Št. 315 (15.417 leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSMNA PLAČANA V GOTOVINI SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
SREDA, 29. NOVEMBRA 1995
Rimski
mlini
meljejo
drugače
Bojan Brezigar
Pravzaprav je najbolj žgoča tema aktualizacije osimskega sporazuma privrela na dan proti koncu včerajšnjega ljubljanskega zasedanja o dvajsetletnici Osimskih sporazumov, kadar so druge obveznosti že odvrnile politike od tega sicer pomembnega srečanja. Povsem naravno jo je sprožil tržaški strokovnjak Tito Favaretfo, ko je dejal, da je Slovenija sicer geopolitično sestavni del srednje Evrope, vendar se po podpisu Daytonske pogodbe pojavljajo skomine, da bi Slovenijo obravnavali skupno z drugimi državami nekdanje Jugoslavije. Gre, skratka, za že nekajkrat povedano teorijo, po kateri bi morala Slovenija z eno roko segati v Evropo, z drugo pa na Balkan. To pa naj bi pomenilo, da ji bo pot v Evropo odprla istočasno z drugimi državami nekdanje Jugoslavije. Z drugimi besedami, ko bi prevladala ta teorija, bi Slovenija lahko zaenkrat odmislila kakršnokoli povezovanje z Evro-
po.
Teorija je za Slovenijo šokantna in ljubljanske strele bodo, v tem primeru, uperjene proti Rimu. Prav zaradi te teorije pa bi kazalo pospešiti postopek za pridruženo članstvo Slovenije vEZ.
Da ima Slovenija za to ves interes, je popolnoma jasno, čeprav ni povsem jasno, kako namerava doseči ta cilj. Tudi v zadnjih potezah je namreč videti nekatere nedorečenosti, ki očitno še otežkočajo premostitev spora z Italijo, čeprav to ni bil njihov namen. Igra vsekakor teče v začaranem krogu in ni ji videti pravega izhoda
Po drugi strani pa kaže poudariti, da bi morala tudi Italija uvideti, da je čimprejšnja rešitev spora prav tako njen interes: dolge vrste tovornjakov na mejnih prehodih s Slovenijo namreč pričajo o nujnosti, da se ta meja čim bolj sprosti tudi v vidiku obnove Bosne in Hercegovine, saj teče koridor med Italijo in Balkanom prav preko Slovenije. To pa ne velja samo za tovornjake, ampak za celovitost gospodarskih odnosov, Id bi jih Italija lahko razvila v konkurenci s severno osjo, po kateri Francija in Nemčija dosegata nekdanjo Jugoslavijo preko že pridružene članice Madžarske in torej skozi bolj odprta vrata. To je včeraj poudaril tržaški župan Hly, ki seveda gleda v prihodnost in vidi prav v sodelovanju s Slovenijo in preko Slovenije edino pomembno razvojno možnost za Trst in za širše območje severovzhodne Italije. Vse pa kaže, da rimski mlini še vedno meljejo drugače.
■ Tudi na Tržaškem so se I šolske zasedbe končale
TRST - Tudi na slovenskih šolah v Trstu se je zasedba po 11 dneh končala: na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška in na poklicnem zavodu Jožef Stefan se pouk začne danes, na liceju Franceta Prešerna in na trgovskem zavodu Žiga Zoisa pa zaradi tehničnih problemov jutri. Zasedbe je konec tudi na
italijanskih šolah, čeprav so jo nekateri nameravali podaljšati do konca tedna. Ravnatelji pa so se odločili, da se obrnejo do sil javnega reda, a poseglo je tudi državno pravdništvo, ki je odredilo izpraznitev vseh poslopij. Policija jih je večinoma našla že prazne. Dijaki so šolska poslopja pred odhodom počistili.
Na 6. strani
Premier Drnovšek odgovoril Agnellijevi
LJUBLJANA - Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije se je odzval na izjavo italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli, ki je poudarila, da Italija ne blokira Republike Slovenije pri podpisu asociacijskega sporazuma z Evropsko unijo, pač pa je Slovenija tista, ki ni pripravljena zadostiti evropskim pri~akovanjem. Ta izjava je netočna in pomeni sprenevedanje z ita-Ujanske strani in zavajanje širše med-
narodne javnosti, poudarjajo v sporočilu iz kabineta slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška.
Sam predsednik komisije EZ Santer je eksplicitno poudaril, da je 14 držav članic Evropske unije pripravljenih na podpis asociacijskega sporazuma, da pa vztraja pri določenih zadržkih še ena država. Slovenija si takšnega zavlačevanja s strani ene države ne more razlagati drugače kot blokado.
