu. V to svrho so razposlali nabi-ne P°le po vsej monarhiji, a tudi sara-
jevsko mesto doprinese svoj obulus — v prid nemške kulture in nemških „kulturtre-gerjev". — Kot guverner deželne banke za Bosno-Hercegovino je imekovan Maksimilijan vitez Janžekovič. — Pri deželni vladi preosnavljajo upravo tako, da bodo pretvorjena ravnateljska mesta v oddelna predstoj-nišfta deželne vlade, namreč: za notranje posle, pravosodje, finance in javne zgradbe. Vsak oddelek bo imel svojega predstojnika. Tako malo po malo Bosna - Hercegovina bosti organizovani popolnoma po svetovni šegi, pa seveda v nemškem in madjarskem duhu.
Črnagora. — „Glas Črnogorca" zanikuje poročila raznih časopisov, da so bili krvavi boji med muhamedanci in katoliki v Skradinu. Nasprotno je mir ob vsej meji črnogorske državice. — Kakor poroča „Srpski Glas", proslavili so na Cetinju 25-letnico obstoja ženskega odgojnoga zavoda, kateri je ustanovila 1. 1869. carica Marija, soproga pok. ruskega carja Aleksandra II. Kakor znano, v isti zavod je upisala svojo hčer soproga g. dra. Ipavca iz Ljubljane.
Srbija. — Srbska rodoljubka Draga Stanojla Petrovič je podarila 200.000 dinarjev v zaklad srbskih dijakov, ki hočejo postati pravoslavni svečeniki. Podpore so deležni tudi Srbi, ki prebivajo v Avstriji ali na Turškem. Ista dobrotnica je sezidala tudi lepo cerkev na novem srbskem pokopališču v Belem-gradu. — Bivši regent Ristič napisal je in izdal neko brošuro, ki se peča s politiko vladavine kneza Mihajla (1867—8.). V isti navaja tudi neki pasus, da se je baje izjavil Garašanin po nesrečni vojni srbsko-bolgarski, da Srbija nima več pravice na obstoj, ampak jo je treba zjediniti z Bolgarsko ali katero drugo državo. Temu oporeka Garašanin trde, da je to neresnično. — Neki angleški dopisnik poslal je svojemu časopisu poročilo o srbskih odnošajih. Poročilo je črno ter navaja, da je Srbija popolnoma propadla na gospodarskem in finančnem polju. Srbski vojaki so mu za kineš-kimi. To poročilo je zelo hudo zadelo srbske politike. — Kraljica Natalija je zopet v Bel-gradu. O prihodu je bila slavnostno sprejela.
Bolgarija. — Kakor pišejo sedaj, ko-buržanov sin Boris ne prestopi k pravoslavju, ampak k unijatom, to je grškokato-liški cerkvi, kajti k temu ni toliko ovir. — V sobranju se je izjavil neki opozicijski poslanec, da opozicija ne dovoli vladi proračuna, dokler ne prestopi Boris k pravoslavju. Vsled te izjave je dal predsednik odstraniti poslanca iz dvorane. Opozicijski člani so se temu upirali, da je nastal splošen pretep. Tako so vsaj brzojavili 13. t. m. iz Sredca. — Bolgarski proračun znaša: dohodki 91,600.000 frankov, izdatki pa 90,728.636. — Dne 4. t. m. je izšlo poročilo komisije, koji je bilo, po nalogu sobranja, preiskovati o neštevilnih pritožbah proti vladanju Stambulova. In kar pripoveduje poročilo, je uprav grozno; človeku se kar lasje ježe, ko čita o grozodejstvih moža, koji je užival brezpogojno zaupanje svojega vladarja in pred kojim je zaslepljena Evropa snemala svoje klobuke. Komisija je dognala, da je bil Stambulov navaden zločinec, ter ga je gonila najgnusniša sebičnost — da je posezal po lasti naroda bolgarskega, po njega svobodi, po njega svetinjah. Takoj začetkom njega vladanja uničil je Stambulov svobodo volitev po činih nasilstva, zapiranja opozicijonalnih kandidatov in po udušenju vsake kandidature, ki ni bila njemu po volji. Odpirala so se pisma, kratila se je osebna svoboda — zločinci so uživali velike ugodnosti. Ogromne svote je plačeval Stambulov za ogleduhe, tudi ženske. Dal je zapreti celo patrijarha Klimenta. Pri oddajanju dobav za vojsko oškodoval jo Stambulov državo za veliko milijonov. Stambulov si je prisvajal denar iz državnih blagajen. Iz raznih pritožb navaja poročilo celo slučaje oropanja na premoženju. Poročilo predlaga, da naj se bivši ministerski tovariši Stambulova stavijo pod založbo ter zaključuje z izjavo, da je bilo vladanje Stambulova zgolj — tiranstvo! In nbogi narod bolgarski je bil taliko let izročen na milost takemu tiranu!
