DRUŽBENI DOGOVOR o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči ¦ :: 1. člen S tem družbenim dogovorom določamo udel&ženci osnove in merila za ugotavljanje cene posameznih storitev pravne pomoči in osnove in merila za druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ki se ne more vrednotiti po posameznih storitvah pravne po-moči. 2. člen Udeleženci tega dogovora bomo zagotavljali in ukrepali, da bodo uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami o medsebojnih. pravicah, obveznostih in odgovornostih določili cene posameznih storitev prav-ne pomoči oziroma povračila za vloženo delo v skla-du z osnovami in merili, določenimi s tem družbenim dogovorom. Območni zbori odvetnikov se zavezujemo, da bomo pri spejemanju tarife za storitve pravne pomoči do-sledno upoštevali osnove in merila, določene s tem družbenim dogovorom. 3. člen Zaradi usklajenega vrednotenja storitev pravne po-moči bomo udeleženci zagotovili, da bodo storitve pravne pomoči v samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah o medsebojnih pravicah, obveznostih in od-govornostih in v tarifi za storitve pravne pomoči raz-vrščene po vrstah (skupinah) glede na njihovo druž-beno pomembnost in zahtevnost. 4. člen Udeleženci bomo zagotovili, da se bodo v smislu prejšnjega člena razvrstile kot družbeno bolj po-membne zlasti tiste storitve pravne potnoči, s kate-rimi bomo prispevali k zagotavljanju varstva samo-upravnih pravic delovnih ljudi, samoupravljanja in družbene lastnine; te storitve pravne pomoči lahko vrednotijo višje od drugih storitev pravne pomoči ne glede na njihovo družbeno pomembnost. 5. člen Pri vrednotenju zahtevnosti posameznih vrst stori-tev pravne pomoči se bodo upoštevale naslednje osnove: — čas, ki je potreben za opravo posamezne storitve pravne pomoči, — odgovornost za opravljeno storitev pravne po-moči, in — stopnja strokovne zahtevnosti. Pri vrednotenju potrebnega časa za opravo posa-mezne storitve pravne pomoči se upošteva tisti čas, ki je poprečno potreben za tako vrsto storitve, ki se najpogosteje zahteva pri dajanju pravne pomoči. Pri vrednotenju odgovornosti se upošteva pomemb-nost ogroženih dobrin, pravic ali spornih razmerij, k varstvu katerih naj prispevajo posamezne storitve pravne pomoči, vrednost obravnavane zadeve ali spornega predmeta in možne škodljive posledice, ki bi lahko nastala za uporabnika in izvajalca pravne pomoči zaradi nepravilnega dajanja pravne pomoči. Stopnja strokovne zahtevnosti se vrednoti glede na delovne izkušnje, ki so potrebne za pravilno in kvali-tetno opravljanje posameznih storitev pravne pomo-či, raznovrstnost pravnih znanj in zapletenost posa-mezne storitve pravne pomoči. 6. člen .; v . . Če se pri dajanju pravne pomoči zahteva kakšno posebno strokovno znanje s področja naravoslovja, tehnologije, medicine, družboslovja in podobnih po-dročij, ali poznavanje tujega prava ali tujega jezika, se te zahteve določijo kot dopolnilna merila za vred-notenje posameznih storitev pravne pomoči in se za-radi njih lahko poveča cena teh storitev oziroma po-vračilo za opravljeno delo do 100 %. 7. člen Udeleženci bomo zagotovili, da bodo storitve prav-ne pomoči s tistih pravnih področij, za katera je od-vetnik opravil specializacijo na podlagi 22. člena za-kona o pravni pomoči, vrednotene višje, vendar ne več kot za 30 %. 8. člen Pri dogovarjanju ¦ o ceni storitev pravne pomoči oziroma povračilu za vloženo delo in pri določanju tarife storitev pravne pomoči se osnove in merila iz 4. do 7. člena tega dogovora upoštevajo tako, da se zagotovijo: — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, — materialni stroški, — amortizacija, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti ter izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva rezerv. 9. člen Pri določanju višine sredstev za osebne dohodke odvetnikov in delavcev v delovnih skupnostih odvet-nikov in odvetnikov posameznikov ter pri njih zapo-slenih delavcev za redni delovni čas se upošteva ra-ven osebnih dohodkov delavcev v organizacijah zdru-ženega dela, ki opravljajo dela in naloge, ki so po vrsti, zahtevnosti, količini in kakovosti ter pogojih dela primerljive z opravljanjem storitev pravne po-moči. . 10. člen Pri ugotavljanju višine materialnih stroškov se upoštevajo samoupravno dogovorjeni normativi tistih materialnih stroškov, ki se lahko normirajo, za druge stroške pa izkušnje iz predhodnega obdobja ob upo-števanju sprememb v obsegu dela in dejanskih stro-škov oziroma nabavnih cen. 11. člen Za ugotavljanje višine amortizacije se upoštevajo z zakonom predpisane stopnje amortizacije vrednosti osnovnih sredstev na podlagi standarda osnovnih sredstev. 12. člen Za ugotavljanje višine sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih ob-veznosti in izdatkov se upoštevajo merila, določena s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali zakoni. 13. člen Potrebni obseg sredstev za skupno porabo se ugo-tovi na podlagi višine sredstev za skupno porabo na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih pre-teklega leta, povečane za plansko predvideno pove-čanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritva-mi. ' ¦ ¦ "'" ¦ '¦ 14. člen " ¦''¦ ' ': Sredstva rezerv se zagotavljajo v višini, določeni s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravi-cah, obveznostih in odgovornostih med uporabniki in izvajalci pravne pomoči, vendar pa najmanj v višini, ki jo določa zakon. 15. člen Tarifa za storitve pravne pomoči iz drugega odstav-ka 15. člena zakona o pravni pomoči, ki bo sprejeta v skladu s tem družbenim dogovorom, se najkasneje do 1. marca vsakega leta spremeni v sorazmerju z gibanjem vrednosti oziroma cen posameznih elemen-tov iz 8. člena tega družbenega dogovora. 16. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora bomo ude-leženci oblikovali komisijo, v katero imenuje izvršni svet skupščine SR Slovenije enega predstavnika, vsak območni zbor odvetnikov oziroma vsako združenje pravne pomoči po enega predstavnika in občinske skupščine z območja delovanja posameznega zbora odvetnikov po enega predstavnika. Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbe-nega dogovora so zlasti, da: — daje obvezne razlage tega dogovora, — spremlja izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo iz-vajanje, — pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora, — opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem tega dogovora. Udeleženci se zavezujemo, da bomo komisiji zago-tavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi komisija. Udeleženci soglašamo, da bo administrativna in tehnična opravila za komisijo opravljal Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. 17. člen . -Za spremembe in dopolnitve tega družbenega do- govora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev. 18. člen Posamezni območni zbor odvetnikov je udeleženec tega družbenega dogovora, dokler se za njegovo ob-močje ne ustanovi združenje pravne pomoči. Združe-nje pravne pomoči prevzame z dnem ustanovitve vse pravice in obveznosti iz tega družbenega dogovora. 19. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme Iz-vršni svet skupščine SR Slovenije, vsi območni zbori odvetnikov in večina občinskih skupščin ter ga pod-pišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. 20. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po ob-javi v Uradnem listu SRS.