Andrea Illy o 75 letih uspešnega poslovanja družbe illycaffe v znamenju kakovosti in inovacije ¿6 V letošnjem letu se svet klanja Giacomu Pucciniju ob 150-letnici skladateljevega rojstva / 12 Primorski SREDA, 25. JUNIJA 2008_ št. 150 (19.240) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Ugled je treba tudi ohraniti Dušan Udovič Če odmislimo vsakdanje politične ribarije, ki tudi v Sloveniji zmorejo pasti na zaskbljujoče nizko raven, moramo ob državnem prazniku vendarle ugotoviti, da je država v sedemnajstih letih, odkar je samostojna, naredila res izjemno pot. Praktično ni bilo pomembnejšega cilja, zlasti kar zadeva njen položaj v mednarodnem merilu, ki ga državi ne bi uspelo doseči. Od osamosvojitve do vključitve v Zvezo Nato, polnopravnega članstva v Evropski uniji in celo predsedovanja EU. Če bi nekdo napovedoval državi takšno prihodnost v času osamosvajanja, bi bilo upravičeno misliti na megaloma-nijo in domišljavost. Ampak vse to se je res zgodilo in se dogaja. Zato je bil povsem upravičen samozavesten ton predsednika republike, kije s ponosom naštel pridobitve, zaradi katerih uživa Slovenija danes ugled v svetu. Prav tako pa ni mogoče prezreti nekaterih opozoril v Turkovem govoru, ki se nanašajo na veliko odgovornost, ki jo ima slovenski politični razred pred svetom in predvsem pred svojimi ljudmi. Namreč to, da poleg drugega zagotovi spoštovanje avtoritete državnih ustanov, ki ni na zadovoljivi ravni. V njegovi kritiki je izstopal odnos do pravosodja, kateremu se odreka avtoriteta. No, mi tu v Italiji s potezami našega predsednika vlade nismo ravno za zgled. A tudi Slovenija ima glede tega svoj manko, zlasti s sedemnajstimi neupoštevanimi razsodbami ustavnega sodišča, začenši s tisto o »izbrisanih«, ki najbolj bode v oči. Dejstvo je, da je država veliko naredila za svoj ugled v svetu, a tega j e treba znati tudi ohraniti. evroparlament Slovenija »izvrstno predsedovala« BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša je včeraj na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil dosežke prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji. S sinergijo smo dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je poudaril. Slovenija je sicer iz poslanskih klopi dobila niz pohval in priznanje, da je pustila svoj pečat. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je Sloveniji čestital za odlično in prijazno predsedovanje. Na 18. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ljubljana - Sinoči osrednja slovesnost ob Dnevu državnosti Slovenija pripravljena sprejeti izzive časa Slavnostni govornik je bil predsednik republike Danilo Türk LJUBLJANA - Sinoči so v slovenski prestolnici slovesno proslavili Dan slovenske državnosti. Po slavnostni seji Državnega zbora, na kateri je spregovoril predsednik DZ France Cukjati, je bila osrednja slovesnost na Trgu Republike, kjer je po pregledu častne enote Slovenske vojske imel slavnostni govor predsednik republike Danilo Türk. Spomnil se je na dneve osamosvajanja in velikega napredka, ki ga je slovenska država potem opravila v sedemnajstih letih. Danes je enakopravno vključena v Evropsko skupnost, katere predsedovanje ravnokar uspešno zaključuje. Na 3. strani Posvet o meji in življenju ob njej i Vrača se festival Maremetraggio Na 3. strani Na 9. strani Predstavili 15. Primorski poletni festival Na 11. strani Zaradi tigrastih komarjev kršenje manjšinskih pravic Na 14. strani Novogoriški Forum za Goriško prvič zasedal čez mejo Na 16. strani italija Senat potrdil sporni odlok o varnosti RIM - Senat je včeraj potrdil sporni varnostni odlok za zatiranje kriminala in nezakonitega priseljevanja. Za njegovo odobritev je glasovalo 166 senatorjev vladne večine, proti je bilo 123 predstavnikov opozicije, eden pa se je glasovanja vzdržal. Ukrep bi morala potrditi še poslanska zbornica. Z njim je bilo odobreno tudi sporno določilo »rešite premiera«. DS je povedala, da bi raje sprejela imuniteto najvišjih državnih predstavnikov, s tem pa se nikakor ne strinja Di Pietrova Italija vrednot. Na 4. strani zgonik Občina lastnik vojašnice BRIŠČIKI - Zgoniška občina je postala lastnik nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih. Pogodbo o prenosu lastništva že več kot 14 let opuščene vojašnice v občinsko premoženje so na sedežu agencije za državno posest podpisali župan Mirko Sardoč, odbornik Igor Gustinčič in vodja občinskega tehničnega urada Marjan Černjava. Območje vojašnice je obsežno kar 85 tisoč kvadratnih metrov, približno toliko, kot so obsežni bližnji Briščiki. Zupan Sardoč je ocenil, da gre za zgodovinski dan za zgoniško občino, saj se je prvič zgodilo, da je bil del občinskega ozemlja vrnjen domačemu prebivalstvu. Na 5. strani bruselj - Zapisani na monolitu Prešernovi verzi v 23 jezikih unije BRUSELJ - Slovenija je v trajen spomin na prvo predsedovanje Evropski uniji na Schumanovem krožišču v Bruslju postavila monolit iz marmorja, na katerem so v vseh 23 uradnih jezikih unije napisane besede največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna - žive naj vsi narodi. Monolit je Svetu EU uradno podaril minister za kulturo Vasko Simoniti. To darilo, ki stoji v srcu Evrope, bo trajni spomin na zahtevno in uspešno predsedovanje Slovenije, je poudaril minister Simoniti, ki je monolit priznanega arhitekta Borisa Podrecce v ponedeljek v Bruslju uradno podaril Svetu EU. Sicer pa se ob iz- teku slovenskega predsedovanja pojavljajo prve sklepne ocene, najprej s slovenske strani. Slovensko predsedstvo EU je enakopravno prispevalo nekaj novih razvojnih idej, ki so bile dobro sprejete in so dobile domovinsko pravico, je dosežke slovenskega predsedstva na področju, ki ga je pokrivala služba vlade za razvoj (SVR) npr. strnil minister za razvoj Ziga Turk. Prava dodana vrednost slovenskega predsedovanja Evropski unij i j e, da so prišle v ospredj e teme, pomembne za male narode, pa je v Evropskem parlamentu v Bruslju poudaril minister za šolstvo in šport Milan Zver. (STA) 2 Torek, 24. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Ideologije še obstajajo Ace Mermolja / V dnevniku La Repubblica sem bral zanimivo tezo o tem, da potrebujejo v sodobni demokraciji stranke svojo ideologijo. Zanimivost trditve je v tem, da smo ideologije večkrat zakopali, besedo utopija pa izbrisali iz političnih slovarjev. Ni tako. Mrzla in pragmatična politika ne privablja. Ideologija kot ideja o določeni družbi, ki naj se uresniči, ima v politiki še vedno veliko privlačno moč in to tudi, ko so vsebine preproste. Politika z idejo združuje ljudi in jim daje smisel za opredelitev. V tem okviru ima tudi utopija svoje mesto. Utopija je mišljena kot prostor, ki gaje šele treba napolniti z dejanji. Polnjenje utopičnega prostora ni nujno hitro, bistveno pa je, da stranka nakazuje pot, ki vodi proti utopičnemu prostoru. Izvajanje konkretnih obljub je pomembno, vendar ni dovolj in včasih ni niti tako odločilno. Ljudje se morajo v neki družbeni ideji identificirati in imeti občutek, da je ideja kot cilj v »dobrih rokah«. To je, mimo vseh protiideološ-kih izjav, razumela desnica: v svetu, v Evropi in v Italiji. Ne strinjam se s trditvami, da je Berlusconi samo trgovec, da se bo po njem desnica zdrobila itd. Berlusconi je dokazal, da zna biti tudi v opoziciji in se iz opozicije krepiti. Severna liga, Stranka svoboščin in Nacionalno zavezništvo pa so grupacije, ki imajo tudi svoje močne teritorialne naveze in seveda mar-kantno združevalno ideologijo. Tu ne postavljam vprašanja »kvalitete«. Če naj povzamem ideološki tloris omenjenih skupin, se mi zdijo bistvene naslednje postavke: a)Varnost državljanov z uporabo močnega represivnega aparata (policije itd.) proti zlikovcem, stroge kazni in gotovost, da bodo obsojeni prestali celotno kazen. b) Strogi predpisi in ukrepi proti tujim priseljencem. c) Skrb za družino, kjer si desnica z veliko žlico sposoja moralko katoliške cerkve. č) Nižji davki, nižanje stroškov birokracije ter državnih aparatov in storitev. Sem bi lahko vključili davčni federalizem. d) Načelo, da , kdor več dela, več zasluži. Plače odvisnih delavcev naj bi se ujemale z njihovo storilnostjo v podjetju. To načelo naj ureja odnose med delodajalci in delojemalci. V ta sklop sodi tudi sprejemanje vedno večje »mobilnosti« kot šanso za podjetja in mlade. Omenjenim točkam bi lahko dodal še nekatere, vendar je ideološka osnova dovolj čvrsta in zakoreninjena v večinskem delu italijanske družbe. Ekscesi, ki smo lim v teh tednih priče In nekatere ne prav »institucionalne« Berlus-conijeve izjave samo potrjujejo izrazito ideološko profiliranost italijanske desnice. Ideologija je nad obstoječimi pravili. Če sedaj pogledamo na os od srede proti levi, najdemo v Evropi veliko mobilnejšo im manj stabilno situacijo. Po padcu berlinskega zidu smo se srečevali z idejami socialdemokracije, s tretjo potjo in danes z italijanskim levim re-formizmom. Obstaja nato še levica, ki jo opredeljujejo kot radikalno, komunistično, antagonistično in verjetno s še kakšnim pojmom. Tu gre za dve poziciji, ki pa lomita omenjeno os s srede proti desni in se v bistvu nista v Italiji nikoli ujeli. Prodi je bil dvakrat žrtev te osnovne razpoke. Nobena stran pa sama ne dosega večine v državi. Najmočnejša stranka je refor-mistična Demokratska stranka, ki pa mora dozoreti, se poenotiti ter izpostaviti svojo ideologijo, svojo družbeno vizijo, ki bo lahko tekmovala z desno in privabljala sedanje in nove volilce. Ozadje je sicer v tlorisu levega reformizma.. Nekatere identifikacijske znake lahko naštejemo. Med njimi so: laična država, pravica posameznika do dela, do zdravstvenega in socialnega skrbstva, do varnosti na cesti in delu, do kakovostnega in zastonjskega šolanja, do pokojnine in socialnih amortizerjev v primeru stiske, do dostojnega bivališča itd. Posebna po- zornost gre družinam, ki imajo težave. Tem pravicam lahko dodamo nove, kot so pravica do zdravega okolja, dostop do hrane in energije. Vse te postavke narekujejo posebno regulacijo tržišča predvsem, ko gre za osnovne preživetvene prvine, ki so danes žrtev najrazličnejših špekulacij. Obstajajo nato skupinske pravice, kot so svoboda veroizpovedi, etnič-no-manjšinske pravice, pravica do kolektivnega pogajanja, npr. pri delu. Tudi tu se odpirajo nova poglavja. Varstvene politike ne morejo biti le represivne, ampak tudi vzgojne. Do novih priseljencev je učinkovitejši pakt, ki združuje kontrolo z gostoljubjem. Če Ciganom ne dovolim navad in obnašanja, ki so v konfliktu z zakoni in splošnimi moralnimi normami gostujoče države, mu istočasno pomagam pri ustvarjanju dostojnih življenjskih pogojev. Če ni sprejemljivo, da Cigan krade ali pa da sili otroke, naj na ulici prosijo miloščino, je možno urediti higiensko normalne prostore za nomadska naselja. Reformizem pospešuje interkulturni dialog, politiko pozitivne integracije in varuje avtohtone jezikovne in kulturne posebnosti, ker mu ni do ustvarjanja uniformirane družbe. Menim, da so že tu razlike med desnico in levim reformizmom dovolj jasne in v percepciji velikega števila ljudi. Seveda ne manjka prostora za kritično levico, ki ima lahko tudi svoje sodobne argumente in je v določeni družbeni, kulturni in politični dinamiki potrebna. Ni npr. dobro, da je ta levica izpadla iz parlamenta. Vsekakor, če je določena percepcija reformističnega horizonta v ljudeh prisotna in občutena, je v praksi težje sestaviti poenoteno vizijo sveta in družbe, ki naj jo reformistična stranka posreduje. Težavno je tudi sobi-vanje razlik v stranki, ki naj bi se iznebi-la nekaterih endemičnih slabosti. V Demokratski stranki tlijo tako nerešena razhajanja med katoličani in laiki, med bivšimi demokristjani in komunisti. Ne gre za nepremostljive stvari, vendar del katoličanov s težavo sprejema laičnost države. Del laikov pa si po padcu komunizma in po neuspešnosti socialdemokracije in njenih poskusnih izhodov, zastavlja vrsto dilem. Kakšen odnos imeti do kapitalizma? Kakšna naj bo prioriteta pravic? Imajo sploh smisel kolektivne pravice? Sta ideologija in utopija še aktualni, ko pa smo se z njima v preteklosti opekli? Kako in kaj z nacionalno državo in z multikulturno družbo? So lahko to še vedno vrednote reformizma, ali pa so stvar preteklosti? Mnoge dileme opažamo tudi v naši deželi Furlaniji Julijski krajini, ko so se sprli znotraj istega reformističnega tabora glede predloga o novem deželnem statutu, o zakonu za Furlane in o drugih rečeh. Jasno je, da spori, nastajanje struj in podobne reči otežkočajo učinkovito plasiranje jasne družbene vizije, v kateri bi se lahko prepoznalo veliko število državljanov. Listine, statuti in programi so važni, v politiki pa je pomembnejše, da se določene vizije uko-reninijo med ljudi, jih združujejo in jim nudijo smisel določene politične akcije. Tako reformisti kot levica potrebujejo danes močno »lepilo«, ki je nujno tudi ideološko. V tej smeri opažamo pozitivne in tudi kak negativni signal. V našem majhnem prostoru se v te procese lahko vključimo tudi Slovenci. Konec koncev nosimo v sebi bolj neposredne izkušnje fašizma in antifašizma, uresničenega, čeprav nesovjetskega, komunizma in antikomunizma. Občutili smo zatiranje na osnovi narodne pripadnosti in poznamo meje zaprte družbe, kot tudi možnosti in pasti dialoške družbe. Skratka, v kontekst nekega vretja in nastajanja lahko dodamo marsikaj svojega. Slovenski prispevek bi lahko imel širši pomen od zgolj krajevnega. Levi reformizem in druga levica pa sta po naravi stvari prisiljeni, da med ostale vrednote in ideje vključita polifonijo in izključujeta populizem vseodrešujočega vodje, čeprav je mnogokrat prav ta ideja v družbi zmagovita. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Veliki kanal nekoč Tak je bil tržaški Veliki kanal na koncu 19. stoletja. Posnetek je z vrha Sv. Antona Novega. Lepo se vidijo kupole srbske pravoslavne cerkve, posvečene svetemu Spi-ridionu. Cerkev so gradili kar nekaj let, od 1861 do 1868. Danes ni več železnih mostov (sprva so bili leseni), ki so povezovali oba bregova kanala, vendar so se lahko odpirali, da bi dovolili ladjam vpluti v samo osrčje mesta. Ostal je spomin na Rdeči (Rusi) most, po katerem je dobil ime ves trg, medtem ko malokdo ve kaj o Zelenem in Belem mostu pri vhodu v Veliki kanal. Seveda, danes ni več jadrnic v Velikem kanalu, ostal je privez za nizke čolne, ki pa lahko izplujejo le, ko je oseka. benečija - Od Huma do Kolovrata bogat program za sveti Ivan Praznovanje v znamenju obujanja tradicije in domače kulture Na Lužah, v Gornjem Tarbiju in Srednjem, v Štoblanku, Marsinu in Škrutovem... po vsej Benečiji so v pone de ljek zve čer za go re li kre so vi. Svet Ivan je spet požegnal vse domove in hleve, ki so nad vrati imeli „križace" in „kranceljne" iz travniških rož ter ponovno so se ponovile starodavne čarovnije in prerokovanja, ki se zgodijo samo na večer svetega Ivana. S postopnim praznjenjem vasi so jih bili ponekod že opustili. Na pobudo kulturnega društva Re čan pred le ti in se daj še ob či ne Srednje (kije celo imela poseben inter-reg projekt na to temo domače ustne kulture in vloge starejših občanov v posredovanju ljudskega znanja) so starodavne navade ob Sv. Ivanu v zadnjih letih spet zaživele. Beneške gospodinje so spet začele pripravljati vino svetega Ivana, ki ima posebno zdravilno moč, saj ga pripravljajo z domačim vinom, v katerega dajo od 30 do 40 domačih želišč. Vsa ka ima se ve da svoj re cept. Tu di vo -da Sv. Iva na, prav ta ko z ze liš či in me -dom, je zdravilna za otroke in starejše ljudi. Posebno moč za Svet Ivana pa ima ta se ve da ogenj, okrog ka te rega se zbe re vsa vas, in ro sa, ki ze lo bla go dej -no vpliva, obredi pa so v tem primeri bolj intimni, zasebni. Bo gat pro gram za Svet Ivan » Od Huma do Kolovrata« je letos pripravila občina Srednje in ga razširila tudi na sosednje Dreko in Grmek. Od četrtka 19. do ponedeljka 23. junija so se zvrstile po vaseh sredenjske občine števil- Na gornji fotografiji, beneške žene pripravljajo »križace« in »kranceljne«, levo prižiganje kresa nm ne prireditve in delavnice za pripravo vencev iz travnatih rož, bilo je več večerov, na katerih so bile protagonistke starejše gospe. Prisrčno in učinkovito jih je spodbujala Marina Cernetig, one pa so z užitkom pripovedovale svoje zdravilne, kozmetične in druge recepte. V program so se ustvarjalno vključili tudi Teresa iz sredenjske gostilne Sale e pepe, Caterina iz kmečkega turizma La casa delle rondini iz Duzega, Maria iz gostilne alla Posta in Ines Alla ca-scata iz Hlodiča ter gostilne Kolovrat, Tomasetig in Solarje v dreški občini, ki so ponujale tudi posebne dobrote z zelišči. V nedeljo 22. junija je bila v Srednjem tudi tržnica domačih obrtnikov, zve čer pa kon cert so dob ne mla de glas -be, na ka te rem so nas to pi li 4 do ma či ben di. Pobuda ob letošnjem Sv. Ivanu (pri njej so sodelovali tudi beneška gorska skupnost, turistični konzorcij Arengo, športno društvo Gorenji Tarbij ter kulturni društvi Rečan in Kobilja glava) je bila uspešna, saj je zbudila veliko zanimanje pri samih domačih ljudeh, ki so prihajali od vsepovsod, bilo je tudi precej zunanjih obiskovalcev, ki so se približali Benečiji in njenemu izročilu obzirno in s spoštovanjem. In tudi to je znamenje kulturne rasti.(nm) / ALPE-JADRAN Sreda, 25. junija 2008 3 ljubljana - Na Trgu republike sinoči osrednja slovesnost ob Dnevu državnosti S predsedovanjem EU dosežen eden od vrhov države Predsednik republike Danilo Türk: »Za razvoj potrebujemo kakovost politike in politično kulturo« LJUBLJANA - »Ozemeljska razsežnost in mladost naše države sta tudi naši prednosti. Ponujata možnosti za neobremenjenost in svežino, dve kvaliteti, ki nam omogočata misliti z lastno glavo in z dobrim občutkom za prihodnost,« je na sinočnji osrednji proslavi ob današnjem dnevu državnosti povedal slovenski predsednik Danilo Türk. Na tem zgodovinskem mestu so doživele svojo uresničitev naše sanje o državnosti in polni suverenosti Slovenije, je na Trgu republike v Ljubljani uvodoma povedal predsednik in ob tem spomnil na besede prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, kije »tistega zgodovinskega večera napovedal nov dan - dan, ki je postal začetek mnogih novih dni«. Kot je izpostavil predsednik, se ob prazniku spominjamo tistih, ki »so nosili največje breme osamosvojitvenega dejanja: vojakov in častnikov Teritorialne obrambe, pripadnikov policije ter številnih drugih udeležencev vojne za osamosvojitev, ki so zavarovali našo državnost« Türk je spomnil, da so nekateri v boju izgubili življenje, da so bili nekateri ranjeni in da nekateri še danes trpijo posledice. Lastno državo pa smo si po njegovem mnenju zaslužili, zato smo tudi hitro napredovali in veliko dosegli. »Naše domoljubje je bilo izkazano. Naš ponos je upravičen,« je povedal. Ob tem je poudaril, da v teh dneh Slovenija končuje »uspešno šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije«. Po njegovih besedah ta skupnost evropskih narodov velja za simbol miru in varnosti, blaginje, politične zrelosti in zaupanja v boljši svet. Danes, ko predsedujemo Evropski uniji, so po Türkovih besedah dosegli enega vrhov v razvoju države in naroda. Slovenija je danes močno integrirana v Evropo in v svet in ima vse odgovornosti, ki jih prinaša ta položaj, meni predsednik. Za te odgovornosti pa po njegovo ni niti premajhna niti premalo izkušena, pač pa sta po Türkovih besedah ozemeljska razsežnost in mladost države tudi naši prednosti. Predsednik meni, da bo Evropska unija morala razmisliti o svojem »demokratičnem primanjkljaju« in poiskati rešitve, kakršne zahtevata čas in vloga Evropske unije. Zveza NATO bo morala po Türkovih besedah razmisliti o poteh za dokončanje svoje pretvorbe v organizacijo kolektivne varnosti in določiti svoje mesto v okviru svetovnega sistema Organizacije združenih narodov (OZN). OZN pa naj se reformira tako, da bo sposobna »resnično prispevati k človeški varnosti na vseh področjih in dati državni suverenosti ustrezen, sodobni pomen«. Türk verjame, da je Slovenija tako kot pred sedemnajstimi leti tudi danes pripravljena in sposobna sprejeti izzive časa. Kot je dejal, pa za tak kultiviran razvoj nujno potrebujemo odločitev za kakovost politike in politično kulturo. Ob tem pa je opozoril, da spoštovanje avtoritete državnih ustanov ni na zadovoljivi ravni. Posebno zaskrbljuje odnos do pravosodja, ki nastaja v naši politiki in v javnosti, in ki pravosodju vse bolj odreka avtoriteto, je poudaril. Ob tem je spomnil, da nas »mora skrbeti neupoštevanje sodb ustavnega sodišča« in opozoril zlasti na problem izbrisanih. Pozval je tudi k ustreznemu sodelovanju državnega zbora. »Verjamem, daje tudi tu možno izboljšanje,« je dejal in opozoril, da hitenje z večinskimi odločitvami in prevlada glasovalne moči nad močjo argumenta zaskrbljujeta. Türk je prepričan, da si državljanke in državljani želijo boljše politične prakse in politične kulture. Zato so po njegovih besedah danes v njihovih mislih tudi pomanjkljivosti našega političnega življenja. »Ob nespornih dosežkih, kijih imamo, si lahko privoščimo tudi kritičen razmislek o samih sebi,« je dejal. Glede prihodnosti pa je poudaril, imajo Slovenke in Slovenci samozavest in ponos, pa tudi izkušnje in znanje. Zato je prepričan, da tudi danes zmorejo »dovolj moči za iskanje skupnega interesa in najboljših poti za vse nas«. Kot je sklenil, je praznik »dobra priložnost za razmislek o našem razvoju in o poteh do izboljšanja v našem političnem vsakdanjiku«. Pred sedemnajstimi leti smo po njegovih besedah zmogli vzpostaviti medsebojno razumevanje in skupno poiskati najboljšo pot. Naši današnji izzivi ne zahtevajo od nas nič manj, je še dodal. (STA) t ' » Iii rftm - p V* aXnWÊ Predsednik republike Slovenije pregleduje častno vojaško enoto na Trgu republike sta L ^ I m1 ** I % 4 veleposlaniki Predsednik bo podpisal šele po volitvah LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je za Pop T V včeraj dejal, da pred volitvami ne bo podpisal odlokov o imenovanju veleposlanikov. »Mislim, da imamo preveč razgreto volilno situacijo in da bi ta nujno vplivala na proces odločanja, tako da sem se zaradi tega sam opredelil za to, da tako razrešitve kot imenovanja počakajo na čas po volitvah,« je dejal. Na vprašanje, ali zaradi odločitve pričakuje kaj slabe volje s strani vlade, je Türk še dejal, da o tem »ni posebno razmišljal« in da gre bolj za njegovo »presojo politične atmosfere, v kateri smo«, in tega, kar se mu zdi prav. Po navedbah Pop TV so v kabinetu premiera Janeza Janše povedali, da so bili predlogi veleposlanikov, razen enega, usklajeni v celoti s predsednikom republike, še preden jih je sprejela vlada. Iz urada predsednika Türka so to že zanikali in znova poudarili, da predlogov za nove veleposlanike »uradno sploh še nimajo«. »osservatorio sui balcani« - Včeraj seminar v palači deželnega sveta FJK Znamo prekoračiti osebne meje? Številni predavatelji spregovorili o italijansko-slovenski meji in življenju ob njej - Zanimiva spletna stran www.osservatoriobalcani.org TRST - Skupen evropski prostor nudi svojim prebivalcem številne izzive, med katerimi je nedvomno tudi sposobnost prekoračenja tistih mej, ki jih formalno ni več. Kajti če je res, da nam na italijansko-slovenskih mejah ni treba pokazati osebne izkaznice, je prav tako res, da se tu živeča naroda nista zbližala, njuna bivanjska prostora ostajata večkrat ločena. Tej in podobnim temam je bil posvečen seminar, ki ga je v palači deželnega sveta priredil Osservatorio sui Balcani iz Rovereta v sodelovanju s tržaškim krožkom Istria in inštitutom Jacques Maritain. Osservatorio sui Balcani deluje od leta 2008 in združuje prostovoljce, novinarje, docente, javne upravitelje, ki jim je skupna želja po boljšem poznavanju Balkana, a tudi Turčije in Kavkaza. Ima zelo bogato spletno stran (www.osser-vatoriobalcani.org), na kateri je na voljo ogromno informacij z omenjenega območja, posebna sekcija AestOvest pa je posvečena italijansko-slovenski meji. S projektom AestOvest, ki sta ga omogočila Avtonomna pokrajina Trento in Evropska unija, si Osservatorio sui Balcani prizadeva širiti bogat material, ki so ga o meji med Italijo in Slovenijo ter raznoliki istrski stvarnosti zbrala združenja, mediji in institucije. Gre za niz dokumentarnih filmov, učnih poti, razstav, knjig, poglobljenih študij in intervjujev. Do septembra bo nared tudi multime-dialni DVD Aestovest, namenjen študentom italijanskih višjih šol, s katerim bodo lahko spoznali zgodovino, kraje spomina in trenutni položaj na teh mejah (brezplačno bo na razpolago tudi na sple tu). V projekt AestOvest sta spadala tudi dva posveta: prvi se je odvijal 4. junija v Trentu (med predavatelji je bil tudi prof. Miran Košuta), drugi pa včeraj v Trstu. Na njem so javni upravitelji, zgodovinarji, sociologi, geografi in razni ustvarjalci razpravljali o meji in predstavili svoje poglede na življenje ob njej. Uvodni pozdrav sta prinesla predsednik krožka Istria Livio Dorigo in Enrico Conte, odgovoren za vzgojo, univerzo in raziskovanje pri tržaški občini; podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godi-na pa je prebivalcem obmejnih krajev zaželel, da bi zmogli »prekoračiti meje« svojih osebnih izkušenj in zgodb ter se približati tistim drugih narodnosti. Po mnenju zgodovinarke Marte Verginella obmejna kultura zaostaja za politiko in ekonomijo: o »drugem« nekateri ne znajo razmišljati (ne zanima jih Uvodne pozdrave so izrekli (od leve proti desni) Walter Godina, Enrico Conte in Livio Dorigo kroma na primer, kaj »drugi« mislijo o določeni skupnosti), tudi v delu zgodovinopisja so še prisotni nekateri stereotipi. Meje pa so predvsem zaradi političnih špekulacij včasih bolj kraji spora kot zbliževanja. Sociolog Gian Matteo Apuzzo se boji, da ustvarjajo evropski projekti minljive mreže sodelavcev: se bodo čezmejni stiki prekinili, ko zanje ne bo več evropskih sredstev? Po njegovem mnenju tudi podcenjujemo simbolični pomen nekaterih krajev, medtem ko bi morali bolj spodbujati nastajanje novih skup nih pro sto rov, kjer bi se uči li »umetnosti zbliževanja in spoznavanja«. Geograf Milan Bufon je opozoril na paradoks, ki ga doživljamo: bolj postaja obmejni prostor odprt, večja je integracija med tu živečimi narodi, a tudi občutek strahu pred »drugimi in drugačnimi«. Severni Jadran bi lahko bil dober laboratorij, kjer bi se znanost, kultura, politika, ekonomija dopolnjevale: zato pa potrebujemo bolj prepričano politično vodstvo. Jutranji del posveta je zaključil is-tr ski pi sa telj Mi lan Ra ko vac, ki ga bralci Primorskega dnevnika dobro poznajo zaradi sobotne kolumne, tudi popoldanski del pa je bil bolj umetniško naravnan, saj so ga izoblikovali Melita Richter, Michele Drascek in predsednik goriškega Kinoateljeja Aleš Dok to rič. ( pd) politika - Deželni svet Pod vprašajem izvolitev Giorgia Brandolina (DS) TRST - Deželni svet bo konec julija potrdil izvolitev 57 svetnikov na 59, kolikor jih šteje skupščina. Pod vprašajem sta izvolitvi svetnikov Demokratske stranke Giorgia Brandolina iz Gorice in Sandra Della Mee iz Karnije. Brandolin je bil direktno izvoljen v goriškem volilnem okrožju, med tem ko je Del la Mea nad omes -til Riccarda Illyja, ki se je odpovedal deželnemu mandatu. Bran do lin je na Go riš kem do -bil največ preferenc (2172), zakonitost njegove izvolitve pa je vezana na njegovo vlogo v upravnem svetu letališča v Ronkah. Nekdanji predsednik goriške pokrajinske uprave je sicer pred vložitvijo deželne kandidature odstopil s funkcije predsednika letališča, po mnenju nekaterih pa naj bi to naredil prepozno. Med tistimi, ki tako razmišljajo, je Mirio Bolzan, prvi med neizvoljenimi na goriški listi Demokratske stranke. Bolzan, ki je sedel v deželnem svetu v prejšnji zakonodajni dobi, je dobil 1812 preferenc. Z Brandolinom je bil na Goriškem izvoljen Franco Brussa (1987 osebnih glasov). Bolzan se je pritožil nad Brandolinovo izvolitvijo. Precej nejasna in zapletena je tudi situacija v tolmeškem volilnem okrožju. Della Mea (1204 preferenc) je, kot rečeno, nadomestil Illyja, tudi on pa naj bi prepozno odstopil z neke javne funkcije. Njegovo izvolitev postavlja pod vprašaj Patrizia Della Pietra. ki je prejela 865 preferenc. Predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman bo v prihodnjih dneh prisluhnil stališčem Brandolina, Bolzana, Della Mee in Della Pietre, desetega julija pa bo o tem poročal komisiji, ki je pristojna za potrditev izvolitve deželnih poslancev. Ves pos to pek bo vse ka kor še kar dolg, tako da bo deželni svet potrdil 57 svetnikov, o usodi Brandoli-na in Del la Mee pa bo od lo čal naj -brž jeseni. