Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
K
Posamezna številka
150 li:
NAROČNINA, četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 : : Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1096
TRST, ČETRTEK 26. AVGUSTA 1976
LET. XXVI.
Napetost na Koroškem in protesti
Potem, ko sta dunajski parlament in vlada na osnovi novega zakona o ugotavljanju manjšin sklenila izvesti ugotavljanje (štetje) slovenske manjšine, se je napetost tam še povečala. Vrhunec je dosegla z dogodki v Škocjanu, kjer je avstrijska policija aretirala skupino slovenskih demonstrantov proti nemško-nacionalistični organizaciji Heimatdienst, ki je imela tam svoje zborovanje, in z namero avstrijske vlade, da prepove sploh vsa zborovanja in prireditve na Koroškem, da se ne bi izrodile v nerede, v resnici pa najbrž zato, da bi preprečila podobne policijske nastope, kot je bil tisti v Škocjanu, ki je vzbudil nevoljo in obsodbe tudi v demokratičnih nemško-avstrijskih krogih. Iz tega se da sklepati, da dunajska vlada oziroma notranje ministrstvo nima več avtoritete med policijo na Koroškem in da ta v resnici bolj posluša voditelje Hei-matdiensta in vsega nemškega nacionalizma na Koroškem kakor oblasti na Dunaju. Koroške politične oblasti pa so se umaknile v kot in prepustile oder nacionalistični sodrgi. To velja seveda v prvi vrsti za socialiste, ki so na oblasti tako v Celovcu kot na Dunaju, medtem ko se stališče Ljudske stranke krije v glavnem z vodstvom Hei-matdiensta.
Na slovenski strani pa je opaziti na zunaj veliko odločnost, na znotraj pa — če hočemo biti odkriti — naraščajočo zmedenost. Čas beži, ugotavljanje manjšine je določeno za november, ni pa še nikakega lasnega sklepa, kako naj manjšina na to reagira. Govorilo in pisalo se je o bojkotu štetja, o boju proti ugotavljanju manjšine, toda kaj bodo storili koroški Slovenci na dan štetja oziroma kaj bi storili, tega ni še nihče jasno izrekel, nihče še ni dal točnih navodil. Morda jih bo še dal. To je seveda predvsem naloga skupnega predstavništva obeh koroških slovenskih okvirnih organizacij, katoliške in leve. Ti dve pa čakata kakšne korake bo storila Jugoslavija kot matična država za zaščito manjšine in za preprečitev uqotavljanja. Koroški Slovenci so Pokazali, da imajo v tem pogledu zaupanje v Jugoslavijo in da se zanašajo na njeno Pomoč, toda v Beogradu je bilo to vprašanje spričo konference neuvrščenih v Sri Lanki in priprav nanjo nekoliko v ozad-lu zato tudi tam, kot kaže, še ni bila sprejeta nobena odločitev. Slovenija odločno reagira na dogajanje na Koroškem, a zaenkrat le s ploho protestov in resolucij, ki
(Dalje na 8. strani)
KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVE VLADE
Ministrski predsednik Andreotti je v programski izjavi tako v senatu kot v poslanski zbornici med drugim poudaril, da bo njegova vlada predložila v odobritev parlamenta zakonski osnutek, za ratifikacijo ita-lijansko-jugoslovanskih sporazumov, ki sta jih obe vladi lani podpisali v Osimu. S tem je izrecno potrdil veljavnost teh sporazumov, saj med drugim stvarno prispevajo k uveljavljanju italijanske zunanje politike, ki teži za sodelovanjem z vsemi sosednimi državami, kar koristi utrjevanju miru v Sredozemlju.
V tej zvezi je znano, da je že prejšnja Morova vlada odobrila zakonski osnutek o ratifikaciji osimskih sporazumov, a jih parlament ni mogel potrditi, ker je bil predčasno razpuščen.
Pred seboj imamo poročilo takratnega zunanjega ministra Rumorja, ki razlaga in utemeljuje zakonski osnutek ratifikacije. V poročilu se na več mestih omenja tudi vprašanje slovenske in italijanske manjšine. Tu bomo navedli le tista izvajanja, ki se nam zdijo zelo pomembna in značilna.
»Preambula osimskega sporazuma — pravi dobesedno poročilo — upošteva tudi stanje etnične raznolikosti na sosednih pod ročjih obeh pogodbenih strank in hkrati u-pošteva 8. člen pogodbe, ki se tiče pripadnikov etničnih skupin, kateri je doslej ščitil posebni statut londonskega sporazuma. V tej zvezi se jemljeta v poštev dva aspekta tematike. Gre najprej za ustavno načelo in za načelo notranjega prava, ki predvidevata najširšo možno zaščito pripadnikov etničnih manjšin. Iz tega izhaja, da je vsaka pogodbena stran pristojna, da avtonomno izvede že omenjeni načeli. Gre nadalje za
skladnost notranjega pravnega reda, ki se lahko izvaja v odnosih do omenjenih skupin, z raznimi mednarodnimi akti in viri, ki se tičejo področja človečanskih pravic, na katere se sklicujejo. To so statut Združenih narodov, splošna izjava o človečanskih pravicah ter konvencija o odpravi kakršnekoli oblike rasne diskriminacije. Sklicevanje, ki ga najdemo v italijansko-jugoslovanskih sporazumih, je v skladu z določilom italijanske ustave, ki prav tako predvideva zaščito jezikovnih skupin, katere prebivajo na ozemlju republike.«
Tako se torej dobesedno glasi odstavek iz poročila zunanjega ministra prejšnje vlade. Reči moramo, da se z vsebino popolnoma strinjamo. Oblila pa nas je mrzla prha, ko smo prebirali nadaljnji odstavek že omenjenega poročila. V njem je rečeno naslednje: »Prenehanje učinkov londonskega sporazuma se seveda nanaša tudi na posebni statut, ki je bil priložen Memorandumu, s katerim so leta 1954 hoteli določiti posebno raven zaščite za pripadnike etničnih manjšin v obeh conah neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja. V potrdilo, da zainteresiranci ne bodo s tem v ničemer oškodovani, sta v 8. členu obe pogodbeni stranki izjavili, da bosta ohranili v veljavi notranje ukrepe, ki sta jih bili sprejeli v okviru izvajanja že omenjenega statuta. Vsaka stran je hkrati izjavila, da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila o-hranitev tiste ravni zaščite pripadnikov obeh narodnih skupin (gre za italijansko etnično skupino v bivši coni B, oziroma za jugoslovansko etnično skupino v bivši coni A neuresničenega Svobodnega tržaškega (dalje na 3. strani)
V čem bi morala biti prenovitev krščansko-demokratske stranke
V zadnjih mesecih se je nekoliko utišala razprava o takoimenovani prenovitvi krščansko-demokratske stranke. Volivni rezultat je stranko številčno spet okrepil in jo vsaj začasno rešil hude skrbi, da jo bo KPI »prehitela«. S tem pa je izgubila na aktualnosti tudi debata o prenovitvi, kar je znak, da mnogi v stranki niso občutili resnične, globoke potrebe po prenovitvi, ampak jim je narekoval govore o njej predvsem občutek stiske. Ko je stiska izginila, jih je zapustila tudi prenovitvena vnema. Vendar pa je gotovo tudi mnogo takih, ki so menili s
prenovitvijo iskreno in čutijo potrebo po njej še naprej, ne samo zaradi stranke, ampak zaradi vse Italije in zaradi usode italijanske demokracije.
Toda tu se pojavi vprašanje: kakšna prenovitev? Zdi se, da je menila večina tistih, ki so na zadnjem kongresu krščansko-demokratske stranke kot tudi pred njim in še po njem, govorili o prenovitvi, pojmovala pod tem predvsem ideološko in programsko prenovitev, modernizacijo in prilagoditev novim generacijam in novim potrebam. 'io (dalje na 2. strani)
RADIO TRST A
: : NEDELJA, 29. avgusta, ob: 8.00 Koledar.
8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja.
9.00 Sv. maša. 9.45 Verdi: Godalni kvartet v molu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski o-der: »Mojsin v Kirgiziji«. Napisala Nada Kraigher, dramatiziral Aleksij Pregare. Peti in zadnji del. Režija: Stana Kopitar. 12.00 Nabožna glasba . 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestniš. 15.45 Glasbeno popoldne. 17.00 »Vsak trenutek ima svoje čudo«. Radijska drama, napisal I. Csurka, prevedla Neva Godini. R.O. Režija: Jože Peterlin. 17.40 Nedeljski koncert. 18.30 Filmska glasba. 19.00 Zvoki in ritmi. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Glasba za lahko noč.
: :	PONEDELJEK, 30. avgusta, ob: 7.00 Kole-
dar. 7.05 Jutranja glasba. 11 35 Opoldne z vami.
13.30 Glasba po željah. 14.30 En orkester — več uspehov. 17.30 Za mlade poslušavce: 45 in 33 obratov. 18.30 V ljudskem tonu. 19.00 Skupina Schola cantorum. 19.10. 19 20 Jazz glasba. 22.00 Glasbeni utrinki. 20.35 Slovenski razgledi: Ivan Cankar v Trstu - Pianistka Zdenka Novak. C. Franck: Preludij, koral in fuga; Vilko Ukmar: Tiho prihaja mrak - Vitezi vesele postave: od »Jurija s pušo« do »Čuka na pal'ci« - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Glasba za lahko noč.