ITALIJA / PREDČASNI RAZPUST PARLAMENTA V OSPREDJU POLITIČNE DEBATE
Scalfaro bi se rad izognil volitvam, toda stranke s tem ne soglašajo
AMSTERDAM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro vabi italijanske stranke, naj »italijanskih napetosti ne izvažajo v Evropo«. Scalfaro je ocenil, da mora Italija kot ustanovni član Evropske unije dokazati veliko odgovornost in napeti vse sile, da bo ustrezno krmarila Petnajsterico v polletju, ko bo predsedstvo pripadlo Rimu.
Te predsednikove besede so vsi politični komentatorji ocenili kot poziv strankam, naj ne silijo v predčasne volitve v tem razdobju. Toda odgovori iz Rima za predsednika republike niso bili spodbudni. Predstavniki treh največjih strank (Demokratična stranka levice, Forza Italia in Nacionalno zavezništvo) so poudaril, da dogovor ni možen in da bo zaradi tega predčasne volitve neizbežne. Samo manjše stranke, takoimenovani »grmiči« so zaploskali predsedniku republike, toda za njihovo razmišljanje pri večjih silah ni bilo veliko posluha.
Na 2. strani
-SREČANJE / ENOTNI ŠOLSKI ODBOR NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO V LJUBLJANI
Tesnejše sodelovanje Slovenije s slovenskim šolstvom v Italiji
LJUBLJANA - Slovenija bo posvetila večjo pozornost slovenskemu šolstvu v Italiji. To zagotovilo so prejeli predstavniki enotnega šolskega odbora Furlanije-Julij-ske krajine na včerajšnjem srečanju na slovenskem ministrstvu za šolstvo. Odbor se je predstavil kot subjekt, s katerim naj matična država sodeluje pri reševanju kočljivih vprašanj na šolskem področju.
Zamejski predstavniki so izročili državnemu sekretarju Pavletu Zgagi spomenico o položaju in aktualnih problemih manjšinskega šolstva, seznanili pa so ga tudi z operativno ekipo, ki bo sodelovala s slovenskim ministrstvom za šolstvo, da bi skupno načrtovali razvoj zamejske sole.
Državni sekretar je seznanil goste o dogovorih, ki jih je Slovenija sklenila z Italijo na področju'kulture, šolstva in izobraževanja, in o sporazumu o obojestranskem priznavanju diplom. Letošnje leto meddržavnih odnosov na šolskem področju je ocenil kot uspešno. Dodal pa je tudi, da je šolsko vprašanje vedno na dnevnem redu slovenske vlade na srečanjih z italijanskimi oblastmi. O včerajšnjem srečanju je povedal, da bo novo sodelovanje omogočalo bolj kvalitetne rešitve v posameznih strokovnih vprašanjih, kot so izobraževanje šolnikov, učbeniki, univerzitetno izobraževanje zamejskega podmladka in druga.
Na 3. strani
LJUBLJANA / VČERAJ V CANKARJEVEM DOMU
Danes v Primorskem dnevniku
Politiki in znanstveniki o vsebini in pomenu Osimskih sporazumov
V ospredju vprašanja zaščite manjšin in gospodarskega sodelovanja Zaskrbljen pogled v prihodnost italijansko-slovenskih odnosov
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bil včeraj simpozij ob dvajsetletnici osimskih sporazumov. Priredilo ga je zunanje ministrstvo, poleg ministra Zorana Thalerja pa so se ga udeležili tržaški in ljubljanski župan Riccardo Illy in Dimitrij Rupel ter številni znanstveniki, ki so o osimskih sporazumih, njihovem namenu in njihovih posledicah spregovorili z zgodovinskega, kulturnega in gospodarskega zornega kota.
Razprava, ki je bila zelo živahna, je pokazala, da vsi soglašajo le z eno ugotovitvijo: da so namreč Osimski sporazumi opravili izredno pomembno nalogo z rešitvijo vprašanja italijansko-jugoslovanske meje, ki bi lahko v času hladne vojne ostala nevarno žarišče napetosti. Drugi aspekti sporazumov, predvsem zaščita manjšine in industrijska cona na Krasu, pa so bili deležni številnih kritik, ker niso rešili odprtih vprašanj. Tako je Jože Pirjevec dejal, da so bili sporazumi z manjšinskega vidika prava polomija, o industrijski coni pa je Tito Favaretto ocenil, da že takrat niso obstajale osnovne gospodarske predpostavke za tako pobudo. Zasedanja so se udeležili tudi številni predstavniki slovenske manjšine v Italiji.	Na 5. strani
Usklajen nastop proti Beogradu
LJUBLJANA - Na pobudo slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja so se včeraj za zaprtimi vrati sestali člani pogajalskih skupin za nasledstvena vprašanja Slovenije, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Namen sestanka naj bi bila dosega dogovora glede skupnega nastopa in zastopanja enotnih stališč do nasledstvenih vprašanj nekdanje SFRJ in aktivnostmi povezanimi z zaščito nekdaj skupnega finančnega premoženja, za katero je Slovenija že zaprosila mednarodne finančne ustanove in banke. Po besedah ministra Thalerja naj bi bil cilj sestanka tudi skupen pritisk na skupino za stike, ki bi naj spodbudila Beograd da čimprej pristane na nadaljevanje pogajanj o sukcesiji s konkretnimi rešitvami.