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. junija 2008 1 5 politika - Ob odločnem nasprotovanju vseh predstavnikov opozicije Senat potrdil odlok o varnosti z določilom »rešite premiera« DS za imuniteto visokih predstavnikov - Di Pietro grozi s prelomom zavezništva RIM - Senat je včeraj potrdil sporni varnostni odlok za zatiranje kriminala in nezakonitega priseljevanja. Za njegovo odobritev je glasovalo 166 senatorjev vladne večine, proti je bilo 123 predstavnikov opozicije, eden pa se je glasovanja vzdržal. Ukrep bi morala potrditi še poslanska zbornica. Varnostni odlok bo med drugim olajšal izgon tujcev, ki so zagrešili kazniva dejanja. Imigranti bodo lahko v sprejemnih taboriščih preživeli največ 18 mesecev, če jim ne bodo odobrili azila, pa jih bodo lahko tudi izgnali. Predvidena je tudi vzpostavitev banke podatkov, ki bo vsebovala informacije o DNK kriminalcev. Z odlokom je senat odobril tudi določilo, ki predvideva prekinitev vseh procesov za leto dni za kazniva dejanja, storjena pred julijem 2002, z izjemo sojenj za nasilna dejanja, mafijske zločine in kazniva dejanja, za katera je zagrožena več kot desetletna zaporna kazen. Kot znano, je opozicija to določilo poimenovala »rešimo premiera«, saj bi omogočilo prekinitev sojenja Berlusconiju, ki je obtožen, daje leta 1997 britanskemu odvetniku Davidu Millsu plačal 600 tisoč dolarjev, da je na nekem drugem procesu proti Berlusconiju krivo pričal. To sporno določilo je bilo tarča najbolj ostrih kritik iz opozicijskih vrst. Predstavniki sredincev UD C in Demokratske stranke so povedali, da bi »Berlusconijev problem« lahko rešili drugače, in sicer tako, da bi izglasovali zakon, ki bi določil imuniteto za štiri najvišje predstavnike oblasti (predsednika republike, predsednika obeh vej parlamenta in ministrskega predsednika) v času izpolnjevanja njihovega mandata. S takšno rešitvijo bi se strinjali tudi javni tožilci in sodniki, kot je povedal tajnik njihovega sindikata ANM Giuseppe Cascini v intervjuju dnevniku La Repubblica. Seveda pa bi vlada morala v zameno umakniti sporno določilo o enoletni zamrznitvi procesov. Bo vlada pristala na to rešitev? Bivši pravosodni minister, severnoligaš Roberto Castelli, je idejo osvojil, vendar drugi predstavniki vladne večine za zdaj molčijo. Sedanji pravosodni minister Angelo Alfano je napovedal, da bo za prihodnjo sejo vlade pripravil zakonski predlog o imuniteti najvišjih predstavnikov oblasti. Na obzorju je torej kompromis med vlado in sodstvom, pa tudi med vladno večino in opozicijo. Točneje, z delom opozicije, saj se Italija vrednot Antonia Di Pietra s tem ne strinja in je celo zagrozila, da bo prelomila zavezništvo z demokratsko stranko. Senatorji Italije vrednot protestirajo po glasovanju ansa neapelj - Srečanje Dimas-Bertolaso Odpadki: Italija se pogaja z EU NEAPELJ - Zakonski dekret o reševanju problema odpadkov ni v nasprotju z okoljsko politiko Evropske unije. Guido Bertolaso, ki v sklopu Berlusconijeve vlade odgovarja za problem neapeljskih odpadkov, je to včeraj zagotovil evropskemu komisarju za okolje Stav-rosu Dimasu. Povedal je tudi, da je Rim pripravljen sprejeti vse nasvete in tudi pripombe, ki jih bo v zvezi z dekretom Italiji posredoval Bruselj. Odlok je sinoči odobrila poslanska zbornica, osmega julija pa bo ukrep začel svojo pot v senatni skup šči ni. V Neaplju medtem še ni videti konca težavam z odvažanjem in uničevanjem odpadkov. Nova »fron ta« se se daj od pi ra v če tr ti Agnano, kjer prebivalci odklanjajo napravo za uničevanje odpadkov in za istočasno proizvajanje energije, ki jo tam načrtuje mestna uprava. Pod udarom domačinov je zlasti Guido Bertolaso ansa županja Rosa Russo Iervolino, ki zagovarja gradnjo omenjene naprave. O težavah in tudi o manjših incidentih poročajo iz Giugliana, kraja v neapeljskem predmestju. Prebivalci so upravičeno zelo jezni na občino, ki že več kot teden dni ne odvaža odpadkov z ulic, kar ustvarja smrad in nesnago. Občina se izgovarja, da odpadkov pravzaprav ni ma kam od la ga ti, za to se vsa za -deva znano še dodatno zaostriti. Veltroni: V rimski blagajni ni »luknje« RIM - V rimski občinski blagajni ni nobene luknje. To je ena izmed največjih časnikarskih »rac«, kar jih pomnimo, izmislil pa si jo je sedanji predsednik vlade Silvio Berlusconi izključno iz političnih razlogov. Tako je povedal bivši rimski župan, sedanji voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredil prav z namenom, da bi se odzval na nedavni Berlusconijev napad. Veltroni je povedal, da je zadolžitev rimske občine manjša od milanske, priznal pa je, da obstaja problem likvidnosti, a to zaradi zamud transferov Dežele Lacij. Julija 8-odstotna podražitev elektrike MILAN - S prvim julijem se bo elektrika podražila predvidoma za 8 odstotkov. Tako predvideva Raziskovalni in svetovalni zavod za gospodarstvo in finance (REF). Ukrep bi morala do konca tega meseca potrditi oblast za energijo, ki pa naj bi ne imela velikega maneverskega prostora, saj je treba podražitev pripisati predvsem naraščanju cen nafte in plina. Če bo do omenjene podražitve res prišlo, bo vsaka italijanska družina letno povprečno porabila 35 evrov več za elektriko. Vatikan: Obtožbe proti Marcinkusu sramotne VATIKAN - Obtožbe na račun msgr. Paula Marcincusa so sramotne, tudi zato, ker je kardinal mrtev in se sam ne more braniti. Čuditi pa se je treba, kako to, da jih italijanski tisk nekritično širi. Tako bi lahko povzeli noto za tisk, ki jo je včeraj objavil vatikanski tiskovni urad. S tem se je odzval na novico, ki jo je včeraj objavil italijanski tik, po kateri naj bi msgr. Marcinkus naročil ugrabitev Emanuele Orlandi, hčere vatikanskega uslužbenca, ki je pred 25 leti izginila brez sledu. Marcinkusa je zdaj obtožila Sabrina Minardi, nekdanja ljubica voditelja tolpe iz Magliane Renatina De Pedisa, ki naj bi dekle ugrabila in umorila. parlament Poročilo predsednika antritrusta Na zatožni klopi banke in zavarovalnice RIM - Stroški na najvišji nepokrit znesek, ki jih zaračunavajo banke, so »nepravični in penalizirajoči za varčevalce in podjetja«, zato »morajo biti ukinjeni«. Tako predsednik agencije za nadzor nad konkurenco Antonio Catricala v letnem poročilu, ki ga je imel včeraj v poslanski zbornici. Šef antitrusta je dejal, da se bo morala glede rokov in načinov prenehanja tega nepravičnega davka vneti konkurenca med bankami, in to v popolni tržni svobodi. Na zatožno klop je postavil sistem upravljanja bank in zavarovalnic, saj prve ugotovitve antitrustove preiskave o upravljanju teh družb kažejo na »zelo veliko razširjenost povezav med konkurenti«. Preveč bank je »sledi enakim in v praksi utrjenim načinom poslovanja«, preveč se jih je obotavljalo pri uveljavljanju prenosljivosti hi-potekarnih posojil brez stroškov za varčevalce, tako da je bilo treba odpreti kar 23 preiskovalnih postopkov. Na področju zavarovanja pa je Catricala opozoril na pomen »prekinitve železne vezi med družbami, ki proizvajajo zavarovalne produkte, in kanali za njihovo distribucijo«. Catricala je močno ožigosal kartele, ki jih je označil za zločine proti družbi, in vztrajal pri nadaljevanju liberalizacij. Samo denarne sankcije (lani jih je antitrust naložil za 86 milijonov evrov, 39% več kot leto prej) po njegovi oceni ne zadostujejo, treba je zaostriti tudi zakonodajo. Na koncu je Catricala izrazil obžalovanje zaradi zamika uvedbe možnosti kolektivnih tožb proti družbam. Antonio Catricalà v poslanski zbornici ansa javne finance - Krčenje Napad na javno šolstvo RIM - Kako do kritja primanjkljaja osmih milijard evrov? S krčenjem na šolskem področju, seveda. Tako vsaj »napoveduje« začasni osnutek finančnega zakona, ki ga je izdelala Berlusconijeva vlada. Po osnutku sodeč bo v prihodnjih treh letih šolstvo opeharjeno za 150 tisoč delovnih mest (100 tisoč učnih kateder in 47 tisoč mest za upravno, tehnično in pomožno osebje). Reakcij ni bilo treba dolgo čakati. Predstavniki sindikata šolskih uslužbencev opozarjajo na brezbrižnost in malomarnost, ki ju je danes deležna šola. »Krči se prihodnost, rije se korenine, na katerih naj bi zrasla država,« toži predstavnik sindikata Cisl Francesco Scrima, Njegovemu glasu se pridružuje tisti predstavnika Gilde Rina Di Meglia. Kdor obtožuje šolo, da trati javni denar, se krepko moti, meni Di Meglio, »dovolj je pogledati stanje šolskih poslopij, v katerih je varnost le pojem in zaradi prevelikega povpraševanja primanjkujejo celo klopi in stoli. Med hipotezami je tudi revolucija na osnovnih šolah s ponovno vzpostavitvijo enega samega učitelja, na srednjih pa krčenje šolskih ur in torej učnega predmetnika. »Tu ne gre za racionalizacijo oz. izboljšanje sistema, kot je načrtovala prejšnja vlada, ampak gre za počasno uničenje javnih šol,« je prepričana bivša podministrica za izobraževanje Mariangela Bastico. Za nameček pa se preker-nim delavcem, ki čakajo na zaposlitev, ne obeta nič kaj rožnata prihodnost. EVRO 1,SS6S $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. junija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 24.6. 23.6. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5568 1,5521 168,00 167,46 inÄOCi 1 il Aftûi ruski rubel 36,7520 7,4589 36,6790 7,4583 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79095 9,4026 0,79155 9 3931 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9745 "M ri7i: 8,0130 "M 1 LOKC1 MUI IG švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,6185 1,6223 15,6466 15,6466 239,16 239,51 3 3 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5823 1 6326 1,5768 1 6305 avjUaDM UUlol bolgarski lev ir\mi m^ki A\/ 1,9558 3,6793 1,9558 3,6726 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,344 3,4528 30,347 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7025 ") ÇfïQQ 0,7025 ") /i QÇÎ; Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 131,35 130,74 1 Q173 1 arviQ LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2473 7,2499 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 24. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,48188 LIBOR (EUR) 4,48938 LIBOR (CHF) 2,4 EURIBOR (EUR) 4,489 2,80938 3,18563 4,9575 5,125 2,81 2,98417 4,958 5,127 3,55625 5,41938 3,27583 5,422 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 ■ 1S.34S,S2 € +105,27 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,04 imtcdci idr»da ~t~! ~>~> -3,02 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,77 -1,27 -2,47 -1 28 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 58,71 237,40 -2,26 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 548,41 246,89 -2,07 -0,60 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 89,65 DELO PRODAJA 27,05 ETOL 190,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 74,90 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,94 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A 1,131: -1,03 +1,31 +0,14 -2,42 -0,32 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,75 38,00 680,00 406 15 +2,50 +0,52 +1 54 TERME ČATEŽ ŽITO 220,98 +0,52 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 24. junija 2008 -0,73 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,25 7,085 2135 -2,60 -0,49 -1 25 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 11,29 +0,18 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 1,759 6,375 1 4 +5,20 +0,87 EDISON ENEL ENI 6,18 -4,83 -1,81 FIAT FINMECCANICA 23,68 10,67 15 77 -0,92 -7,85 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAII 21,11 -0,97 -1,12 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 24,57 4,31 -0,53 -5,81 LOTTOMATICA I 1 IAOTT1CA 3,5925 18,37 1513 -0,07 -2,29 LUAO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,31 10 77 -3,37 -0,85 +1 34 PARMALAT PIREIII e C 1,675 +0,24 -1 34 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS 0,45 28,77 +1,37 SMAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2925 6,92 +0,64 +0,00 +1 99 TENARIS TERNA 1,279 21,88 -1,09 UBI BANCA UNICREDITO UNICREDITO 2,805 14,89 -0,79 -0,51 +041 UNIPOL 4,0525 1,563 +2,16 SOD NAFTE (159 litrov) 137,0S $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.835,32 1.739,62 5.347,85 115,95 -1,28 -1,47 -0,03 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.624,81 1.780,65 3.413,52 1.829,02 1.023,22 4.338,24 4.791,39 -0,56 -0,02 -0,47 -0,94 -1,21 +0,66 -2,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.807,43 2.368.28 1.314.29 1.424,48 6.536.06 5.634,70 4.473,76 4.017,02 1.513.7 3.404,52 13.849,56 2.962,16 22.456,02 2.803,02 14.106,58 -0,29 -0,73 -0,28 -0,42 -0,81 -0,57 -0,83 -0,99 -2,46 -0,67 -0,06 -0,57 -1,14 +1,54 -1,31 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sreda, 25. junija 2008 1 9 APrimorski ~ dnevnik občina zgonik - Včeraj v Vidmu podpisali akt o prevzemu lastništva Vojašnica Dardi pri Briščikih postala last zgoniške občine Območje obsežno kar 85 tisoč kvadratnih metrov - Župan Sardoč: »Zgodovinski dan za zgoniško občino« Nekdanja vojašnica Dardi pri Briščikih je od včeraj last zgoniške občine. Pogodbo o prenosu lastništva opuščene vojašnice v občinsko premoženje so na videmskem sedežu agencije za državno posest podpisali župan Mirko Sardoč, občinski odbornik Igor Gustinčič in vodja občinskega tehničnega urada ter odgovorni za občinsko premoženje Marjan Černjava. Občina je tako pridobila območje obsežno 85 tisoč kvadratnih metrov, približno toliko, kot so obsežni bližnji Briščiki. Vojašnica Ferruccio Dardi se nahaja ob železniški progi Opčine-Nabreži-na, ob vhodu v Briščike z openske smeri pokrajinske ceste Opčine-Prosek. Italijanska vojska jo je zapustila leta 1994; odtlej je bila prepuščena naravnemu toku in zobu časa, kar je razvidno iz bujnega rastlinja, ki je zaraslo dobršen del območja, in zarjavelih vhodnih vrat, na katerih napis še veleva, da je treba obiskovalca prepoznati. Leta 2001 so stopile v veljavo norme za prenos državnih nepremičnin v last dežele Furlanije-Julijske krajine. Dokončni seznam nepremičnin je bil odobren marca lani, med te nepremičnine je bila vključena tudi nekdanja vojašnica Dardi. Zgoniška občina je že pred tem -pred kakimi šestimi leti - izrazila zanimanje za prevzem vojašnice pri Briščikih; pred poldrugim letom je pospešila postopek; formalna vloga za prevzem lastništva je odromala na deželo 5. februarja letos. Zatem je prišlo do številnih pripravljalnih srečanj; sledila so tehnično-operativna srečanja med predstavniki deželne direkcije za premoženje in splošne storitve, agencije za državno posest, zgoniške občine in tudi tržaške občine, saj je del nekdanje vojašnice spadal pod območje te občine. Tržaška občina se je 16. aprila letos formalno odpovedala delu nekdanje vojašnice, ki se nahaja na njenem ozemlju, ter privolila v prenos slednjega v korist zgoniške občine. Na tehnično-operativnih srečanjih je bilo domenjeno, da daje Občina Zgo-nik »svojo razpoložljivost za prenos nepremičnine v svoje premoženje, ter svojo razpoložljivost, da krije stroške za zemljiško-katastrsko ureditev nepremičnine,« kot je bilo zapisano o sklepu o prevzemu opuščene vojašnice, ki ga je pretekli teden odobril zgoniški občinski svet. S tem je bilo pripravljalno delo za pridobitev lastništva nekdanje vojašnice Levo: vhod v opuščeno vojašnico Dardi pri Briščikih. Desno: pogled iz ptičje perspektive na nekdanjo vojašnico in bližnje Briščike. Spodaj: vodja tehničnega urada in odgovorni za premoženje zgoniške občine Marjan Černjava podpisuje akt o prevzemu lastništva nekdanje vojašnice Dardi, ob njem zgoniški župan Mirko Sardoč in odbornik Igor Gustinčič Dardi dokončano. Včerajšnji podpis v Vidmu je kronal večletna prizadevanja zgoniške občinske uprave. »Za zgoniško občino je bil to zgodovinski dan,« je podpis zmagoslavno ocenil župan Mirko Sardoč. Prvič se je zgodilo, da je kaka okoliška občina spet pridobila v last del svojega ozemlja, ki ji je bil odtujen, ker je bil v domeni vojaških sil. Prvič je bil del ozemlja vrnjen domačemu prebivalstvu. Zupan je izrazil izredno zadovoljstvo nad pridobitvijo več kot osem hektarov obsežne strukture ter se ob tem toplo zahvalil celotni upravi, vodstvenemu osebju in uslužbencem, ki so s prizadevnostjo in vestnostjo to omogočili. »Za vsako skupnost, in torej tudi za našo, so prepotrebni trije dejavniki: kultura, gospodarstvo in ozemlje. Pridobitev nekdanje vojašnice pomeni obogatitev našega ozemlja, kar pa bo blagodejno vplivalo tudi na domače kulturno delovanje in gospodarske dejavnosti,« je nakazal župan Sardoč. Občinska uprava je v nov regulacijski načrt (ki bi ga morala občinska skupščina odobriti v kratkem času...) vključila tudi namembnost območja nekdanje vojašnice. Omenjeno je »kritje socialnih potreb«, nadalje dejavnosti turističnega značaja, športne in rekreacijske dejavnosti, pa tudi obrtniške in komercialne dejavnosti. »O tem, kako bomo izkoristili novo območje, se bomo skupno dogovorili, vsekakor z namenom, da bi nekdanji vojaški objekt po novem služil za potrebe krajevnega prebivalstva,« je napovedal Mirko Sardoč. Zgoniško občinsko upravo čaka pred tem še ne kaj nuj nih ko ra kov teh -ničnega značaja. Nekaj mesecev bo verjetno potrebnih za ureditev zemljiške knjige in vseh drugih opravil urbanističnega značaja. Zatem naj bi izpeljali idejni natečaj za prenovo opuščenega območja, da bi bilo čim bolj smotrno urejeno in predvsem po več desetletjih končno povezano z domačim okoljem. Sardoč je ob tem omenil tudi povezovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Tovrstno sodelovanje se je že uspešno obneslo z zgoniško obrtniško cono; izkušnjo bi veljalo obnoviti, seveda v pogojih, ki jih dopušča namembnost novega območja. Skratka: potrebno bo še nekaj časa, preden bo nekdanja vojašnica zaživela v domačem utripu. Danes je pa pomembno, da je območje vendarle postalo last občine, v kateri se nahaja. Marjan Kemperle tržaška občina - Dokument odobrila desnosredinska večina Sivina obračuna 2007 Opozicija: Povečana davčni pritisk in zadolžitev (na vsakega občana znaša 936 evrov) Tržaški občinski svet je z glasovi desnosredinske večine odobril obračun poslovanja v letu 2007, po tem, kar je bilo slišati med dolgo in živahno razpravo, pa je kazalo, da naj bi v občinski palači obravnavali dva diametralno nasprotujoča si finančna dokumenta. Tistega, polnega pohval iz ust odbornika za finance Giovannija Ravidaja, župana Roberta Dipiazze in načelnika Forze Italie Piera Camberja, in onega, polnega lukenj, pomanjkljivosti in predvsem višjega davčnega pritiska, kot so obračun drug za drugim ocenili svetniki levosredinske opozicije. Odbornik Ravida je kot novinec (svoje mesto je prevzel šele pred kakim mesecem, obračun se je nanašal na delovanje v prejšnjem letu...) podal zelo podrobno tehnično finančno poročilo. Upravni presežek j e znašal 13 milijonov 350 tisoč evrov, davčni prihodki so se z višali za skoraj 25 odstotkov, stroški za osebje so znašali 37 odstotkov vseh stroškov; občina je lani inve- stirala na socialnem področju odstotek več kot leto prej (skoraj 76 milijonov evrov), za okolje je investirala skoraj 38 milijonov evrov (pol odstotka več kot 2006), za šolstvo skoraj 30 milijonov evrov (plus pol odstotka), za občinsko policijo dobrih 22 milijonov (spet plus pol odstotka), za kulturo in šport pa skoraj 22 milijonov (minus pol odstotka). Večji del javnih del se je nanašal na gradnjo hitre ceste (49 milijonov evrov od skupnih 93 milijonov); občina je od prodaje palače Modello iztržila 15 milijonov 200 tisoč evrov. Lanska za-dolžitevje znašala 15 milijonov 500 tisoč evrov, skupna zadolžitev 219 milijonov 170 tisoč evrov. Dolg je izplač-ljiv v sedmih letih in 4 mesecih ob obrestni meri 4 odstotkov. »Zdi se mi odlično,« je ocenil odbornik Ravida. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero, Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in drugi svetniki levosredinske opozicije so izposta- vili senčno plat obračuna. Zadolžitev občine znaša 936,60 evra na vsakega občana, vključno z novorojenčki in ostarelimi. Davčni pritisk se je povečal za 21,23 odstotka in znaša 518,42 evra na občana (vedno vključno z novorojenčki in ostarelimi). Dodatek na davek Irpef se je povečal za astronomskih 312,05 odstotka (!). Opravljenih je bilo le 61 odstotkov predvidenih javnih del; ta so bila na socialnem področju strahovito skromna (le 3,7 odstotka vseh javnih del). Občinska uprava je morala poravnati 2 milijona 832 tisoč evrov za izgubljene sodne tožbe. Najhujše pa je, da niso bili izdelani nekateri nujno potrebni načrti (za promet, za ureditev Starega pristanišča), brez katerih ni znano, kaj bo sedanja mestna uprava pustila v doto prihodnji. Ali z drugimi besedami: kar je bilo v obračunu za večino belo, je bilo za opozicijo črno. Pomeni, da je bilo leto 2007 za Tržačane dokaj... sivo. M.K. 6 Sreda, 25. junija 2008 TRST / illycaffe - Obračun predsednika Andree Illyja ob 75. obletnici ustanovitve Prehod iz majhnega v srednje (globalno) podjetje V5 letih vložili 120 milijonov evrov v razvoj - Illycaffe posluje danes v 140 državah Družba illycaffe bo s praznovanjem 75. obletnice ustanovitve praznovala tudi simboličen prehod iz majhnega v srednje (globalno) podjetje. To ni lahek korak, ker predpostavlja pomembno mednarodno razsežnost, ki jo je sicer podjetje že doseglo in je prav tako uspešno prodrlo na svetovni trg v globaliziranem svetu. To je povedal predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe illycaffe Andrea Illy včeraj na srečanju z novinarji, na katerem je v prostorih podjetja v industrijski coni predstavil pobude, s katerimi nameravajo primerno obeležiti okroglo obletnico ustanovitve. Na sporedu so med drugim dan odprtih vrat, prireditev v prostorih bivše ribarnice in razstava oz. predstava v Berlinu in v Benetkah, s katerimi se illycaffe že pripravlja na prihodnjih (vsaj) 75 let. Sicer se je Illy v daljšem pogovoru z novinarji dotaknil številnih tem, še zlasti pa je naglasil dosežke v zadnjih petih letih poslovanja. Leta 2003 so namreč odločili razširiti strategijo v znamenju doslednosti do tradicije podjetja, se pravi zasledovanja kakovosti, mednarodnega trga in visoke tehnologije v luči inovacije. V zadnjih 5 letih je zato družba illycaffe vložila 120 milijonov evrov v razvoj in inovacijo - pri tem se družba raje opira na lastni kapital, je odgovoril Illy na novinarjevo vprašanje o morebitni kotaciji na borzi -in dosegla število 6 milijonov skodelic kave, ki jih vsak dan v svetu pripravi 500 tisoč ljudi. »Prehod« v veliko podjetje predpostavlja utrditev na svetovnem trgu. Družba illycaffe je danes uveljavljena v 140 državah in to pomeni, da je več kot polovica proizvodnje namenjena izvozu. Zdaj potrebuje illycaffe porast števila porabnikov in konsolidacijo imena, seveda ob stoodstotnem upoštevanju korenin, je naglasil Illy. Korenin, ki segajo v leto 1933, ko je Francesco Illy, Madžar po rodu, ustanovil podjetje. Dve leti kasneje je izdelal stroj »illetta«, kije nakazal pot za kasnejše stroje za pripravo ekspresne kave. Od takrat se je družba stalno razvijala, še zlasti zahvaljujoč se pred kratkim preminulemu Francescovemu sinu Ernestu. Družba illycaffe, ki kontrolira neposredno in posredno enajst podjetij, zaposluje več kot 700 oseb. Kavo illy tržijo danes v 140 državah po vseh 5 celinah in jo točijo v več kot 50 tisoč lokalih. Lanski promet je bil 270 milijonov evrov in čisti dobiček 7 milijonov evrov, izvoz pa je predstavljal 52 odstotkov prodaje. Sicer uživajo danes ekspres kavo »na italijanski način« v celem svetu tudi zaradi tega, ker so italijanski proizvajalci kave zavrnili možnost zajamčiti to italijansko kulturno bogastvo, kot so to storili s pršutom ali s sirom, je dodal Illy. Glede na domnevno »krajo« ekspres kave tujih verig, kot j e npr. Starbucks, j e Illy naglasil, da niso ukradli ničesar, ampak so prevzeli tisto kulturo, ki je v Italiji niso hoteli zajamčiti. S tem so po eni strani povzročili škodo, ker so lahko drugi posnemali italijansko kulturno bogastvo. Toda to je po drugi strani spodbudilo globaliza-cijo tega proizvoda, ki je prešel med navade ljudi. Prireditve ob 75. obletnici družbe illycaffe bo uvedel mednarodni posvet Širše obzorje, ki bo 3. julija v Trstu in ki se ga bo udeležilo okrog tisoč sodelavcev iz vsega sveta. V bivši ribarnici bo od 26. septembra do 11. oktobra odprta Galerija Illy. V okviru te prireditve, ki so jo že predstavili v New Yorku in Milanu, bodo razne pobude na umetnostnem, književnem in gastronomskem področju ter seveda tečaji degustacije kave. Zadnja tržaška pobuda bo dan odprtih vrat, ko si bodo občani 24. in 25. oktobra lahko ogledali sedež illycaffe in prek vodenih obiskov izvedeli, kako nastane kava illy. Vzporedno bo v Berlinu od 6. septembra do 5. oktobra razstava fotografij, ki jih je posnel sloviti fotograf in sodelavec illycaffe Sebastiao Salgado. V Benetkah bo nazadnje od 28. do 30. novembra prireditev, posvečena umetniku Williamu Kentridgeju, ki je med drugim za 75. obletnico illycaffe izdelal posebne »skodelice illy«. Aljoša Gašperlin V prostorih podjetja illycaffe so med drugim razstavljene značilne »skodelice illy« kroma vreme Napovedi za prihodnje dni »Afriškemu« vročinskemu valu tudi pri nas še ni videti konca Po napovedih vremenoslovcev bo tudi danes še zelo vroče, od jutri dalje pa bomo morda doživeli kakšno poletno ploho. Državna civilna zaščita, ki preverja vreme v 26 italijanskih mestih, je Trst glede vročine in vlage včeraj uvrstila v drugo »alarmno« stopnjo. V tretjo najvišjo stopnjo sodijo mesta, kjer je stanje najbolj kritično, pri nas pa zna imeti vročinski val negativne po sle di ce za sta rej še ob ča ne, otro -ke in srčne bolnike. Zdravniki vsem priporočajo veliko tekočin in seveda senco, vsaj v najbolj vročih urah dne va. Fotografija Kroma je bila včeraj popoldne posneta v tržaški četrti Sv. Andreja, kjer se otroci hladijo kar v tamkajšnjem »vodometu« in se se ve da pri tem tu di ze lo zabavajo. klic na pomoč Manj tobaka in tudi bencina V Furlaniji-Julijski krajini iz dneva v dan močno pada prodaja cigaret. Na to opozarjajo združenja prodajalcev in distributerjev tobačnih izdelkov, ki so včeraj zaprosila za pomoč predsednika deželne vlade Renza Tonda, s katerim so se srečali v Vidmu. Zastopniki omenjenih združenj so Tondu predstavili številke, iz katerih izhaja, da vsaj 20 odst. kadilcev iz naše dežele redno kupuje cigarete v sosednji Sloveniji, kjer so cenejše. Pri tem so oško do va ni last ni ki to ba karn in distributerji tobačnih izdelkov, obenem pa tudi deželna davkarija. Slednja naj bi samo v zadnjem letu zaradi zmanjšane prodaje cigaret izgubila približno 20 milijonov evrov davčnega priliva. Za to je »kriv« tudi Schen gen ski spo ra zum, ki do določenih količin odpravlja omejitve pri »uvozu« oziroma »izvozu« ci ga ret. Združenja prodajalcev tobačnih izdelkov so Tondu predla ga la iz red ne davč ne ukrepe v korist lastnikov tobakarn. Cen cigaret ni mogoče znižati, ker morajo biti po zakonu enake po vsej državi, deželna uprava pa bi lahko uvedla davčne olajšave, kar sicer ne bo ravno lahko. Šlo bi za t.i. davčni federalizem, ki ga predsednik FJK sicer podpira, nima pa (še) pravnih instrumen tov, da bi ga lah ko red no iz -vajal. Kadilci, ki kupujejo cigarete v Sloveniji, kupujejo tam tudi bencin, je bilo slišati na včerajšnjem videmskem sestanku. Neobdavčenega bencina gotovo ne bo več, zato upravi FJK preostaja t.i. deželni bencin, katerega cena se ravna po ceni bencina v sosednji državi. Največji popust je v mejnem pasu, kjer je tudi največ avto mo bi lis tov, ki red no »tankajo« na slovenskih črpalkah. Po podatkih združenj bencinskih črpalkarjev je prodaja ben ci na in dru gih naft nih de ri -vatov v tržaški pokrajini padla za kar 50 odstotkov, kar naj bi pomenilo