: :	TOREK, 31. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11 35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sopranistka Renata Scotto, pianist Walter Baracchi. Rossini: Giovanna d'Ar-co, kantata; La danza iz zbirke »Soirees musica-les«. 18.50 Veliki orkestri lahke glasbe. 19.10 Podvodna arheologija (R. Battaglia). 19.25 Amerika igra in poje 20.00 Glasbeni utrinki. 20.35 Kurt Weill: Beraška opera. 21.45 Glasba za lahko noč.
: :	SREDA, 1. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.30 Paolo Chierici izvaja skladbe za lutnjo Giacoma Gorzanisa 18.50 Vokalno instrumentalni ansambli. 19.10 Slovenska povojna lirika: »Branko Hofman« (Lev Detela). 19.20 Western-pop-folk. 2035 Simfonični koncert. Vodi Marko Munih. Sodeluje hornist Jože Falout. Marij Kogoj - ork. Alojz Srebotnjak: Bagatele. 21.40 Glasba za lahko noč.
: :	ČETRTEK, 2. septembra, ob: 7.00 Koledar
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi
13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušav ce. 18.30 Polifonija. Dve pesmi Richarda Straussa. 18.55 Ansambel »The Gianni four«. 1910 Alojz Rebula: Po deželi velikih jezer: »Veter s planeta Zemlje«. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba.
20.00 Glasbeni utrinki. 20.35 »Slovenski Jurček«. Igra v treh dejanjih, napisal France Štre-kelj. R.O. Režija: Lojzka 'Lombar. 21.50 Glasba za lahko noč.
: :	PETEK, 3. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce
18.30 Dela deželnih skladateljev. Ansambel »1 Musiči del Friuli« vodi Ezio Vittorio. 18.45 Pevci folk 19.10 Na počitnice. 19.20 Jazz glasba. 20 00 Glasbeni utrinki. 20.35 Vokalno instrumen talni koncert. Vodi Carlo Franci. 21.15 Glasba za lahko noč.
: :	SOBOTA,	4. septembra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet 13.30-15 45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17 00 Motivi nedavne preteklosti. 18.30 Klasiki dvajsetega stoletja. 18.50 Zbirka plošč. 19.10 Slovenski biografski roman: Ivan Pregelj: »Bogovec Jernej« (Martin Jevnikar). 19.25 Glasbeni drobiž. 19.40 Pevska revija. 20.00 Glasbeni utrinki 20 35 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: »Ma-dame Lynch«. Napisal A. Marodič. R.O. Režija: Stana Kopitar. 20.55 V plesnem koraku. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lahko noč.
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Zob za zob
V Libanonu se nadaljujejo krvavi spopadi med krščanskimi Maroniti in muslimani. Dejansko je to prava državljanska vojna, ki nima več ideološkega ali verskega značaja, ampak je zadobila značaj vojne med dvema ljudstvoma. Izrazi »kristjani« oziroma »desničarski falangisti« in »progresisti« so že davno izgubili ves pomen, če so sploh kdaj odgovarjali resnici. Stvari v Libanonu so mnogo bolj zapletene in imajo mnogo daljšo zgodovino, kot pa si predstavljajo to časnikarji evropskih televizij in tiskovnih agencij, ki mimogrede pokukajo v Bei-rut.
Napetosti med krščanskimi Maroniti in arabskimi muslimani trajajo že stoletja. Toda navadno so bili Maroniti tisti, ki so morali prenašati nasilja muslimanov, ki so bili v času, ko je spadal Libanon (kot del Sirije) k turškemu cesarstvu, vladajoča plast. Tedaj so se občasno vrstili pokoli ma-ronitskega prebivalstva. Evropski tisk preteklega stoletja je pln poročil o tem. Šele v tem stoletju so se stvari izboljšale, a Libanon kot država je bil ustanovljen po francoski zasedbeni oblasti prav z namenom, da bi zaščitil krščansko prebivalstvo. V bolj mirnih in urejenih razmerah, naiprej pod francosko upravo in potem v samostojnem Libanonu, so si Maroniti hitro opomogli in ker so bili bolj izobraženi in za zahodno kulturo bolj dovzetni kot muslimani, so kmalu prevladali na vseh področjih. Libanon je uspeval in procvital kot edina med arabskimi državami. Postajal je Švica
V čem bi morala
(nadaljevanje s 1. strani)
je nedvomno tudi potrebno, kajti svet in Italija sta se od časa, ko je prevzela krščan-sko-demokratska stranka politično vodstvo povojne Italije, že močno spremenila. Ni mogoče ostati pri vedno istih konceptih in programih. Vendar se nam zdi, da je ravno ideološka prenovitev Krščanske demokracije najbolj nujna, kajti kaj bi pomagalo. če bi na kakem širšem ali ožjem delovnem sestanku izdelali novo strankino ideologijo in nov politični program, pa bi stvari v praksi po starem tekle naprej? Menimo, da ideologije ni mogoče modernizirati ločeno od prakse, t.j. od dela, kot je tudi delo slepo, če ga ne vodi usmerjevalna misel, ideja, program. Zato bi morala začeti Krščanska demokracija svojo prenovitev predvsem v svoji praksi, iz česar- bi se potem porodile ideje za nov program in novo politično ideologijo.
Konkretno bi torej morala biti prenovitev Krščanske demokracije v prvi vrsti v prenovitvi njene prakse. Strankino vodstvo bi moralo pripraviti vse strankine člane, ki so na vodilnih in važnih mestih v državni upravi ali v deželnih, pokrajinskih in občinskih upravah, v podjetjih, na sodiščih ali kjer koli, da bi začeli čimbolj vestno in pošteno opravljati svojo dolžnost. Stranka bi morala nadzirati njihovo poklicno oziroma javno delovanje, za katero je tudi ona odgovorna, ker jih je kandidirala na tisto mesto in jih predlagala volivcem. Če bi vsak krščanski demokrat na odgovornem mestu
v Libanonu
Bližnjega vzhoda in življenjska ter kulturna raven sta se naglo dvigali. Razmerje med muslimanskim in krščanskim delom prebi-vavstva je bilo urejeno z ustavo in oboji so bili enakopravni.
Ta razvoj so zmotili Palestinci, ko so se začeli množično preseljevati v Libanon, zlasti po izgonu iz Jordanije in Sirije. Palestinci so si uredili svoja taborišča, ki so jih spremenili v utrjene tabore. Njihova o-borožena milica je postala druga vojska v državi in se je nekajkrat odkrito spopadla z libanonsko domačo vojsko. V teh spopadih je morala na politični pritisk popustiti vedno državna vojska. Libanonski muslimani in Palestinci so skušali napraviti zi Libanona glavno bazo vojaških nastopov palestinskih teroristov proti Izraelu, kar je povzročalo, kot znano, pogosto povračilno bombardiranje s strani izraelskih letal in vojaške vdore, pri čemer je trpelo vse libanonsko prebivavstvo. To je vedno bolj večalo v Libanoncih, posebno v kristjanih, ne-voljo na Palestince, v katerih so videli glavne krivce svojih nesreč in zato so si Maroniti ustanovili lastno, zasebno vojsko »Falango«. Tako se je začelo. Palestinci zdaj drago plačujejo nevarno in neodgovorno politiko svojih voditeljev, ki so podžigali terorizem. Žal plačujejo zanjo — kot navadno — tudi in predvsem nedolžni. Končalo pa se bo verjetno z razdelitvijo Libanona v maronitski in muslimanski dal. har bi bilo tudi najboljše.
biti prenovitev...
začel res vestno opravljati svoje delo — da se ne bi izogibal odgovornosti, ne bi puščal problemov nerešenih, ne bi odločal mimo prizadetih ljudi in če bi imel več socialnega čuta in več posluha za vsakovrstne odrivane manjšine — bi nastalo tako v stranki kot v vsej državi takoj drugačno ozračje. Taka poštena vnema bi potegnila tudi druge za seboj, tako strankine ljudi na nižjih mestih kot druge njihove sodelavce in podrejene. Javne uprave bi začele boljše in hitreje poslovati, nešteto problemov bi bilo kmalu in učinkovito rešenih, nešteto prošenj in vlog, ki ležijo zdaj pozabljene v predalih kakih funkcionarjev, bi dobilo hiter odgovor, nešteto velikih in malih krivic in nemarnosti bi bilo popravljenih. Vsa država bi dobila več kisika in bi lažje zadihala.
Iz te prakse, ki naj bi jo spremljala navodila in nadzorstvo z vrha stranke, pa bi se rodila nova spoznanja in iz spoznanj nove ideje, obrisi novih programov. Pri delu bi se izoblikovala in izstopila nova, mlaj ša plast sposobnih in poštenih ljudi, ki bi lahko prevzeli vodilne funkcije in počasi zamenjali strankino vodstvo. Stranka bi dobila tako novo vodilno plast, ki bi prinesla vanjo nove izkušnje, nove ideje in čut za aktualnost ter nove programe. Samo iz tega pa se lahko rodi tudi ideološka prenovitev Krščanske demokracije, ki bi nujno vplivala na prenovitev in ozdravljanje vsega italijanskega političnega življenja in demokratičnega sistema.
Septembra	bo	delegacija
Furlanije-Julijske	krajine
Pisma uredništvu:
Cenjeni Novi list!
V Arheološkem vestniku, ki ga v Ljubljani izdaja SAZU, je objavil članek Tržačan Dante Cannarella. O tem poroča brez komentarja Primorski dnevnik dne 8. avgusta.
Na prvi pogled je zadeva takale: drugorodec z južnjaškim priimkom se je tako zaljubil v naš Kras in njegovo prazgodovino, da o njem lahko predava domačinom. Idilično, kajne?