Busija. — Ruski car Nikolaj II. je odobril program kronitbenih slavnostij, katere se bodo vršile prihodnje leto v Moskvi, najbrž v mesecu maju. — Vojni minister Va-nonski pojde v pokoj, zameni ga pa knez Imerinski. — Za vzdržavanje nepravoslav-nega svečeništva določuje ruski proračun: za armensko gregorijansko konfesijo 14.104 rub., za rimske katolike v privislavskih krajih in na Kavkazu 964.275 rub., v ostalej Rusiji pa 565.949 rub., za evangeljce avg. in helv. konfesije 118.850 rub., za mohamedance 50.956 rub. — O priliki rojstva velike kneginje Olge zasnovalo se je v Petrogradu zavetišče za delavce, ki pridejo tje in ne dobe takoj posla. Tudi v Moskvi se v ta spomin ustanovi nova občinska šola.
Raznoterosti.
*	Osemdesetletni ženin. —Sir Henry Parkes, znan avstralski državnik, bivši dolgoletni minister, se je pred kratkim tretjič oženil. Dasi je star že 80 let, premotila ga je vendar lepota njegove 22 - letne perice tako, da jo je peljal pred altar. Nova lady je povsem nepopačeno kmetsko dekle in prava kmetska krasotica.
*	Maroški sultan ne hodi rad; najraje leži in premišlja. Da bi mu ne bilo treba peš hoditi po svoji palači, si je dal napraviti malo železnico, ki teče po vseh sobah in kateri je konec v sultanovi spalnici. Sultanu torej ni treba hoditi več kakor z voza do postelje, železnica ga je veljala 240.000 gld. Vsa čast svetlemu sultanu, pa tolika lenoba je nam Evropcem neumljiva.
*	Novega denarja bodo prihodnje leto v Avstriji skovali, in sicer cekinov za 50 milijonov goldinarjev, srebrnih kron za 6 milijonov, krajcarjev (po 2 beliča) za 400 tisoč, beličev pa za 100 tisoč goldinarjev.
*	Predor skozi Simplon boste izvršili Italija in Švica. Poslednjo bode to stalo 15 milijonov frankov.
*	Koliko stane obiskovanje ljudskih
šol i Te dni izšla je na Dunaju statistika o obiskovanju ljudskih in meščanskih šol. Ta statistika nam odgovarja tudi na gornje vprašanje. Obiskovanje ljudskih šol stane na leto za vsakega učenca : V Dolnji Avstriji 20 gld. na Češkem 15 gld., na Moravskem 14 gld., na Solnograjskem 14 gld., v Gornji Avstriji 14 gld., v Sileziji 14 gld., na Štajerskem 12 gld., na Koroškem 12 gld., na Tirolskem in Primorskem po 11 gld., na Kranjskem 8 gld,, v Dalmaciji 7 gld., v Galiciji in Bukovini pa 6 gld. A na Gališkem je 68 "jo analfabetov (t. j. takih ljudij, ki ne znajo ne čitati ne pisati.)
V vsej Avstriji (izključno dežele ogerske krone ter Bosne in Hercegovine) je 17.735 ljudskih šol, katere obiskujejo 3,131.800 otrok.