trideset delovnih mest manj na bencinskih servisih v mestu in v pokrajini. finančna straža - Na gradu sv. Justa slavnostno praznovanje 234 let obstoja Utajevalcev manj kot drugod Po mnenju deželnega poveljnika finančne straže so številke v FJK spodbudne - V letu 2008 doslej odkrili 120 davčnih utajevalcev in nabrali 269 milijonov evrov Častni mimohod generala Gianluigija Migliolija kroma Na slikovitem prizorišču gradu sv. Justa je finančna straža včeraj obeležila 234-letnico ustanovitve. Pod pekočim soncem so bili prisotni najvišji čini v deželi, med gosti pa so bili predstavniki vseh vojaških in policijskih sil ter krajevnih uprav. General Gianluigi Miglioli, deželni poveljnik finančne straže, je Furlanijo-Julijsko krajino označil kot »plemenito deželo«, saj je stopnja davčnih utaj na tem koncu krepko pod italijanskim povprečjem. »Kljub temu pa imamo vedno veliko dela,« je pristavil general. In res, v prvih petih mesecih tega leta so finančni stražniki v FJK vsekakor odkrili 120 davčnih utajevalcev (104 od teh ni prijavilo niti evra), državni blagajni pa so v izkupičku povrnili 269 milijonov evrov (179 milijonov evrov davkov na dohodke in 90 milijonov evrov davkov na dodano vrednost). Največ utajevalcev so zasledili v Vidmu (52), sledijo Gorica (32), Pordenon (23) in Trst (13). Poleg davčnih utajevalcev so stražniki v tem času zasačili tudi 806 nevpisanih delavcev; največ nepravilnosti so zasledili na področju gradbeništva. / TRST Sreda, 25. junija 2008 7 območje bivše umobolnice - Pred kresovanjem V prazničnem vzdušju odprli prenovljeno gledališče Za obnovitvena dela je poskrbela Pokrajina Trst - Začetek »potovanja» z Odisejem V ponedeljek, 23. junija, zvečer so v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu po dolgih letih obnovitvenih del spet predali javnosti malo gledališče, ki je že v izvirnem načrtu velike zdraviliške strukture iz leta 1903 predstavljalo odprtost načrtovane nove umobolnice do zunanjega sveta in je videlo potrditev te svoje funkcije tako ob Basagliovi reformi psihiatrične oskrbe kot od sedanji ponovni otvoritvi. Za obnovitvena dela je poskrbela Pokrajina Trst, ki je bila do zaprtja umobolnice zanjo pristojna in je torej še vedno lastnica območja, v katerem danes delujejo službe tržaške Zdravstvene ustanove, nekatere fakultete in ustanove tržaške Univerze pa tudi nekateri slovenski šolski zavodi. Pokrajina Trst, ki je želela dati otvoritvi poseben poudarek, da bi nanjo čim jasneje opozorila javnost, je dogodek vključila med prireditve festivalskega niza Gledališča v gledališču, tako da je bila pozneje v na novo odprti dvorani na sporedu svojevrstna animirana predstava po Homerjevi Odiseji. Pozorno je bil izbran tudi datum, in sicer na predvečer praznika sv. Ivana, ko v parku že po tradiciji zagori kres in je sploh veliko praznovanje. Sicer je že sama otvoritvena slovesnost privabila množico ljudi, ki so tako ali drugače vezani na kraj, ki v zadnjih letih, ko raste skrb za ureditev parka z novimi zasaditvami, pridobiva vedno bolj privlačno podobo. Po glasbenem uvodu z godbo in kratkem nagovoru predsednice Pokrajine Marije Terese Bassa Poropat ter blagoslovu škofa Ravignanija, je gospa Mariangela Scarpa, ki ji je ob upokojitvi po dolgoletni službi Pokrajina poverila to častno nalogo, odkrila ploščo z imenom gledališča: izbira upraviteljev je padla na minimalistični »Teatrino«. Po priložnostnih besedah predstavnikov ustanov, ki delujejo v območju bivše umobolnice, in sicer Roberta Camusa, predstojnika inženirske fakultete, ki je nadomeščal rektorja, in ravnatelja Zdravstvene Ustanove Franca Rotellija, je pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini obširno spregovoril o poteku obnovitvenih del. Zelo zanimiv pa je bil sklepni poseg arhitektinje Diane Barillari, kije prikazala značilnosti malega gledališkega poslopja v okviru celotne zasnove nove umo-bolniške strukture, ki jo je Trst na začetku prejšnjega stoletja načrtoval v luči ino-vativnih prijemov tako na zdravstvenem kot na arhitekturnem področju. Eden takih inovativnih elementov je, denimo, oder, ki se odpira tako proti dvorani kot na prizorišče na odprtem. Pred uradno slovesnostjo je zaigrala godba kroma zgoniška občina - V preteklih dneh Mazači pri Briščikih Tržaška občina poskrbela za očiščenje pomazanega proseškega spomenika padlim v NOB Vse kaže, da so neznani mazači opravili v preteklih dneh pravi pohod po okoliških vaseh. Po oskrum-bi proseškega spomenika padlim v NOB so pomazali tudi nekaj tabel pri Briščikih. Na tabli ob vhodu v vas so z modrim razpršilcem prečrtali slovensko ime in ime zgoniške občine ter narisali runski križ. Nacistični bedaki so svoj podpis pustili tudi v mestu, in sicer na nabrežju. Na stopnišču pred Velikim trgom so narisali kljukast križ. Pro seš ki spo me nik pad lim je bil med tem vče raj že počiščen. V noči na nedeljo so neznanci na spomeniku popackali Kosovelovo posvetilo v verzih s črnim kljukastim križem, na bližnjem koritu pa so napisali psovko. Včeraj, še pred 8. zjutraj, si je pomazani spomenik ogledal direktor mestnih muzejev Adriano Dugu-lin, ki je tudi odgovorni za spominska obeležja in spomenike v občini. Ob prisotnosti predsednika zahodno-kraškega rajonskega sveta Bruna Rupla je takoj poskrbel za počiščenje tako spomenika kot korita. Eden od tehnikov oddelka za muzeje je v nekaj urah izbrisal nacistični znak s spomenika in psovko s korita, da sta bila oba pred pold nem že po či šče na. V tem primeru je bil poseg pristojnih občinskih služb res hiter in učinkovit. Illy prvič po volitvah na uradni prireditvi Nekdanji predsednik Dežele Riccardo Illy se je včeraj prvič po volilnem porazu prikazal na uradni prireditvi. Illy se je namreč v zasebnem imenu, kot je dejal, udeležil popoldanske predstavitve uradnega poslovanja Banca d'Italia v FJK, ki je bila v mali dvorani Verdijevega gledališča. Illy se je pred nekaj dnevi v dvorani Mitteschool udeležil predstavitve kraških sirov, na kateri je spregovorila njegova žena Rosanna Bettini. Stavke v vzgojnem sektorju ne bo Napovedane stavke in sprevoda po mestnih ulicah, ki so ju sklicali za jutri področni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl v vzgojnem sektorju, ne bo. Vest so sporočili sami sindikati, potem ko so se včeraj sestali z županom Robertom Dipiazzo. Število zaposlenih v industriji stalno raste Industrijska proizvodnja na Tržaškem je v prvem tromesečju zabeležila upad -1% in je torej v bistvu potrjen trend iz istega obdobja lani, pozitivni znaki pa so bili v veliki industriji. To so nekateri podatki, ki jih je predsednik tržaških industrijcev Corrado Antonini podal včeraj med svojim poročilom na redni skupščini organizacije. Zaposlovanje je ostalo v tem obdobju v primerjavi z začetkom leta 2007 dejansko nespremenjeno: zabeležili so rahel porast +1,5%, ki pa je verjetno vezan na prožnost delovnih pogodb na tem področju. Zaposlovanje je od leta 2004 dalje vsekakor stalno raslo. V tem obdobju se je namreč število zaposlenih zvišalo s 14 tisoč na 19 tisoč, medtem ko je upadlo število zaposlenih v trgovinskem in storitvenem sektorju. Vozovnice iz leta 2007 lahko še nadomestimo Vozovnice za avtobuse in plovila (serija 07A) podjetja Trieste Trasporti iz leta 2007 bo mogoče nadomestiti z novimi še do 30. junija. Izjema so vozovnice za vso mrežo (za 60 minut), in vozovnice za 10 voženj, ki so veljavne do 31. decembra letos. Vozovnice je mogoče nadomestiti na sedežu podjetja v Ul. dei Lavoratori št. 2 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Za informacije je na voljo zelena številka 800-016675. Dan odprtih vrat v MIB V menedžerski šoli MIB bo danes od 15. do 19. ure dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti bodo strokovnjaki MIB predstavili delovanje šole in vse tečaje, ki jih ponuja šola. dsi - Predstavitev Bibliografskega kazala Mladike 1957-2006 in Slovenske bibliografije za Kanado 1832-2007 Dragocen pripomoček za raziskovanje Večer je uvedlo odprtje prodajne razstave arh. Marte Jakopič Kunaver - Izkupiček namenjen Dragi mladih Rozina Švent (levo) in Magdalena Pahor na zadnjem večeru sezone DSI kroma Gre za zelo dragoceni deli, saj so bibliografije izrednega pomena, predvsem zaradi strokovne javnosti, ki ji je raziskovanje zelo olajšano. Bibliografsko kazalo Mladike 1957- 2006 zgodovinarke Magdalene Pahor in .Slovensko bibliografijo za Kanado 1832-2007knjižničarja Knjižnice Dušana Černeta v Trstu Marjana Per-tota je na zadnjem večeru letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev z zelo pohvalnimi besedami predstavila dr. Rozina Švent z Rokopisnega oddelka pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. »Mladika je pomembna kulturna revija, ki je povezovala in bogatila celoten slovenski prostor,« je podčrtala Šven-tova. Redno izhaja od leta 1957, tako da je danes med najstarejšimi slovenskimi periodičnimi publikacijami. Avtorica bibliografije Magdalena Pahor je prispevke razvrstila po vsebini; štirinajst tematskih sklopov se giblje od filozofije, bogoslovja, družbenih in prirodoslovnih ved do umetnosti, zgodovine, literature, politike, zdomstva in razmer v domovini. Zelo pomembno in pripravno je imensko kazalo avtorjev, po katerem je med drugim očitno, da so pri Mladiki od vsega začetka zelo dobro zastopane ženske, je poudarila Šventova. Tako je tudi razvidno, kdo je za revijo največ pisal, težavo pa predstavljajo psevdonimi. Še posebno v zgodnjem obdobju je namreč več avtorjev zaradi neprijaznih političnih razmer objavljalo pod psevdonimom. »Skušali smo jih razvozlati, glavnina pa jih je ostala nerazkrita,« je dejala Pahorjeva in dodala, da so zaradi zahtevnosti celotnega podviga od prvih sestankov do natisa bibliografije minila tri leta. V petdesetih letih je namreč izšlo 510 številk Mladike za skupnih 10.250 strani, upoštevana pa je tudi mladinska priloga Rast. Bibliografija je izšla v dvojni izdaji, saj je knjigi namreč priložena zgoščenka. Knjižnica Dušana Černeta opravlja enkratno delo za zamejsko in zdomsko knjižničarstvo, dopolnjuje delo NUK-a in upam, da bo kmalu del vseslovenske vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov knjižnic COBISS, je Šventova uok- virila Pertotovo delo. Delo zaobjema razpon 175 let in obsega 575 enot: 77 časopisov, revij in zbornikov ter 498 brošur in knjig slovenskih avtorjev, tudi v angleškem in francoskem jeziku. Pomembno je, da je skoraj ves ta material tudi dejansko zbran v knjižnici, je dodala Šventova. »Tovrstno delo terja ogromno truda, za kanadsko bibliografijo je bilo potrebnih šest let, kontaktiranih pa je bilo nad sto ljudi,« je dejal Pertot. »Najboljše so se odzvali duhovniki. Župnijska glasila so enkraten vir za cerkvene in kulturne prireditve ter praznike skupnosti.« V Kanadi so štiri slovenske župnije: dve v Torontu, po ena v Hamiltonu in Mon-trealu, pred kratkim pa so ukinili tisto v Winnipegu; v Kanadi živi več kot trideset tisoč Slovencev različnih generacij. Večer se je sicer začel z odprtjem prodajne razstave akademske slikarke arh. Marte Jakopič Kunaver. Izkupiček bo namenjen Dragi mladih, pobudo in slikarko pa sta predstavila Patrizia Jurinčič in Matej Susič. (tj) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 8. junija 2008 1 5 TRST skd slavko škamperle - Starodavni običaj ponovno zaživel tudi na stadionu 1. maja Svetoivanski kres tudi priložnost za obračun in nova sodelovanja Prijeten večer so izoblikovali učenke in učenci osnovne šole Otona Župančiča Ko so Marino, Flavio in Rinaldo zlagali na kup vejevje, ki ga je posekal Mitja in trske, ki jih je pripeljal na Stadion Robi Devetak (prejšnja leta je to počela družina Oberdank), so veliko modrovali, nemalo opravljali in se jezili nad mularijo. Tako se vsako leto odvijajo priprave na kres. Nekaj predhodnega negodovanja je predpogoj za us peš nost. Potem je kresovanje kot v sanjah: z navdušenimi osnovnošolskimi otroci, ki so letos pod vodstvom svojih učiteljic razigrano peli, plesali in v domiselni obliki pokazali svoje likovne izdelke. Domačnost se je tokrat pretakala med prisotnimi in kdor je bil prvič na Stadionu, se je čudil nenavadnemu vzdušju za naš čas in okolje. Kako naj bi prehvalili učiteljice osnovne šole O. Župančič, ki so (tudi ob pomoči društva Škamperle) skrbno pripravile razstavo v veži in potem še nastop otrok? Celo zvesti harmonikar Dušan Kovač je bil takoj vključen že v šolsko proslavljanje, da je kres ob njegovem igranju zaplapolal bolj veselo. To da ko pri ži ga mo kres na vi gi -lijo sv. Ivana, opravljamo skoraj obredno tudi obračun enoletnega dela. Najlažje je to opraviti v evforičnem trenutku, ko vse priča o pozitivnem naboju druš tva, ko se v med se boj nem sre če -vanju potrjuje, kako je naše delovanje pomembno za celoten okraj. Pa naj nekateri opredeljujejo redne plesne tečaje kot ne-kulturno dejavnost, ali se zmrdujejo nad sodelovanjem društva z osnovno šolo in vrtci (v Dijaškem domu in pri Sv. Ivanu), kot bi bilo to postranska in malo koristna zadeva! V brk vsem smo letos v društvu Škamperle z velikim veseljem pristavi li svoj de lež tu di k us peš ne mu praz -novanju 150. obletnice posvetitve naše far ne cer kve, ker je bi la to en krat -na priložnost za vzpostavitev konkretnih stikov s kulturnim društvom M. Kogoj oziroma z Marijinim domom. Sad skupinskega dela je pomenljiva razstava o življenju naše fare (odprta le še do 29.6. od 17.00 do 19.00 ure) v Marijinem domu. Medsebojna pomoč je bila dolžnostna, saj so osnovni viri zbrani v naših publikacijah iz leta 1968 in lanskoletni. Sveže pridobljeno znanje in poznavanje pa je treba takoj uporabiti v koristne namene, ker se ob skupnem delu najlažje poenotijo tudi cilji. In prav zaradi tvornega sodelovanja, ko so skrbne članice Marijinega doma zbirale gradivo za Kres zagorel tudi na Padričah Na predvečer Svetega Ivana so na Padričah, »Zad za kalom«, prižgali kres in tako zaključili niz prireditev ob 110-letnici kulturnega društva Slovan. Že v popoldanskih urah se je na vaškem trgu »prŠtjrne« zbralo nad dvajset otrok, ki je na asfaltu narisalo veliko pisano čarovnico. V večernih urah so vaščani prinesli na trg svetoivanske »kranclje« -venčke, ki so jih organizatorji, člani kulturnega društva Slovan, obesili na leseno lestev. Vsi so bili mojstrsko izdelani po navodilih: venčke so izdelali s poljskim cvetjem in brez sintetičnih ali katerikoli drugih dodatkov. Žirijo je sestavljala vaška mladina, ki je na večerni prireditvi nagradila venček gospe Alme Gre-gori. Pred kresom so nagradili tudi zmagovalce 9. nočnega orientacijskega pohoda »Po sledeh merjascev«. Na vaškem trgu je nato zapel domači mešani pevski zbor Slovan Skala pod taktirko Hermana Anto-niča. Ob mraku so se številni vaščani podali do kresa, ki so ga prižgali mladi Padričarji in ki je gorel vse do prvih jutranjih ur. (jng) razstavo in se je članica društva M. Kogoj namučila z vzpostavljanjem stikov in tiskovinami (nekdo mora opravi ti tu di ta de la), je zdaj vsem bolj jas -no, v kolikšni meri potrebujemo tržaški Slovenci arhive, kjer bi po sodobnih kriterijih lahko hranili gradivo, muze-alije in dokumente, ki edini pričajo o našem delu in prisotnosti v teh krajih. Narodni dom pri Sv. Ivanu je postal za nas, ki delujemo in želimo še naprej delovati, skupni izziv, da bi odgovorni znali poiskati smiselno namembnost tej stavbi in obsežnemu vrtu zraven nje. Ne le za Svetoivančane, tudi za druga društva in institucije je že skrajni čas, da si uredijo arhive in opomnijo gradivo, ki ga ljubosumno hranijo na svojih sedežih, nekateri pa morda po domovih. V sodobnem muzeju - arhivu bi radi primerno hranili in razpolagali s pričevanji o celotni tržaški kulturni, gospodarski, politični in športni dejavnosti. To željo smo Svetoivančani izrazi li ob na šem kre su, ker smo da nes trd no pre pri ča ni, da je ze lo ob ču te na in po vsem le gi tim na. BK Plameni so se tudi pri Sv. Ivanu dvignili v junijski večer kroma zahodni kras - V priredbi SKD Vesna Kriški teden se izteka V petek koncert koprskih glasbenikov, v nedeljo procesija sv. Petra in Pavla Kriški teden, ki ga prireja SKD Vesna, se počasi izteka. V soboto je v Domu Alberta Sirka nastopila glasbena skupina Freak Waves (foto Kroma), v nedeljo pa proseško-kontovelska dramska skupina Jaka Štoka. Kriški teden se bo končal v petek, ko bo v Sirkovem domu gostoval orkester "Legenda Simfonika" iz Kopra. Orkester, ki ga vodi Simon Perčič, je nastal ob koncu letošnjega šolskega leta in šteje kar sedemdeset učencev koprske glasbene šole in tamkajšnje umetniške gimnazije. Kriški teden je vezan tudi na praznik vaških patrov sv. Petra in Pavla, ki bo v nedeljo. Dopoldne bo po kriških ulicah tradicionalna procesija. Na prireditvenem prostoru pod nogometnim igriščem pa je medtem vse pripravljeno na vaško šagro, ki je sad sodelovanja vaških kulturnih in športnih društev. Voden ogled po protestantskem Trstu Dvourni sprehod po tržaškem mestnem središču, po sledeh protestantske prisotnosti in mimo krajev, ki jih je Fulvio Tomizza opisal v svojem romanu Il male viene dal nord (Zlo prihaja s severa). Skupina 85 bo v soboto ponovila voden ogled, ki ga je prvič priredila maja, v sklopu Foruma Tomizza. Zbirališče bo tokrat pred katedralo sv. Justa ob 17. uri, ogled pa se bo zaključil približno dve uri kasneje pred evangeličansko cerkvijo na Trgu Panfili. Ob 19.30 bodo v kavarni Rossini na tržaškem kanalu predstavili zbornik »Forum Tomizza - Trieste 2005-2007«, v katerem so zbrali predavanja, ki so jih v omenjenih treh letih predstavili na tržaškem delu Tomizzovega foruma. Publikacijo je izdala založba Hemmerle, izid pa je omogočila tudi Zadružna kraška banka. Umetnost in košarka Ob štiridesetletnici košarkarskega kluba A.s.d. Pallacanestro Interclub iz Milj se bo v sugestiv-nem zaledju miljskega naselja odvijal 8. mednarodni likovni simpozij United Nations of the Arts Academy, ki bo svet športa povezal z umetnostjo. V soboto, 28. junija, bo po mil-jskih ulicah dvajset umetnikov iz dvanajstih držav preoblikovalo posebne sfere (vsaka meri v premeru en meter) in tako osebno podoživljalo vez med umetnostjo in košarko. Akademija UNA je za to priložnost povabila v Milje številne umetnike, ki prihajajo iz različnih držav, med katerimi so: Todorce Atanasov iz Makedonije, Slovenka Anda Klančič, Nataša Ljubojev iz Srbije, Qing Yue iz Kitajske, Japonec Makoto, Madžarka Maria Kriss Molnar, Martin Rasp iz Nemčije, Aleksandra Rota s Hrvaške, Adel Seyoun iz Iraka, Feliks Szysko s Poljske in Gloria Zoitl iz Avstrije.Ustvarjali bodo ob sodelujočih tržaških umetnikih, ki so Raffaella Busdon, Bruno Chersicla, Giorgio Cisco, Mino Fusco, Chiara Vecchi Gori, Paolo Marani, Enzo E. Mari, Jasna Merku in Miljčan Adriano Fabia-ni. V soboto, 28. junija, ob 20. uri bodo v prostorih gledališča Verdi v Miljah razstavili umetniške sfere, na ogled pa bodo tudi izdelki dijakov 3. c in 3. d srednje šole Ma-zario Sauro iz Milj, ki so ustvarjali pod vodstvom prof. Davideja Nacarja. Razstava bo na ogled do 6. julija, med 17. in 20. uro. nabrežina - Huda prometna nesreča v bližini osnovne šole Čelno trčenje z avtobusom Fiat uno zavozil na nasprotni vozni pas - Priletna zakonca odpeljali v katinarsko bolnišnico: mož z več zlomi, žena brez hujših poškodb Sopotnica je sama zlezla iz avta, voznika pa so iz fiata izvlekli gasilci po previdnem reševalnem postopku Tik pred poldnevom se je včeraj zgodila huda prometna nesreča: na pokrajinski cesti, ki vodi skozi Nabre-žino, sta trčila fiat uno in linijski avtobus podjetja Trieste Trasporti. V katinarsko bolnišnico so sprejeli priletna zakonca, ki sta se peljala v avtu, huje poškodovan je bil voznik. Na ovinku, ki se nahaja nekaj metrov pred osnovno šolo V. Ščeka (v smeri proti Sesljanu), je prišlo do skoraj čelnega trčenja. Fiat uno je vozil iz Sesljana v Na-brežino, avtobus pa v obratno smer. Po navedbah očividcev je avto iz neznanih vzrokov, morda zaradi voznikove slabosti, zavozil na nasprotni vozni pas in zadel v levi prednji del avtobusa. Zgodilo se je na ovinku, tako da je voznik avtobusa št. 39/ verjetno prepozno zagledal nasproti vozeči fiat. Hitrost avtomobila baje ni bila visoka, kljub temu pa je bilo trčenje silovito. V starejšem avtu sta bila priletna zakonca iz Naselja sv. Mavra pri Sesljanu: žena D.L. se je lažje poškodovala, a je vozilo zapustila na nogah. Hujše so bile poškodbe njenega moža S.P., ki je ostal ujet v vozilu, bil pa je pri zavesti. Po 20 minut dolgem in previdnem postopku, med katerim so uporabili posebne klešče, so ga v rešilec spravili openski gasilci. Služba 118 je oba ponesrečenca prepeljala v bolnišnico, moškega so zadržali na oddelku za reanimacijo. Utrpel je več zlomov na rokah in nogah, steklene razbitine so mu ranile obraz, a naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Posegli so tudi nabrežinski karabinjerji. (af) / TRST Sreda, 25. junija 2008 9 maremetraggio - V kinu Ariston in Ljudskem vrtu Filmski val bo že devetič preplavil Trst ... zadržimo sapo! Mesto Trst si na vse kriplje prizadeva, da bi se otreslo nič kaj spodbudnih oznak »obrobno, nepomembno in nezanimivo«. Prav gotovo mu je pri tem v veliko pomoč festival kratkometraž-nega filma in prvencev Maremetraggio, ki stopa letos v svojo deveto sezono. Od petka, 27. junija, do sobote, 5. julija, bodo v kinodvorani Ariston in v Ljudskem vrtu na svoj račun prišli ljubitelji filma, ki bodo v devetih intenzivnih dneh lahko spoznali nekoliko manj poznane režiserje iz vseh koncev Evrope. Letošnjo izvedbo pod geslom »Prekril vas bo val posnetkov. Zadrži-te sapo« sta ob prisotnosti predstavnikov oblasti in pokroviteljev včeraj predstavili Maddalena Mayneri in Chiara Valenti Omero. Protagonistka letošnjega prvega filmskega vikenda bo Romunija oziroma vpogled v njeno kakovostno filmsko ustvarjanje. O njej bo tekla beseda tudi na srečanju na Trgu sv. Antona, kjer bo generalni štab oz. Maremetraggio Village in katerega se bodo udeležili nekateri romunski režiserji; prav tako zanimiva bo okrogla miza z direktorji evropskih filmskih festivalov, ki sodelujejo pri tržaški pobudi. Ob samih kratkometražcih pa velja omeniti predvsem predvajanje filma »Cover boy« Carmina Amorosa. Novosti v letošnji izvedbi je več. Višje in nižješolcem so se pridružili še osnovnošolci, ki so se polnoštevilno odzvali pobudi in prirediteljem poslali kakih sto kratkometražnih filmov. Za sklop Maremetraggio, ki z deset tisočimi evri nagrajuje najboljši kratkomet-ražni film, se je letos prijavilo 1200 kratkih filmov (tržaškega festivala se lahko udeležijo kratkometražci, ki so zmagali kakega od pomembnejših evropskih festivalov), od teh je bilo selekcioniranih 76, »povečini so to lahkotni in zabavni, vrača se namreč komedija, s svojimi veselimi in brezskrbnimi vsebinami,« je povedala Maynerijeva. V sekciji Ippocampo, ki je posvečena filmskim prvencem, je bilo težko izbrati končnih 11 tekmecev. »Kandidati so si med seboj različni, petjih italijanska publika že pozna in si je njihova dela najbrž ogledala tudi v kinodvo-ranah, šest pa jih je skorajda neznanih; nedvomno pa jih druži nadarjenost,« je včeraj opozorila Valenti Omerova. Med njimi sta Silvio Muccino in Fedrico Moccia s svojima prvencema, ki se bosta tudi udeležila festivala, ob njiju pa nepoznani Toni D'Angelo, sicer sin neapeljskega pevca Nina. Poleg odmevnih imen režiserjev in igralcev pa ne gre pozabiti kakovostne žirije. Nadaljeval pa se bo tudi sklop Cei-Sep z enajstimi kratkometražnimi filmi, ki so jih posneli v srednjeevropskem prostoru. V Maremetraggio Village bodo v paviljonu potekala raz no raz na sre čanja z režiserji in igralci, debate, kot je na primer tista o stanju italijanskega kratkega filma. Posebna pozornost pa bo posvečena igralki Margheriti Buy; v kinodvorani Ariston že ves teden poteka tudi njena retrospektiva, Buyeva pa se bo Maremetraggia tudi udeležila. Za pravo presenečenje pa bo poskrbel oskarjev nagrajenec Murray Abraham. Dogodkov je res veliko, tako da sve tujemo, da za podro ben spo red pri -reditev pokukate na spletno stran www.maremetraggio.com. (sas) Utrinek z včerajšnje predstavitve v hotelu Continentale kroma Dolina: gledališki večer Pri SKD V. Vodnik nadaljujejo z Junijskimi večeri. V petek, 27. junija ob 21. uri, se bo na očarljivem vaškem predelu K'luža predstavila gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu, ki je prav lani slavila desetletnico svojega nastanka, s komedijo »Amour, amo-re, liebe, na trnek se lovijo ribe«. Pod režijskim vodstvom Sergeja Verča so gledališčniki iz Gabrovi-ce pripravili komedijo v dveh dejanjih mladega, a že uveljavljenega italijanskega avtorja Marca Tassare. Komedijo, ki je zaradi svojega vratolomnega ritma, duhovitih komičnih domislic in preobratov ter sočnega dialoga postala prava uspešnica na italijanskih odrih, jo je prevajalec in prireditelj Sergej Verč povzel po izvirniku z naslovom »Un grazioso via vai«. V komediji nastopa ves ansambel gledališke skupine KD »Brce«, sceno so po osnutku Sergeja Verča izdelali in poslikali Milivoj Colja, Milko Švara in Darko Kačič, kostume po idejni zasnovi Minu Kjuder in Sergeja Verča pa je izdelala Adri-jana Šibelja. V primeru slabega vremena bo prireditev v društveni dvorani. Junijski večeri potekajo pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in tržaške pokrajine. (beto) Včeraj danes Danes, SREDA, 25. junija 2008 VILJEM, VITKO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 12.05. Jutri, ČETRTEK, 26. junija 2008 STOJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,5 stopinje C, zračni tlak 1017 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škdenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.15 »Mongol«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 21.30 »Margherita - gior-ni e nuvole«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testi-mone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 17.50, 19.50, 21.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Go Go Tales«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 5: 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »Il Divo«. 51 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: franmil-cinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prireditve SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 V petek, 27. junija, v Domu Alberta sirka, ob 20.30, »Legenda Somfonica« - Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Koper, dirigent Simon Perčič. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 26. junija, ob 20.30 bo godba nastopila v Medji Vasi. MLAJŠA DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESELA POMLAD vabita na pevski »Večer med Jernejevimi lipami«, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20. uri, za župnijsko cerkvijo sv. Jerneja na Opčinah. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Sv. Križa pri Trstu vabi na koncert, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30, v kriški cerkvi. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj. Toplo vabljeni. PRODAJNA RAZSTAVA umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo odprta do petka, 27. junija v Peterli-novi dvorani v Trstu. Ogledate si jo lahko med 9. in 17. uro. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 27. junija, ob 21. uri, na K'lužo na zadnji Junijski večer. Nastopila bo dramska skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo »Amour, amore, liebe, na trnek se lovijo ribe« v režiji Sergija Verča. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA v sodelovanju z rojanskim Marijinim domom vabi na orgelski tečaj za izvajanje baročne literature, ki ga bo vodil organist in izvedenec na tem področju Luca Scandali. Tečaj bo v soboto, 28. junija, od 9.00 do 12.30 v cerkvi v Rojanu. Sledil bo koncert ob 20.30. Za informacije in prijave je na voljo tel. št. 3284535725. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na prijetno misijonsko popoldne, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu, ulica Cordaroli. 