Namen tega mojega pisma je skaziti to idilo. Kako? Tako, da storim, česar nič hudega sluteči Primorski dnevnik ni znal storiti: Predstaviti avtorja kot znanstvenika in človeka. Res, kdo je ta gospod Cannarella?
Po njih sadovih jih boste spoznali. Ta gospod je napisal knjigo »I millenni di Trieste« (Tisočletja Trsta), iz katere tržaški Slovenci izvemo, da ne eksistiramo: v njej nas omenja natanko polkrat. Zadevno mesto se nanaša na 15. stoletje (ne prezgodaj ne prepozno!) in se glasi: “Iz kronik izvemo, da so živinorejci iz Bazovice ln Trebč zaupali svoje črede Slovencem-Hrva-t°ni, oziroma »mandrjerjem«« (stran 118). Povsod drugje, to pomeni malokje, nas blagovoli označiti za »Slovane« — najbrž je to znanstveno preciznejše — pa še takrat se ustraši, da je šel predaleč, zato koj popravi: »... ljudje, ki niso Tržačani, n.pr. Slovani, Nemci ali južnjaki...« (stran 194).
Nič manj znanstven ni mož v toponomasti-ki: «... znamke s poštnimi žigi dokazujejo, da je imela tudi pod Avstrijo, torej pred 1918, večina tržaško-okoliških, istrskih in delno dalmatinskih in otoških krajev italijansko ime « (stran 156). Nabresina je pri Carducciju najbrž tiskovna napaka in fašizem se ni spozabil nad besedo, glasom in črko, poleg vsega drugega.
Fašizem. Kdo drug na njegovem mestu bi o fašizmu vsaj nekoliko zamomljal, naš znanstve-nik pa zna tudi molčati: fašistični pojav je res-
nekoliko iz mode, a kaj, ko je bil tako koristen pri poslanstvu poitalijančevanja Trsta in okolice (»To je bila naloga, ki jim (Tržačanom) )° je zaupala zgodovina: ostati Italijani skozi vsa dogajanja in stoletja, na tem skrajnem vzhodnem delu polotoka, in prisiliti prišlece, da se naučijo istega jezika.« (stran 191). Zato najbolje o fašizmu ne črhniti besede, kot da bi bil Trstu prizanesel.
Samodopadljivo mu je poitalijančevanje istovetno s širjenjem kulture: »... kot svetilnik, ki °ddaja svetlobo, seva (Trst) italijansko kulturo, tako da lahko danes shajate do Ljubljane z Ralijanščino, ker boste naleteli na mnoge Slovane, ki jo govorijo.« (stran 196).
Sprenehavanje, tabuji, predsodki, zamolčeva-nie, potvarjanje, laži.
Difficile est saturam non scribere, o njenem smislu pa ni, da bi si človek delal iluzije. Kdor v matični Sloveniji misli kot jaz, ta pač ne potrebuje mojih argumentov. Komur pomeni Trst samo velikansko skladišče kavbojk, alj misli čisto drugače od mene, še prerad shaja brez n)ih. Trpka beseda pa mi kljub vsemu sili na )®zik: pogostiti svojega lastnega zanikovalca, pogostiti ga bolj kot rodnega brata, takega gosto-1 jublja je zmošen edinole slovenski Beduin.
S spoštovanjem
Karel Bajc
V Podčetrtku v Sloveniji so odkrili v župnijski cerkvi sv. Lovrenca izredno lepe baročne freske. Na njih so našli letnico 1712. Restavrira jih mariborska slikarka restavratorka Avgusta Dolašek.
V bližnji prihodnosti bo delegacija deželnega sveta pod vodstvom predsednika Pittonija uradno obiskala SR Slovenijo, kamor jo je povabil predsednik parlamenta SRS Marijan Brecelj. Obisk predstavnikov sveta bo tako sledil tistemu, ki ga je decembra lani opravila delegacija deželnega od bora.
Ob koncu takratnih razgovorov z raznimi političnimi in gospodarskimi predstavniki SR Slovenije je bilo objavljeno skupno poročilo, ki je med drugim poudarjalo prepričanje, da je sklenitev osimskih sporazumov postavila temelje za hitro in učinkovito rešitev skupnih problemov v okviru vedno širše in obsežne politike prijateljskega sodelovanja. Med preučevanjem položaja italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so ugotovili, da postajata obe manjšini vedno bolj aktivni in važni socialni komponenti in obenem bistveno prispevata k utrjevanju sodelovanja na mejnem področju. Delegaciji sta v zvezi s tem sporazumno poudarili, da obstoj in svobodno razvijanje obeh manj
(Nadaljevanje s 1. strani!
ozemlja), ki so jo predvidevale norme nekdanjega posebnega statuta. Na ta način je zagotovljeno, da bo ravnanje s pripadniki obeh etničnih skupin na področju, kjer se je izvajal nekdanji posebni statut, tudi v prihodnje ustrezalo ravni, ki so jo predvidevale zaščitne norme razveljavljenega statuta.«
Iz zgornjih izvajanj bivšega zunanjega ministra Rumorja nedvoumno izhaja, da za italijansko vlado zaščita, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, velja le za slovensko manjšino v bivši coni A, oziroma za italijansko manjšino v bivši coni B. Kaj pa Slovenci v goriški in videmski pokrajini, o-ziroma Italijani na Reki in na področju Istre, ki ni pripadalo nekdanji coni B?
Očitno je, da gre pri takem stališču za nadaljevanje grobe diskriminacije na račun
PROSTOR MLADIH
Pred avstralsko obalo v bližini mesta Adelaide leži otok Kangaroo, ki je po svojih naravnih lepotah pravi zemeljski paradiž, zato ga turisti radi obiskujejo. Toda za tamkajšnjo mladino mora biti pravi pekel dolgočasja, ker se je pojavila kar manija samomorov med mladimi. Glede na 35.000 prebivalcev je število samomorov med mladimi na otoku neverjetno visoko. Ubijajo se z nesmiselnim dirkanjem z motorji po ozkih cestah, z obešanjem in s takoimeno-vano rusko ruleto, župan je izjavil, da se bo obrnil na psihiatrične bolnišnice v Av-
šin v okviru državne in ustavne ureditve predstavlja pomembno obogatitev socialnega in kulturnega življenja ter faktor obojestranskega spoznavanja sosednih narodov, kar pomeni utrjevanje medsebojnega razumevanja in plodnega sodelovanja. Tisti del osimskih sporazumov, ki zadeva narodnostne manjšine, sta obe delegaciji razumeli kot važno spodbudo in obveznost za konkretno uresničevanje globalne zaščite manjšin in obrambo njenih narodnostnih začil-nosti ter obenem tudi jamstvo za enak socialni razvoj v skupnosti, v katerih živita. Ob isti priložnosti sta delegaciji tudi ugotovili, da obstajajo številni skupni interesi med obmejnima področjema za razširitev sodelovanja med SR Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Na te perspektive je opozoril tudi predsednik SR Slovenije Brecelj v pismu, ki ga je poslal predsedniku deželnega sveta Pittoniju in v katerem je povabil deželno delegacijo na obisk v Slovenijo. Pismo je predsedniku osebno izročil jugoslovanski generalni konzul v Trstu I-van Renko.
naših rojakov na Goriškem in v videmski pokrajini, čeprav smo mislili da se bo z novi mi mednarodnimi sporazumi ta krivica odpravila in da bo italijanska vlada določila enako ravnanje za vso našo narodnostno skupnost, ne glede na kraj, v katerem prebiva.
Kot smo že omenili, smo danes dobesedno navedli del izvajanj prejšnje Morove vlade. Od sedanje Andreottijeve vlade pa Slovenci upravičeno pričakujemo, da zgornje stališče korenito spremeni in ga uskladi z duhom in črko preambule. Pričakujemo tudi, da bodo med razpravo o zakonskem osnutku o ratifikaciji vsaj nekateri poslanci in senatorji iz naše dežele poskrbeli, da se takšno krivično tolmačenje osimskih pogodb prepreči in da se hkrati določi v samem zakonskem osnutku natančnejša zaščita vseh Slovencev v Italiji.
straliji, da bi raziskale to samomorilno manijo med mladimi, a nekateri menijo, da je temu krivo predvsem dolgočasje. Razen sijajnih priložnosti za kopanje in ribolov nimajo mladi ljudje nobene druge priložnosti, da bi si preganjali dolgčas, in morda tudi nobenega življenjskega ideala. Na otoku ni niti kina. Tako občutijo življenje kot nesmiselno breme in ječo, iz katere skušajo uiti s samomorom.
Pomanjkanje idealov in prave zainteresiranosti na dogajanju in življenju je verjetno krivo samomorov mladih
Manija samomorov med mladino na avstralskem otoku
Kaj pričakujemo od nove vlade
Iz Nabrežine:
Okrogla miza o »Zaščiti slovenske kulture	in	samostojnem
Prejšnjo soboto je bila v Nabrežini okrogla miza o problemih slovenske kulture in samostojnem šolskem okraju. Debata, katero je organizirala krajevna sekcija PSI ob priliki praznika »Avanti«, so se udeležili Spadaro in Spetič za KPI. Terčon in Brecelj za SSK, Della Loggia za PRI, Palum-bo za ACLI, predsedoval pa je Pečenko (PSI).