*	Koliko ljudij umrje v Avstriji na
leto l — Na to vprašanje odgovarja statistično delo o umrlih leta 1894. Tu navajamo iz te statistike nekoliko številk:	Lani je
umrlo v Avstriji 715.188 oseb, 25 177 več, nego leta 1893. Le na Solnograjskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Goriško-Gradiščanskem, na Tirolskem in Češkem znižalo se je število umrlih. Treba pa je naglasiti, da od leta 1873. sem število umrlih stalno pada. Tako je umrlo od leta 1873. do 1891. vsako leto 30-78 oseb na vsakih 1000 duš, leta 1894. pa je bilo le 28'12 mrličev na vsakih 1000 prebivalcev. — Za kolero, ki še je bila pojavila lani epidemiški na Gališkem in v Bukovini, umrlo je 8870 oseb: za davico je umrlo lani po vsej Avstriji 32.575 otrok, za jetiko pa 88.504 osebe (od teh 10.848 samo v Spodnji Avstriji!). Nasilne smrti (samomor, umor itd.) umrlo je lani po vsej Avstriji 10.926 oseb.
Narodno gospodarstvo.
Žvepljauje sadnih kletij. — Predno se sadje dene v kleti, naj se dobro klet požvepla, to je, v njej naj se sežge nekaj žvepla. Sadje potem v taki kleti manj gnije. Ko je sadje že v kleti, pa ni dobro žveplati, ker sadje potem dobi grdo vnanjost. Tud žveplanje ne ustavi gnitja, ako se je že začelo.
Trtnega listja, katero je l>ilo poškropljeno z bakrenim vitrijolom ali modro galico, tako da se na njem poznajo očitni nasledki škropljenja, ni nikdar rabiti za pospravljanje ali zarivanje sadja, masla, sira ali kakoršnih koli drugih jestvin, ker je mogoče, da se zdravju Škodljiva snov prime zavitega blaga, s čemur bi se v nevarnost postavilo zdravje tistih, ki je užijejo. Zato je vis. c. kr. ministerstvo notranjih zadev dogovorno s kupčijskim minislerstvom izdalo dne 1. sept. t. 1. (štv. 142 drž. zak.) poseben ukaz, s katerim je strogo prepovedana taka poraba trtnega, pa tudi drugega z modro galico poškropljenega listja.
Prestopki te prepovedi, za kolikor niso kažnjivi po splošnem kazenskem zakoniku, se bodo kaznovali po minist. ukazu z dne 30. septembra ISb? (štv. 1!)8 drž. zak.), po katerem je odmerjena kazen od 1 do 100 gld globe, ali 0 ur do 14 dni zapora.
Ponarejen j e medu že dolgo cvete v nekaterih krajih, zlasti na Francoskem. Ljudje so vsled tega že postali tako previdni, da nikdo ne kupi več medu, kakor v satovji. Sedaj pa tudi ta previdnost nič ne pomaga. Izumeli so celo neki način za izdelovanje umetnega satovja, katerega napolnijo z umetno narejenim medom. To satovje je jako podobno pravemu. Da pa kupca lože osleparijo, denejo vanj še par mrtvih čebel in sleparija je dovršena. Ponarejenje medu se pa izplača, kajti tako satovje pride na polovico ceneje, nego pravo.
Kako seno ugaja konjem ? — Mnogi kmetovalci menijo, da je za konje dobro vsako seno, tudi tako imenovano kislo seno, katero je raslo na močvirnih. ali sploh vlažnih travnikih. To pa ni res. Konjem treba pokladati v primerno majhnih množinah tako seno, katero ima mnogo redilnih snovij v sebi ; torej seno, ki je raslo na dobrih, bolj suhih travnikih v viših legah, ki je bilo pokošeno, ko so bile rastline še v polni rašči in se niso bile še prav razcvetele, čislo nepokvarjeno in pa že zavreto, ali izpotjeno seno. Vsako seno mora namreč prestati vrenje (doba vrenja traja 4< tedne), se mora, kakor pravijo, izpotiti, predno je začnemo redno pokladati konjem. Sveže, ne izpotjeno seno je teže prebavljivo in prizadeva razne nadležnosti in tudi bolezni. Px-eveč sena — in naj je tudi prav dobro, ni treba dajati konjem, ker sicer se jim napne trebuh; tudi se po senu radi pote. Srednje težkim konjem zadostuje 5—7 kilov sena na dan in ne več, kakor l'/s do 2 k rezanice. — Ko so konji zjutraj in opoludne použili svojo hrano, privoščimo jim nekoliko počitka, da lahko začnejo prebavljati. — Kadar se bliža čas težkega dela, treba, da jih uže več dnij poprej krmimo z izdatnišo hrano. Sploh moramo uže od mladosti in ves čas dobro rediti konja, če hočemo, da bo krepak in vstrajen v delu.