29. Misi-jonarka s.Marija Sreš bo z videoposnet-kom in besedo prikazala svoje delovanje v Indiji. Za razvedrilo bo igral ansambel Mladi kraški muzikanti. Vabljeni! NONET PRIMORSKO pod vodstvom Aleksandre Pertot vabi na zaključni koncert, ki bo v nedeljo, 29. junija, v cerkvi Sv. Tomaža, ob praznovanju vaške- ga zavetnika Sv. Petra. Koncert ob 17. uri, takoj po Sv. maši, ki se bo začela ob 16. uri. Vljudno vabljeni. ZCPZ TRST vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30 v Luteransko evangeličanski cerkvi v Trstu. Zbor vodi Gregor Klančič. Na sporedu bo sakralna zborovska literatura iz slovenske in svetovne zakladnice. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sar-dinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. Prispevki V spomin na drago Jolko Capponi vd. Pettirosso daruje Paolo Raseni z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. Namesto cvetja na grob drage Marcel-le-Jolke daruje Albina z Opčin 10,00 evrov za SKD Krasno Polje Gročana-Pesek-Draga. V spomin na drago Marcello-Jolko darujeta Nives in Vlasta z družinama 30,00 evrov za SKD Krasno Polje Gročana-Pesek-Draga. V spomin na Silka Ražma darujeta gospa Anica in Pavel 30,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Stojana Pertota daruje družina Birsa 20,00 evrov za MmPZ Trst. Ob 12. obletnici smrti Elvina Bubola daruje družina 25,00 evrov za slovenski vrtec Mavrica - Milje. V spomin na svoje drage daruje družina Furlan-Širca 25,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. t Zapustil nas je naš dragi V Celestin Glavina Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, vnukinja Lara in hčerka Majda Pogrebni obred bo v četrtek, 26. junija. Od 12.00 do 13.00 bo pokojnik ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 7. julija ob 15.00 na pokopališču na Kati-nari. Namesto cvetja darujte za vzdrževanje spomenika v Lonjerju. Lonjer, 25. junija 2008 Zapustil nas je naš tovariš Čelestin Glavina. Sekcija Zveze partizanov Lonjerja-Katinare ANPI izreka družini globoko sožalje. Ob smrti Čelestina Glavine izrekajo iskreno sožalje ženi Jolandi, hčerki Majdi in vnukinji Lari SKD in MZ Lonjer-Katinara KK Adria in Lonjerska pevska skupina Ob boleči izgubi dragega očeta SERGIJA SMOTLAKA izrekamo prof. Tanji Smotlak in svojcem iskreno sožalje vsi na DTTZG Žige Zoisa Ob izgubi brata Sergija izrekamo iskreno sožalje Egidiju in svojcem prijatelji / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 10. junija 2008 1 5 TRST Uspešno sta zaključili študij na koprski univerzi Anika Stančič in Neda Sancin na konservatoriju Tartini v Trstu. Svojima odbornicama čestita SKD Valentin Vodnik iz Doline M Izleti Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Loterija 24. junija 2008 Bari 57 24 63 71 45 Cagliari 68 59 41 19 73 Firence 25 62 33 10 83 Genova 89 30 58 88 68 Milan 57 58 18 51 17 Neapelj 56 65 14 40 9 Palermo 54 29 10 72 31 Rim 13 12 74 64 54 Turin 70 90 10 27 8 Benetke 56 31 40 22 8 Nazionale 15 13 17 53 6 Super Enalotto Št. 76 13 25 54 56 57 58 jolly31 Nagradni sklad 2.673.341,10 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.131.849,00€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 9 dobitnikov s 5 točkami 44.555,69 € 1.493 dobitnikov s 4 točkami 268,58€ 43.638 dobitnikov s 3 točkami 18,37€ Superstar 15 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 26.858,00 € 161 dobitnikov s 3 točkami 1.837,00 € 2.219 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.740 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.719 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € BINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muen-chen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. ¿I Čestitke PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUE- Danes naš PAOLO 50 let slavi, z njim se v Križu veselimo vsi! Naj ti krepka energija nikoli ne usahne, tvoja delavna roka naj ne omahne! Tvoje veliko srce naj še mnogo let tiketa-ka in naj nas še naprej z dobroto in ljubeznijo namaka. Vsi domači. Ob rojstvu sinčka RADA iskreno čestitamo dragemu odborniku Mitji in ženi Ireni. Člani Fotovideo Trst 80. □ Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da bo recepcija delovala s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure, kar velja tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. junija, ob 18. uri, nastop na Predmeji. Odhod avtobusa iz Padrič ob 16. uri in ob 16.15 iz Fernetičev. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotalkališču na Pikelcu, Re-pentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. ONAV - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v četrtek, 26. junija, ob 19. uri, obisk kleti Sandija Škerka v Praprotu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ONAV - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse zainteresirane na tehnični ogled kleti in degustacijo vin PRIMOSIČ na Oslavju (Loc. Madonnina, 3). Prosim, da potrdite Vašo prisotnost na tel. št.: 0481-32283 (Daniela Markovič). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 26. junija, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo zaprti v petek, 27. junija, od 11. ure dalje. V PETEK, 27. JUNIJA, OB 10. URI na sedežu Krožka sindikata upokojencev CGIL za Vzhodni Kras, Opčine, Pro-seška ul. 109 (dom na Brdini) v sodelovanju s sindikati CISL in UIL, bo javna skupščina o zahtevah, ki jih sindikati skupno postavljajo vladi: davki, cene, tarife in pokojnine. Vabljeni vsi, ki jih zanima. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Ber-tocchi. Glasbeni uvod Andrejka Možina in Gianluca Suriale. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 28. junija, s pričet-kom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemil-lenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemil-lenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNI-C0/2008 ali C UD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragam-ladih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patri-zia). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: 2. tedenski od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA iz Ljubljane zborovodja Gregor Klančič jutri, četrtek, 26. junija ob 20.30 v Luteransko evangeličanski cerkvi v Trstu S Poslovni oglasi SEŽANA CENTER novo stanovanje: velik dnevni prostor, dve spalnici, kopalnica, terasa, klet in parkirno mesto v garaži dajemo v najem. ARTES0402158112 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štiva-nu pri Devinu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 3478601614 (g.a Kosanovic). IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337549056. KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 333-2084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040-566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 3358173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 335-8006548 v večernih urah. IH Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Saležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Cerovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. PRI NADLIŠKOVIH na Katinari je vsakoletna osmica odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 599. junija 2008 1 5 primorski poletni festival - 15. izvedba Letošnji festival za vse, ki se upirajo povprečnosti Na sporedu tudi predstava, ki je nastala v koprodukciji s tržaškim SSG - Oktobra razstava o Che Guevari »Vse je mogoče, če le tako hočemo,« bi lahko bil neuradni moto letošnjega Primorskega poletnega festivala (PPF). Ta stavek je zagotovo že marsikdo zapisal ali izrekel, da pa organizatorji festivala mislijo resno, razumemo takoj, ko zagledamo vabilo na letošnjo petnajsto, torej jubilejno iz-ved bo. Pla kat je na mreč upor niš ko rdeč - rdeč kot strast in ljubezen (bržkone do gledališča?), iz peterokrake zvezde pa v nas zre nič manj kot Che Guevara, upornik z veliko začetnico. Naveza med vsem dobro znanim revolucionarjem in gledališkim dogodkom pa ni tako nenavadna ali celo moteča, a ho če bi ti pro vo kativ na. Che je vse svoje življenje verjel, da lahko spremenimo svet, njegove izbire in dejanja je vo di lo upor niš tvo, tako kot vo di uporništvo in kljubovanje (finančnim) težavam ekipo, ki že od leta 1994 prireja Primorski poletni festival. V kratkem času je pos tal ena naj bolj bleš -čečih mitoloških oseb 20. stoletja in ravno mitologija, v kombinaciji s politiko, predstavlja rdečo nit letošnje izvedbe festivala. Na tiskovni konferenci, ki je včeraj potekala v prostorih koprske Arme-rije, sta Primož Bebler in Neva Zajc spregovorila ravno o uporništvu in o želji, da se kljub vedno manjši finančni podpori PPF-ju ( in kulturi na -sploh), vseeno ponudi ob čin stvu kva - Primož Bebler, Neva Zajc in Irena Urbič na včerajšnji predstavitvi letošnjega PPF mit liteten in izdelan program, ki ga žal sko raj da nih če več ne ponuja v času, ko vse do god ke zazna mujeta le zabava in umetniška povprečnost. Potem ko smo v prejš njih le tih vide li na odru ši roko potez ne in finanč -no bolj zahtevne projekte, so se organizatorji morali letos, še bolj kot zad- nja leta, odločiti za eno samo idejo ter okoli nje izdelali kvaliteten program, ki pa je, in bo, zanje pravi conditio sine qua non. Od 28. junija do konca julija se bodo tako zvrs ti le predsta ve, ki se ne -posredno dotikajo pomembnih točk naše preteklosti, polpretekle in še ne ljubljana - Slavje na Rožniku Kres je prižgal Štefan Kardoš, avtor romana Rizling polka V družbi ljubiteljev slovenskega romana in v nekoliko skrivnostnem ozračju dneva poletnega sončevega obrata so na Rožniku podelili nagrado za najboljši roman z letnico 2007. Petčlansko žirijo je z romanesknim prvencem Rizling polka prepričal Štefan Kardoš. Presenečen sem in vesel, ne vem, kako bom to pre ne sel, je ob podelitvi nagrade dejal Kardoš.Petčlanska žirija, kiji letos predseduje Vanesa Matajc, v njej pa sodelujejo še Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk, je v svoji utemeljitvi zapisala, da je Kardošev roman sproščujoče zabaven in hkrati odprt za bolj obvezujoče branje. Avtorja odlikuje velika fantazija pri domišljanju likov ter spretnost pri njihovem prepletanju. Nagrajenec, ki je prejel kresni-ka v vrednosti 5000 evrov, je v poprejšnjem pogovoru z moderatorjema Draženom Dragojevicem in Tino Košir dejal, da roman na nek način združuje svetovljanstvo in slovenstvo. Glavni junak, tradicionalen človek, se namreč zaljubi v Rusinjo, nekdanjo barsko plesalko. »Ko taka dva svetova trčita, ne more priti do katastrofe, temveč do akcije,« je povedal nagrajenec. Žirija je med 120 romani z letnico 2007 med finaliste poleg Kardo-ševe Rizling polke izbrala še Nebesa v robidah Nataše Kramberger, Nedotakljive Ferija Lainščka, Biljard v Dobrayu Dušana Šarotarja in Tretji svet Suzane Tratnik. Podelitev Delove nagrade kres-nik na Rožniku ima že nekaj let pričakovano, obiskovalcem ljubo drama-turgijo. Dogodek ni mišljen le kot formalna podelitev nagrade časopisne hiše Delo, namenjen je tudi praznovanju kresnega večera, druženju, glasbi, recitacijam, pogovoru z nomini-ranci. (STA) povsem pretekle zgodovine. Videli bomo lahko Raztrgance Mateja Bora v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj, Hčer zraka Hansa Magnusa Enzens-bergerja, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem Trst, festivaloma Teatri a teatro, Mittelfest in PPF-jem, Tračnice Milene Marko-vic, sad sodelovanja med PPF-jem, AGRFT Ljubljana in FDU Beograd ter 'Riva i druxi Milana Rakovaca v izvedbi HNK Reka in INK Pulj. Tudi letos pa bo PPF gostil večji plesni dogodek, in sicer plesno predstavo Rudra - »Une école de la vie«, ki bo hkrati tudi po-klon največjemu koreografu 20. stoletja, la ni pre mi nule mu Mau riceu Bejar -tu. Navidezni revolucionarnosti navkljub pa novosti na letošnjem festivalu ne bomo do čakali, kot vse lej do slej pa bomo lahko predstavam sledili na odprtem, v novi lokaciji v Kopru in na drugih prizoriščih, ki so v zadnjih letih, ravno po zaslugi PPF-ja, dobila novo podobo in vlogo. Omembe vredno je tudi to, da bo PPF spet sode lo val s tržaškim SSG-jem, kar potrjuje odlično izkušnjo iz lanskega leta in vzpostavljeno partnerstvo. Festival se bo zaključil šele 8. oktobra z otvoritvijo razstave Med ščitom in poezijo, na kateri bodo na ogled neobjavljeni dokumenti, pisma in fotografije Che Gue-vare. (mit) devin - Pater Alasia da Sommaripa ima obeležje v gradu Prvi ustvarjalec sožitja Utrinki iz nagovora akademika Cirila Zlobca na predsinočnjem sprejemu konzulata ob prazniku slovenske države Utrinek s ponedeljkovega sprejema na devinskem gradu kroma Ko se je akademik Ciril Zlobec predvčerajšnjim bližal Devinu, namenjen na sprejem slovenskega generalnega konzulata ob prazniku slovenske države, se je, kot je sam povedal, spomnil na Rainerja Mario Rilkeja. Pesnik na pesnika, težko bi lahko bilo drugače. Še nekaj drugih devinskih utrinkov je izpovedal Zlobec, med temi intimno okoliščino, da se je tam kot mlad fantič prvič zaljubil v domačinko. Bil je tudi prvi slovenski partizan, ki je ob osvoboditvi na čelu patrulje naletel na angloameriško zavezniško vojsko. Z velim zadovoljstvom pa je Zlobec odkril obeležje patru Alasii da Sommaripa, davnemu snovalcu sožitja med narodi v teh krajih. Zanj so bili Slovani pomembno ljudstvo, ki si zasluži spoštovanje. Prvič je v svoj slovar vnesel besede, ki niso bile v izključno cerkveni rabi, temveč so bile del vsakdanjega življenja ljudi in njihovih opravil. O slovenskem jeziku je Alasia govoril, da se ga je lahko naučiti. Ta skrom ni me nih, je pove dal Ci ril Zlo bec, je iz Pi e -monta preko Rima prišel v naše kraje in naredil veliko delo, ne da bi se pravzaprav tega niti zavedal. Pač pa se je zave dal, da je tre ba do tukaj šnjega pre -bivalstva ustvariti pot dialoga. Trajnejšega in plemeni tej šega spo roči la, ki se je ob držalo za vse čase, res ni mogel dati. glasba Rojac nastopil v Bologni 19. junija je na slavni akademiji v Bologni nastopil naš zamejski harmonikar Corrado Rojac. Koncert je bil posvečen sodobni glasbi, saj je zaključil letošnji tečaj Visoke šole za kompozicijo, ki ga vodi priznani italijanski skladatelj Azio Corghi. Corrado Rojac je na tem koncertu krstil dve novi skladbi za harmoniko: Shift skladatelja Gianluca Verlingi-erija, za harmoniko solo, in Liturgi-jo, skladbo, ki jo je za harmoniko, violino in klavir sam spisal. Večer se je vršil v znameniti Mozartovi dvorani: tu je pač nastopil tudi sam Mozart leta 1770, ko je spisal znano nalogo, ki mu je omogočila sprejem med člane akademije. Koncert je Azio Corghi planiral že novembra lani; ko pa je na začetku tečaja zapazil med vpisanimi tudi našega umetnika (ob harmoniki se Corrado Rojac posveča tudi kompoziciji), je v sestavo ansambla, ki naj bi nastopil na zaključnem koncertu tečaja, vključil tudi harmoniko: harmonika je Corghiju priljubljen instrument, saj je svoj glasbeni študij pričel ravno s tem glasbilom. Azio Corghi je bil sicer Corrada Roj-ca že leta 2003 povabil na svoj tečaj kompozicije na znamenito Accade-mio Chigiano v Sieni, kjer je naš glasbenik prav tako nastopil na zaključnem koncertu tečaja z ansamblom tamkajšnjega laboratorija za sodobno glasbo. Tokrat je ob našem umetniku nastopil ansambel FontanaMix pod taktirko Francesca La Licate. Večer je potekel pestro, saj je poslušalstvo prisluhnilo skladbam kar sedmih skladateljev in različnemu pojmovanju dediščine številnih glasbenih avantgard prejšnjega stoletja: Corghi je kot pedagog znan po tem, da svojim študentom ne vsiljuje lastne glasbene estetike, pač pa skuša vsakemu odpreti pot, ki mu je najbližja. Ob tem je k pestrosti večera botrovala tudi izredna raznolikost v zasedbah posameznih skladb. Emanuela Turrini je svojo kompozicijo C'era una volta zasnovala za violino in klavir, Daniele Buccio in Federico Gardella sta svoja prvenca (Sonatina, Tre studi sulla notte) zaupala klavirju, Riccardo Panfili je spisal trio za violino, čelo in klavir, ki ga je naslovil In margine ad un testo oc-culto, Paola Bozzalla je svojo Jeux de repère posvetila kvintetu, kjer sta se violini, čelu in klavirju pridružila še flavta in klarinet. Ob teh tradicionalnih zasedbah je torej harmonika Corrada Roj-ca v solo skladbi Shift Gianluce Ver-lingierija kar izstopala. Kompozicija je zasnovana virtuozistično, Ver-lingieri se je poglobil v raznolikost glasbenih efektov, ki jih premore harmonika, in jih spletel v prepričljivo glasbeno pripoved. Corrado Rojac je svojo skladbo Liturgija zasnoval kot triptih, vendar je doslej dokončal le prvi in tretji del kompozicije. Gre za skladbo, ki predstavlja neke vrste katartično pot: od tod tudi naslov, ki velja obenem kot posvetilo Olivieru Messiae-nu; letos poteka pač stoletnica rojstva tega pomembnega francoskega skladatelja, ki je sam veliko skladb zasnoval s podobno mistično valen-co. Iz prvega, izredno nemirnega dela skladbe, pelje skladatelj Corrado Rojac poslušalca do tretjega dela, ki pa zazveni v čisto mirni, sproščeni, katarzični dimenziji. Koncert je žel velik uspeh; ob veselju, da je harmonika pridobila dve novi deli, ki bosta še obogatili njen vedno obsežnejši repertoar, pa nam je tudi v veselje, da je naše glasbilo prestopilo tako pomemben prag, kakršen je prag akademije v Bologni - in povrhu še v rokah našega umetnika, seveda. OB 150-LETNICI SKLADATELJEVEGA ROJSTVA- FESTIVAL, KULTURNE POBUDE, RAZMIŠLJANJA Giacomo Puc modernost br Manrico Nicolai Giacomo Antonio Domenico Michele Secondo Maria Puccini se je rodil v Lucci 22.decembra leta 1858. Ob 150-letnici njegovega rojstva se ves svet poklanja enemu od največjih in najbolj priljubljenih mojstrov operne glasbe vseh časov. Toskana, kjer je bil skladatelj doma, ima pri tej počastitvi vodilno vlogo. V Torre del Lago, kjer je skladatelj živel in preživel veliko srečnih trenutkov, se že 54 let odvija festival, na katerem vsako leto izvajajo njegove opere, letos v posebno slovesni obliki v okviru širše mreže sodelovanj in pobud. Predsednik Fundacije festivala je Manrico Nicolai, ki bo letos zapustil vodstvo. Razgledan kulturni delavec, kije bil v zadnjih letih motor vzpona festivala in njegove mednarodne promocije, nam je pred začetkom razvejanega jubilejnega program izčrpno predstavil vsebine letošnjih praznovanj, ki odločno presegajo festivalsko dogajanje: 150. obletnica rojstva Giacoma Puccinija je naložila festivalu, posebnemu državnemu odboru za počastitev tega dogodka, a tudi celotnemu teritoriju obvezo prirejanja vrste kakovostnih kulturnih pobud. Ob glasbenih prireditvah smo upoštevali tudi poglabljanje lika, refleksijo o njegovi umetnosti. Med novostmi je prav gotovo okrepitev prisotnosti festivala v inozemstvu, v povezavi z italijanskim Ministrstvom za zunanje zadeve, z ambasadami in kulturnimi inštitucijami. Na področju festivalskega programa pa smo povečali število visoko kvalitetnih dogodkov. Letošnji poletni program obsega 19 dogodkov, med katerimi sta dva odmevna, izredna koncerta. Prvi je bil koncert ob otvoritvi festivala in novega gledališča ob jezeru, na katerem je nastopil orkester gledališča Alla Scala pod vodstvom Riccarda Chaillyja, drugi pa bo na sporedu 6.julija, ko bo stopil na oder priznani dirigent Termikanov z orkestrom gledališča Bolšoj. Prvi je predstavljal razmišljanje o odnosu Pucci-nija do novih umetniških usmeritev dvajsetega stoletja, drugi pa bo mednarodni poklon slovitemu mojstru. PROGRAM 54. FESTIVALA PUCCINI Sezona se bo pričela 11.ju-lija z zanimivo uprizoritvijo opere Turandot, za katero je poskrbela ekipa zvezdnikov: režijo je podpisal Maurizio Scaparro, scene Ezio Frigerio, kostume pa Oskarjeva nagrajenka Franca Squarciapino. Začetek bo v znamenju tradicije, a s spektakularno postavitvijo, saj zdaj razpolagamo z odrom, ki ima 600 kvadratnih metrov. Sledili bosta dve reprizi: opera Madama Butterfly s scenami kiparja in slikarja Uga Nespola in režijo Štefana Viziolija ter opera Tosca s scenami kiparja Igorja Mitoraja in režijo Maria Cor-radija. Absolutna novost v letu 2008 bo prva festivalska uprizoritev opere Edgar. Obeta se posebno zanimiv umetniški izziv s scenami znamenitega predstavnika angleške fantasy slikarske struje Rogerja Deana, avtorja mnogih platnic zvezdnikov pop in rock glasbe v 70.1e-tihZa nas si je zamislil fan- poklon Pucciniju, s katerim smo bili in bomo prisotni v Tokiju, Montecarlu in Strasbourgu. Gostovali bomo tudi s projektom »Moje življenje, glasba in festival« o odnosu skladatelja z rodnim krajem. tastično sceno, na pol poti med baročno in gotsko estetiko, v skladu z atmosferami opere. Režijo je podpisala Vivien Hewitt, ki je že sodelovala z nami pri nepozabni uprizoritvi Madame Butterfly. V zadnjih letih smo skušali ovrednotiti manj znana dela velikega mojstra, lani z zelo uspešno izvedbo opere Lastovka. V načrtu imamo izredni projekt v zve zi z izvedbo njegovega triptiha, ko bomo uprizorili vsako od treh kratkih oper v lokacijah, kjer se dogajajo: Suor Angelica v samostanskem okviru, II tabarro na reki in Gianni Schicchi v Firencah, z uvodnim branjem odlomka iz Dantejeve Božanske komedije, v katerem pesnik govori prav o tem liku. KONCERTI IN RAZSTAVE Na koncertnem področju smo ustvarili mrežo sodelovanj na pokrajinskem teritoriju, kjer bomo priredili 14 koncertov. Zelo pomembna je tudi razstavna dejavnost V sklopu delovanja državnega odbora za obletnico bomo priredili v sodelovanju s krajevnimi oblastmi tri tematske razstave. V palači Guinigi v Lucci smo komaj odprli razstavo, ki raziskuje odnos Puccinija z rodnim mestom, v kraju Celle, kjer je dom Puccinijevih prednikov, bomo odprli razstavo o družini Puccini in o odnosu njenih članov do krajevne glasbene stvarnosti. Za Torre del Lago smo izbrali največji izziv in sicer razstavo na temo »Puccini in film«. Projekt, ki bo na ogledu od 28.junija do 30.septembra, bomo artikulirali v treh sklopih: nemi filmi tridesetih in štiridesetih let, televizijske nanizanke, do novejših filmskih produkcij, v katerih je Puccinijeva glasba imenitno podčrtala trenutke globokega patosa, na primer »Soba z razgledom« Jamesa Ivoryja. Puccini je odprto sprejemal vse novosti in tehnološke napredke, zanimal se je tudi za novo, filmsko muzo. Na primer je nastopil kot statist v filmu, ki so ga posneli v Viareggiu. Bomo prikazali, kako je mojster podzavestno prispeval k filmski umetnosti in koliko je filmska umetnost zavestno črpala iz njegovega opusa. Gre za pravi festival v festivalu, v okviru katerega bomo predvajali 30 filmov. V vsak večer bo uvedel gost, ki je vezan na lik Puccinija kot režiser, interpret ali pričevalec. FESTIVALSKA PUBLIKA Našo publiko sestavlja skoraj 60% tujih ljubiteljev glasbe, ki prih Nemčije, Anglije, Avstrije, Španije in drugih evropskih držav. V zadnj pa smo beležili tudi prve skupine iz Amerike in Japonske, kar pomeni, da jamo nabirati sadove naše mednarodne promocijske akcije. Italijanska povezuje morje in gastronomijo s kulturo in si ob počitnicah v Vers vošči še operno predstavo. Da bi ustrezali potrebam tovrstne publik zlične opere alternirajo v naših sporedih, kar pomeni, da si obiskovali kaj dneh lahko ogleda več opernih predstav. Ta sistem seveda terja < tehnične ekipe veliko dela, a obrestuje in nam daje velika zadoščenja MLADI STROKOVNO POGLABLJANJE Refleksija o skladatelju bo zaupana strokovnjakom, ki bodo oblikovali posvet z naslovom »Puccini 1858-2008«. Tudi posvet bo obsegal več tem in lokacij. V Lucci bo bolj muzikološko usmerjen posvet o modernizmu v Puc-cinijevi glasbi, milanski del bo bolj povezan s kritiškimi aspekti, v Torre del Lago pa bo govor o uprizoritvah njegovih oper, od navodil samega skladatelja, ki je razumel pomen postavitve in je aktivno sodeloval na tem področju v času, ko sta režiser in scenograf imela šibkejšo vlogo, vse do ustvarjalnosti slavnih gledaliških in filmskih režiserjev, ki so postavili na oder njegova dela, kot na primer Woody Allen. Velik projekt, ki se bo pričel letos ob obletnici, je tudi integralna izdaja zbirk Puccinijevih pisem. S sinergijo državnih in lokalnih inštitucij bo prvi del epistolarja izšel letos jeseni. Celotni projekt pa se bo zaključil verjetno v desetletnem obdobju. Že nekaj let imajo mladi pod 17. letom starosti brezplačni vstop hovi spremljevalci lahko nabavijo vstopnico po zelo znižani ceni. Oben< ustvarili mrežo sodelovanj s šolskimi ustanovami raznih toskanskih jin, da bi tudi glasba postala del šolskih didatkičnih programov. Vsako l svečamo otrokom generalko operne predstave. Na tak način zaneslji verimo uspeh našega delovanja; ko otroci pozorno sledijo in prepriča skajo, pomeni, da so razumeli in da je predstava učinkovita. Navdušenj nam je na primer potrdilo pred leti uspeh precej eksperimentalne up ve opere Boheme Jean Michela Folona. Sodobni prijemi včasih pomai zumeti in posredujejo sporočila, ki jih nevzgojena publika večkrat n me. V prejšnjih sezonah smo ovrednotili imenitne umetnike svetovneg da s projektom Scolpire l'opera, ko so kiparji in slikarji postali scenogra produkcij. Likovni umetniki so znali osvetliti vsebine in vtise, ki jih pj nalni scenograf navadno prezira. KAKOVOSTNO NAPREJ VSE NAJBOLJŠE, PUCCINI! Vse pobude, ki promovirajo tako kulturno dogajanje kot tudi teritorij, bodo postopoma vodile do viška obletnice, ko bomo 22.decembra slovesno praznovali rojstni dan skladatelja. Prireditev »Vse najboljše, Puccini« se bo odvijala v njegovem rodnem mestu, da bi utrdili novo zavest, ki jo je mesto odkrilo in razvilo s pripravo na to obletnico. Odnosi med Viareggiom in Luc-co so bili vedno precej sporni. Vas Torre del Lago je spoštovala umetnika in ga imela za svojega, v Lucci pa so vedno imeli določeno distanco. Odkar sodelujemo sistematično, je Puccini postal pravi »testimonial« za svoje rodno mesto, ki mu je končno izkazalo svojo ljubezen. Koncert na njegovem rojstnem dnevu bomo priredili v sodelovanju z gledališčem Del Giglio in z državnim odborom za obletnico. Zelo verjetno bo dogodek posnela italijanska televizija RAI, kije dokumentirala tudi začetek praznovanj na otvoritvenem koncertu v Torre del Lago. Ob tem bi omenil tudi, da je v pripravi televizijska nanizanka RAI o življenju Giacoma Puccinija, ki jo bodo predvajali oktobra letos. Z otoritvijo novega gledališča v Torre del Lago se začenja novo je z dvojno možnostjo prirejanja poletnih festivalskih dogodkov na pr a tudi drugih kulturnih pobud skozi celo leto v zaprtem avditoriju. Tei ko dodamo tudi park, ki ga bodo opremile skulpture uglednih umetn so sodelovali s festivalom. Kulturni delavci smo vložili veliko truda i gij za doseganje teh rezultatov. Javne ustanove morajo poskrbeti za n vanje, da ohranimo ta zaklad izkušenj in uspešnih delovnih metod. P ja moramo nadaljno počastiti s kakovostnimi pobudami vsako leto in mo ob obletnici. Velikemu mojstru se lahko poklonimo le z izvrstn vedbami. Ne promoviramo Puccinija, temveč obratno: ime skladatelja promovira festival in teritorij. Zato moramo razumeti in upoštevati, da služimo le njemu, velikanu operne glasbe, ki ga ves svet pozna in ljubi. f' stran pripravila Rossana Paliaga FESTIVAL PUCCINI V SVETU Festival doživlja velik ugled tudi v tujini. Spominjam se, kako nas je ameriški Newsweek uvrstil med štiri pomembnejše festivale v Italiji, angleški Independent pa je napisal, da je festival v Torre del lago edini, ki je vreden potovanja. Delamo na tem, da bi festival postal tudi posrednik za turistično promocijo krajev, kjer je mojster živel in deloval. Kultura mora postati produktivna investicija. Naša gostovanja so postala bolj sistematična in organizirana s posredovanjem Ministrstva za zunanje zadeve. Med najvidnejšimi dosežki je bila koprodukcija opere Turandot z gledališčem v Pekingu in s sodelovanjem kitajske vlade. Opera, katere nedokončano partituro je z velikim obzirom dopolnil kitajski skladatelj, je gostovala z velikim uspehom v raznih kitajskih gledališčih in bo konec avgusta ponovno na pekinškem odru. Festival gostuje tudi s koncertnimi projekti, ki jih izvajamo v sodelovanju z ambasadami in kulturnimi inštitucijami. Med temi je velik maraton v ctnt: rez mondenosti lajajo iz jih letih i začen-publika ;ilii pri- gajo rae doja-a ugle-ifi naših rofesio- obdob-rostem, mu lah- ikov, ki n ener-adalje-'uccini-ne sa-imi iz- SlMONETTA Puccini MOJ DED, GIACOMO PUCCINI Vstopiti v vilo-muzej Giacoma Puc-cinija v Torre del Lago je za vsakega ljubitelja glasbe posebno