Ker je bila tema razprave zelo široka, je Pečenko že uvodoma omejil debato le na šolske okraje. Po daljši in izčrpni osvetlitvi tega za Slovence tako važnega problema, je predstavnik PSI postavil vrsto vprašanj in sicer: Je samostojni šolski okraj koristen in mogoč? Če je odgovor pritrdilen, ali naj se odločimo za enega (deželnega) ali dva (pokrajinska) okraja? Kaj smo doslej naredili za rešitev tega problema in kaj lahko še naredimo?
Vprašanja so bila zelo zanimiva, saj bi z odgovori prišla na dan stališča posameznih strank, zlasti tistih vsedržavnih, ki se potegujejo za slovenske glasove. Prvi je odgovoril prof. Spadaro, ki je v imenu PCI poudaril važnost samoupravljanja slovenskih šol in s tem v zvezi potrebo po samostojnih slovenskih šolskih okrajih, ki pa naj bodo prvi korak do splošne zakonske zaščite slovenske manjšine. Sledil je pozdrav predstavnika ACLI-ja, ki je poudaril važnost tega problema za Slovence, istočasno pa je obžaloval, da sam ni dovolj podkovan o tem vprašanju, da bi se lahko udeležil diskusije. Della Loggia je v imenu PRI sicer izjavil, da morajo o tem vprašanju odločati Slovenci sami, njegovo mnenje pa je, da bi bili koristni mešani šolski okraji, ker bi tako prišlo do obojestranske kulturne o-bogatitve, avtonomija pa se itak že izvaja v okviru šolskih svetov. Nato je Terčon v imenu Slovenske skupnosti spomnil, da je bila prav njegova stranka prva, ki je zavzela jasno stališče o potrebi samostojnih
V torek, 31. avgusta, se bo po obdobju velikošmarenskih počitnic sestal deželni svet. Datum je določil predsednik Pittoni na seji načelnikov svetovalskih skupin, ki je bila v torek, 25. t.m. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja svetovalcev in poročila odbornikov o položaju na potresnem področju. Gre za izredno stanje po hudi tragediji, zato bo po vsej verjetnosti razprava zelo ostra. Bliža se zima, gradnja montažnih hiš je šele na začetku, pri popravilu hiš so naleteli tudi na objektivne težave zaradi pomanjkanja delovne sile in tehnikov. Deželni svet bi moral tudi v najkrajšem času odobriti zakon na razvoj knjižnic, muzejev in varstvo naravnega in umetniškega bogastva Furlanije - Julijske krajine, ki bo moral upoštevati tudi potrebe slovenskih u-stanov, kulturne spomenike ter etnografske značilnosti slovenske narodne skupnosti v deželi.
Položaj v tržaškem občinskem svetu in
slovenskih šolskih okrajev, kar je prišlo do izraza predvsem s stališči vseh slovenskih kulturnih, prosvetnih ter ostalih organizacij. Temu stališču se je kmalu pridružina PSI in v zadnjem trenutku, pred glasovanji v raznih izvoljenih telesih, še PCI. Slovenska skupnost, je dejal Terčon, zahteva od italijanskega parlamenta in zlasti od strank, ki zbirajo slovenske glasove, da se spremeni šolski zakon, ki ne predvideva avtonomnega deželnega slovenskega okraja, ki bi zajemal vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci. Zaenkrat pa lahko zahtevamo le pokrajinske slovenske šolske okraje, ti pa naj bodo trije (Trst, Gorica in Videm) in ne le
Prebivalce Cerovelj, Vižovelj in Mavhinj je pred dnevi neprijetno iznenadila vest, da je skupina vaščanov iz Cerovelj in Vižovelj prejela od tržaškega sodnika Brencija sodno obvestilo, iz katerega izhaja, da je proti njim v teku sodna preiskava zaradi dogodka, ki se je pripetil 4. februarja letos v neposredni bližini železniške postaje v Vižovljah. Ta dan je namreč uprava državnih železnic sklenila odpraviti tamkajšnji železniški prehod, s čimer je bila dejansko zaprta za promet cesta iz Sesljana v Vi žovlje, Cerovlje in Mavhinje. Ta prehod pa je nujen za prebivalstvo omenjenih vasi, kajti podvoz na drugi cesti iz Sesljana v Mavhinje je odločno prenizek in ozek, da bi skozenj mogli voziti tovornjaki in tudi večji vozovi.
Prebivalci prizadetih vasi so se zato čutili hudo prikrajšane in so uprizorili manifestacijo pred železniškim prehodom ter odločno zahtevali, naj uprava državnih železnic odpre zapornice in s tem omogoči redni promet po cesti. Vaščani nimajo se-
na pokrajini je tik pred obnovitvijo delovanja po poletnih počitnicah še vedno nejasen in negotov. Obe upravi vodita manjšinska enobarvna demokrščanska odbora, ki slonita na programskih dogovorih s strankami ustavnega loka z izjemo Slovenske skupnosti. Sklepi so bili odobreni doslej s pristankom nekaterih strank in z vzdržanjem komunistov in socialistov. Liberalci so medtem odklonili podporo zaradi diskriminacije v okviru posvetovanj med strankami ustavnega loka. Krivijo KD in KPI, da skušata prevladati. Po drugi strani zahtevata KPI in PSI vzpostavitev pravih političnih zavezništev, ki naj bi odpravila dosedanja programska soočenja. V zvezi s temi vprašanji je tudi kriza v okviru pokrajinskega tajništva. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije bo razpravljalo pri-hodni teden o trdem orehu nadaljevanja dialoga med strankami ustavnega loka na sporedu v drugi polovici septembra.
dva, saj bi se morale že v bližnji bodočnosti ustanoviti slovenske šole tudi v videmski pokrajini.
Končno je prof. Pečenko povzel izvajanja posameznih govornikov in zaključil zanimivo razpravo, še preden je lahko prišlo do prave diskusije.
Po našem mnenju je bil za tako zanimivo temo izbran nesrečen datum (14. avgusta!), neprimeren prostor (ljudska veselica) ter čas (slaba ura). Predstavniki posameznih strank so le nakazali svoja stališča, iz katerih je prišla jasno do izraza potreba po samostojnem upravljanju Slovencev na vseh področjih in zlasti na šolskem. Predstavnik SSK je opozoril, da se njegova stranka zavzema za tako samostojnost tudi na političnem področju, saj je to znak največje demokracije. Še enkrat je bila poudarjena zahteva po globalnem zaščitnem zakonu, ki naj dokončno uredi vse še nerešene probleme naše skupnosti.	nfe
veda ničesar proti odpravi zapornic in železniškem prehodu, a menijo, da bi morali prej zgraditi nadvoz in potrebne cestne priključke, kot je bilo sicer že v programu. Skupina 11 ljudi je torej prejela sodna obvestila, češ da se morajo zagovarjati, ker so za dve uri prekinili železniški promet na progi Trst - Benetke. Ni pa znano, na osnovi katerega zakona je uprava državnih železnic kratkomalo zaprla vazno cesto v devinsko-nabrežinski občini. Na županstvu so nato ' /.segli sporazum, po katerem je prehod odprt trikrat dnevno do izgradnje nadvoza.
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti v nabrežinskem občinskem svetu je v zvezi z naj novejšim razvojem dogodkov naslovila na župana Škerka pismeno vprašanje. Skupina hoče vedeti, kaj je uprava naredila, da zaščiti interese prebivalstva, ki jih je samovoljno zaprtje železniškega prehoda resno ogrožalo, in kakšne ukrepe namerava sprejeti, če državne železnice ne bodo dogradile nadvoza do konca prihodnjega meseca, kot so se s pogodbo z občino obvezale.
—o—
OBVESTILO
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča vse trtorejce — pridelovalce vina in trgovce, da so dolžni prijaviti vino, ki ga držijo v zalogi dne 1. avgusta vsakega leta.
Prijavo je treba oddati, kot običajno, pri pristojni občinski upravi v roku in ne preko 6. septembra. Obrazci, na katerih je treba napisati prijavo, so že na razpolago pri pristojnih občinah. Ob tej priložnosti se daje tudi na znanje, da ne bo dovoljen za oddajo prijave nikakršen podaljšek roka.
Kdor prijave ne bo izvršil, v smislu člena 83. O.P.R. številka 162 iz leta 1975, kaznovan z globo od stotisoč do enega milijona lir ter z objavo obsodbe v dveh dnevnikih. Torej se priporoča oddati prijavo v času med 1. in 6. septembrom letos.
—o—
Izšla je nova številka revije »Zaliv«. Med drugim prinaša prispevke Borisa Pahorja, Alojza Rebula, Vinka Ošlaka, Milana Lipovca in drugih avtorjev. Dobi se v Tržaški knjigarni.
Krajevne uprave na Tržaškem
Presenečenje v Cerovljah in Vižovljah
Novice
Konferenca neuvrščenih v Colombu se je končala z zaostritvijo odnosov med razvitim in »tretjim« svetom in s pozivom za trgovsko zaporo (embargo) proti Franciji in Izraelu. Proti Franciji zato, ker prodaja orožje Južni Afriki. Do embarga najbrž ne bo prišlo, toda zaostritev odnosov z Zahodnim svetom je za-skrbljiva, ker lahko pripelje nekoč do tega, da bo lok počil.
V Peruju so odkrili razvaline zadnje inkovske prestolnice, ki se je imenovala Vilcamba Mesto leži severozahodno od Cuzca in je merilo več kot 12 kvadratnih kilometrov površine. Se zdaj je opaziti ceste in trge. V španske roke je padlo 1. 1539.