Ali obsekovanje gozdu škoduje? Vsak gozdar, ki le količkaj razume gozdarstvo, obsoja in zameta obsekovanje drevja kot napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh izvedencev je veljavna. Poslušajte pa njih razloge.
Drevo obsekovati sc pravi silovito segati v njegovo naravo. Nobeno silovito kvarjenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po gozdu, mora tudi plačali globo. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listju ali iglah iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar ima pepel v sebi, z eno besedo : pepel; iz zraka jim pa prihaja vse, kar pri sežiganju v zrak zbeži, namreč ves ogljik. Ker je pepela le prav malo odstotkov, pri jelovju še tri odstotke ne, lahko je izprevideti, kako silno veliko živeža prejemlje drevje za svojo rast iz zraka.
Ako takemu drevesu odsekaš velik del vej. vzameš mu tako rekoč ravno toliko ust, skozi katera svoj živež vase srka; drevo torej tako obsodiš ne post. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. To pa dotlej, da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav natanko vidiš, ako opazuješ letnice obsekanih dreves. Te letnice (tisti krožčeki na okrog, za kdlikor drevo v enem letu odebeli) so več let po obsekanju veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš nekoliko živih vej z vzrastki, posuše se grče in se ločijo od živega deblovega lesa, in kadar se taki hlodi žagajo v deske, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če ostanejo, vendar se vidi, da so ločeni in velikokrat se še le pozneje ločijo iz podov ali sploh tam, kjer se take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bilo bi vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe deske. Ravno zaradi stelje pa, kolikor je nam znano, obsekujejo zlasti po Gorenjskem cele goščave smrečja vse zredoma, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu pustč, vse drugo večji del do kože oklestijo. (Mogoče je tudi vzrok, da se smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka bolezen v smrekov gozd in v enem ali dveh letih je vsa smrekova goščava usehla — škoda je silno velika, ker težko ali vsaj kasno se zaredi smrekov gozd.)
Ako veje odsekuješ prav pri deblu, naredi se smola, kakor pravijo, to je, smola se začne obiloma iz drevesa cediti. Še veliko večji pa je ta odtok smole, ako kak plazar s krapeži po drevesu pleza in lub odere ; narede se dolge riže. po katerih smola navzdol po deblu lije; ker stopinja za, stopinjo se naredi rana v lub in v belino Najprvo teče smola, in če je rana v drevo večja, da se ne more zarasti, začne se od tiste strani deblo sušili, trohneti in gniti. Veš pa, da je toliko živeža drevesu ugrabljenega, kolikor smole odteče, in drevo je v rasti zadrževano. Znano je, kako radi se pastirji in celo odrastli nespamelniki s tem igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreki>, ker jih veseli, da teče po njih smola, ktero včasih obirajo in prodajajo. Cele plati vidiš dostikrat na naj lepših smrekah, hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zabičili, kako je to škodljivo. Z obsekova-njem torej drevesa ne obsodiš samo na post, lemuč mu tudi puščaš in ga mučiš. Ako že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekaš, pusti mu vsaj za
čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami ter pokaži vender mrvico prizanesljivosli in gospodarnosti. Ako drevje obsekaš do dveh tretjin visočine, ali celo še više, izgubi se v logu senčnost, vsled tega pa na tleh dobi moč grmičevje in dračje ter razna šara, in to je zopet drevju v škodo.
Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loli in jih konča. Sklenem naj lorej z naukom: S sekiro ne v gozd, razven če je treba gozd trebiti ali drevje sekali, in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz njega razen pri trebljenju in poseko-vanju. „K.‘-
Tv o rol Dr-išrVL: pek Uivn ('0,'"° 5t- 4* v
AV.U Ul J M Utoct Jv (i01.jc| Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Tvon 1 4/}D IckTrn veletržec z vinom v Gorici ima LVtlll J_7ClvirV<l v svojih založnicah vedno na
izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja na Generališču (prehod Edlingov). Prodaja na debelo.
“pVnnn Tžflnr,., v Ozki ulici št. 8 v Gorici pro-l 1 <111 'j J-Jt listi daja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah; zato se sl občinstvu priporoča za obilen obisk.