Gava in Mannino pred sodniki
Pred sodišči v Neaplju in Palermu sta se začela procesa proti bivšima prunistroma Antoniu Gavi in Calogem Man-ninu, ki sta obtožena sodelovanja z organiziranim kriminalom.
Stran 4
Moti zapuščenega otroka v Trstu
Mati dveletnega temnopoltega otroka, ki so ga v soboto našli v vagonu na tržaški železniški postaji, se je včeraj javila policiji v Padovi, od koder so jo pospremili v Trst.
Stran?
Nova športna palača v Trstu
Tržaški občinski svet je sinoči po daljši razpravi skoraj soglasno odobril finančni načrt za novo športno palačo, ki jo bo občinska uprava zgradila pri Sv. Soboti nedaleč od novega stadiona Rocco.
Stran?
Goriški december
V Gorici so včeraj predstavili bogat spored kulturnih, gastronomskih in drugih prireditev, ki naj bi v decembru priklical v mesto obiskovalce in vse dežele.
Stran 11
Deset let ustvarjalnega petja
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor bo s koncertoma na Opčinah (v petek, 1. decembra) in v Trebčah (v četrtek, 7. decembra) proslavil svojih prvih uspešnih deset let.
Stran 13
POLITIKA / V OSPREDJU ŠE VEDNO PROBLEM PREDČASNIH VOLITEV
Scalfaro vabi stranke, »naj ne izvažajo italijanskih trenj v Evropo«
Predsednika republike sta podprla Susanna Agnelli in podtajnik Guglielmo Negri
AMSTERDAM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je v ponedeljek pohvalil premiera Lamberta Di-nija in s tem postavil njegovo kandidaturo za krmarja italijanske in evropske ladjice tudi v polletju, ko bo Rim vodil Evropsko unijo, se je včeraj povrnil k temu vprašanju in posredno spet ponovil, da nasprotuje skorajšnjim predčasnim volitvam.
»Milim, da moramo napeti vse sile in kar najbolje opraviti svojo nalogo v tem polletju, saj ima Italija kot ustanovna članica EU veliko odgovornost do Evrope,« je povedal Scalfaro. In v pogovoru z novinarji dodal, da Italija ne sme »izvoziti« v Evropo svojih notranjih napetosti. Scalfarove besede so tem bolj pomembne, ker začetek italijanskega mandata na čelu EU sovpada s koncem mandata Di-nijeve vlade. Premier je večkrat poudaril, da bo takoj po odobritvi finančnega zakona in v vsakem primem najkasneje 31. decembra vrnil mandat parlamentu.
Kaj namerava torej Scalfaro? Ce ne bo imel druge rešitve bo najbrž moral razpustiti parlament in razpisati nove volit-
ve, toda njegove včerajšnje besede potrjujejo, da namerava napeti vse sile, da bi to preprečil. Studentom amsterdamske univerze je Scalfaro pojasnil, da bi bil »pravi državni udar« razpustiti parlament, ko je še sposoben izraziti vlado. Scalfaro je s tem opravičeval predvsem dejstvo, da po padcu Berlusconijeve vlade ni razpisal novih volitev, kot je zahteval Kartel svoboščin, toda ta hipoteza velja tudi za sedanjo situacijo.
Zanimivo je, da je le nekaj ur po Scal-farovi izjavi zunanja ministrica Susanna Agnelli novinarjem povedala, kako ji vsi evropski partnerji prigovarjajo (češ »saj ne boste tako nori«), naj Italija ne gre na predčasne volitve med polletjem predsednikovanja EU. In oglasil se je tudi podtajnik pri predsedstvu vlade ter eden najtesnejših Dinijevih sodelavcev Guglielmo Negri, po katerem se morajo »stranke prepričati, da med evropskim polletjem volitve niso mogoče«.
Vse kaže, da je tudi v tem primeru sozvočje med Scalfarom in Dinijem popolno. Vprašanje je, ali jima bo uspelo preprečiti vladno krizo in volitve.