GOJITI VZAJEMNOST Z MALIMI NARODI
Pred dnevi je gostoval v Mariboru komorni orkester Letonske državne filharmonije in napravil odličen vtis, le da je bil deležen, po poročilu v dnevnikih, bolj slabega obiska s strani kulturno precej apatičnega in nerazgibanega provincialnega občinstva v štajerskem glavnem mestu. To je obžalovati, kajti Slovenci bi morali dati posebno važnost na gojenje kulturnih, pa tudi vsakršnih drugih stikov z malimi evropskimi narodi, posebno tudi z baltskimi, kot so Letonci, ki so nam v marsikaterem pogledu zelo blizu. Škoda je, da se tako malo Slovencev zanima za jezike in kulturo baltskih narodov. Njihovih literatur takorekoč sploh ne poznamo. Zdaj je prišlo vsaj do vzpostavitve stikov in izmenjav na glasbenem področju in resnično škoda je, da kulturno topa javnost pomena te pobude ne zna ceniti.
—O—
Prejeli smo
SPOROČILO JAVNOSTI
Kot kmetovalci, včlanjeni v Zvezo neposrednih obdelovalcev v Trstu (Coldiretti), smo pred štirimi leti prevzeli v njej razne funkcije in to potem, ko je prišlo v zvezi do določenih sprememb. Žal pa se naša pričakovanja, da bi zveza dobila čisto drugačno lice v skladu z zagotovili, ki so nam bila Pred tem dana, niso uresničila. Posebno je °stalo nerešeno vprašanje direktorja zve-Ze- To se je občutilo tako v notranjem kot tudi in posebno še v zunanjem poslovanju 0rganizacije, kjer nismo kmetovalci, ki smo Prevzeli v njej nekatere vodilne funkcije, nikoli mogli resnično samostojno delovati 'n se tako odločneje in aktivneje zavzemati za reševanje problemov tržaških kmetovalcev. Globoko razočarani nad stanjem v zvezi smo proti koncu lanskega leta naslovili na državno in deželno vodstvo zveze zahtevo, da se organizaciji na Tržaškem Prizna popolna avtonomija in pravica do samostojnega imenovanja direktorja. Ker niso naše zahteve rodile nobenega pozitiv-nega rezultata, smo sklenili, da odstopimo °d svojih funkcij.
Radovič Mirko - predsednik Milič Josip Milič Karlo Regent Ivan Zahar Mario Žigon Miroslav Lupine Alojz Križmančič Vincenc
Zima bo žalostno
Pred kratkim smo obiskali nekatere kraje v Furlaniji in Beneški Sloveniji, prizadete od potresa, da bi spoznali, kakšno je trenutno stanje po dobrih treh mesecih od usodnih majskih dni. Podrobneje nas je zanimal Humin, zlasti njegovo zgodovinsko središče, ki je v majskem potresu utrpelo hude poškodbe, vendar ne take, da bi ne moglo več dobiti svoje nekdanje podobe. U-metnostno in arhitektonsko pomembne stavbe so za silo zaščitili pred nadaljnjim propadanjem, iz mestne stolnice so pobrali dragocene premične predmete, vse skupaj pa čaka na obnovo, do katere, vsaj tako kaže, ne bo prišlo tako kmalu. Z mestnih ulic so počistili ruševine, tako da je po njih mogoč kolikor toliko normalen promet, na robu mesta pa je nastalo naselje šotorov, ki so bili postavljeni takoj po potresu. Zima se nezadržno bliža in v Furlaniji se je začelo dogajati tisto, česar so se domačini najbolj bali, postavljati so namreč začeli barake, ki bodo verjetno kar za daljši čas nudili zavetje prebivalcem. Življenje gre pač dalje svojo pot in v eni od pločevinastih barak zraven naselja šotorov smo opazili, da je v njej začela delovati gostilna, pa tudi v samem mestnem središču je v bližini stolnice odprta gostilna v novejši stavbi, ki je potres ni huje prizadel. Pojavila
Kratke z Goriškega
Na Palkišču so v nedeljo, 22. t.m., slovesno obhajali praznik Marije Kraljice, ki ji je posvečena začasna kapela v stavbi osnovne šole. Pri slovesnem bogoslužju, ki ga je vodil župnik v Jamljah Bernard Špacapan, je pel cerkveni zbor iz Mirna, govoril pa je misijonar Vinko Klančar z Mirenskega Gradu. Domačini si želijo, da bi v prihodnjih letih že imeli to slavje v novi cerkvi, ki je načrtovana v tem kraju.
Dež, ki je v zadnjem mesecu padal na Goriškem, je sicer nekoliko pokvaril veliko-šmarske počitnice, zelo pa je koristil kmetijstvu, zlasti koruzi, ki si je precej opomogla od dolgotrajne suše. Obeta se tudi dobra letina grozdja, zlasti še, če bo vreme še nadalje lepo in sončno, saj je velika količina padavin že pričela škoditi grozdnim jagodam, ki so začele pokati in gniti.
Župnija v Ukvah je začela izdajati svoj »župnijski vestnik Ukve«. Vestnik je trojezičen, prinaša namreč članke v slovenščini, v italijanšči-in in nemščini, vendar pa je v zadnji številki v nemščini le en članek. Vestnik ne vsebuje samo člankov, ki se tičejo verskega življenja, ampak prinaša predvsem take prispevke, ki obravnavajo razne plati življenja v fari: zgodovino Ukev oziroma Kanalske doline (Bogo Grafenauer), gostovanje nabrežinskih pevcev ob zaključku tečaja slovenščine, o prebivavstvu U-kev, o gasilskem društvu, o slovenščini v cerkvah, o jehovcih itd. Važen je tudi tekst dokumenta, ki so ga podpisali slovenski duhovniki videmske škofije in 25 furlanskih duhovnikov društva »Glesie Furlane« o pomenu In pravici slovenskega jezika v cerkvah. Hkrati pa prina-
sliko še poslabšala
se je tudi prodajalna spominčkov. V bližini mestne hiše prodajajo dve bogato ilustrirani dokumentarni publikaciji, ki v besedi in sliki prikazujeta stanje v Furlaniji po potresu, zlasti škodo na kulturni dediščini.
Podobno sliko kot Humin kažejo tudi vasi in mesteca v njegovi okolici. Resnično žalosten je pogled na vitke furlanske zvonike, ki jim v mnogih krajih manjkajo značilne koničaste kape, številni gradovi, ki so tako karakteristično kronali položne furlanske griče, pa so porušeni oziroma težko poškodovani. Večjih obnovitvenih gradbenih posegov je videti še malo, opaziti pa je, da so se zlasti tisti posamezniki, ki jim potres ni tako močno poškodoval hiš, že začeli s popravili. O kakšnih novogradnjah pa sploh še ni govora. Nas je vodila pot navzgor po Terski dolini, kjer je cesta vsa poškodovana od težkih skal, ki so padale nanjo med potresom. Položaj v vasi Brdo se od maja sem ni spremenil mnogo na bolje, šotorom v spodnjem koncu vasi so se pridružile posamezne pločevinaste barake, v bližini tega zasilnega naselja pa so zravnali večjo površino, kamor bodo očitno postavili barake. Iz te vasi se dobro vidi tudi Podbrdo na desnem bregu Tera, ki je skoraj uničeno. Od daleč je videti, da stoji pokonci le še nekaj hiš. Te dni so položaj v Beneški Sloveniji in Furlaniji na lastne oči spoznali tudi številni izseljenci iz zahodnoevropskih držav, ki so za velikošmarske praznike prihiteli domov na obisk.
Ob potovanju po Beneški Sloveniji se človeku venomer ponavlja vprašanje, ali bodo ti ljudje, ki so že v preteklosti pretrpeli mnogo hudega, od narodnega zatiranja pa do izseljevanja v tujino, po letošnji majski katastrofi še vztrajali v teh krajih. Stanje se pokaže res kot brezupno, če pomislimo, v kakšnih bivališčih bodo morali preživeti dolge dolge mrzle zimske mesece. Prebivalcem teh krajev je potrebna čimprejšnja u-činkovita pomoč, ki naj ne bi zaobjela samo popravila poškodovanih oziroma gradnjo novih hiš, ampak bi morala tem ljudem zagotoviti tudi kruh doma, saj se v nasprotnem primeru utegne zgoditi, da bomo Slovenci prav kmalu izgubili še en del svojega narodnega telesa, ki sta ga že dosedanje raznarodovanje in izseljevanje močno prizadeli.
ša vestnik važno in pogumno izjavo oziroma okrožnico sedanjega videmskega nadškofa Alfreda Battistija, ki je javno in uradno priznanje slovenščine v cerkvah Slovenske Benečije in spodbuda tudi furlanskim duhovnikom, ki delujejo ali bi bilj poslani na delovanje v Slo. vensko Benečijo, da spoštujejo slovenski jezik in se ga nauče. Ta okrožnica je v čast videmski nadškofiji in vsej današnji Cerkvi ter je brez dvoma globoko odjeknila v javnosti.
—o—
Na nedavnih poletnih kuturnih prireditvah v Ronkah so sodelovale tudi tri kulturne skupine iz Slovenije: moški pevski zbor iz Mirna, Goriški simfonični orkester in Goriški oktet iz Šempetra pri Gorici.
Župnijski vestnik »Ukve«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Stoletnica rojstva pesnika Theodorja Daublerja
Pred sto leti, 17. avgusta 1976, se je v Trstu rodil pisatelj, pesnik in esejist Theodor Daubler. Danes bi pričakovali, da je pisal v italijanščini ali pa slovenščini. Vendar je bil ustvarjalec v nemškem jeziku, saj je znano, da so se v nekdanjem avstroogrskem Trstu na zanimiv in napet način križali in srečavali trije pomembni kulturni krogi: slovenski, italijanski in nemški.