A vvfnri	^evljal' v Semeniški ulici št. 4
XVI1LU1J vAUJUlO se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
^! gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči na
I. Cej
ravno briško vino.
A iifnn |<\,,, v Semeniški ulici ima prodajalnico xAll LUI1 A Ull vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
A ivb Tovotir* za vel'ko vojašnico v Gorici pro-AA lll. O 11 1 LIC daja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje itd Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
A n-F/vn 1 ).,X,,,, D ,, veletržec z vinom na de-
Anton 1 ecenko 1)cl0 v Vrtni ulici žt 8
(poleg ljudskega vrta na desno), prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska briska, istrijanska vsake vrste po najniži ceni jiosebno na debelo. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene. Razpošilja družinam na deželo ali v druge kraje v sodčekih od 56 litrov naprej.
tovarna in zaloga kož v Rupi pošta Miren razprodaja tudi v Gorici, na trgu Kornu.
ANDREJ JAKU,
Gostilna Antona Vodopivca
(Po doniuče „pri Prvačkovcn“)
; v Trstu, ulica Solitario štev. 12
j se priporoča in objavlja slav. slovenskemu j občinstvu Trsta in okolice, da je preskrb-i ijena za svoje prostore in za veselice „Trž. j Sokola" iz lastne zaloge pravega črnega ! in belega, nepokvarjenega, vina po doli I ^	označenih cenah,
i Črno pr vaško (novo) po 32 krajcerjev liter j kelo „ (novo) „ 40	„	„
j Rizling sladki, prvaški (novo) po 48 liter Modra frankinja prvaš. (nova) „ 40	„
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrste po 80, druge po 00 kr. Družinam od 5 litrov naprej 4 kr. ceneje.
{ Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady
(Marijiiceljsko želodečne kapljice)
pripravljene
v lekarni angelja varuha
G. lrady=a v Kroirierižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Ć7 <
Schutzmarke.
Želcdečne kapljice
lekarničarja C. Rramlj-a (M A 1 i IJ A G E L J S K E KAPLJIC E) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko rnora se nahajati sledeči
podpis Ć1'
Vsebina kapljic je napovedana.
1 steklenica stane 40 kr., dvojnata 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave želodečne kapljice so na prodaj v
Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Pontoni, Gironcoli, Kilrner in Gliubich. - V Sežani v lekarni Hitschcl-
Tv‘in T?pin Fcsblničar „Alla Golomba* za veliko A V clll A v l Jel vojai<njco na desnem voglu v ulico
Morelli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Gene prav zmerne.
Anton Koren
trgovec v Gosposki ulici št. 4 prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
FpSIlin hini Ibshia tvornica kož v Rupi 11 (IIIJU JalUl pri Gorici. — Prodajalnica v Gorici, Raštelj 9.
„Kažipot' za leto 1896.
dobi se v tiskarni za gl. P20, s pošto 10 kr. več.
■Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska cesta štv. 9.
priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom ter slavnemu občinstvu
pristne čebelno - voščene sveče
klgr. po gld. 2.45.
Za pristnost teh sveč, katere nosijo prolokolo-vano tvorniško znamko se jamči z svoto 1000 kron.
Sveče slabejših vrst za pogrebe in stransko razsvetljavo cerkva po jako nizki ceni.
Ima v zalogi tudi kadilo za cerkve. Lacrima najtinejše klgr. po gld. 1.20 — Lacrima navadno klgr. po 1. gld. — Granis klgr. po 60 kr. Ulago se pošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto.
A A A A A A A A A A A AA .A A A> A> A> A> A> AA> A> A A> A> A> A A A A^
H	^
f*
h
s*
g* 1*
SLAVNI ZASTOR DVOKOLES „SUflFT"
iz orožarne v Steyru
$oušfeo-£va&\šcaYvsfeo
odpreta podpisana
dne 1. januarija 1896. leta mi cesti Fran Josipa (Corso Fr. G.)
št. 4 (nasproti glediščne kavarne)
PopravljalnLeo kakor tudi delalnico dvokoles ,Iliria‘, prodajalnico šivalnih strojev, pušk, streljiva in druzega orodja, ter tovarno žičnih blazin
(Drathmalteratzen) imata pa
Saunig & Dekleva
v Gorici
v Nunski ulici št. 14-16.
m
m
i*
š*
$	^	^	^ ^ ’A'
kV