doživetje. Tu je skladatelj preživel trideset let, se je posvečal najbljubšim ne-glasbenim dejavnostim in je ustvarjal sredi miru te naravne oaze. Notranjost vile je natrpana s predmeti, dokumenti in spomini iz njegovega vsakdana. Obiskovalec se sprehaja sredi njegovega pohištva, se lahko približa klavirju Foster, na katerem so prvič zazvenele nesmrtne melodije njegovih oper, si ogleda slike, portrete in karikature skladatelja, njegove družine, prijateljev, pevcev. V vazah je sveže cvetje, na mizi steklenička z njegovimi tabletami, v omarici njegovi čevlji in škornji, kot da bi skladatelj še živel v tej hiši in bi se samo za trenutek umaknil. Med temi zidovi tudi počiva, v družinski kapeli, kjer je nekoč bila mala dnevna soba. Vila je postala muzej že eno leto po smrti skladatelja leta 1925 in je še danes družinska last. Skladateljeva vnukinja in edina potomka Simonetta Puccini, hči skladateljevega sina Antonia, prizadevno skrbi za ohranitev in vrednotenje tega tem-pelja spomina. Ščitenje duhovne in materialne zapuščine slavnega deda je poslanstvo, kateremu se posveča s predanostjo in podjetnostjo, saj je njemu v čast ustanovila tudi raziskovalni inštitut in fundacijo. Spoštljiv spomin na umetnika je bil vedno močno prisoten v družini, čeprav se ni izražal v pogovorih: Moj oče je bil zelo zadržan, ni veliko govoril o svojem očetu. Biti sin genija je obremenjujoči položaj. Tudi on je ljubil življenje na prostem, je bil navezan na vilo ob jezeru v Torre del Lago, a ni pripovedoval o bolj osebnih spominih. Otroštvo je preživel v zavodu, ker je bil moj ded iz delovnih razlogov vedno na poti. Kljub pogosti odsotnosti pa je bil ded zelo priljubljen v družinskem krogu. LikPuccinija je vezan na podobo elegantnega, fa-scinantega in modernega človeka, ki je vozil avtomobile in je imel tudi določen družbeni uspeh. Ni bil mondena osebnost, prav gotovo pa je bil moderen človek. Ni maral, a je sprejemal določene družbene obveznosti, ker je imel prilagodljiv značaj. Na primer ne bi rekla, da je ljubil avtomobile, ampak udobnost in praktičnost tega novega prevoznega sredstva. Kar ga je resnično zanimalo so bile novosti, nova odkritja, ki jih je stalno zasledoval. Bil je radodarna in simpatična oseba privlačnega videza, zato je logično, da je bil v ospredju pozornosti, v resnici pa je bil precej preprost človek. Njegova prva skrb je bilo delo. Čeprav ni obremenjeval drugih s tem, so bile njegove energije usmerjene predvsem v umetniško ustvarjanje. Res je, da obstaja veliko govoric o njegovem življenju, ki so žal utrdile podobo lika, ki se precej oddaljuje od resnice. Giacomo Puccini je sinonim italijanske operne glasbe in sploh pravi velikan v zgodovini glasbe. Taka dediščina je prav gotovo težko breme. Zavedam se svoje odgovornosti, ki prinaša veliko problemov, a me obenem obdaja z velikim veseljem. Skušam opravljati svoje poslanstvo na najboljši način, da bi izpolnila željo mnogih, ki bi hoteli spoznati pristno podobo človeka in umetnika. Večkrat pa me prizadenejo izmišljotine o njegovem življenju in se težko soočam z izkoriščanjem njegovega lika iz promocijskih in tržnih razlogov, kar se dogaja tudi zdaj, v tej deželi. Želela bi ščititi, po svojih močeh, njegov spomin, širiti poznanje njegovega lika v najbolj pristni luči. Razumem, da je privatno življenje fascinantne osebe zanimiva snov, obenem pa menim, da bi moralo biti zanimanje za umetnika na prvem mestu. Prepričana sem, da bi ga razočaralo izvedeti o tem, kar se je večkrat o njem pisalo in govorilo po njegovi smrti. Želela bi si večjega spoštovanja do človeka. Tudi v ta namen ste ustanovili Fundacijo Simonetta Puccini. Fundacija, ki je nastala leta 2005, obsega tudi mojo prvo pobudo, to je Inštitut za raziskovanje Puccinijeve dediščine (Istituto di studi pucciniani). Inštitut se ukvarja z raziskovanjem, izdaja publikacije niza Puccinijevih zvezkov, prireja razstave, posvete, kulturne dogodke. Fundacija upravlja skladateljeve domove in muzej. Ob letošnji 150-letnici rojstva smo poskrbeli za ponatis knjige »Puccini intimo«, to je prva knjiga zbirke, ki opisuje Puccinija in njegovo življenje z najbolj zanesljivega zornega kota, ker izhaja iz neposrednih pričevanj njegovih prijateljev. Fundacija ima svoj sedež v stavbi čisto zraven vile-mu-zeja. Tu prirejamo razne kulturne dogodke; zdaj je na primer na ogledu razstava del beneške slikarke Line Rosso, ki je navezala prijateljske stike z družino Puccini v Torre del Lago. Nekatere od razstavljenih slik so last muzeja, kot tudi pisma, ki pričajo o dobrih odnosih slikarke z mojim dedom in z babi- Ob letošnji 150-letnici rojstva se ves svet poklanja umetniku. Pogrešate kaj ali ste zadovoljni s tem razcvetom pobud? Pokloni so raznovrstnega izvora, kot kažejo tudi njihove vsebine. Ta razcvet projektov je odsev Puccinijeve široke priljubljenosti, kar je povsem razumljivo in pravilno. Njegova umetnost je svetovna dediščina. Osebno pa sem najbolj navezana na njegovo najbolj intimno plat, na tistega Puccinija, katerega spomin še živi v tej vili, na njegovem nekdanjem domu. spletna stran muzeja in društva je: www.giacomopuccini.it 54. FESTIVAL PUCCINI TURANDOT (11., 19., 25. julija/3., 10., 23. avgusta) Dirigent: Alberto Veronesi/ Giuseppe Acquaviva Režija: Maurizio Scaparro Scene: Ezio Frigerio Kostumi: Franca Squarciapino V glavnih vlogah: Francesca Patane (Turandot), Francesco Hong (Calaf ), Donata D'Annunzio Lombardi (Liu), Dejan Vatchkov (Timur) Zbor in orkester Festivala Puccini TOSCA (12., 18., 27.julija/ 8., 22. avgusta) Dirigent: Joel Levi/ Cem Mansur Režija: Mario Corradi Scene in kostumi: Igor Mitoraj V glavnih vlogah: Daniela Dessi/Hui He (Tosca), Fabio Armiliato/Ji Myung Hoon (Cavaradossi), Giorgio Surian (Scarpia) Zbor in orkester Festivala Puccini MADAMA BUTTERFLY (20., 26. julija/ 2., 17. avgusta) Dirigent: Julian Reynolds/ Carmine Pinto Režija: Stefano Vizioli Scene: Ugo Nespolo V glavnih vlogah: Svetla Vassileva/Elmira Veda (Cio Cio San), Mariella Guar-nera (Suzuki), Massimiliano Pisapia/ Roberto Aronica (Pinkerton), Alessandro Corbelli/ Marzio Giossi (Sharpless) Zbor in orkester Festivala Puccini EDGAR (9., 16. avgusta) Dirigent: Pier Giorgio Morandi Režija: Vivien A.Hewitt Scene: Roger Dean Kostumi: Freyja Dean V glavnih vlogah: Marco Berti (Edgar), Cristina Gallardo Domas (Fidelia), Rossana Rinaldi (Tigrana), Luca Salsi (Frank) Zbor in orkester Festivala Puccini www.puccinifestival.it PO PUCCINIJEVIH POTEH Ob priložnostnih razstavah, ki letos razkrivajo in poglabljajo različne aspekte Puccinijeve umetnosti in osebnosti, se občudovalci italijanskega opernega mojstra lahko podajo na kulturno-turistični izlet po njegovih poteh. Kratke razdalje povezujejo etape tura po krajih, ki jih danes zaznamujejo sledi njegovega bivanja in ustvarjanja. V slikoviti Lucci še stoji hiša na dvorišču sv. Lovrenca, kjer se je skladatelj rodil. V teh prostorih je danes muzej, ki hrani pohištvo, priznanja, rokopise, klavir Steinway, na katerem je komponiral zadnjo opero Turandot. Žal je muzej trenutno zaprt zaradi obnovitve razpadajoče stavbe, kar pravzaprav ne deluje ravno pohvalno prav ob obletnici skladateljevega rojstva. V bližnji cerkvi Sv. Paolina in Donata so prvič izvedli njegovo štiriglasno mašo, ko je bil še študent krajevne glasbene šole Pacini (v šoli, ki se je preimenovala po Boccheriniju, hranijo glasbila in rokopise, ki so vezani na skladateljevo glasbeno formacijo). Obisk mesta po Puccinijevih poteh lahko dopolnjuje ogled cerkve sv. Janeza in Reparate, kjer so skladatelja krstili (vstop je možen proti plačilu ali ob kulturnih dogodkih, saj je cerkev danes koncertna dvorana) in prijeten postanek v stari kavarni Di Simo, kjer so se sproščeno družili poleg Pucci-nija tudi drugi znani umetniki, med katerimi pesnik Giovanni Pa-scoli, skladatelja Alfredo Catalani in Pietro Mascagni. V kraju Celle so se rodili skladateljevi predniki; tu je umetnik preživljal počitnice v otroških letih. Leta 1976 je hiša odprla vrata obiskovalcem, ki si lahko ogledajo posteljo, kjer se je Puccini rodil, klavir; na katerem je napisal del opere Madama Butterfly, njegov fonograf, pisma in rokopise. Spomin na Puccinija je najbolj prisrčno prisoten v kraju Torre del Lago, kjer se v neposredni bližini njegove vile nahaja prizorišče njemu posvečenega festivala. Njegovo najljubše bivališče, okvir družinskega življenja, srečevanja s prijatelji (na tem jezeru so imeli sestanke prijatelji skladateljeve vesele druščine »Club della Boheme»), sproščenih trenutkov, je danes muzej, ki prikazuje intimno plat za opernim in družbenim leskom. Najbolj navdušeni zasledovalci utrinkov skladateljevega življenja se lahko podajo tudi v kraj Vicopelago, kamor je hodil na obisk k sestri Iginii, ki je bila nuna v tamkajšnjem samostanu, ali v Bagni di Lucca, kjer je kot letoviščar bival pri prijateljih ali v hotelih Vittoria in Grand hotel delle Terme (tu je napisal drugo dejanje opere Dekle z Zahoda), v Chiatri, kjer je kupil vilo, mirno zavetišče za nadaljno ustvarjanje po uspehu oper Manon in La boheme in še v Viareggio, kjer stojita prestižna kavarna Margherita in vila, ki je bila -po napisu plošče na pročelju- «kraljevska palača in vrt sijaini kraljici Turandot». več informacij na spletni strani: www.puccini.it co. 1 4 Sreda, 25. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it štandrež - Štandreški trgovci pri županu zaradi prekvalifikacije trga Občina bo upoštevala predloge domačinov V novem osnutku načrta osem parkirnih mest pred cerkvijo, trgovci jih zahtevajo več gorica - SSk Komarji in princip Obrnili se bodo na DUS Damijan Terpin bumbaca Ne gre seveda za komarje, temveč za princip, na katerega se je goriška občina spet požvižgala, potem ko je minilo samo nekaj dni po preklicu sklepa o pregonu slovenščine iz mestnega središča. Zato so pri stranki Slovenske skupnosti spet stopili na bojno nogo in se nameravajo obrniti na deželno upravno sodišče (DUS). Kršenje zaščite je tokrat še hujše, poudarja Damijan Terpin, deželni tajnik stranke. »Ugotovili smo, daje občina izdala in po Gorici razobesila javna obvestila o tigrastih komarjih. Plakate je pripravilo občinsko odborništvo za okolje. Iz njih izhaja, da se uprava tokrat ni držala niti tega, kar je bilo sklenjeno v spornem aprilskem sklepu, ki je uporabo slovenščine omejevalo na nekatere rajone. Sedaj so uvedli bistveno slabšo prakso, saj slovenskih plakatov niso razobesili niti v primestnih četrtih. Kršili so hkrati obvezo - dodaja Terpin -, da ne bodo izdajali lepakov z javnimi obvestili, dokler ne bodo dobili mnenja ministrstva o tolmačenju zaščitne zakonodaje.« Svetniki Slovenske skupnosti v občinskem svetu so že vložili svetniško vprašanje z zahtevo, naj se poravna krivica, Terpin pa napoveduje odločnejše korake. »Najprej so naši svetniki vprašali pojasnilo, zakaj občina ni izdala tudi slovenskih plakatov, in zahtevali, naj jih takoj razobesi po vsem mestu, kakor predvideva zakon. Ker pa gre za princip, bomo nadaljevali pritisk tudi po pravni poti. Priča smo namreč konkretnemu ukrepu občine, ki zadeva dvojezične objave in grobo krši zaščitni zakon, saj so plakati izključno v italijanščini. Sedaj preverjamo, če je mogoče takšen ukrep prijaviti na upravno sodišče ne toliko, da bi sodišče prisililo občino k objavi dvojezičnih plakatov, kar najbrž ni mogoče, temveč da se upravno sodišče izreče o principu, da ima manjšina v Gorici pravico do dvojezičnih objav v celem mestu,« zaključuje Damijan Terpin. Štandreški trgovci in župan Romoli z načrtom obnove vaškega trga bumbaca Občina bo upoštevala predloge domačinov o prekvalifikaciji štandreškega osrednjega trga. Tako zagotavlja župan Ettore Romoli, ki se je včeraj srečal z delegacijo štandreških trgovcev. Med srečanjem na županstvu so vzeli v pretres osnutek načrta za prenovo trga pred cerkvijo, ki je v prejšnjih dneh v Štan-drežu sprožil val neodobravanja in protestov. Osnutek namreč predvideva krčenje parkirišča pred cerkvijo, koliko parkirnih mest bo ukinjenih, pa je še stvar dogovarjanja. Prvotni načrt, ki so ga predstavili pred nekaj dnevi štandreškim trgovcem ter predstavnikom župnije in krajevne sekcije VZPI-ANPI, je predvidel samo štiri parkirne prostore pred cerkvijo, čemur so se lastniki trgovin in javnih lokalov iz ulic Tabai in San Michele odločno uprli. Po njihovem mnenju bi tako nizko število parkirnih mest hudo oškodovalo štandreške trgovske dejavnosti, zato pa so zahtevali spremembo načrta. Takoj po srečanju so se načrtovalci lotili dela in pripravili nekaj variant, ki bi zagotovile večje število parkirnih mest pred cerkvijo. Prva varianta predvideva šest parkirnih prostorov na trgu, druga pa osem, v obeh primerih pa je predvideno tudi parkirišče za cerkvijo s petnajstimi mesti. Nova parkirne prostore so načrtovalci pridobili tudi pred marketom v ulici San Michele; po odstranitvi drogov javne razsvetljave in ureditvi prehoda za pešce tik ob križišču z ulico Ticino bi bilo namreč pred marketom devet parkirnih mest namesto današnji šest. Načrtovalci so pojasnili, da zaradi prometnih in varnostnih predpisov parkirna mesta pred cerkvijo bodo morala biti vodoravna s pločnikom; trgovci so jih vseeno pozvali, da naj najdejo alternativo, ki bi predvidela več kot osem parkirnih mest, saj bo le tako trg ostal živ. Romoli je pojasnil, da so trgovci pokazali zanimanje za predstavljene variante, sicer pa jim načrt še vedno ni povsem po godu. Po mnenju župana se mora dogovarjanje o načrtu vsekakor nadaljevati predvsem v vasi, saj je občina pripravljena sprejeti morebitne predloge, ki morajo seveda biti v skladu z varnostnimi in prometnimi predpisi. »Želimo, da bi imel načrt čim večje soglasje domačinov,« je potrdil Romoli in pojasnil, da se bo v prihodnjih dneh v zvezi s prekvalifikacijo trga sestal rajonski svet, zatem pa je predvideno še javno srečanje z domačini. Po srečanju na županstvu so trgovci poudarili, da pri prekvalifikaciji se ne sme upoštevati le estetskih načel, pač pa je treba gledati tudi na funkcionalnost trga. Kako bo pri pogrebih, porokah, kako bodo mimo vozili avtobusi, kje bodo lahko ustavili. Načrtovalci morajo skrbno premisliti, kako bo prekvalifikacija vplivala na življenje v vasi in na navade domačinov, katerih mnenje morajo nedvomno spoštovati. (dr) štandrež - Brescia o trgu Načrtovalce pogojuje varnost Varnostni in prometni predpisi pogojujejo načrtovalce, ki rešujejo vozel prekvalifikacije štandreškega trga. Po besedah predsednika rajonskega sveta Marjana Brescia so se pri pripravi osnutka načrta projektanti »spopadli« s težavami, ki jih v ulici Tabai ustvarja ozek prehod ob cerkvi. »Ko so načrtovalci ugotovili, da na tem predelu ni dovolj prostora za pločnik, so se napotili do štandreškega župnika. Skupaj z njim so preverili, ali bi lahko uredili prehod za pešce med cerkvijo in igriščem ob župniji,« pravi Brescia in razlaga, da so načrtovalci pripravili svoj osnutek tudi na podlagi informacij mestnih redarjeva in občinskega urada za promet. Po besedah Bre-scie so po srečanju s trgovci načrtovalci že vložili v načrt nekaj sprememb, še naprej pa bo treba upoštevati mnenje krajanov. »Če bodo domačini zahtevali več parkirnih mest, bo treba ugoditi njihovi zahtevi, pri tem pa bo treba seveda spoštovati varnostne predpise,« pravi Brescia, ki se je v ponedeljek sestal z županom Ettorejem Romolijem. Na srečanju je povedal, da so težave v veliki meri vezane na značilnost ulice Tabaj, ki velja za cesto z gostim prometom. Zaradi tega morajo biti parkirišča ob njej zgrajena vodoravno s pločnikom, tako da avtomobili med parkiranjem ne ovirajo drugih vozil. Brescia se je z županom pogovoril tudi o variantah načrta, ki predvidevajo šest oz. osem parkirnih mest pred cerkvijo, hkrati pa je predlagal uvedbo parkiranja na čas na vaškem trgu in v ulici San Michele. Na ta način bi bili avtomobili parkirani le eno uro in na istem parkirnem mestu bi se zvrstilo več vozil, ne pa le eno, ki bi bilo parkirano od jutra do večera. Brescia napoveduje, da bo o prekvalifikaciji trga v soboto razpravljal gospodarski svet župnije, ki bo odločal o prehodu med cerkvijo in igriščem ob župniji. Prihodnji teden bo prekvalifikacijo vzel v pretres rajonski svet, zatem pa bo sklicano še javno srečanje za vse domačine. Brescia nazadnje pojasnjuje, da prekvalifikacija osrednjega trga ne bo predvidela novih razlaščanj. gorica - Mania Krčenje občinskih kuhinj ni razumljivo Luca Maniä bumbaca »Kuhinje v goriških vrtcih niso dotrajane in ne potrebujejo večjih vzdrževalnih posegov, zato pa je odločitev občinske oprave o njihovem krčenju in združitvi še toliko bolj nerazumljiva.« Pokrajinski tajnik sindikata CGIL za javni sektor Luca Mania si je včeraj v spremstvu drugih sindikalistov in občinske funkcionarke Manuele Salvade-i ogledal razne kuhinje vrtcev v goriški občini in ugotovil, da ustrezajo higienskim predpisom in so v glavnem v zelo dobrem stanju. »V vrtcih v ulicah Avellino, Garzarolli in Marconi ter v Pevmi ni predviden noben prenovitveni poseg, saj so kuhinje povsem v redu. Isto velja tudi za kuhinji v ulici Gramsci in v centru Lenassi, ki ustrezata predpisom, vendar ju bo občinska uprava obnovila,« pravi Mania in pojasnjuje, da bosta s prihodnjim šolskim letom kuhinji v ulici Gramsci in v centru Lenassi postali glavni v občini, saj bodo tu pripravljali hrano, ki jo bodo nato s kombiji dostavljali ostalim vrtcem; za njuno obnovo bo po besedah sindikalista CGIL goriška občina potrosila 90.000 evrov. Mania si je ogledal tudi kuhinjo vrtcu v ulici Brolo, kjer potrebujejo manjši vzdrževalni poseg; nabaviti morajo namreč nov kotel za kuhanje testenin, ki stane približno 2.500 evrov. »Ko smo občinske funkcionarje prosili, da nam omogočijo obisk kuhinj, so se sesuli argumenti v prid njihovega krčenja,« pravi Mania in dodaja, da so za petek sklical sindikalno zborovanje vseh občinskih uslužbencev. Med zasedanjem bodo predstavili zadevo okrog krčenja kuhinj, saj vlada med občinskim osebjem velika zaskrbljenost. Uslužbenci se namreč bojijo, da bi občina rada krčila še druge socialne storitve, ki jih nudi. »Po kuhinjah bi se lahko lotili domov za starejše občane ali šolabu-sov,« opozarja Mania. Po njegovih besedah občina bi se rada posluževala zunanjih podjetij, da bi nanje zvračala krivdo za slabe storitve. Drugih razlogov pravzaprav ni, pravi Mania in poudarja, da je občinska uprava priznala visoko kakovost hrane, ki so jo doslej pripravljali v kuhinjah v goriških vrtcih. »Zato je težko razumeti odločitev o krčenju,« pravi Mania, ki je skeptičen tudi nad potekom pogajanj z občino. Po njegovih besedah je občinska uprava popolnoma prepričana v to, kar dela, zaradi tega pa ne gre pričakovati, da bi se premislila. Vzporedno s sindikati, ki pritiskajo na občinsko upravo, so se v bran kuhinj postavili tudi starši otrok iz goriških vrtcev, ki so v ta namen ustanovili odbor in zbirajo podpise. Peticijo bodo na občini izročili 3. julija. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. junija 2008 1 5 gorica-nova gorica - Na skupnem trgu preko pet tisoč udeležencev Koncerta na meji Enkraten glasbeni dogodek brez pregrad in predsodkov Na odru tudi upravitelji, župana sta si segla v roke - Ves trg »prepeval« z Avtomobili in Nomadi koncert na meji - I Nomadi Za »dvajsetletnike« vseh starosti Val poletne vročine zadnjih dni ni upočasnil ritmov ponovno enkratnega Koncerta na meji. »Fešta« brez pregrad, ki si jo je tudi letos zamislil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in v organizacijski odbor privabil vrsto ustanov in društev, je na »koncertni« trg med mestoma tudi letos pritegnil več tisoč ljudi. Ponoviti uspeh iz prejšnjih let ni lahko, zahtevnost dogodka se iz leta v leto veča, saj je treba poiskati prava imena, ki morajo odmevati v javnosti in privabiti množico, obenem pa mora biti njihova glasba povezana z goriškim prostorom. Ko temu dodamo samoumevne finančne omejitve in iskanje prostih terminov nastopajočih, lahko zarišemo domet takšnega projekta. Zato je na mestu zahvala vsem tem, ki so na katerikoli način prispevali k uresničitvi in uspehu petega Koncerta na meji. Že dobro uro pred ponedeljkovim koncertom so trg pred novogoriško železniško postajo začeli polniti privrženci nastopajočih skupin, Avtomobilov iz Slovenije in Nomadov iz Italije. Da postaja ta koncert del mestne tradicije, je bilo zaznati že v številni navzočnosti krajevnih upraviteljev. Ker je oder postavljen prav čez mejno črto, sta bila gostitelja seveda dva. Novogoriški župan Mirko Brulc je publiko spomnil na prizadevanja mestne občine Nova Gorica za uveljavitev tega prostora kot skupni adut, goriški župan Ettore Romoli, ki ga je spremljal odbornik Stefano Ceretta, pa je po pozdravu »dober večer« dejal, da se mesti razvijata složno in brez večjih trenj; po koncu besed sta si župana na odru segla v roke. Letos je k čezmejnemu koncertu prvič pristopila tudi pokrajinska uprava, ki je s svojim »bendom« v sestavi predsednika Enrica Gherghette, podpredsednice Roberte Demartin ter odbornikov Sare Vito in Marka Marinčiča toplo pozdravila zbrane na trgu. Večera ne bi bilo, ko ne bi naš prostor bogatila oba Kulturna doma; ravnatelja Pavla Jarc in Igor Komel sta se javno zahvalila vsem, ki so omogočili zares uspel večer, od prisotnih javnih uprav do dežele FJK, od HIT-a do Fundacije Goriške hranilnice in skupine KB 1909, od zadruge Maja do SKGZ-ja in desetin prostovoljcev, ki so skrbeli za nemoteni potek večera. Večer, ki ga je kot vedno zelo dobro povezovala Marjana Remiaš, so še v polni junijski svetlobi začeli Avtomobili. Novogoriški bend je seveda doma dobro poznan, njihovi nastopi pa so vedno prijeten glasbeni dogodek. Brata Marko (glas) in Mirko Vuksanovič (klaviature) sta z basistom Davidom Šuligojem, bobnarjem Lucijanom Kodermacem in kitaristom Alanom Jaki-nom predstavila publiki, ki je sproti polnila trg Evrope. Prijaznost skupine, uigranost glasbenikov, prefinjenost aranžmajev so jamstvo za uspeh. V dolgi karieri, ki pa ni prepolna s ploščami, saj jih, kot sami pravijo, izdajajo, le ko imajo zares kaj za povedati, so napisali kakih sto skladb; izmed teh so jih za nastop pred domačo železniško postajo, ki krasi tudi notranjost njihovega zadnjega, predlanskega albuma z naslovom Mesta železniških postaj, izbrali deset. Prihaja moj dan, V mrzlih dvoranah, Drugačno nebo, Enakonočje, Enkrat v življenju in druge so sproti »dvigovale« temperaturo prisotnih, ki so, je treba priznati, povečini prišli na koncert zaradi najbolj priljubljene italijanske skupine Nomadi. Novogoriški bend je svoje delo opravil zelo profesionalno in z veseljem pozdravil množico ljudi, ki je ob dokončnem zatonu svetoivanskega večera presegla pet tisoč glavo število. Nekaj po deseti uri so na lepo urejen oder stopili klaviaturist in ustanovitelj skupine Beppe Carletti, bobnar Daniele Cam-pani, kitarist Cico Falzone, odlični pevec in kitarist Danilo Sacco, violinist Sergio Reg-gioli ter mladi basist Massimo Vecchi. V približno dvournem koncertu so Nomadi Občinstvo letošnjega koncerta (zgoraj), pevec skupine I Nomadi (levo) na odru, ki je bil postavljen čez (nevidno) mejo bumbaca navdušeni množici podali lep presek 45-let-nega delovanja. Med številnimi novejšimi skladbami so najbolj vžgali njihovi zgodovinski uspehi, kot so Noi non ci saremo, Un pugno di sabbia ter izjemno občuteni zaključni triptih Canzone per un'amica, Dio e morto in Io vagabondo, ki je točno opolnoči in z dodatkom not Te deuma skladatelja Charpentiera zaokrožil nepozabno poletno noč. Aleš Waltritsch »Dvajsetletnik« med publiko I Nomadi, ki so ob tej priložnosti praznovali petinštirideseto obletnico svojega delovanja, so na goriškem trgu navdušili številno občinstvo vseh starosti, predvsem pa tiste, ki se »čutijo še vedno mladi dvajsetletniki«, kot je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta označil sebe in druge velike »fanse« italijanske skupine. Gre za nomade v pravem pomenu besede, saj so na koncert prišli z velikima kamperjema, s katerima so takoj po zaključku tudi odšli in se odpravili v Domodossolo, kjer jih je čakal nov koncert. Te potujoče pevce, ki neprestano koncertirajo, je tudi pri nas doletel ogromen uspeh. Predvsem starejše generacije so z njimi prepevale njihove uspešnice skozi ves goriški večer; pri marsikomu je bilo opaziti tudi sol-zico nostalgije ob izvedbi uspešnice »Vagabondo«. Izstopali so predvsem nekateri oboževalci, ki so se pojavili na trg Evrope kar dve uri pred začetkom prireditve, z majicami in s trakovi okoli glave, na katerih je izstopal napis Nomadi. Pod odrom so se gnetla tudi dekleta in gospe nekolike manj rosne starosti s transparenti, s katerimi so bumbaca izpovedovale strastno ljubezen za člane banda. Mnogi so nastopajočim ponujali darove in v ta namen prosili varnostnike pod odrom, naj jim jih izročijo. Nomadi so jih radi sprejeli, od steklenic briškega vina do smetane z okusom po kavi, »da bi se nau-žili dodatne energije«, do raznoraznih letakov in sporočil, ki jih je pevec Danilo Sacco ob koncu prebral. Posebej se je pomu-dil pri ljubezenski izpovedi nekega dekleta svojemu ljubljenemu. Vendar slovita skupina ni prevzela občinstva samo s svojimi komadi, ampak tudi z njihovo sporočilnostjo. Naj omenimo začetni in končni pozdrav v slovenskem jeziku in razkazovanje mavrične zastave z dvojezičnim napisom Pace Mir. Do vrhunca pa je prišlo v trenutku, ko sta pevec Danilo Sacco in kitarist Massimo Vecchi spojila slovensko in italijansko zastavo, pozvala k mirnemu sožitju in poudarila pomen padca meje. Da je meja zares padla, so v ponedeljek dokazali prav vsi, ki so se prosto sprehajali po trgu, vodila jih je le glasba, z glasbo pa še navdušujoč občutek, da prisostvujejo enkratnemu dogodku. (av) knjižna novost - Obogatena izdaja vodnika Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Slovenski utrip Gorice »Priročnik je osredotočen na mestno jedro, zato ima tudi politično težo«- Krstna predstavitev bo nocoj pod lipami centra Bratuž Med lipami v parku centra Lojze Bratuž bodo nocoj ob 20.30 predstavili knjigo Erike Jazbar in Zdenka Vogriča z naslovom Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Pravkar je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, gre pa za dopolnjeno in obogateno izdajo knjige, ki jo je leta 2002 založila družba Transmedia. Avtorja sta tokrat posebej izpostavila nekatere osebnosti in dogodke, ki so zaznamovali goriško preteklost. Erika Jazbar, ki je po poklicu novinarka, nam je zaupala, da je novejša izdaja bolj pregledna, saj je sama spremljala tudi grafično oblikovanje. Poleg tega imajo v priročniku veliko težo črno-beli in barvni posnetki Marka in Zdenka Vogriča. S trojico avtorjev bosta o knjigi dre-vi spregovorila tudi novinarja Ivo Jevni-kar in Jurij Paljk. Erika Jazbar, kakšno mesto je danes Gorica? Kako se predstavlja nekomu, ki ga prvič obišče? Mesto, ki ga v priročniku predstavljam, izhaja iz večstoletne tradicije, ki se žal danes izgublja. Mislim, da je generacija mojega tasta (Zdenko Vogrič op.a.) ena izmed zadnjih pričevalk tega, kar je mesto bilo. »Goriškost« se postopoma izgublja tako na italijanski kot na slovenski strani meje. Zavest goriške identitete je v ljudeh vedno šibkejša. Bi omenili kako zanimivost, ki ste jo odkrili, a je večina ne pozna? Knjiga nudi veliko informacij, ki so večini neznane. Edinstven je že sam pristop, saj sloni na sprehodu, na fizičnem odnosu do mesta. Opisana je namreč kaka ulica ali stavba, nato pa v okviru osebnost, ki je z njo povezana. Zakaj se knjiga osredotoča le na Gorico in ne sega čez mejo? Priročnik mora biti kratek in pregleden. Mislim, da je 150 strani za opis mesta na italijanski strani meje čisto dovolj. Če bi se posvečala tudi Kromberku, Solkanu itd. bi bilo informacij enostavno preveč. Poleg tega sem delo opravljala s tastom med prostim časom in zaradi tega bi bila razširitev opisanega območja preveč obremenjujoče delo. Pozornost je osredotočena predvsem na mestno jedro s Travnikom in Verdijevim korzom, zato ima priročnik tudi politično težo. Bi lahko bila knjiga zanimiva tudi za italijanskega bralca? Seveda, saj vsebuje veliko zanimivih informacij o Gorici. Prevajanje pa ni moje delo. Založba se mora odločiti, če zasluži knjiga prevod. Za italijanskega bralca pa bi bilo treba knjigo najprej preurediti, saj predpostavlja predznanje, ki ga marsikateri Italijan nima. Vsekakor vsebuje tudi veliko informacij, s katerimi tudi številni Slovenci ne razpolagajo. Ko je namreč leta 2002 izšla prva izdaja knjige, smo po šolah ugotavljali, da mnogi dijaki ne poznajo naše zgodovine. Zato trdim, da moramo stvari najprej mi spoznati, nato pa Italijani. Ali se prebivalstvo v primestnih slovenskih vaseh, kot so na primer Štan-drež, Pevma, Oslavje in Štmaver, spreminja? Nedvomno se spreminja. Rada bi omenila Podgoro, ki je nekoč bila povsem slovenska vas, danes pa je slovenska prisotnost v tej primestni četrti vedno manjša. Tudi v Štandrežu se počasi izgublja nekdanja identiteta, čeprav smo po vaseh z našimi kulturnimi organizacijami zelo prisotni in aktivni. Pevma, Oslav-je in Štmaver so večinoma ohranili svojo identiteto, tudi tu pa je samo stvar časa. Gre namreč za naraven proces globali-zacije, kateremu se ne moremo zoper-staviti. Šest let je minilo od prve izdaje vašega vodnika. Ste zato morali v novo izdajo vnesti mnoge spremembe? V šestih letih smo zabeležili kar precej večjih in manjših sprememb na našem ozemlju, kar je zelo pozitivno. Naj omenim na primer kip Simona Gregorčiča v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu in, v neposredni bližini, KB center. To so znamenja, ki pričajo o tem, da naša skupnost ni statična, da se neprestano razvija in rase ter želi biti prisotna in vidna v mestu. Albert Voncina 1 6 Sreda, 25. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Forum za Goriško prvič zasedal med Slovenci v Italiji Ostro obsodili besede predsednika društva TIGR Odločno zagovarjajo Goriško-Primorsko pokrajino - Ruplov poziv k večji povezanosti z Novo Gorico Forum za Goriško, ki deluje v Novi Gorici, je včeraj redno sejo prvič sklical v Gorici, saj ima člane in podpornikov tudi med goriškimi Slovenci. Sklic seje čez mejo je gesta, s katero so »forumovd« želeli izraziti priznanje rojakom za njihove zasluge pri ohranjanju slovenske identitete v Gorici. Na seji so obravnavali rezultate nedeljskega posvetovalnega referenduma in čezmejno sodelovanje. Med sklepi je odločitev, da na slovensko vlado, resornega ministra in Državni zbor naslovijo izjavo o odločni podpori nastanku samostojne pokrajine na severu Primorske ter predlogu o njenem poimenovanju v Go-riško-Primorsko pokrajino. Člani Foruma z obeh strani meje so podprli tudi protestno izjavo zoper nedavno izrečene besede predsednika društva TIGR Primorske, Marjana Bevka, kije - kot navajajo v Forumu - po razglasitvi rezultatov referenduma o pokrajinah v medijih izjavil, da »v Civilni iniciativi za Primorsko upajo, da bo izraz Goriška končno odšel na smetišče zgodovine«. Obenem so sklenili, da člani Foruma, ki so obenem tudi člani TIGR-a, pozovejo ostale člane te organizacije, naj zahtevajo Bevkov odstop. V prihodnjih dneh bodo torej v Forumu pripravili izjavo, ki jo nameravajo v petek poslati na ključne vladne institucije. V njej nameravajo jasno izraziti podporo nastanku vseh predlaganih pokrajin in s tem tudi samostojne pokrajine na severu Primorske, in to še v tem mandatu. »Vlada naj neha mučiti javnost o imenu in številu pokrajin še nadaljnja štiri leta. Glede števila pokrajin gre za eminentno strateško vprašanje, o katerem ljudje ne morejo odločati. Odločajo lahko o imenu, kar ima čustven pomen, ne pa o številu pokrajin,« je dejal predsednik Foruma Boris Nemec. Obsodili so Bevkovo izjavo o izrazu Goriška, ki naj bi sodil na smetišče Na včerajšnjem zasedanju Foruma za Goriško Rupel in Nemec (levo) ter udeleženci (desno) foto k. m. zgodovine, in zgroženo ugotavljali, da je te besede izrekel ravno predsednik društva TIGR Primorske, ki bi »moral vedeti, da je bilo društvo ustanovljeno zato, da bo negovalo rodoljubne tradicije vseh Slovencev, ne pa zato, da bo preganjalo narodovo dediščino«. V izjavi, ki jo je v imenu Foruma spisal njen član Andrej Malnič, še ugotavljajo, da so »doslej zoper Goriške Slovence in Goriško divjali le fašisti«, o Bevku pa da bi moral vedeti, da črka G v imenu TIGR pomeni Goriško in Gorico. Moral bi vedeti - dodajajo -, da je Goriška za zgodovino Slovencevizjemne-ga pomena, saj je to edina slovenska historična dežela, ki ima neizpodbitno tisoč let staro slovensko ime in priča o naši avtohtonosti. Zadnji del razprave so posvetili čezmej-nemu sodelovanju. Tomaž Vuga je ugotavljal, da s sedanjo upravo goriške občine stvari tečejo počasneje. »Prej je bilo veliko besed in malo dejanj, sedaj pa ni ne enega ne drugega,« je povedal. Stojan Ščuka, predsednik novogoriške občinske komisije za mednarodne odnose, je dodal, da so se v zadnjih šestih mesecih oblikovale in tudi že sestale tri komisije s področja prostora, gospodarstva in šolstva, ki vključuje še kulturo ter šport. Nastale so na pobudo konzult goriške pokrajine in goriške občine, sestavljene pa so iz članov z obeh strani meje. Predloge, ki jih bodo komisije oblikovale, bodo izročili obem občinskim upravam. Aldo Rupel pa se je pri vprašanju čezmejnega sodelovanja osredotočil predvsem na neinstitucionalno raven. Dejal je, da je napočil čas, da se iz »faze pri-rediteljstva« - kot je poimenoval skupne pobude, srečanja, koncerte in podobno - naredi kakovosten korak naprej. Tokrat na študijski, raziskovalni in zgodovinarski ravni. Slovenska manjšina v Gorici mora po njego- vih besedah začeti razmišljati o novi privilegirani osi razvoja, ki bi tekla med Gorico in Novo Gorico in ne med Beneško Slovenijo - Gorico in Trstom. »Trst nas je namreč odrezal!« zato je izrazil upanje po sodelovanju z novogoriškimi institucijami, kot so muzej, pokrajinski arhiv in inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, saj jim na goriški strani primanjkuje nova gorica Že drugič so ga zalotili s heroinom Novogoriški policisti sov nedeljo v bližini trgovskega centra ustavili 28-letnega Novogoričana in pri njem našli pet zavitkov heroina. Ker je bilo očitno, da je bila droga namenjena nadaljnji preprodaji, so mu odvzeli prostost. Naslednjega dne so pri njem opravili še hišno preiskavo in našli še štiri zavitke heroina. Po končani hišni preiskavi so ga včeraj popoldne izpustili na prostost. Moškega so novogoriški kriminalisti že obravnavali v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogo. Aretirali so ga že v začetku junija, ko so ga zalotili, ko je heroin preprodajal Italijanki iz Krmina. (km) ustreznega kadra. Nanje je apeliral, naj se njihovo delo ne ustavi na administrativni, temveč na etnični meji. Dodal je še, da se Slovenci z obeh strani meje med seboj slabo poznajo, in to podkrepil z ugotovitvijo, da je večina članov Foruma za Goriško ob sklicu seje v Gorici včeraj prvič obiskala KB center. Katja Munih avce - Smrt odnesel domačina Očividci so v ponedeljek v Avčah v strugi Soče videli moškega, ki je kri-če in mahajoč z rokami opozarjal nase. Takoj so obvestili policijo in stekla je reševalna akcija s pomočjo gasilcev, potapljačev in civilne zaščite. Ko so prispeli na kraj, moškega kljub večurne-mu iskanju niso uspeli najti. Včeraj zjutraj pa je njegovo naplavljeno truplo nedaleč stran od mesta, kjer so ga nazadnje videli v reki, našel domačin. Gre za 48-letnega moškega iz Avč, ki je v vodo skočil ali padel kar oblečen, pred tem pa je na bregu odložil denarnico in mobilni telefon. Na policiji zaenkrat izključujejo tujo krivdo. (km) Izsledili 32 utajevalcev Ob današnjem prazniku finančne straže je goriško pokrajinsko poveljstvo podalo obračun opravljenega dela. Od januarja do maja letos so agenti ugotovili za 20 milijonov evrov utajenih davkov; izsledili so 32 popolnih davčnih utajevalcev in 148 delavcev na črno, zasegli pa 146.428 kosov ponarejenega blaga in skoraj eno tono kurilnega olja, ki so ga nezakonito uvozili v Italijo iz Slovenije. Agenti so opravili tudi 4.519 pregledov v trgovinah in javnih lokalih, kjer so izdali 103 globe zaradi kršitev določil o izdajanju listkov; ob tem so ugotovili, da je bilo v goriški pokrajini 13 stanovanj najetih na črno, v njih pa so živeli delavci oz. študenti. Zaradi posesti mamil je osebje finančne straže prijavilo sedem oseb, zaseženih pa je bilo 21 gramov hašiša in kokaina. Svečanost ob 234. obletnici ustanovitve finančne straže bo danes ob 10.30 na Placuti v Gorici. Sumijo ga spolnega napada Dveh kaznivih dejanj je osumljen 55-let-ni Novogoričan, ki od sobote sedi v priporu. Sumijo ga spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. No-vogoriški policisti so moškemu minuli četrtek odvzeli prostost, na podlagi sodne odredbe pa so pri njem naredili hišno preiskavo. Zadeve na novogoriški policijski upravi ne želijo nadalje komentirati, izvedeli smo le še to, da je bil moški v soboto odveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. (km) Banca d'Italia zapira Kot je bilo napovedano, bo Banca d'Ita-lia zaprla svojo goriško podružnico v ulici Codelli; včeraj so sporočili, da bo do tega prišlo oktobra. Ista usoda čaka tudi podružnico v Pordenonu. Knjiga in slovo od tokaja V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Bye Bye Tocai«, ki jo je tokaju posvetila Cristina Coari; uvod je napisal novinar Bruno Pizzul. Komunikacija v politiki Gibanje Verdi del Giorno prireja danes ob 21. uri v piceriji Lampione v Gorici predavanje o institucionalni in politični komunikaciji. Predaval bo Fabio De Vi-sintini. Po predavanju degustacija V Pokrajinskih muzejih v Gorici je na ogled razstava dunajskega secesionista Josefa Marie Auchentallerja. Med spremljevalne pobude sodi niz predavanj, ki se zaključuje danes. V palači Attems Petzenstein bo ob 18. uri na temo Auchen-taller in Gradež predaval zgodovinar Alberto Luchitta. Vstop je prost; sledila bo degustacija vin, ki jo prirejajo v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice. kresovanje - Ob svetem Ivanu starodavni običaj in praznični druženji Kresova segala visoko v nebo Na kulturni prireditvi društev Jadro in Tržič v Selcah nagradili najlepše vence iz cvetja - V Štandrežu plameni požrli visoko grmado vejevja Najkrajšo noč v letu so v ponedeljek praznovali v Štandrežu in Selcah. Kresova-nje v Laškem sta priredili kulturni društvi Jadro in Tržič, spremljal pa ga je bogat kulturni program z nagrajevanjem najlepših vencev iz cvetja. Večer se je začel z nastopom dramske skupine kulturnega društva Kras iz Opatjega sela, ki se je predstavila s krajšo veseloigro. Nato so nastopili otroci slovenske osnovne šole iz Romjana in mešani pevski zbor Starši ensemble. Kulturni delavci iz Laškega so tudi letos priredili natečaj za vence iz cvetja; vseh trinajst sodelujočih domačink so nagradili s priznanjem in pahljačo, ki je bila spričo poletne vročine še kako dobrodošla. Priznanja je podelila predsednica društva Tržič Lucia Germani, prisotne pa je pozdravil tudi pokrajinski svetnik Fabio Del Bello. Večer je dosegel vrhunec s prižigom kresa, na katerem je zgorel tudi lanski venček iz cvetja in čez katerega so skakali mladi in manj mladi. Praznično druženje seje nadaljevalo ob zvokih harmonike, na katero je igral Vilko Frandolič iz Doberdoba. Orjaški kres so prižgali v Štandrežu, kjer je svetoivansko kresovanje potekalo v priredbi domačega rajonskega sveta, pri njegovi pripravi pa je sodelovala ves vaška skupnost. Domačini so namreč več dni prinašali suho vejevje in les na tradicionalno prizorišče kresovanja ob robu vasi, nad levim bregom Soče, kjer se je nabrala visoka grmada vnetljivega materiala. Takoj zatem, ko so kres prižgali, so plameni segli visoko v nebo in osvetlili toplo poletno noč. Podelitev priznanj za vence iz cvetja v Selcah (levo), udeleženci štandreškega kresovanja (desno) b. prinčič, bumbaca / sdgz - Piknik v centru Danica na Vrhu ■ ■ • v v« • Pod diseami lipami, v režiji prijaznih Vrhovcev Del udeležencev piknika na Vrhu bumbaca Prav na prvi dan poletja je prejšnjo soboto na novo ustanovljena goriška sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja priredila piknik na Vrhu. Tako so želeli obuditi tradicijo gospodarskega praznika za svoje člane, pik-ni ka pa so se poleg go riš kih ude le -žili tudi tr žaš ki go spo dar stve ni ki, med njimi velik del deželnega vodstva SDGZ. Za prijeten večer pod dišečimi li pami kul tur ne ga do ma Dani -ca so prireditelji poskrbeli z izdatno kulinarično ponudbo, v kateri ni manjkal niti pravi turški kebab. Posebna pohvala gre pri tem članom Kulturnega društva Danica, ki so poleg prostora prispevali tudi pomoč pri izvedbi praznika. K uspešni uresničitvi pobude pa so prispevali tudi Kmetija Giovanni Blason [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 5: 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il resto della notte«. iz Gradišča, Kebab okrepčevalnica (Ahmed in Kenan) iz Ulice Giulia 36 in Ulice Valdirivo 25 v Trstu, Distribucija pijač Nardin iz Štan-dreža, Pekarna in slaščičarna Coz-zutti iz Gorice, Pekarna »ex« Skor-janc, Claudio Co lus si in Bru no Marusic, Gostilna Devetak z Vrha sv. Mihaela, Kleparsko podjetje Muc ci iz Štan dre ža, Gos til na Tur -ri iz Štan de ža, Zavaroval niš ka agencija Unipol iz Trsta, Eurovit-MIP Mesna industrija Primorske, Kmetija Rubijski grad in Čedajska ljudska banka. Piknik je minil v prijetnem vzdušju, goriška sekcija SDGZ pa namerava s podobnimi pobudami nadaljevati, saj je potreba po družabnost in medsebojnem poznavanju tudi izven delovnih okvirov med go spo dar stve ni ki ob čutena. il Razstave DRUŠTVO ARS, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbena šola Tolmin vabijo na ogled razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (18521928) v galeriji Ars na Travniku v Gorici; do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja do 30. junija na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletjana. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v Melinkih št. 5 pri Kanalu. ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo v torek, 1. julija, v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 18. uri. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava del Negovana Nemca; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija, informacije na tel. 0481-531445. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU, trg San Giorgio 37, je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom ORIŠKI PROSTO »Portfolio a Lucinico«; do 29. junija, ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30; informacije na fotoclublucinico@yahoo.it. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled slikarska razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. ~M Koncerti GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v petek, 27. junija, bo ob 21. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu koncert tria Irenema iz Slovenije. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah in Štandrežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Emilu Devetaku (tel. 0481-532092), Emi Brajnik, Veroniki Tomsič (tel. 0481-882302) (in ne pri Ivu Tomsiču in Saveriju Rožiču, ki bosta odsotna); na račun 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. julija izlet v Dolomite (Croda del R Becco/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Piccola Croda Rossa 2859 m med Cortino in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na 16. redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v petek, 27. junija, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovale bodo plesalke plesnih skupin ŠKD Vigred iz Šempolaja in AŠKD Kre-menjak. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cer-vi Kervischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 377-1317334 ali na www.pck.it. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA, Bazoviška 4 v Novi Gorici, organizira za učence osnovnih in dijake srednjih šol tečaje in delavnice, ki se bodo začeli 30. junija: intenzivni jezikovni tečaji angleščine, španščine, italijanščine, francoščine, ki bodo trajali en teden oz. 15 šolskih ur (cena 32,50 evrov); konver-zacije v angleškem, francoskem in nemškem jeziku za srednješolce in študente, ki jih bodo vodili EVS prostovoljci Elisabeth Eriksrud Glomseth z Norveške, Bérenger Frehaut iz Francije, Anne Mnich iz Nemčije; 30-urni brezplačni tečaj slovenskega jezika za osnovnošolce in srednješolce; poletne ustvarjalne delavnice za otroke med 10. in 13. uro; predhodne prijave na tel. 03865-3334020, 0038641-622601, in-fo@mc-ng.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo še danes, 25. junija, zaprta. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH bo potekal od 27. do 29. junija: v petek, 27. junija, bo ob 18. uri otroški kotiček, ob 18.30 polfinalna dela odbojkarskega in nogometnega turnirja, ob 19.30 odprtje razstave vin, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 ples s skupino Modri Val. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slo-venskaskupnost.org. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, Sreda, 25. junija 2008 Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabita na predstavitev publikacije Erika Jazbar - Zdenko Vogrič GORICA Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti danes, 25. junija 2008, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored XX. septembra 85 v Gorici Ob prisotnosti avtoijev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jevnikar in Jurij Paljk da bosta v sklopu pobude »Estate Serena 2008« kabaretista Sdrindule in Co-golo nastopila v soboto, 28. junija, ob 17. uri (vstop ob 16.30 samo z vabili) na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici. V istem popoldnevu bo potekalo tekmovanju v pripravi slaščic; vabila in informacije na sedežu združenja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tomsič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 3899987154 (Vesna). 0 Prireditve KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja med 28. junijem in 2. avgustom srečanja z avtorji in knjigami na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 28. junija, ob 17.30 bo gost knjigarne pisatelj Giuseppe Pederiali, ki bo predstavil svoj roman Il sogno del maratoneta; z njim se bo pogovarjal časnikar Alessandro Mezzena Lona. KROMBERŠKA MLADINA IN KROVNA ORGANIZACIJA KUD KREA pripravljata puntarski večer v amfiteatru ob gradu Kromberk v soboto, 28. junija, ob 21.30. Nastopili bodo kulturno društvo Grgar z gledališko predstavo »Lbjzn, wojska an lakota!«, italijanska etno-rock skupina Arbe garbe in skupina Ana pu-pedan. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaradi dopusta zaprta od 30. junija do 18. julija, nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo v okviru razstave risb, slik, lepakov in predmetov dunajskega secesionista Josefa Marie Auchentallerja danes, 25. junija, ob 18. uri predavanje Alberta Luchitte z naslovom Auchental-ler in Gradež; sledila bo degustacija vin v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice; informacije na tel. 0481547541, musei@provincia.gorizia.it. 0 Mali oglasi V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, na razpolago že s prvim julijem; najemnina 410 evrov na mesec vključeno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V JAMLJAH: 14.00, Domenico Devetak (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMJANU: 10.00, Alba Bosio vd. Blasutti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in v Spineo za upepeli-tev; 11.00, Paolo Ziani v cerkvi Sv. Štefana in v Videm za upepelitev. DANES V MEDEI: 11.00, Giorgia Cumin vd. Gallas (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 606. junija 2008 1 5 SVET evropski parlament - Ob poročilu predsedujočega EU Janše zimbabve - Po umiku voditelja opozicije Sloveniji priznanje, Kljub resoluciji vs zn da je pustila svoj pečatv Predsednik Pottering se je zahvalil za"odlično predsedovanje" II9IVIII VUIII6V BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša je včeraj na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil dosežke prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji. S sinergijo smo dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je poudaril. Slovenija je sicer iz poslanskih klopi dobila niz pohval in priznanje, da je pustila svoj pečat. "Ti premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, daje Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna soočiti s težavami," je poudaril Janša. Te korake naprej pa je bilo mogoče doseči zaradi dobrega sodelovanja in sinergije med institucijami, je ocenil premier. "Si.nergija za Evropo" je sicer geslo, ki ga je Slovenija izbrala za vodilo ob prvem predsedovanju EU. Premier Janša se je predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije ob tem zahvalil za "izdaten osebni angažma". "Brez tega bi bilo predsedovanje oteženo, šlo je za strateško pomoč, hvala zanjo, za dobro komunikacijo in sodelovanje, še posebej po irskem referendumu, ko so bili časi še posebej politično zahtevni," je poudaril. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering se je predsedniku Evropskega sveta Janši in državnemu sekretarju za evropske zadeve Janezu Lenarčiču na plenarnem zasedanju izrecno zahvalil za "odlično predsedovanje, za eno najbolj prijaznih predsedovanj" in izrazil upanje, da bodo prihodnja predsedstva sledila temu zgledu. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da je bil junijski vrh kljub težavnim razmeram uspešen, kar je "v veliki meri rezultat zelo sposobnega slovenskega predsedstva, ki je pokazalo izjemno politično in intelektualno poštenost". "Če bi imele vse države članice podobna načela, bi EU lahko prebrodila mnoge težave," je poudaril. Janša je sicer vsebinsko poročilo o vrhu začel, kjer je januarja ob začetku predsedovanja končal - pri želji, da bi se nekoč vsak sprehajalec v poljubnem evropskem mestu, tudi na Irskem, počutil Evropejca. "Da bi mu bilo mar, kaj bo z Evropo, ker je Evropi mar, kaj bo z njim," je pojasnil in dodal, da je irsko glasovanje dalo tej misli dodatno težo. "Zavedati se moramo, da ne gre za krizo EU, temveč gre za prastari izziv vsake politike -kako doseči, da bodo predlogi sprememb večinsko podprti tudi takrat, kadar gre dobro in ni videti zunanje nevarnosti," je povedal Janša. "Gre za vprašanje, kako ljudi prepričati, da je treba streho popraviti pravočasno, ko sije sonce," je ponazoril. V ospredju junijskega vrha, ki ga je poslancem predstavil Janša, pa tudi v parlamentu je bila zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem. A vrh zaradi tega zastoja ni spremenil dnevnega reda vrha minuli teden, je poudaril premier. Tako je bil osredotočen tudi na vprašanja strmo rastočih cen hrane in nafte ter na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana. Med dosežki predsedovanja je premier povzel premike na petih prednostnih področjih. Poleg ratifikacije Lizbonske pogodbe v 19 parlamentih in krepitve stabilnosti na Zahodnem Balkanu je izpostavil še uvedbo pete svoboščine, znanja, v lizbonsko strategijo, smernice za energetsko-podnebni sveženj ter kopico dejavnosti za spodbujanje medkulturnega dialoga. Evropski poslanci so se sicer načeloma strinjali, da je Slovenija s prvim predsedovanjem EU pustila svoj pečat. Slovensko predsedstvo je iz poslanskih klopi prejelo številne pohvale in priznanja, redke kritike pa so bile predvsem izraz razočaranja nad delovanjem unije na sploh. "Slovenskemu predsedstvu čestitam za dosežke. Če so imeli nekateri občutek, daje šlo le za ogrevanje pred predsedovanjem naslednje države, pa smo tisti, ki smo opazovali od bliže, videli pomemben napredek. Slovenija je pustila svoj pečat," je poudaril vodja evropskih liberalcev (ALDE) Graham Watson. Janez Janša Tudi vselej oster vodja evropskih socialistov (PES) Martin Schultzje slovensko predsedstvo ocenil kot "dobro in prijazno". Sloveniji je za "fantastično delo" čestital tudi Brian Crowley iz ene manjših parlamentarnih skupin, Unije za Evropo narodov. "Kakšna čudovita podoba, kakšen čudovit oglas za državo," je poudaril in pohvalil mlado ekipo. Slovenskemu predsedstvu je čestitala tudi večina slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Slovenija je prva med novimi članicami uspešno preživela največjo odgovornost, ki jo prinaša članstvo v EU, je poudaril Jelko Kacin (ALDE/LDS). "Slovensko predsedstvo je na politični in strokovni ravni izpolnilo pričakovanja," je ocenil Mihael Brejc (-EPP/SDS). "Slovenija ta teden praznuje dan državnosti, praznik nacionalnega ponosa, ki je letos upravičeno podprt tudi z močno evropsko komponento," pa je dodala Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS). Ljudmila Novak (EPP/NSi) je "vesela in ponosna, da je bilo predsedovanje tako odlično izpeljano". "V Sloveniji že streljajo predvolilni topovi in upam, da ne bodo sestrelili tega dosežka," je poudarila. Lojze Peterle (EPP/NSi) pa je spomnil, da je bila Slovenija leta 1991 v vojni, in poudaril, da je izjemen dosežek, da 17 pozneje uspešno končuje predsedovanje EU. "Ko sem bil leta 1979 prvič izvoljen v Evropski parlament, nisem verjel, da bomo doživeli dan, ko bo premier Slovenije v imenu EU podal poročilo o predsedovanju EU," pa je na koncu poudaril Pöttering. "Iz tega moramo črpati moč, ko v EU vlada pesimistično vzdušje zaradi irskega referenduma," je pozval. (STA) HARARE - Zimbabvejski opozicijski voditelj Morgan Tsvangira-i je včeraj pozdravil ponedeljkovo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. Ta obsoja politično nasilje nad politično opozicijo, ki ga oblasti izvajajo pred drugim krogom predsedniških volitev in je povzročilo smrt številnih opozicijskih aktivistov in drugih Zimbabvej-cev. VS ZN je v ponedeljkovi predsedniški izjavi tudi poudaril, da nasilje in omejitve opozicijskih aktivnosti, kijihje uvedla vlada, onemogočajo poštene in svobodne volitve. Tsvangirai je resolucijo označil kot zelo pomembno. Dejal je, da je VS ZN s to resolucijo odgovornost za nastale razmere pripisal prav zimbab-vejskemu predsedniku Robertu Mugabe-ju. "Ne vem, kako bo to speljal, vendar sem prepričan, da ne bo več mogel dolgo kljubovati takemu mednarodnemu stališču," je dejal Tsvangirai. Tsvangira-i je ob tem tudi dejal, da Združeni narodi nimajo pristojnosti, da bi preložili dru- izrael - Policist, ki je bil zadolžen za varnost, je storil samomor Sarkozyjev zaključek obiska zasenčilo streljanje na letališču Varnostniki spremljajo izraelskega premiera Ehuda Olmerta; v ozadju francoski predsednik Nicolas Sarkozy stopa na letalo ansa JERUZALEM - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj zaključil tridnevni obisk v Izraelu, zaključno slovesnost na letališču pa je zasenčil samomor izraelskega policista, ki se je na letališču po navedbah oblasti ustrelil v glavo. Sarkoz-y in izraelski premier Ehud Olmert pri tem nista bila poškodovana. Do streljanja je prišlo med igranjem vojaške godbe, voditelji pa naj streljanja ne bi slišali. Varnostniki so Sarkozyja in njegovo ženo Carlo Bru-ni-Sarkozy nato hitro pospremili v letalo, Olmerta in izraelskega predsednika Simona Peresa pa do avtomobilov. Tiskovni predstavnik policije Slomi Sagi je potrdil, da je policist, ki je bil zadolžen za varnost na letališču, storil samomor. Drugi tiskovni predstavnik policije Micky Rosenfeld pa je ob tem zanikal poročila, da je prišlo do poskusa atentata na francoskega predsednika. Incident je trajal le nekaj minut, Olmert pa je Sarkozyju na letalo sporočil, kaj se je zgodilo. Sarkozy se je v Betlehemu na Zahodnem bregu pred tem srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, pri čemer se je močno zavzel za oblikovanje palestinske države. "Francija se o varnosti Izraela ne bo pogajala, vendar je oblikovanje delujoče, demokratične in moderne države za Palestince prioriteta Francije," je na skupni tiskovni konferenci z Abasom dejal francoski predsednik. "Delali bomo v smeri oblikovanja vaše države. Uporabili bomo enako moč, enako obvezo, ki smo jo uporabili za zagotavljanje varnosti Izraela," je še dodal Sarkozy. Ob tem je Izrael še enkrat pozval, naj zamrzne gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki velja za eno glavnih ovir v mirovnih pogovorih med Izraelom in Palestinci. "Našim izraelskim prijateljem sem povedal, da krivica, ki je bila storjena judovskemu ljudstvu, ne more biti rešena tako, da se krivico stori palestinskemu ljudstvu," je menil Sarkozy in dodal, da "mu je bilo v veselje obiskati Betlehem in pogledati, kako izgledajo kontrolne točke, zid, nesporazumi na obeh strani. To se mora končati". Francoski predsednik se je kritično dotaknil tudi gibanja Hamas, ki je lani prevzelo nadzor nad območjem Gaze. "Nasilje ne more rešiti težav. Hamas se je zelo motil, ko je ravnal tako, kot je. Miru ne ustvariš z nasiljem," je bil odločen Sar-kozy. Abas pa je na drugi strani pohvalil francoskega kolega. 