Daubler je bil nestalen in nemiren duh. Potepuška žilica ga je vodila po cestah Nemčije, Avstrije, Italije, Francije in Grčije prav daleč na Vzhod. Pozneje je Daubler živel in ustvarjal v Berlinu. Še danes nas nagovore njegove melanholične in resnobne pesmi. Preseneti nas njihov ekspresionistični izrazni način. Pesnik jih je znal na svojevrsten način preliti v pojoče verze in jih pretkati z močnimi, žiivimi pesniškimi podobami. Pri tem se je večkrat naslonil na izročilo romantičnega pesništva in na slovitega francoskega modernista Rimbauda. Theodor Daubler je znal pesmi prepojiti z uspelo senzibilno atmosfero, polno svojevrstnih in izraznih barv in prelivajočih se melodij. Vedno znova se sredi njegove poezije in proze srečamo z mistično fantastiko in s temnimi vizijami.
Posebno znano in nekoč slovito je bilo Dau-blerjevo delo Polarni sij, ki je izšlo prvič leta
Kulturne novice
V Celju je umrl dr. Radovan Brenčič, ki je bil od 1. 1922 do druge svetovne vojne upravnik Narodnega gledališča v Mariboru, za katero si je pridobil velike zasluge. Bil je znan, zlasti v povojnem času, tudi kot avtor številnih prispevkov v raznih revijah za zgodovino slovenskega gledališča.
—o—
Z začetkom oktobra bo stopila v veljavo preureditev tržaške radijske postaje in tudi Radia Trst A. Po sedanjem načrtu bo spremenjen čas oddaj, tako da postaja v večernih urah, ko imajo po statističnih ugotovitvah vse radijske postaje v Italiji zaradi televizije zelo malo poslu-šavcev, ne bo več oddajala, pač pa bo izpolnjeno vse popoldne. Število ur slovenskih oddaj se ne bo zmanjšalo. Poročila bodo vsako uro.
Angleški slikar Tom Keating je objavil v londonskem »Timesu« pismo uredništvu, v katerem je priznal, da je preplavil tržišče umetnin s svojimi imitacijami številnih slavnih slikarjev in grafikov. Keating trdi, da je delal to iz protesta proti početju trgovcev z umetninami, ki izkoriščajo umetnike, žive in mrtve. Med drugim je ponaredil risbe angleškega u-metnika Samuela Palmerja iz preteklega stoletja. Te risbe so dosegle na angleškem tržišču zelo visoke cene. Neko Palmerjevo risbo, morda ponarejeno, so prodali pred tremi leti na dražbi v znani umetnostni trgovini Sotheby's za
1910 v treh zvezkih. Leta 1921 je izšla že druga izdaja tega Daublerjevega nadvse obširnega epa v verzih. Med Daubuerjevimi pesniškimi zbirkami moramo predvsem omeniti »Hesperide, čuvarice zlatih jabolk« iz leta 1915, »Otrok zvezda« iz leta 1916 in težko umljivo, simbolistično zbirko »Paan in ditiramb« iz leta 1924. Vedno znova je Daubler pisal in objavljal tudi prozo. Značilni so njegovi avtobiografski fragmenti »Nočemo se ustaviti«, ki povedo veliko značilnega o Ddublerjevi močno filozofsko usmerjeni melanholično - meditativni naravi, ki pa ji ni bilo tuje nestanovitno potepuštvo in oster odmik od civilizacijske tehnike in industrijskega naprezanja. V tem smislu je bil Daubler predhodnik sodobnih jeznih mladeničev, beatništva
Večkrat slišimo pritožbe, kako brezsrčna je mladina danes do starih ljudi. Najbrž pa ni nič bolj brezsrčna, kot je bila mladina v prejšnjih časih, če še ni veliko boljša. Rimski zgodovinar Prokopij pripoveduje, kako so imeli Heruli — nordijski narod, ki je živel onkraj srednje Donave — navado, da so spravili starega človeka, ki jim je začel postajati v nadlego, na visoko grmado, nato pa so poslali nanjo nekoga, ki ni spadal k družini, da ga je umoril z nožem, nakar so grmado zažgali. Potem so pobrali, kar je ostalo od ožganih kosti, in pokopali. Tudi Eskimi so imeli podobno navado. Starega človeka so pustili kje v snežni samoti, kjer so mu postavili zasilen šotor in položili vanj za nekaj dni hrane, nato pa so šli po svoji poti. Stari človek je moral tam umreti, od izčrpanosti, od mraza ali od volkov.
Danes kljub tolikemu pritoževanju ni treba nobenemu staremu človeku umreti od lakote ali od mraza. Lahko pa se zgodi, da trpi od občutka osamljenosti, čemur pa je morda tudi sam nekoliko kriv, če je egoist in nima čuta za druge ter ni ljubil svojega bližnjega in morda tudi ne svojih domačih. Vsekakor pa je najti tudi danes ganljive primere ljubezni med mladimi in starimi. Tak primer smo zasledili nedavno v slovenskem dnevniku »Delo« v Ljubljani. Objavljena je bila spominska osmrtnica,
15.000	funtov šterlingov, t.j. približno za 23 milijonov lir.
Strokovnjaki in trgovci z umetninami so prepričani, da visi v umetnostnih galerijah in v zasebnih zbirkah mnogo ponarejenih slik. Sicer pa se takim lovcem na stare slike godi čisto prav, če jih kdo potegne za nos Tudi sami samo špekulirajo. Če bi jim šlo res za umetnost, bi bolj cenili dela današnjih, zlasti mladih in še malo znanih slikarjev. Kdor kupi slike od teh, je vsaj gotov, da so izvirne, razen tega je lahko prepričan, da bo njihova vrednost s časom narasla.
in tudj tistega literarnega načina, ki je prvič zaživel pod peresom Hermanna Hesseja v njegovem romanu »Stepski volk«.
Znana so še druga Daublerjeva pripovedna dela, kot na primer »S srebrnim srpom«, »Sveta gora Athos«, »Sparta«, »Ribji pohod«, romana »L’Africana« in »Boginja z baklo« in mnoga druga dela, v katerih se velikokrat prikaže Daublerjeva navezanost na klasično in sodobno Grčijo.
Daubler je bil tudi značilen esejist nove u. metniške usmerjenosti, kar izpričujejo njegove esejistične zbirke »Novo stališče«, »V boju za moderno umetnost«, »Pesnitve in spisi« in drugo.
Z Ddublerjevo umetnostjo in z Daublerjevim miselnim prepričanjem so se ukvarjali številni raziskovalci in esejisti. Pesnikova še kar religiozno podoživeta umetnost na meji med mito-som in krščanstvom jih je znova in znova vznemirila. Danes, sto let po umetnikovem rojstvu, leta 1934 umrlemu Daublerju ne govore in ne pišejo več toliko. Kljub temu ni nikoli zdrknil v pozabo, temveč je še vedno kvaliteten člen v verigi novejšega pesništva v nemškem jeziku.
kjer je pisalo v črno obrobljenem okviru: »Minilo je deset let, odkar naju je zapustil najin dobri in skrbni dedek Martin Humšek, upokojeni rudniški strojevodja Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Njegovi vnukinji z družinama.« Ta čudoviti primer hvaležne in tople liubezni vnukinj do dedka se je dogodil v Trbovljah.
Za tiste pri: .	_ ljudi, ki morda ne poznajo
besede dedek, naj povemo, da je to stari oče ali z italijanskobesedo, ki so jo prevzeli tudi mnogi naši Primorci, nono.
—o—
PISMO UREDNIŠTVU:
ŠE DRUGA PLAT ZVONA
V zadnji številki N.L. v rubriki o sodobnem kmetijstvu, je bilo govora o pokrajinskih razstavah. Da bo slika čim jasnejša, bi rad dodal sledeče:
Prejšnja pokrajinska uprava je sklenila organizirati vsako leto po raznih občinah svojo vinsko razstavo z namenom, da bi tržaško prebivalstvo čim bolj spoznalo naša pristna domača vina, da bi naši vinogradniki bolj sodelovali med seboj in, ne najzadnje, da bi laže oddali svoj pridelek.
Pristojnosti pokrajin na polju kmetijstva pa so zelo omejene: zato so morale biti razstave finansirane od že tako pičlih fondov za izredne posege. Ko je vse osebje pokrajine strokovno usposobljeno v drugih dejavnostih, se je bilo treba za organizacijo nasloniti na tuje moči v vsaki občini vsako leto posebej. Kljub vsemu temu so se razstave obnesle boljše, kakor je bilo pričakovati.
Kar se mene osebno tiče kot bivšega odbornika za finance in kmetijstvo na pokrajini, moram potrditi, da sem izpolnil vse naloge, za katere sem bil pristojen po zakonih, tudi glede kmetijstva: na žalost so le postranske važnosti. Odločanje v velikih vprašanjih, ki so piscu na srcu, so še vedno v pristojnosti države in sedaj tudi deželnih uprav.
Hvala za vsak dober nasvet; škoda, da je ta prišel šele po 5. razstavi, zame vsaj, prekasno.
Inž. Milan Sosič
PRAV SE JIM GODI
Lev Detela
Ljubezen vnukinj do dedka
Sodobno I Kako odpraviti posledice kmetijstvo | suše v živinoreji?