'Vaša stališča, vaše iniciative so prijateljske. Vi ste prijatelj, interesi te regije so vam pri srcu," je dejal Abas. Na Sarkozyjev poziv k oblikovanju delujoče palestinske države z vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico so se pohvalno odzvali tudi palestinski mediji. Sarkozy se je v okviru prvega uradnega obiska kakega francoskega predsednika na območju v zadnjih 12 letih v nedeljo zvečer sešel s Peresom in Olmertom, v ponedeljek pa je nagovoril tudi izraelski parlament. (STA) gaza Rakete proti Izraelu kršile premirje JERUZALEM - Palestinska oborožena skupina je včeraj na jug Izraela izstrelile tri rakete, so sporočile izraelske oblasti. S tem je prekršila prekinitev ognja na območju Gaze med Izraelom in palestinskimi gibanji, ki je začela veljati 19. junija. Odgovornost za napad je že prevzel Islamski džihad. Iz izraelske reševalne službe so sporočili, da sta bili v napadu v Sderotu lažje ranjeni dve osebi. Urad izraelskega premiera Ehuda Olmerta pa je napad označil za kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Zaenkrat še ni znano, kako se bo Izrael odzval na dogodek. Odgovornost za napad je prevzela oborožena skupina Islamski džihad, kije povedala, da se je s tem maščevala za izraelsko vojaško operacijo na Zahodnem bregu, v kateri sta umrla dva Palestinca in ki jo je Izrael izvedel nekaj ur pred omenjenim napadom. Zahodni breg sicer ni vključen v dogovor o prekinitvi ognja. (STA) gi krog predsedniških volitev, ki naj bi potekal v petek. "Združeni narodi lahko to le priporočijo, nimajo pa pristojnosti, da bi volitve preložili," je vodja zimbabvej-ske opozicije povedal v telefonskem pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v ponedeljek namreč dejal, da bi bile volitve lahko preložene, potem ko je Tsvangira- i izstopil iz predsedniške tekme z Muga-bejem. Tsvangirai se je za ta korak odločil potem, ko je Mugabe nadaljeval in še stopnjeval nasilje proti pristašem opozicije. "Nemogoče je izvesti volitve v takih pogojih," je še dejal Tsvangirai. Medtem so iz zimbabvejske opozicije sporočili, da so državni volilni komisiji izročili pismo z uradno potrditvijo, da Tsvangira-i umika svojo predsedniško kandidaturo na drugem krogu volitev. Kljub temu pa je zimbabvejski pravosodni minister Patrick Chinamasa sinoči potrdil, da bo v petek drugi krog predsedniških volitev redno potekal. Teheran obsoja nove sankcije Evropske unije TEHERAN - Teheran je včeraj obsodil sprejetje novih sankcij Evropske unije proti Iranu. EU je namreč v ponedeljek zaradi spora glede iranskega jedrskega programa potrdila nove sankcije proti tej državi, vključno z zamrznitvijo premoženja največje iranske banke Melli. "Nezakonit in protisloven pristop dvojnih meril v času, ko se razmišlja o paketu (tehnoloških spodbud v zameno za zaustavitev bogatenja urana), je nesmiseln in ga ostro obsojamo," je v izjavi navedel predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Mohamed Ali Hoseini. Iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad pa je obtožil Zahod zaradi "izreka sodbe" v odsotnosti Irana. Ob tem je predlagal ustanovitev posebnega sodišča, ki bi se ukvarjalo s kaznovanjem svetovnih "tiranov" zaradi njihovega poskusa vmešavanja v iranski jedrski program. Kljub temu Ah-madinedžad zaenkrat še ni podal natančnejših podatkov o tem, kje in kako bi morale biti svetovne sile kaznovane zaradi sankcij proti Iranu. Bill Clinton pripravljen pomagati Obami k izvolitvi WASHINGTON- Bivši ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj podprl demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo. Kot je preko svojega tiskovnega predstavnika sporočil soprog donedavne tekmice Obame, Hillary Clinton, bo Obami pomagal, da postane novi ameriški predsednik. Odnosi med zadnjim predsednikom in predsedniškim kandidatom demokratov so še vedno hladni, saj po vroči kampanji na primarnih volitvah še vedno nista govorila. Clinton pa mu je včeraj v kratki izjavi ponudil pomoč. "Predsednik Clinton je očitno zavezan, da bo storil vse kar lahko in za kar ga bodo prosili, da bi zagotovil, da bo senator Obama postal naslednji ameriški predsednik," je dejal Clintonov tiskovni predstavnik Matt McKenna. "Enotna Demokratska stranka bo letos močna sila za spremembe in prepričani smo, da bo pri tem imel veliko vlogo predsednik Clinton," pa se je na napoved odzval tiskovni predstavnik Obame Bill Burton. Bill Clinton se sicer ne bo v petek udeležil skupnega zborovanja Obame in Hillary Clinton v New Hampshireu. McKenna je dejal, da se Clinton ta teden mudi v Evropi, kjer se bo med drugim udeležil proslav ob 90. rojstnem dnevu bivšega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele. (STA) EUR02008 AusUia-Swilzerland Sreda, 25. junija 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik v baslu ob 20.45 - Prva polfinalna tekma med Turčijo in Nemčijo Zdesetkani Turki bi želeli znova presenetiti Turki upajo, da se bodo lahko znova veselili, a bodo morali proti boljšemu nasprotniku igrati v zelo okrnjeni postavi ansa nasi v državah polfinalistov Nemci so prestrašeni, Turki realisti Španci pa večji fanatiki kot Italijani Nemški strah, turški realizem in španski entuziazem. Tako so nam naši evropski »popotniki« predstavili »nogometna« vzdušja v državah, ki so se uvrstile v polfinale letošnjega evropskega prvenstva. Poklicali smo študenta, inšpektorja in raziskovalca, ki študirajo oziroma delajo v Nemčiji, Turčiji in Španiji. 31-Ietni Robert Volčič živi že dva meseca v Nemčiji, točneje v Munstru. Na univerzi raziskuje na področju psihologije: »Ne sledim nogometu,« je takoj priznal, kljub temu pa nam je zaupal, da si bo polfinalno tekmo vseeno ogledal v lokalu s prijatelji. Tudi v Munstru, mestu na severu Nemčije, je nogomet v ospredju: gledanje tekem je organizirano, na trgih ali v barih. »Kot se za Nemce spodobi vsi veliko pijejo, predvsem veliko piva. Po zmagi v četrtfinalu so navijači tako v Munstru kot v drugih nemških mestih praznovali na cestah do jutra,« je povedal Robert in dodal: »Nemci so bili nad uspehom zelo navdušeni. Sploh niso pričakovali, da bodo v polfinalu.« Današnja tekma proti Turčiji pa vzbuja med nemškimi navijači kar nekaj strahu: »Ker je v Nemčiji veliko turških priseljencev, se bojijo, da bi prišlo do nemirov,« nam je še povedal Robert. V Carigradu pa nogometno mrzlico spremlja 31-Ietni Max Černigoj, ki je zaposlen v italijanskem podjetju: »V azijskem delu Carigrada živim že tri mesece, prav gotovo bom tu ostal še vsaj devet mesecev. Sem inšpektor pri gradnji ladij,« se je predstavil. Max pravi, da so v Turčiji za nogomet še bolj navdušeni kot v Italiji: »To je najpomembnejši šport v državi. Večinoma mu sledijo moški,« je pojasnil in nadaljeval: »Turki so prisebni a se zavedajo, da bo zelo težko premagati Nemčijo. Predvsem zaradi težav, ki jih imajo v postavi, saj je veliko igralcev poškodovanih.« Max ob zmagi v četrtfi-nalu proti Hrvatom ni zaznal večjih praznovanj: »Turki so vedno na cestah, ob vsaki priložnosti. Zato ne bi vedel, ali jih je bilo tokrat več. Tudi zastave so vedno razobešene, v času nogometne- Max Černigoj ga prvenstva pa jih je le nekoliko več,« je še ugotovil Max, ki opazuje v avtobusih prebivalce Carigrada, ki redno berejo športni časopis, na katerem poročajo predvsem o turškem nogometnem uspehu. Tudi v Španiji je nogomet v ospredju pozornosti: »Španci so slabši kot Italijani. Na vseh medijih poročajo skorajda samo o nogometu. Na kana-tu 4 predvajajo izključno nogomet. 24 ur na 24: poročajo o ekipi na EP, o vzdušju in odzivih v Madridu. V vseh oglasih se pojavljajo nogometaši in nasploh nogomet,« se je ob skoraj pretiranem nogometnem navdušenju čudil 23-letni Rajko Dolhar, ki je že deset mesecev v Gastelizu, glavnem mestu baskovske dežele na študiju v okviru programa Erazmus. »Tu baskovska manjšina sploh ni navdušena nad uspehom Špancev. So nogometni navdušenci, a navijajo za baskovsko reprezentanco, ki jo mednarodna nogometna zveza ne priznava.« Rajko, navijač Italije, si je tekmo med Španijo in »azzurri« ogledal v baru, kamor redno zahaja s prijatelji: »Zanimiv je bil Robert Volčič Rajko Dolhar Zico naslednik Scolarija na klopi Portugalske? LIZBONA - Nekdanji selektor Japonske in trener Fenerbahčeja, Brazilec Zico, je po poročanju lizbonskega časnika Publico eden najresnejših kandidatov, da postane novi selektor portugalske nogometne reprezentance. Legendarni nogometaš bi tako zamenjal Luiza Felipeja Scolarija, ki se seli k londonskemu Chelseaju. Ob Zicu portugalski mediji kot resna kandidata za selektorsko mesto omenjajo še Carlosa Queiroza in Joseja Peker-mana. Portugalska je bila sicer eden glavnih favoritov na evropskem prvenstvu, a je morala v četrtfinalu priznati premoč Nemčiji. Današnji polfinale med Nemčijo in Turčijo (v Baslu ob 20.45) bo posebna tekma. Zlasti bo posebna za skoraj dva milijona turških priseljencev (gre za najbolj številno skupnost tujcev v Nemčiji), ki so v Nemčijo odpotovali s trebuhom za kruhom. V sami nemški prestolnici je približno 200.000 Turkov, ki bodo trepetali za Terimove fante. V Berlinu so postavili tri velike ekrane preko katerih bo vsaj 500.000 gledalcev sledilo dogajanjem v Baslu, med njimi pa bo gotovo tudi veliko Turkov. Sile javnega reda so zaskrbljene, da ne bi prišlo do incidentov, saj so že v preteklosti nastali spori med dvema skupnostima, a v zadnjih letih so se stvari precej izboljšale. Na športnem področju pa je stanje še boljše. Veliko turških nogometašev igra v nemški bundesligi, en član turške reprezentance, Hamit Altintop, pa je celo rojen v Nemčiji. Na papirju je usoda Turčije že zapečatena, saj ima Terim štete igralce, pred pretiranim optimizmom pa svari kapetan nemške reprezentance Michael Ballack: »Po mentaliteti so nam Turki precej podobni. V tem prvenstvu so dokazali, da so narejeni iz pravega testa. Nikoli ne popustijo in že dvakrat so se izvlekli iz nemogoče situacije. Mislim, da le oni in mi Nemci smo zmožni doseči gol v podaljšku podaljška. Niso se predali res do zadnje stotinke sekunde.« Izkušeni vratar Lens Lehmann je imel še bolj pohvalne besede za turško reprezentanco: »Zelo sem zadovoljen, da igramo proti njim, saj večina izmed njih je pripomogla k ekonomskemu preporodu Nemčije.« Zadnjič sta se Nemčija in Turčija pomerili leta 1954, ko je Nemčija postala svetovni prvak. Takrat so Nemci kar dvakrat premagali Turčijo. Bo za evropski naslov zadostovala že ena zmaga proti Turčiji? To je nedvomno tisto, kar so si nadejali v nemškem taboru. Nemci bi bili papirnati favoriti tudi v normalnih okoliščinah, a zaradi številnih poškodb in diskvalifikacij v turškem taboru naj bi bila razlika med reprezentancama še večja. Nemški selektor Loew bo imel na razpolago tudi veznega igralca Fringsa, medtem ko je na turškem seznamu odsotnih kar sedem imen. Med temi je tudi simbol turške reprezentance in edini pravi zvezdnik, kapetan Nihat, ki je staknil poškodbo mišice prav v zadnjih minutah srečanja proti Hrvaški. donadoni Odločitev v ponedeljek ali torek V pone-de ljek zve čer so se »azzurri« vrnili v Italijo, ne preveč številni navijači pa so na milanskem letališču Malpensa kljub neuspehu s ploskanjem pričakali Dona-donija in igralce. Morda so ocenili, da je Italija dosegla največ, kar je zmogla, čeprav je Buffon obratno izjavili, da bi »lahko neko li ko bolj tve gali«. Letali šče je kraj, kjer se sre -čajo ljudje, ki prihajajo, in ljudje, ki odhajajo. Kljub temu, daje Do-nadoni na milansko letališče priletel, je verjetno zanj prišel čas odhoda. Do odločilnega sestanka med njim in predsed ni kom nogometne zveze FIGC Abete-jem naj bi prišlo v ponedeljek ali najkasneje v torek. Abete se je že včeraj pogovoril s spremljevalcem ekipe Gigijem Rivo, danes se bo pogo vo ril s podpredsed ni -kom Albertinijem (ki je Donado-nija predlagala za trenerja), kmalu pa tudi s predsednikom zveze nogometnih klubov Matarrese-jem. Poizvedoval bo namreč kaj menijo igralci o trenerju, kar pa ni nuj no, da bo odlo čil ne ga pomena. V resnici bo to le osebna odlo či tev, saj o mož ni odslo vitvi odloča izključno Abete, ki pa Do-nadonija ne želi obdržati. Selektor se bo moral pač zadovoljiti s šestmesečno odškodnino 550.000 € in pohvalo za dobro opravljeno delo. Od njega ne bodo zahtevali odstopa, niti ga ne bodo odstavili, njegovemu nasledniku Lippiju, ki je v teh dneh na počitnicah, pa so že sporočili, naj bo pripravljen. začetek tekme: ko so peli italijansko himno, so jo gledalci v baru urejeno spremljali, ko je bila na vrsti španska, pa so izklopili zvok. Posnetke kralja in kraljice so spremljali z žvižgi,« je Raj-ko orisal vzdušje v baskovski deželi: »Med 50 gledalci v baru so za Špance navijali mogoče v petih.« V osrednji Španiji pa je spremljanje reprezentance na višku: »Pode-mos, podemos!« je glavno geslo letošnjega evropskega prvenstva: »Španci so prepričani, da jim bo letos uspel podvig. Tudi sam menim, da imajo možnosti za zmago proti Rusom,« je še zaključil. (V.S.) skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija:Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Danes: ob 20.45 v Baslu: Nemčija - Turčija. Jutri: ob 20.45 na Dunaju: Rusija - Španija. Finale - Nedelja, 29. junija - 20.45 na Dunaju. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 20. junija 2008 1 5 rusija - V Trstu obstaja organizacija, ki združuje rusko govoreče ljudi »V Ruskem domu ne navijajo vsi za Rusijo« Nekdanji»Otrok iz Černobila« 29-letni Belorus ¡gor Zeiezetski o delovanju kluba in razmerah v nekdanji SZ Med največjimi presenečenji letošnjega evropskega prvenstva je reprezentanca Rusije, ki bo jutri poskušala premagati Španijo in se tako uvrstiti v finale evropskega prvenstva. V Trstu obstaja organizacija, ki sicer ne združuje izključno Rusov, pač pa vse osebe, ki jim je ruščina materni jezik. Kot bomo videli pa sta si pojma precej različna, Predsednik organizacije Ruski dom je mladi, 29-letni Igor Zelezetski, ki je prvič prišel v Trst, da bi tu dokončal univerzitetni študij iz biokemije. V Trstu je ostal šest mesecev, po povratku v domovino pa so ga povabili znova v Trst, da bi nadaljeval študij z doktoratom. A to zanj ni bil prvi stik z Italijo: »Leta 2000 nisem prvič prišel v Italijo. To državo sem vzljubil veliko prej, saj sem vsak avgust bil na počitnicah na Siciliji v sklopu izmenjave »otrok iz Černobila«. Najprej sem bil tu kot eden izmed teh otrok, nato sem postal spremljevalec drugih otrok. Imel sem nekako Italijo v krvi, tako da nisem zamudil priložnosti, da bi se kot odrasla oseba vrnil v to državo. Največ možnosti sem imel v Trstu, kjer je ogromno znanstvenih inštitucij. Zdaj se tu počutim kot doma. Z leti sem spoznal ogromno stvari, tudi s pravnega vidika in zdaj lahko dajem tudi nasvete. Na začetku je seveda domotož-je vedno prisotno. Nisem niti imel veliko priložnosti, da bi se družil z drugimi ljudmi iz področja nekdanje Sovjetske zveze. Leta 2005 pa so ustanovili kulturno združenje Russkiy dom, ki je nudilo vsem nam, ki smo prihajali iz bivše SZ, možnost da smo se družili, se pogovarjali v ruščini in oživljali svojo kulturo. Prvi predsednik je bila Irina Ai-upova, ko pa je morala ona odpotovati, sem se zbal, da bi delovanje združenja zamrlo, tako da sem septembra 2007 prevzel predsedniško funkcijo.« Če se ne motim, v tem združenju niso samo Rusi. Od kod ste vi? »Doma sem z Gomela, drugega največjega mesta v Belorusiji. Študiral pa sem v prestolnici Minsku. Ruski dom sprejema vse, ki jim je ruščina materni jezik, kar velja tudi zame, in seveda za vse tiste, ki bi se radi približali svetu držav iz bivše SZ. Tudi Italijani in seveda Slovenci ste dobrodošli. Vsi tisti, ki želijo spoznati rusko kulturo.« Katere so glavne pobude Ruskega doma? »Od konca leta 2006je združenje tudi priznano in prejema deželne prispevke. Pobude, ki jih organiziramo, so številne. Povečini vezane na ruske praznike in tradici- NOGOMET VALTER RIDOLFI Del Piero bi moral več igrati Valter Ridolfi je pred kratkim opravil trenerski izpit Uefa B. »Zdaj sem tudi uradno trener in čakam na ponudbe,« je bolj za šalo kot zares dejal Valter, ki je letos treniral začetnike Pomladi. »Tudi v prihodnji sezoni bom vodil Pomlad, ne vem pa še, katero mladinsko ekipo.« Italija ga je precej razočarala. »Do-nadoni je zgrešil na celo črti. Na igrišče je poslal nogometaše, ki sploh niso v dobri formi. V prvi vrsti mislim na Di Nataleja in Cassana. Tudi Pirlo ni bil v dobri kondiciji.« Koga bi torej moral poslat na igrišče? »Del Piero bi moral igrati vse tekme od začetka.« Kdo so sedaj favoriti? »Finale bo Nemčija - Rusija. Nemci bodo najbrž brez večjih težav premagali Turke, ki bodo obenem igrali v zelo okrnjeni postavi. Bolj izenačena pa bo tekma med Rusijo in Španijo. Rusi so zelo dobro fizično pripravljeni in igrajo res lep ter dinamičen nogomet.« Igor Zelezetskij, predsednik tržaške organizacije Ruski dom, ki se ukvarja s številnimi dejavnostmi, je Belrous, zato ga dosedanji uspehi Aršavina (desno) in tovarišev ne prevzemajo tako, kot bi ga če bi bil Rus je, a ne samo. Organiziramo tečaje tipičnih ruskih plesov - že leta sodelujemo s kulturnim društvom Studio Alpha Danz. Tečaji plesa so namenjeni tako otrokom kot odraslim, tako Rusom kot Italijanom. Tečaji so v prostorih italijansko-ameriškega združenja v ulici Roma 15. V poletnih mesecih pa so vse aktivnosti zamrznjene, saj smo le gostje, tako da nimamo možnosti samostojno odločati, do kdaj smo lahko odprti. Nudimo tudi strokovno pomoč vsem tistim, ki potrebujejo kako dovoljenje ali pravne informacije. Zelo pomembno je tudi poučevanje ruskega jezika. Podpisali smo konvencijo s slovensko šolo na ulici Frau-sin, ki nam nudi prostore za tečaje ruskega jezika. Tudi ti tečaji so razdeljeni na različne stopnje. Seveda ločimo tudi odrasle in otroke. Na tečajih poglobljamo tudi spoznavanje ruske literature.« Kako množična je prisotnost ljudi iz držav bivše Sovjetske zveze na Tržaškem? In koliko izmed teh je včlanjenih v vaše združenje? »V tržaški pokrajini je približno petsto oseb iz raznih držav SZ, ki so rusko govoreči (iz Rusije, Belorusije, Ukrajine, Ar- ODBOJKA DANJEL SLAVEC Nemčija bo novi evropski prvak Danjel Slavec je kljub maturi na tržaškem geometrskem zavodu Žiga Zois stalno sledil evropskemu prvenstvu. V prvem polčasu mature (po pisnem delu) je gropajski slogaš zbral 43 točk. »Za izpolnitev cilja (60 točk) moram zbrati še vsaj 17 točk in tako bom izdelal,« nam je pojasnil Slavec, ki se jeseni ne bo vpisal na univerzo. »Poiskal si bom raje službo in zatem poskusil opraviti državni izpit za geometra.« Kako bi ocenil nastop Italije? »Italiji bi dal šestico. Pogrešal sem srčno in borbeno igro. Italijani so bili tudi slabo fizično pripravljeni.« Kdo bo postal evropski prvak? »Najbrž bodo to Nemci, ki bodo v finalu premagali Španijo. Španija je tudi zelo solidna ekipa. Rusija pa bo v polfinalu zelo trd oreh. Rusi veliko tekajo in so tehnično dobro podkovani. Vseeno bodo zmagali Španci.« Kje pa boš igral v prihodnji sezoni? »Stoodstotno bom igral pri Slogi v C-ligi. Bomo kar solidna ekipa.« menci, Gruzijci itd.). Naše združenje pa ima približno 200 članov. Za člane organiziramo številna praznovanja. Od ruskega Božiča, do dneva žena, mimo dneva zmage, pravoslavne Velike noči, praznika pomladi, ki se mu po rusko pravi »maslenica«. Ime izvira iz besede maslo (pomen je isti kot v slovenščini), na tem prazniku pa naredimo naše tipične omlete, ki imajo med glavnimi sestavinami prav maslo.« Kot Russkiy dom sledite s posebno pozornostjo nastopom Rusije na tem nogometnem prvenstvu? »Ideja je lepa, ampak ni uresničljiva. Prvič zato, ker v tem obdobju nimamo na razpolago prostorov, drugič pa zato, ker v našem združenju niso vs Rusi. Ob tem so v našem združenju številne osebe, ki že petnajst in več let živijo v Italiji, tako da se počutijo bolj Italijani kot Rusi.« Omenil ste, da le izhajate iz neke skupne države, da vas združuje izključno jezik. Vi kot Belorus čutite neko povezavo z Rusijo? Navijate za Rusijo ali ne? »To se spreminja od države do države oziroma od predela do predela. V Beloru-siji smo namreč izbrali pot združevanja z KOŠARKA ROBERT JAKOMIN Navijam za Rusijo, ki igra zelo dobro Robert Jakomin je vsestransko zelo angažiran. Letos je treniral Borove mladinske ekipe U15 in U17, je predsednik kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline ter je velik ljubitelj fotografije. Robert obenem študira na tržaški pedagoški fakulteti. Ali te je Italija razočarala? »Najprej moram povedati, da sem videl le podaljške in enajstmetrovke nedeljske četrtfinalne tekme proti Španiji. Kazenski streli so pač prava loterija. Enkrat zmagaš, drugič pa lahko izgubiš.« Kaj pa selektor Donadoni? »Donadoni je dobro opravil svoje delo. Selektorji ne morejo nič improvizirati. Zbral je tiste nogometaše, ki so bili v najboljši formi. Ni pa imel veliko časa, da bi lahko izpilil igro in taktiko.« Kdo so sedaj favoriti? »Favorit bi lahko bila Španija. Sam pa navijam za Rusijo, ki je pokazala res lep nogomet. Rusi bi se lahko uvrstili v finale. Tam jih bodo čakali Nem- Rusijo. Morda bomo v kratkem imeli celo skupno valuto. Po referendumu je Beloru-sija dvojezična, saj sta uradna jezika ruščina in beloruščina, vendar 90% ljudi govori rusko. Po drugi strani pa je Ukrajina enoje-zična in se je odločila izključno za ukra-jinščino. A na predelu ob ruski meji še vedno prednjači ruščina. To so bile politične izbire. V zahodnem predelu Ukrajine so verjetno navijali proti Rusiji, na vzhodnem pa ne.« Kakšna je situacija v Belorusiji? »Moram priznat, da me že več kot štiri leta ni doma, a prejemam stalne informacije. Recimo, da situacija ni ravno rožnata. Evropska unija ima predsednika Lu-kašenka, ki je bil potrjen, za »zadnjega evropskega diktatorja.« »Po drugi strani je v Ukrajini ekonomsko stanje še slabše, s sporom med vzhodnim in zahodnim delom, o katerem se je veliko govorilo tudi v Italiji. Od tam prihaja večina oseb, ki dela v socialnem sektorju v domovih za ostarele ali kot hišne pomočnice. Iz Rusije pa prihajajo zlasti študentje znanstvenih predmetov.« Iztok Furlanič OSTALI MONICA QUAGGIATO Gledala sem vse tekme Skoraj 23-letna Monica Quaggiato je 14 let branila barve kotalkarskega odseka KŠD Vipava s Peči in je bila enkrat tudi deželna mladinska prvakinja, njen najboljši dosežek na državni ravni pa je 9. mesto. V Humi-nu je končala triletno fakulteto za motorične vede in zdaj specializira športno smer, v svojem društvu pa pomaga kot vaditel-jica. Na EP je doslej gledale vse tekme. Katera ekipa ti je bila doslej najbolj všeč? Nizozemska, tudi če je izpadla. Je tudi tebe razočarala Italija? Ja, od svetovnih prvakom sem objektivno pričakovala več. Kdo izmed igralcev je pokazal najmanj? Zambrotta in Toni. Kdo pa najbolj všeč? V katerem smislu? Najprej kot igralec. Buffon! In kot fant? Buffon! Si morda navijačica Juventusa? Sem! Napovedala si polfinalno zmago Nemčija in Rusija. Kdo pa bo prvak? Rusija. HALO EP! 100 milijonov je preveč za Ronalda Predsednik madridskega Reala Ramon Calderón je dejal, da ne bo nikoli plačal 100 milijonov evrov za prestop Portugalca Cristiana Ronalda. »Noben igralec na svetu ni vreden 100 milijonov evrov,« je povedal Calderon in tako ovrgel besede trenerja Bernda Schusterja, ki je pred dnevi izjavil, da bo Real nogometaša »plačal v zlatu«. Vsota, o kateri razpravljata Real in Manchester United, naj bi se gibala med 80 in 85 milijonov evrov. Turčija in Rusija za Haiderja nista v Evropi Desničarski avstrijski politik Jorg Haider je izjavil, da ne ve, kaj delata Rusija in Turčija na evropskem prvenstvu, saj nobena izmed njiju ne sodi v Evropo. »Za Turčijo morajo vrata Evrope ostati zaprta. Ne verjamem, da bi lahko Turčija sprejela pravila in kulturo Evrope. Naše in njene korenine so enostavno predaleč narazen,« je dejal deželni glavar Koroške. Švicarji šokirani nad izborom sodnika Švicarski mediji so z ogorčenjem sprejeli novico, da bo finale sodil italijanski sodnik Roberto Rosetti. Po njihovem mnenju je to sodnik, ki je v dosedanjih predstavah storil največ napak in prikazal najslabše sojenje. Švici ni dosodil očitne enajstmetrovke v dvoboju s Češko, mnogo napak pa je storil tudi na tekmi Grčija - Rusija. Časnik Blick je zapisal, da ne gre za škandal, temveč za »super škandal«, ter pripomnil, da je takšno odločitev sprejel njegov prijatelj Pierluigi Collina. Po mnenju Švicarjev bi bil veliko bolj primeren kandidat njihov sodnik Massimo Busacca, ki pa bo sodil zgolj polfinale med Nemčijo in Turčijo. Slavje brez orožja, prosim Turški predsednik vlade Tayyip Erdogan je sodržavljane pozval naj morebitne zmage v polfinalu proti Nemčiji nikar ne proslavljajo s strelnim orožjem. »Nobena zmaga ni vredna človeškega življenja,« je dejal v parlamentu in dodal: »Imamo pravico do slavja, vendar, prosim, v mejah razuma.« Po zmagi nad Hrvaško v četrtfinalu je Turčijo zajela histerija slavja, v katerem je bila ena oseba smrtno poškodovana, več kot dvajset pa so jih morali zdraviti zaradi strelnih 6,25 milijona evrov Hrvaški nogometaši bodo navkljub izpadu v četrtfinalu evropskega prvenstva zajetno odebelili svoje denarnice. Hrvaška zveza jim bo namreč izplačala nagrado v skupni višini 6,25 milijonov evrov. Igralci si bodo denar razdelili glede na število odigranih tekem in preživete minute na terenu. Tisti, ki so bili venomer na razpolago selektorju Slavenu Bi-liču, bodo prejeli po 300.000 evrov, tolikšnjo vsoto pa si je prislužil tudi selektor sam. UEFA bo Hrvaški izplačala skupno 12,5 milijonov evrov . alpenJ&T® Nogomet Današnja napoved Nemčija - Turčija 3:1 Rusija - Španija 2:0 Napoved D.lozza Nemčija - Turčija 3:1 Rusija - Španija 3:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 27 Ostali Današnja napoved Nemčija - Turčija 1:0 Rusija - Španija 2:1 Napoved S.Stefančič Nemčija - Turčija 2:1 Rusija - Španija 1:0 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 26 Košarka Včerajšnja napoved Nemčija - Turčija 3:1 Rusija - Španija 2:1 Napoved M. Gantar Nemčija - Turčija 1:2 Rusija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 Odbojka Današnja napoved Nemčija - Turčija 2:1 Rusija - Španija 0:1 Napoved D.Zeriali Nemčija - Turčija 2:0 Rusija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 20 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida / ŠPORT Sreda, 25. junija 2008 21 nogomet - Za predsednika je bil imenovan Roberto Zuppin Obljubljajo, da bodo delovali na novih temeljih v _ Več pozornosti domačim igralcem in mladim - Se na travnatem Ervattiju Proseško Primorje ima novega predsednika. Najvišjo funkcijo bo za dve leti pokrival Prosečan Roberto Zuppin, ki je v zadnjih dveh letih vodil mladinsko nogometno društvo Pomlad. »Odločil sem se, da priskočim na pomoč Pri-morju. Spremenili bomo politiko društva. Zaupali bomo domačim fantom, ki smo jih že vse potrdili in skušali bomo vključiti v ekipo čim več mladih (najbrž štiri ali pet), predvsem letnikov 1991, ki so v pravkar končani sezoni igrali pri deželnih naraščajnikih Pomladi. Nekatera društva se s to potezo ne strinjajo. V pravilniku pa je jasno napisano, da se nogometaši po koncu igranja med nara-ščajniki vrnejo k matičnim klubom. Sam bi najraje videl, da bi vsi skupaj igrali za ekipo mladincev Pomladi, ki pa je najbrž ne bodo sestavili,« trdi Zuppin. Pri Primorju bodo poskusili najeti še tri bolj izkušene igralce (branilca, zveznega igralca in napadalca), ki bi ekipi zagotovili nekaj kakovosti in stabilnosti. Ze pred časom so potrdili trenerja Nevia Bi-dussija in trenerja vratarjev Bojana Gu-liča. Kateri bo glavni cilj Primorja v novi sezoni? »Odvisno bo, koliko bodo fantje motivirani in ambiciozni. Zelim si, da bi vsi podpirali ta projekt in vanj verjeli. S potezo vključevanja mladih fantov in domačinov bomo skušali pritegniti na domače tekme čimveč vaščanov, ki so se v zadnjih letih precej oddaljili od Primorja. Nekoč je bila tribuna na Ro-uni vedno polna. Danes pa na žalost ni več tako,« je povedal Zuppin. Primorje bo tudi v prihodnji sezoni igralo domače tekme na travnatem Ervattiju. »Sestali smo se z jusarskim odborom in se dogovorili, da bi bili stroški v novi sezoni nekoliko manjši,« je še dodal novi predsednik. Na Proseku bodo po dolgih letih skušali sestaviti tudi ekipo cicibanov. Na ponedeljkovi seji so si razdelili še ostale funkcije. Podpredsednik bo Sergij Ukmar, ki bo koordiniral tudi organizacijo društvenega praznika in mar-tinovanja. Tajnik bo Danjel Grbec, blagajnik pa Aleksander Umek. Za mladinsko ekipo cicibanov in stike s Pomladjo so pooblastili Franca Meriggiolija. Prvi ekipi bodo sledili Damjan in Dean Štolfa ter Marco Orfano, ki bodo tudi držali stike z mediji. Za igrišče bo še naprej skrbel Sergio Sancin. »Nekaj težav ima mo še s se de žem, saj nis mo še naš -li osebe, ki bi ga upravljala. Doslej je to storil Dario Sardo. Resnično upam, da se bo Sardo premislil in še naprej nam pomagal,« si želi Zuppin. Ostala dva od- bornika sta še Igor Pavletič in Golfetto. (jng) NA PADRICAH Začel se je Gajin turnir 7X7 Ta teden se je na Padričah začel tradicionalni nogometni turnir 7X7 v okviru vaškega športnega praznika ŠZ Gaja. Letos nastopa osem ekip. V skupini A so: Body fashion Gropada Pa-driče, Bar Gročana, Pekarna Pacor, Prosek Nove Sorelle, v skupini B pa: Guinnes Point, Ribarnica Malu, Bazovica Ediltecnica in Breg. V ponedeljek je ekipa Pekarna Pacor, pri kateri nastopa Krasov adut Radenko Kneževič, premagala Prosek s 5:2. Gropajsko-pa-driški Body fashion pa je bil boljši od Gročane (5:3). SPORED: v petek, 19.00: Prosek Nove Sorelle - Gročana, 20.00 Body fashion - Pekarna Pacor; v soboto, 19.00: Ribarnica Malu - Breg, 20.00 Guinnes Point - Bazovica. Pri Primorju bodo v prihodnji sezoni zaupali domačim nogometašem (na sliki desno Edvin Brajnik), ki so jih že potrdili. Na sliki zgoraj novi predsednik proseškega društva Roberto Zuppin kroma košarka - Po 2. mestu v C-ligi dosegle napredovanje Poletovke v B-ligi Po uradni odločitvi košarkarske zveze - Ekipo bodo mogoče okrepili: želja številka ena je Martina Gantar 13 Obvestila Poletovke, ki so v minuli sezoni nastopale v C-ligi in zasedle končno 2. mesto, bodo v naslednji sezoni igrale v B-ligi. Deželna košarkarska zveza je sporočila, da je Polet uradno tudi napredoval v višjo ligo. »Pravilo o napredovanju je nudilo različna tolmačenja, zato smo o uspehu izvedeli šele po odločitvi izvršnega odbora,« je pojasnil trener Andrej Vremec, ki je bil nad novico zelo zadovoljen. »Še enkrat bi čestital igralkam. Letošnje prvenstvo smo začeli brez višjih ciljev. Januarja in februarja pa smo po prvih uspehih ugotovili, da lahko ciljamo tudi na kaj več. V to smo začeli vlagati in z bolj intenzivnimi tre nin gi do se gli res ve lik us peh. De lo se namreč vedno obrestuje,« je ocenil Vre mec, ki bo tu di v na sled nji se -zo ni vo dil eki po. Deželna B-liga bo seveda zahtevnejša: »Velika večina ekip bo na nivoju le toš nje eki pe Por de no ne, ki se je uvrstil na prvo mesto v prvenstvu C-lige in neposredno napredoval,« je na- Andrej Vremec kroma po ve dal Vre mec, »Vsa kič bo mo mo -ra li igra ti mak si mal no.« Za sed ba igralk bo ostala enaka. Zaradi kakovostnejšega prvenstva načrtujejo pri Poletu tudi morebitno okrepitev ekipe. Zelja številka ena je vrnitev Martine Gantar, ki je pet sezon igrala v državni B-ligi pri Ginnastici Triestini. Ob Mar ti ni je Vre mec po tr dil, da bi mo go če okre pi li eki po še s ka ko igral -ko: »Kar nekaj bivših poletovk igra sedaj v drugih ekipah in bi se lahko vrnile. To bo seveda odvisno tudi od klubov, v katerih igrajo.« TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). SK DEVIN sklicuje 34. redni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem v petek, 27. junija 2008. Drugi sklic ob 20.30. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Na-brežina 8. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Informacije na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije Stojan Corbatti 3391788940 in Robi Jakomin 338-3764446. peking 2008 Vstopnice po 20-krat • v •• • višji ceni PEKING - Vstopnice za otvoritveno slovesnost olimpijskih iger v Pekingu se na črnem trgu prodajajo po 20-krat višji ceni, kot so bile razpoložljive v internetni prodaji. Preprodajalci jih ponujajo tudi po vrtoglavih 10.000 evrov. Organizatorji olimpijskih iger so vstopnice za tekmovanja prodajali v treh krogih preko medmrežja. Največje zanimanje so kupci pokazali za otvoritveno in zaključno slovesnost, zato so bile te vstopnice najprej razprodane. Pekinški dnevni časopis Beijing News poroča, da naj bi nekateri preprodajalci zahtevali tudi 20-krat višjo ceno od nakupne. Torej, če je bila vstopnica v redni prodaji 5.000 juanov (750 dolarjev), zanjo zdaj hočejo kar 100.000 juanov. Preprodaja se dogaja kar pred osrednjo blagajno v središču Pekinga, saj so veljavne le tiste vstopnice, ki imajo izpisano pravo ime lastnika. Zato zdaj preprodajalci skupaj z novimi kupci čakajo pred blagajno in spreminjajo imena na vstopnicah. ZASTAVONOŠA - Kajakaš Antonio Rossi bo italijanski zastavonoša na OI v Pekingu, so sporočili iz CONI-ja. IN LINE - V Bratislavi poteka svetovno prvenstvo v in-line hokeju. Med 16 reprezentancami je tudi Slovenija, ki je v uvodnih dveh krogih dosegla dve zmagi. Najprej je premagala Avstrijo (8:1), nato še aktualne svetovne prvake Švede s 7:3. SREBOTNIK - Najboljša slovenska teniška igralka je hitro končala posamične nastope na angleških travnatih igriščih v Wim-bledonu. V 1. krogu je Srebotniko-va, 23. nosilka, po maratonskem dvoboju, ki je trajal kar 220 minut, izgubila proti 101. igralki sveta, Nemki Julii Gorges, s 6:4, 6:7 (6) in 14:16. BERETTA - Lecce je bil še edini italijanski prvoligaš brez trenerja. Vrzel je zapolnil tako da je Giu-seppeja Papadopula zamenjal z 48-letnim Mariom Beretto.Beretta je nazadnje vodil Sieno. Predstavili so ga včeraj. IGRE AA - V madžarskem Bu-ku so odprli 13. poletne mladinske igre Alpe - Jadran. Na letošnjih igrah, ki jih drugič zapored gostijo Madžari, bodo nastopilo športniki iz petih držav. Mladi športniki iz Slovenije, Hrvaške in nekaterih regij Madžarske, Avstrije in Italije se bodo merili v atletiki, plavanju, košarki, nogometu in odbojki. Fur-lanija julijska krajina ni prisotna. balinanje - V B skupini zamejskega prvenstva Prvak MAK za uvod nadigral proseško Primorje Zarja odpravila Nabrežino - Letos nekaj novosti - Skupina A šele od 10. julija S preloženim ponedeljkovim srečanjem med Makom in Primorjem se je zaključilo prvo kolo B skupine zamejskega balinarskega prvenstva. Ker v tej skupini nastopa ena ekipa več kot v prvi, se bodo boji v A skupini pričeli šele 10. julija. V letošnji izvedbi je prišlo tudi do nekaterih sprememb pravilnika, ki dajejo prednost ekipam, ki razpolagajo z bolj homogenim igralskim kadrom, medtem ko sta v lanski izvedbi dva zelo dobra balinar-ja že kar sama lahko osvojila celotno srečanje. Letos bo lahko dvakrat nastopil le tisti igralec, ki se bo v uvodnem srečanju pomeril v bližanju in obveznem zbijanju. Druga novost zadeva napredovanja in nazadovanja, medtem ko je doslej ena ekipa napredovala in ena nazadovala, bosta letos prvi dve uvrščeni z B skupine napredovali v elitno skupino, tretje in četrto uvrščena iz le te pa bosta nazadovali v B skupino. Kot običajno se bosta v polfinalu 28. avgusta in 4. septembra pomerili prve dve uvrščeni iz vsake skupine. V primeru, da se Zarja ne uvrsti v finale, kar je objektivno povedano malo verjetno, bo prav bazovsko društvo v četrtek, 11. septembra gostilo najboljši zamejski ekipi. Uvodni srečanji letošnjega prvenstva sta se zaključili po predvidevanjih. Prvak Mak je z glad- orientacijski tek - V organizaciji KD Slovan s Padrič 113 tekmovalcev, 75 kg zemlje in pogrešana skupina kim 8:0 pregazil pepelko B skupine proseško Primorje v katerih vrstah sta dostojno nastopila le Blažon in Morel, ki sta vodila s 6:0 a na koncu na žalost ostala z istim izkupičkom. Bolj izenačeno je bilo srečanje med Zarjo, ki se bo spričo izkušenj, ki si ji je nabrala v promocijskem prvenstvu, po vsej verjetnosti potegovala za drugo mesto v skupini, in Nabrežino, Končalo se je z zmago domačinov s 5:3. Točke za goste sta dosegla Sardoč, ki je med posamezniki premagal vedno neugodnega tekmeca Pečarja in Businelli, ki je obračun z Vršejem zaključil z remijem 17:17. Vsak dvom o končnem zmagovalcu je razčistila bodisi dvojica v postavi Furlan - Vrše in trojka, ki je nastopila z Novakom, Hrovatinom in Križmančičem, ki sta na najboljši način izkoristili prednost domačega igrišča. Izida v B skupini: Mak - Primorje: 8:0 in Zarja - Nabrežina: 5:3. Prost je bil Kraški dom. Lestvica: Mak in Zarja 2 točki, Nabrežina in Pri-morje ter Kraški dom brez točk. Prihodnji krog (jutri, 26. junija): v Repnu ob 18.30 Kraški dom - Mak, na Proseku ob 18.30 Primorje - Zarja. Prosta bo Nabrežina. Para 1. kroga v A skupini (četrtek, 10. julija): Polet - Kras in Sokol - Gaja. (ZS) Padriški 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev«, ki se je v petek zvečer, v organizaciji kulturnega društva Slovan ter v sodelovanju z orientacijsko sekcijo ŠZ Gaja, odvijal na Padričah in v Gro-padi, je osvojila ekipa 17 (Anka Kuz-min, Fabio Angeli, Reanto Pelesso-ni, Davide Umari), ki je našla vse kontrolne točke in je natančno odgovorila na vsa vprašanja. Na cilj pa je prišla v času 1 ure 41 minut. Na drugo mesto so se uvrstili »Čeprje krvave« (Anja Grgič, Matej Formi-gli, Veronika Zerjal, Denis Ota, Dean Faraglia). Najboljša ženska ekipa je bila »Le galline in fuga«. Nastopilo je 25 skupin (113 tekmovalcev). Ena skupina je pogrešana, saj se ni predstavila na cilju. Vse skupine pa so prinesle na cilj po tri kg zemlje, skupno torej 75 kg. VRSTNI RED: 1. Ekipa 17 (8 točk, 0 napak); 2. Čeprje krvave (8, 1, čas 1:57), 3. Pro Lorenzo (8, 1, 2:02), 4. Andersen (8, 1, 2:47), 5. Za- Prvouvrščena ženska skupina »Le galline in fuga« na startu kroma ljubljenca (8, 2, 1:55), 6. K'bilce (8, 2, 2:01), 7. Spriz (8, 2, 2:38), 8. Zgubljeni mrj asci (8, 3, 1:27), Boh (8, 3, 1:27), 10. Le galline in fuga (8, 3, 1:37), United (8, 3, 1:37), 12. Bev (8, 3, 1:47), 13. Nevio Biduban (8, 3*, 2:08), 14. Čo mi čo ti (8, 3, 2:25), 15. Štiri štrige (8, 3, 2:34), 16. 4 koščice (8, 4, 1:53), 17. Piščanci (8, 4, 2.00), 18. Gropajske živali (8,9*), 19. Sloga (7, 2), 20. Le cinghiale (7, 8), 21. No global solo global stuff (8, 4**), 22. Cisek (7, 2**), 23. A volte ritor-nano (5, 0**), 24. Pog (5, 2**), Freegame niso prišli na cilj (* kazenske točke, ** čez mejnim časom). / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 22. junija 2008 1 5 PRIREDITVE nova gorica - Mednarodno srečanje Saksofoni dvanajstič V organizaciji Kulturnega doma in Glasbene šole od 30. junija do 5. julija Nova Gorica bo med 30. junijem in 5. julijem že dvanajstič zapored gostila Mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji. Dogodek organizirata tamkajšnji Kulturni dom in Glasbena šola. Letošnji program je razdeljen na tri sklope, in sicer na mednarodno poletno šolo saksofona, na festival s koncertno ponudbo in avdicijo za nastop z orkestrom Slovenske policije. Ravno avdicija je posebnost letošnjega srečanja, saj bo dvema saksofonistoma iz kategorij do 20 in do 25 let omogočila nastop z omenjenim orkestrom. Organizatorji napovedujejo udeležbo 36 mladih saksofonistov na teden dni trajajoči poletni šoli, prišli bodo iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Avstrije. Temu, da med njimi ni Italijanov, naj bi botroval vedno večji upad njihove udeležbe v preteklih letih, letos pa tudi med mentorji, ki so doslej za srečanje med svojimi učenci naredili veliko promocije, ni nobenega Italijana. Sicer pa mednarodna poletna šola saksofona udeležencem prinaša enkratno možnost individualnih lekcij s petimi priznanimi profesorji, mojstri saksofona. »Letos se jim bodo posvečali Claude Delangle in Jean-Denis Michat Pavla Jarc iz Francije ter Lev Pupis, Miha Rogina in Jure Pukl iz Slovenije,« pojasnjuje Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma. Matjaž Drevenšek, ki je tudi umetniški vodja letošnjega 12. mednarodnega srečanja saksofonov, pa bo imel mojstrski tečaj za klasični saksofon za komorne zasedbe. Uradni ko-repetitor bo tudi letos pianist Zoltan Peter. Udeleženci poletne šole bodo na zaključku v soboto, 5. julija, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici pripravili sklepni koncert. Da bi v Novo Gorico pritegnili še več dobrih saksofonistov, so organizatorji razpisali avdicijo za nastop s Policijskim orkestrom. »Zanimanja je bilo veliko, saj je nastop z orkestrom izjemna in pomembna izkušnja za mlade glasbenike,« dodaja Pavla Jarc,. Za nastop z orkestrom se bo potegovalo 10 saksofonistov, izvedli pa ga bodo v petek, 4. julija, ob 21. uri v amfiteatru gradu Krom-berk. Nastopil bo orkester Slovenske policije, solisti saksofonisti Claude Delangle in Jean-Denis Michat iz Francije in Matjaž Drevenšek iz Slovenije ter seveda dva zmagovalca iz avdicije. Festivalski del 12. Mednarodnega srečanja saksofonistov v Sloveniji se bo začel z otvoritvenim koncertom Big Banda GD Nova in vokalistko Nuško Drašček v ponedeljek, 30. junija ob 21.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Sledil bo jazz večer - nastop zasedbe Jure Pukl 'Free Tree' zasedbe na domačiji Klinec v Medani v Goriških Brdih, v sredo, 2. julija, ob 21. uri. V četrtek, 3. julija, ob 21. uri pa bo v viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih na saksofonu nastopil Miha Rogina in Sae Lee iz Japonske na klavirju ter Lev Pupis na saksofonu in Larisa Čanji na klavirju. Obisk vseh koncertov je brezplačen, v primeru slabega vremena bosta koncerta iz novogoriškega Bevkovega trga in amfiteatra gradu Kromberk prenesena v veliko dvorano novogoriškega Kulturnega doma. Katja Munih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. DOLINA Na Kaluži V petek, 27. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč, jezikovna obdelava in pomočnica režiserja Mi-nu Kjuder. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Danes, 25., jutri, 26., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. DREŽNICA PRI KOBARIDU Prireditveni šotor Danes, 25. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v petek, 27. in v soboto, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30 ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 25. junija, ob 20.15 La Corte di Lunas (F-JK), ob 21.30 Spinning Wheel (Avstrija). Jutri, 26. junija, ob 21.00 Brian McCom-be (Bretanija/Irska). V petek, 27. junija, ob 20.00 Lingalad (Bergamo) in ob 21.30 Keltiac (Breta-nija). V soboto, 28. junija, ob 21.00 Korriga-ned (Bretanija). V nedeljo, 29. junija, ob 21.15 Beltai-ne (Poljska). VIDEM ■ Udin&Jazz Danes, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom. Danes, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tentetto in Tenores di Bitti. Danes, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 koncert skupine Pharoah Sanders Quartet. Jutri, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Schiavoni in Phanta-brass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). Jutri, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrel-la. V petek, 27. junija, ob 19.30 na Trgu Matteotti Daniele D'Agro Adriatics Orchestra; ob 21.30 v gledališču San Giorgio Living Theatre in ob 22.00 William Parker Sextet. V soboto, 28. junija, ob 18.00 na dvorišču palače Morpurgo Claudio Coja-niz (solo piano), ob 19.30 Amiri Bara- Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. ka Speech Quartet, v gledališču San Giorgio ob 22.00 Archie Shepp Quartet, ob 0.00 William Parker in Stefano Scondanibbio duo, ob 01.30 FrancesMarie Uitti & Tullio Angelini duo ter ob 03.00 Dario Carnovale Trio. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 / 10. Festival kitare Kras: jubilejni koncert ob 10-letnici festivala: Marko Feri, Kras Festival Orchestra, Sebastiano Zorza in zbor Obalca. ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) Danes, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. Jutri, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). V petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skupine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. V soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) jše danes, 25. junija je na ogled fotografska razstava »1958 -2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Slavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih / do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. 6. 2008) Vodoravno: asketizem, martinovo, oro, Adria, rana, O. K., Peter, lama, foto, Kne, A. K., Mara, Gian-nini, Alan Ladd, Coe, ranta, risarka, tica, Mija, gel, ano, osat, Ana; na sliki: Peter Franco. / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. junija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.45 Aktualno: Dieci minuti di... 10.00 Film: La scarpetta di vetro (glasb., ZDA, '55, r. W. Charles, i. L. Caron) 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.15 Nan.: Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Nogometna tekma za EP 23.00 0.15 Dnevnik 23.05 Šport: Notti europee 0.00 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.40 Nan.: 8 semplici regole 10.05 In Italia 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Šport: Evropski Dribbling 14.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.: A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.15 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Kate & Leopold (kom., ZDA '01, r. J. Mangold, i. M. Ryan) 21.30 22.50 Dnevnik 23.25 Dok.: La storia siamo noi 0.10 Nan.: Law & Order ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 0.45 Aktualno: La Storia siamo noi Film: I figli del Leopardo (kom., It, '65, i. F. Franchi) 10.40 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre 13.10 Aktualno: Nagrada Rapallo za pisateljice 2008 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda 15.45 Nan.: Geni per caso 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu - Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Ombre sul giallo 23.20 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.50 Nan.: 3 Libbre 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 8.00 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.35 Nan.: Kojak Aktualno: Appuntamento con la storia Nad.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nad.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Sono un fenomeno paranormale (kom., It., '85, r. S. Corbucci, i. A. Sordi) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Variete: Sfilata d'amore e moda Film: Caruso, zero in condotta (kom., It, '01, r. F. Nuti, i. F. Nuti) Canale S 8.00 8.50 9.20 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Il viaggio di Paul (dram., Nem., '06, r. M. Stacke, i. L. Krahl) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.. My life Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re Film. Dream Hotel: Bali (Avstrija, '03, i. C. Kohlund) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Carabinieri 7 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta- na) Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smalville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Kviz: MotoGp 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Film: A time for dancing (dram., ZDA '01, r. P. Gilbert, i. L. Oleynik) 23.05 Nan.: The Closer 1.00 Dnevnik - Šport La 7 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: Zeppelin (dram., VB, '71, r. E. Perier, i. M. York) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Rosso d'autunno (srh., ZDA, '94, r. B. Beresford, i. R. Dreyfuss) 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: The L Word 0.50 Dnevnik Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.30 Nan.: Le avventure di Pinocchio 12.35 Debatna odd.: Dialog z... 13.35 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.35 Dokumentarec o naravi 19.05 Aktualno: Viva le vacanze! 20.10 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Regina senza corona (kom., '88) 22.50 Proza: L'inferno 23.35 Aktualno: Stoa' estate (T Slovenija 1 7.00 Risanka 7.45 Gledališka predstav za otroke: Pipi in Melkijad 8.25 9.05, 10.00, 15.40 Risana nanizanka 8.50 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 9.20 Oddaja o Mozartu 10.25 Dok. odd.: Kdo je Rdeča apica? 11.10 Knjiga mene briga - Goran Vojno- vic: Čefurji Raus! (pon.) 11.35 Dok. odd.: Podobe Slovenije: Kostel 12.10 Ob 90-letnici ljubljanskega baleta (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Dok. feljton: Leta potovanj 13.30 Ars 360 (pon.) 13.45 Umetnost igre (pon.) 14.15 Dok. odd.. Kraljica v Kambodži 15.05 Mostovi - Hidak 16.05 Pod klobukom: Korajža velja (pon.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.50 Dok. odd.: Med hribi kačjih glav 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Sladke sanje (dram., Slo '01, r. S. Podgoršek, i. J. Madič, V. Drolc) 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 21.45 Prvi in drugi 22.05 Omizje 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.50 Proces: JBTZ - Zlom režima 0.35 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 2.20 Zabavni Infokanal 9.05 Skozi čas 9.15 Otvoritvena slovesnost festivala jurjevanje v Beli Krajini 11.10 Prisluhnimo tišini (pon.) 11.40 City folk - Ljudje evropskih mest 12.10 Dok. feljton: Bela, modra, rdeča 12.40 Proslava ob dnevu državnosti 15.05 15.30 16.30 17.20 18.15 18.55 20.00 21.15 22.05 23.45 1.30 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.30 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.55 20.55 21.10 21.45 22.45 23.40 0.25 Poljudoznanstvena odd.: Svet vodnih živali 50 let televizije Dok. igrani film: To - 001 Velenje Dok. odd: Brez smrti zemlja nikoli ne postane domovina Dok. odd.. Resnica o Holmcu Glas. dok. odd.: Pesem ima moč Dok. odd.. Slovenija na barikadah Glas. dok. film. Zgodba iz Idrije Tv igra: Maistrova najdaljša mariborska noč Slov. jazz scena Film: Salaam Bombay Koper 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Mali nogomet: Miki & Vlado »Q« - Trendovska oddaja Srečanje z... City folk (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Potopis Dok. oddaja Glasbena oddaja Dok. oddaja: God & Goods 26. Mednarodni pokal v plesih Istra in... Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.30 Videostrani Športni ponedeljek (pon.) Maja in čarobna skrinja Slovenska vojska (pon.) Primorski župani (pon.) EPP Vse najboljše EU - Srečno Slovenija Odprta tema Planet polka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 8.10 Gremo plesat; 9.30 Pogovor z konzulom v Trstu Jožetom Šušmeljem; 11.00 JBTZ 20 let pozneje; 13.00-15.00 Pregled prireditev; 17.00 Ženske in delo; 18.00 Koncert pihalnega orkestra KP; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ob dnevu državnosti; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Poročila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 25. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 1.31 najvišje 5 cm, ob 9.01 najnižje 33 cm, ob 16.29 najvišje 40 cm, ob 23.20 najnižje -12 cm. Jutri: ob 4.00 najvišje -4 cm, ob 10.00 najnižje -26 cm, ob 17.14 najvišje 44 cm, ob 0.34 najnižje -25 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 'V nižinah in ob morju bo pretežno jasno in zelo vroče. Pihali Jutri in v petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo delno oblačno, v Občasno bodo krajevne plohe in nevihte. Pogostejše bodo popoldanskih urah bodo možne posamezne nevihte. popoldne. Nekoliko manj vroče bo. KITAJSKA - Rušilec Sazanami priplul na obisk v Zhanjiang Japonska vojaška ladja na zgodovinskem obisku Rušilec Sazanami na poti proti Kitajski PEKING - Prvič po koncu druge svetovne vojne je včeraj na Kitajskem pristala japonska vojaška ladja. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua je japonski rušilec Sazanami priplul na petdnevni obisk v mesto Zhanjiang na ju gu Ki taj ske. 240-članski posadki ladje, ki naj bi na krovu nosila pomoč v obliki odej in živil za žrtve silovitega potresa, ki je maja zadel provinco Sečuan, so ob prihodu priredili slovesen sprejem. Sedem mesecev po prvem potovanju kitajske vojaške ladje na Japonsko od ustanovitve Ljudske republike Kitajske leta 1949 gre tokrat za prvi uradni povratni obisk. Ocenjujejo ga kot znak izboljša nih od no sov med vzhod no a zij ski ma državama. Kitajski predsednik Hu Jintao je sicer v maju z obiskom Japonske storil pomemben korak na poti k zbliževanju. Obe državi sta se zatem odločili za skupno izkoriščanje nahajališče zemeljskega plina v Vzhodnokitajskem morju. (STA) avstraliJa - Šel je na obisk k prijatelju Z invalidskim vozičkom pijan kar po avtocesti SYDNEY - Avstralska policija je v petek na eni od tamkajšnjih avtocest ustavila moškega, ki se je s svojim motornim invalidskim vozičkom pijan vozil po avtocesti in oviral promet. Moški je med vožnjo celo zaspal, alkotest pa je kasneje pokazal količino alkohola v njegovi krvi kar šestkrat večjo od dovoljene. Vozniki na eni od avstralskih avtocest so se bili prisiljeni izogibati 64-letniku v invalidskem vozičku, potem ko je ta v petek na enem od izvozov iz avtoceste zaspal. Ko ga je policijska patrulja le uspela zbuditi, je možakar razložil, daje le želel obiskati prijatelja, ki naj bi živel dobrih 14 kilometrov stran. Policisti so neobičajnemu vozniku ponudili alkotest, ki je pokazal, da za spanec na avtocesti ni bila kriva utrujenost, pač pa prevelika količina alkohola v voznikovi krvi. Zaradi nenavadnega dogodka se bo moral 7. julija zagovarjati pred sodiščem. "Običajno v podobnih primerih obravnavamo družinske avtomobile, tovornjake in motorje," je povedal inšpektor Bob Waters. Ob tem je opozoril, da ista pravila veljajo tudi za druge kategorije vozil. "Ljudje morajo vedeti, da zakon o vožnji pod vplivom alkohola prav tako velja za konjenike in kolesarje," je še dejal Waters. (STA) velika britaniJa - Vegetarianstvo Paul McCartney poziva k manjšemu uživanju mesa hongkong Maskoto ubila barakuda HONGKONG - Predstavniki hongkongškega akvarija so nemalo osramočeni, potem ko je v njihovem akvariju umrl jeseter redke vrste, ki jim ga je podarila Kitajska kot simbol olimpijskih iger. Jesetra, kije ena od petih maskot olimpijskih iger, je smrtno poškodovala barakuda. Jeseter je umrl le štiri dni potem, ko so ga uradno premestili v velik akvarij. Čeprav naj bi brez težav sobival z ostalimi prebivalci, pa ga je barakuda tako močno poškodovala, da mu potapljači niso mogli več pomagati. Jeseter redke vrste je meril dober meter v dolžino, star pa je bil tri leta. LONDON - Nekdanji član legendarne skupine The Beatles Paul McCartney je pozval Britance k zmanjšanju porabe mesa, tako da bi začeli z enim dnevom na teden. Uvedba "vegetarijanskih ponedeljkov", ki jih predlaga, bi namreč prispevala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, katerega velik proizvajalec je prav živinoreja. "Veliko ljudi gre v ponedeljek v telovadnico. Vegetarijanski ponedeljek je nekaj podobnega, le da ob tem naredimo še nekaj za zaščito planeta," je McCartney razložil v pogovoru z revijo The Grocer. Ob tem poudarja, da navada izvira iz Avstralije, kjer se potrošniki zavedajo okoljske-ga vpliva živinoreje, ki proizvede več ogljikovega dioksida na proizvedeno kalorijo kot poljedelstvo. McCartney, ki je že dolgo vegetarijanec, je povedal, da so ga k temu koraku spodbudila tudi priporočila Združenih narodov. "Eden glavnih zaključkov nedavnega poročila o podnebnih spremembah je, da bi morali jesti manj mesa. In tega ne pravi vegetarijansko združenje. To so Združeni narodi," je še poudaril. (STA)