Suša, ki je več kot mesec dni pestila skoraj vso Evropo, je močno prizadela tudi naše kraje, posebno kraško območje. Najbolj je suša prizadela živinorejce, saj so ti po slabi prvi košnji (približno 30 odst. pod povprečjem) izgubili v celoti drugo košnjo. Krme bo letos torej malo. Tisti, ki bi jo hotel kupiti drugod, bo moral odšteti zanjo precej denarja. Preti resna nevarnost, da se zaradi pomanjkanja krme zniža stalež živine. Trenutno še ni tako hudo, ker se bodo prave težave šele začele. Ukreniti je treba zaradi tega vse potrebno, da se stalež živine ohrani in sicer tako, da deželne oblasti razdelijo močna krmila brezplačno ali po primerno znižani ceni in da rejci sami izkoristijo vse rezerve, da si pridobijo dovolj krme.
Pomoč dežele in krajevnih uprav Deželna uprava naj nemudoma sprejme ukrepe, da se posledice suše za živinorejce
VAŽNA RAZSODBA KASACIJSKEGA SODIŠČA ZA KMETIJSKE ZADRUGE Kasacijsko sodišče je pred kratkim obravnavalo vprašanje, kam prištevati kmetijske zadruge in konzorcije. Marsikatera za-druga, zlasti na sadjarskem in vinarskem področju, je imela težave tako glede zavarovanja proti nesrečam kot tudi glede poklicnih obolenj itd. (marsikatero so šteli k industriji). Razsodba namreč določa, da se delovanje kmetijskih zadrug in konzorcijev ne razlikuje od tistega ki ga je opravljal prej Posamezni kmetovalec. Gre le za obseg delovanja, ki je pri zadrugah in konzarcijih naravno večji kot pri posameznem kmetovalcu. Delovanje kmetijskih zadrug in konzorcijev je torej v tesni zvezi s prvotnim delovanjem svojih članov.
DOBRA LETINA TERANA Zarod na trtah terana je letos precej dober. Vse kaže, da bo letošnja letina dobro poplačala trud vinogradnikov. Pričakuje se od trideset do štirideset odstotkov večji pridelek kot lani. Ponekod na Krasu je sicer razsajala toča, a je šla mimo glavnih teran-skih področij (Tomaj, Dutovlje, Komen onkraj meje, Repen, Salež, Samatorca tostran). Trte so na splošno zdrave in nepoškodovane. Če bo vreme v avgustu vlažno (doslej je bilo) in sušno v septembru in v začetku oktobra, ob trgatvi, potem lahko letos pričakujemo kakovostno in količinsko dobro letino terana.
Razstavljavci na XXVI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil odprt v petek, 6. avgusta in je trajal do 16. avgusta, so zadovoljni s poslovnim uspehom, ki so ga dosegli. Tudi uprava sejma je zadovoljna z obiskom. Med vsemi obiskovalci je bilo opaziti veliko avtomobilov z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi registracijami.
Tuji obiskovalci so se predvsem zani-
omilijo. Kot najbolj učinkovito obliko deželne pomoči se je doslej izkazalo razdeljevanje močnih krmil po zelo znižani ceni. Tokrat naj bi deželna uprava ustrezno pospešila postopek in zagotovila do določenega roka razdeljevanje krmil. Za rejce je namreč važno tudi vedeti, kdaj smejo računati z deželno pomočjo. Deželne oblasti so si v prejšnjih letih nabrale dovolj izkušenj in bi torej ne smelo biti nemogoče napovedati tudi približni datum razdeljevanja močnih krmil. Glede morebitne pomoči v obliki kratkoročnih ugodnih posojil pa le to, da se jih rejci s kraškega področja ne poslužujejo vsi. Mnogo bolje bi bilo koncentrirati pomoč na en ukrep in sicer na razdeljevanje močnih krmil.
Poleg deželne uprave naj priskočijo rejcem na pomoč tudi pokrajinske uprave, ki s svoje strani lahko prispevajo določeno vsoto denarja za nakup močnih krmil. Potrebno pa je, da se pokrajinski svetovalci, ki jim je usoda rejcev pri srcu, primerno zavzamejo, najbolje bi sploh bilo, če bi slovenski predstavniki v pokrajinskih svetih (v tržaškem in goriškem) skupno nastopili oziroma da bi stranke, ki jih predstavljajo, predložile skupen predlog.
Tudi občinske uprave lahko marsikaj naredijo za omiljenje posledic suše v živinoreji in sicer tako, da v urah, ko rejci žene-
Leta 1922 so slovenski krščansko-so-cialistični intelektualci ustanovili »mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja«, ki je prvo leto pod uredništvom Franceta Terseglava in dr. Andreja Gosarja izhajal v Ljubljani, leto pozneje pa hkrati v Ljubljani in Gorici, v uredništvu pa se je omenjenima urednikoma pridružil dr. Engelbert Besednjak. Izhodišča prve krščansko-socialistične revije na Slovenskem so bila zelo zanimiva — »velika socialna revolucija naše dobe ni končana,« so zapisali v uvodnem, programskem sestavku pripadniki kroga »Socialne misli«, »in naš svet čakajo še težke notranje borbe ter hudi socialni pretresijaji « Tedanji slovenski krščansko-socialistični
mali za oblačilne predmete, ki so jih tudi kupovali, in za stilno pohištvo. Tudi živilski izdelki so jih privlačevali. Jugoslovanski kupci pa so najbolj zainteresirani za po hištvo in razne gospodinjske stroje, določen del kupcev pa za kmetijsko mehanizacijo. Gorenjski sejem je že znan po tem, da je na njem razstavljenih veliko kmetijskih strojev, zlasti avstrijske in italijanske izdelave.
jo živino na pašo, okrepijo redarsko službo po cestah kraške planote. Tržaška občina, ki ima poljske čuvaje, naj bi te v tem razdobju prvenstveno namestili v kraških vaseh, kjer je dosti živine. Ne smemo namreč prezreti, da je paša eno izmed najbolj primernih sredstev, da se pusti krmo v seniku nedotaknjeno in da se jo tako prihrani za zimske mesece. Umestno pa bi bilo, da bi čim več rejcev gnalo svojo živino na pašo. Nabava električne ograje omogoča, da živino pustimo samo na paši. Deželna ali pokrajinske uprave bi lahko vsem rejcem, ki še nimajo električne ograje, priskočile na pomoč s prispevkom za nakup ograje.
Izkoristiti vse krmne rezerve s pašo in košnjo
Omenili smo že pašo, ki predstavlja tudi najboljšo izrabo travnatega sveta nasploh, saj nudi živini visoko kakovostno, sočno, lahko prebavljivo krmo. Izkoristiti bi morali v sedanjem obdobju zlasti pašnike. Travnike pa bi morali v sedanjem, za rast trav ugodnem vremenu ustrezno pognojiti z dušičnimi gnojili. Na ta način bo trava hitro dosegla stopnjo rasti primerno za košnjo in sicer naj bi kosili pred cvetenjem glavnih trav. Upati je le, da bo ob košnji vreme ugodno, v drugi polovici septembra torej. September je navadno suh mesec. V primeru slabega vremena pa lahko pokošeno travo siliramo.
V tem obdobju je učinek dušika nekoliko manjši, treba je torej trositi nekoliko več dušika kot v spomladanskih mesecih. Na travnike potrosimo od 80 do 100 kg čistega dušika.
intelektualci so bili globoko prepričani, da morajo »prekvasiti vse poedince in družbo«, v misli, »da mora vsak človek in vsaka družabna enota ali skupina ljudi v vsem svojem ravnanju in delovanju upoštevati tudi družabne koristi, jih čuvati ter jim služiti. Po njej se mora uravnavati vse naše kulturno, gospodarsko, stanovsko in politično življenje.«
V krogu sodelavcev »Socialne misli« najdemo ugledna imena: dr. Andrej Gosar, p. dr. Angelik Tominec, France Terseglav, Janko Kralj, dr. Ujčič, msgr. Valentin Pod-gorc, Franc Šaleški Finžgar, dr. Anton Brecelj, prof. Ivan Dolenc, Fran Erjavec, Viktor Koročec, Bogumil Šedivy, dr. Janko Brejc, H. Vodopivec, Ivanka Klemenčič, dr. I Samsa, dr. Janko Golias, dr. Karel Oz-vald, nadškof dr. A.B. Jeglič, dr. Fran Gri-vec, Mihael Moškerc, Franjo Šuklje. Aleš Ušeničnik, Ivan Gostinčar, Avgust Cvikelj, Lojze Ude, Ante Kordin, p. dr. Gvido Rant, Božo Vodušek, Dora Pegamova, Vilko Fajdiga, Aleš Stanovnik, Tomaž Furlan, Edvard Kocbek, Maks Miklavčič, Joško Pokorn (torej od Boža Voduška naprej tedanja mlada slovenska intelektualna krščan-skosocialistična generacija, ki se je zbirala okoli takoimenovanega »križarskega mladinskega gibanja« in revij »Križ« odnosno »Križ na gori«),
(Dalje)
Uspeh gorenjskega sejma v Kranju
MKV
Di. ENGELBERT BESEDNJAK IN »SOCIALNA MISEL«
(Odlomki za zgodovino krščansko - socialističnega gibanja na Slovenskem)
■
H
S A H
W/uy///
IF
IB i
Dekle z zaprti
68
Napisal Pierre UErmite
Prevedel Lovro Sušnik
Kdor se je že pripravljal, da našo šahovsko redakcijo obdolži doslednosti, češ vendar so nekaj začeli in končali »po vrsti, kot so hiše v Trsti«, bo razočaran. Od ortodoksnega problema in njegove tematike, nas danes na vsem lepem žilica zavede k heterodoksnemu problemu, pa čeprav k njegovi najbolj nedolžni zvrsti, k avtomatu.
Kako človek reagira na heterodokstnost pri šahu, je v veliki meri odvisno od njegovega značaja, njegove odprtosti, nereakcionarnosti, naprednosti, vseh tistih lepih besedi, ki so skoraj redno razdvojene od ustreznih dejanj.
Za kaj pa sploh gre pri heterodoksnem problemu? Kaj je njegovo bistvo? Odstop od namena šahovske igre; zrahljanje (ali z učeno tujko relaksacija) katerega od njenih pravil; nadomestitev teh pravil z drugimi; nadomestitev figur z drugimi; dodatek novih figur;; spremembe velikosti in oblike šahovnice; razni predpisi in pogoji, itd. Kot povsod, je vse lepo in prav, če je ohranjen čut za mero. Ta mora biti, saj če si vzamemo svoboščino in menjamo figure drugo za drugo, pravila drugo za drugo, šahovnico, itd., se kaj lahko zgodi, da pristanemo pri dami, goju ali čem podobnem. Ker pa nihče ne ve, do kam sega mera in odkod začne nezmernost, je vse odvisno, kot smo takoj poudarili, od poedinčevega značaja (seveda so tudi taki, ki se ob navadnem matu v dveh potezah namrdnejo kot ob posebno zoprni perverziji) .
Avtomat smo rekli. Vsa pravila, vse figure, vsa geometrija je ista kot pri tradicionalnem šahu. Nobenih predpisov, nobenih pogojev,nič. Edino namen je, kot bi padel na glavo. Beli se ne trudi, da matira nasprotnika, ne: prisiliti ga hoče, da ga on (črni) matira. Ne prenaglite se in ne recite, da je to neživljenjsko! Vzemite primer, da igrate z drago osebo, ki ji ije resnično dosti do tega, da Vas enkrat nabriše, a ki je, reva, negirana za šah. Poleg vsega je še zelo občutljiva: takoj bi opazila, če bi hote spregledali figuro. Kaj boste napravili? Če bo pozicija le zrela za to, boste tega svojega ljubljenega nasprotnika enostavno s šahi ali čim podobnim prisilili, da Vas bo matiral. Medtem ko bo on skakal od zadovoljstva, boste Vi, sicer manj akrobatsko, a zato nič manj resnično, slavili zmago nad sebičnim in preziranja vrednim jazom, ki Vas je dotlej z nagonom, ki peha volka nad jagnje in ujedo na mrhovino, gnal na nasprotnika, da ga premagate.
Ne spominjamo se avtorstva spodnjega problema, vemo le, da ga je sestavila trojka, kar je običajno poroštvo za dober izdelek (spomnimo se samo na rimski imperij in na njegove triumvirate!).
BELI: Kf8, Ta6, Ted, Sa4, Sc5, La5, Lc4, a7
ČRNI: Kd8, Sc7
Avtomat v sedmih potezah (ali: Beli igra in prisili črnega, da ga matira v sedmih potezah) .
Po:
1. Tf6 igra črni edino mogoče (njegov skakač je vezan): 1■ ■■ Kes.
Kaj sedaj? Skakača je treba ponovno zvezati, sicer s šahi zdivja. Torej:
2. Tac6, Kd8, 3. Lg8, Kc8, 4. Tf7 Kd8, 5. Ta6
»Zamorec je svoje delo opravil, zamorec lahko gre.«
5.	.. Kc8, 6. Sb6+H
»Ne, draga Rozalina..., nič mu ne povem. Ampak sedaj vem, kar sem hotel vedeti, in ne morete si predstavljati, kako zelo me vse to veseli!... Imam vtis, da sem deležen te sreče, da je imam obe roki polni!... Vnaprej vidim dobre zadovoljne oči mojega vrlega Ludvika... Glejte, to ga bo hitreje pozdravilo kot vsa zdravila vseh zdravnikov...«
»A saj mu ne boste nič povedali...?«
»Brez dvoma!«...«
»Obljubili ste...«
»Rozalina draga, obljubil sem vam! A že samo, ko naju bo oba videl, bodo sestradane oči Ludvika razumele! Ljubezen je svetloba!... Je sonce!... Sonce se ne da zapreti... Še med stisnjenimi prsti gredo žarki skozi...«
Rozalina je poslušala s pobešenimi očmi...
Večer je daljšal sence ostrih vrhov.
»Vrniva se!...« pravi duhovnik.
In tiho — veliko veselje je tudi nemo — sta se vrnila proti hotelu.
OSEMINTRIDESETO POGLAVJE
Gospod župnik je imel prav.
Sreča je žareča.
Vstopila je s svečenikom v ranjenčevo sobo. Ludvik je takoj opazil, da se je nekaj zgodilo.
Rozalina je hotela oditi. Župnik jo je poklical nazaj:
»Pridite sem, Rozalina, in vsedite se poleg mene... Dajte..., pridite!«
Gospod župnik je bil že blizu postelje.
»Moj vrli Ludvik,« je nadaljeval, »rad bi, da bi prebili lahko... zelo lahko noč... In da bi se jutri zjutraj prebudili kot v sanjah..., a v sanjah, ki bi postale resničnost... Me dohajate?«
Ludvik Hughe je gledal vanj..., nato v Rozalino... Njegove oči so prehajale z enega na drugega..., ne da bi še razumele..., ne da bi upale razumeti...
»Česa bi Vam bilo treba...? Kakšno dobro novico naj vam naznanimo...? No, moj dragi Ludvik... moj dragi fant..., govorite!... Tipajte!... Bog je tako dober!... In prepričan sem, da ste ga prosili...«
Ludvikove oči so še vedno begale sem in tja...
»Ne najdete ničesar?...«
»Si ne upam... Bilo bi pregrozno, če bi se varal!...«
Ludvik Hughe je postal strašno bled... V njegovem voščenem obrazu so ostale žive le še oči...
»No, si bom upal pa jaz!«
Pošastna je sila v tej potezi:
1. je šah, zato prisili k potezi črnega kralja in ne skakača;
2. vzame kralju polji c8 in d7, tako da bo naslednjo potezo ta prikovan;
3. zapre diagonalo lovcu La5: naslednjo potezo bo črni skakač odvezan in bo lahko vlekel;
4. zapre vrsto trnjavi Ta6, da ne bo ta več nadzorovala polja e6;
6.	.. Kd8, 7. Se6-j- Se6 mat (izsiljen).
Duhovnik prime roko mladenke in jo položi v Ludvikovo:
»Poljubita se, otroka moja, draga moja otročička... Jaz vama dovoljujem v imenu mrtvih... in tudi v imenu živih!«
Skozi napol odprto okno se je zadrževal zadnji sončni žarek od tam gori iznad zadnjega vrha zadnjega ledenika, kakor da bi hotel videti še to, preden se vrne v nebo, da oznani to vsemu rodu.
Ludvik se v svoji zamaknjenosti ni več ganil.
Rozalina je čutila, da se ji oči polnijo s solzami.
»Ah, le pustite, naj tečejo!...« je vzkliknil duhovnik..., »to so solze olajšanja!«
Rozalina se je obrnila k onemu, ki je bil za Bogom glavni kovač njene sreče, a ki ji je bil tudi dal trdo navodilo v njeno preizkušnjo :
»Smem zdaj odpreti svoje oči?...«
»Ja, dragi otrok... Odprite jih!... Sedaj imajo pred seboj srečo...«
Tedaj je mladenka prekrižala roki na prsih, dvignila oči proti nevidni zarji in zašepetala kot v sanjah :
»In čutim, da me varuje vse preteklo trpljenje..., vsa bodoča ljubezen!...«
Mesec kasneje je bila v največji domačnosti v novi cerkvi sv. Frančiška Šaleškega poroka Ludvika Hugha z Rozalino pl. Cressy.
(Dalje)
NAPETOST NA KOROŠKEM IN PROTESTI (nadaljevanje s 1. strani) jih Avstrijci najbrž ne berejo. Obotavljanje v Beogradu, da bi dali koroški zadevi mednarodni značaj, pa je tudi razumljivo, kajti Avstrija velja v svetu in pred OZN za demokratično državo (generalni tajnik OZN je Avstrijec Waldheim) in je ni lahko obtožiti diktatorskih in avtoritarnih metod.
Najbolj logično bi seveda bilo, da bi tudi Jugoslavija v primeru, da bi ugotovila, da se Avstrija ne drži 7. člena državne pogodbe in da jo je torej prelomila, pogodbo odpovedala in se vrnila k stanju odnosov v razdobju pred pogodbo. Na razpolago pa ima seveda še druga sredstva. Vendar se ne sme izgubiti izpred oči, da je to, kako bo rešena zadeva na Koroškem, končno največ odvisno od slovenskega naroda samega, kot vedno v zgodovini.
Letošnji, 30. pordenonski velesejem se bo začel 3. septembra in bo odprt do 12. septembra-Prirejen bo na novem prostoru, ki meri 100.000 k v. metrov površine. Na velesejmu bodo razstavili predvsem predelovalne stroje in orodje-kmetijske stroje, opremo in stroje za amini-stracijo, stanovanjsko opremo, pohištvo in gospodinjske stroje. V zvezi z velesejmom bo več prireditev in posvetovanj. Med drugim bodo razpravljali o možnih rešitvah za obnovo od P°' tresa prizadetih področij v Furlaniji. Velesejem je zanimiv tudj za Avstrijo in Jugoslavijo, posebno za Slovenijo.