Luknja v ozonu: velik delež Italije
RIM - Italija je odgovorna za 860 tisoč kvadratnih kilometrov luknje v ozonu. Tako vsaj so povedati predstavniki Greenpeacea ob odprtju dunajskega srečanja podpisnikov protokola iz Montreala. Ozonsko plast so po teh podatkih najbolj poškodovale Združene države, M so krive za kar 7 milijonov kv. km luknje. V lestvici največjih proizvajalcev snovi, M prizadevajo ozonsko plast, je Italija na osmem mestu z 900 milijoni dolarjev vrednosti proizvodnje, medtem ko svetovna vrednost te proizvodnje znaša v zadnjih desetih letih 30,7 milijard dolarjev.
NOVICE
Zahteve tožilca na procesu zaradi podkupnin Cariplo
MILAN - Na procesu zaradi podkupnin ob prodaji nekaterih nepremičnin pokojninskemu skladu lombardske hranilnice Cariplo je imel včeraj besedo javno tožilec Gherardo Colombo. Ob koncu svojega posega je zahteval tri leta in deset mesecev zaporne kazni za bivšega blagajnika Krščanske demokracije Severina Citaristija, tri leta in osem mesecev za bivšega predsednika Cari-pla Roberta Mazzotto, dve leti in štiri mesece za bivšega tajnika PSI Bettina Craxija, dve leti in tri mesece za Paola Berlusconija ter nekoliko manjše kazni za druge, širši publiki manj znane obtožence, povečini bivše funkcionarje milanskega denarnega zavoda.
Po javnem tožilcu so spregovoriti odvetniki obtožencev, proces pa se bo vsekakor nadaljeval 21. decembra. Do tistega datuma naj bi kasacija razsodila o ustavnosti nekaterih členov kazenskega postopnika, kot je zahteval Craxijev odvetnik Guiso. Prav Guiso je včerajšnji poseg javnega tožilca označil kot »strumentalizacijo kazenskega postopka«, ker naj bi Craxija prikazal »vsak dan bolj v kriminalni in demonski luči z jasnim političnim namenom«.
Branilec postal obtoženec
BELLA - Bil je branilec, postal pa je obtoženec: to se je pripetilo 31-letnemu odvetniku Andrei Ventura iz Bielle, kateremu je turinsko prizivno sodišče izročilo obvestilo, s katerim ga dolži, da je izdal nekriti ček. V resnici pa je bilo drugače: Ventura je branil 55-letnega moškega, ki je bil obdolžen, da je izdal nekriti ček. Moškega so najprej obsoditi na 150 tisoč tir globe; odvetnik je vložil priziv, turinsko prizivno sodišče pa je kazen potrdilo. Pri prepisovanju razsodbe pa je prišlo do zamenjave imen, tako da je odvetnik Ventura postal obtoženec in sedaj tvega, da bo moral kar sam plačati globo, ki je bila naložena njegovemu klientu.
Biasutti maja pred sodniki
VIDEM - Videmski sodnik za preliminarne preiskave Enzo Turel je odložil na 9. maj prihodnjega leta preliminarno zasliševanje, na katerem bodo proučiti zahtevo, da se sodi bivšemu predsedniku Dežele Adrianu Biasuttiju, njegovemu osebnemu tajniku Danieleju Bertuzziju in bivšemu odgovornemu pordenonske zasebne televizijske postaje Canale 55 Ottaviu Erminiju. Po obtožnici naj bi bil zakoniti predstavnik družbe Bernardi, podjetnik Riccardo Di Tommaso, prisiljen izplačati 20 in 30 milijonov tir Erminijevi televizijski postaji, v zameno pa naj bi mu Biasutti »pomagal« zgraditi veleblagovnico Alpe Adria v Cassaccu.
Sodniki grozijo z odstopi
CATANIA - Sodniki iz Catanie so pripravljeni na »odmevno'gesto«: užaljeni so, ker ne morejo izpolnjevati svojih nalog, kot predvideva zakon in kot jim veleva vest. To pa zaradi povsem nezadostnega števila osebja, zaradi česar ne morejo opravljati svojega dela.
»Grmički« ploskajo predsedniku, večje stranke pa ocenjujejo, da so predčasne volitve neizbežne
RIM - Kot je bilo pričakovati, je imelo izvajanje predsednika republike Scalfara v Amsterdamu takojšen odmev v Italiji. Z izjemo nekaterih manjših sredinskih strank odmev ni bil pozitiven, saj vse večje politične sile pravijo, da so volitve potrebne, ker dogovor o reformah v sedanjih razmerah ni možen.
»Edino vlado, ki smo jo pripravljeni podpreti po odstopu Dinijeve, je vlada, ki bo zadolžena, da izpelje volitve,« je takoj zapisal v kratki izjavi predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi. »Glavne politične sile soglašajo, da so volitve potrebne,« je dodal Berlusconi in poudaril, da že eno leto zaman zahteva razpust parlamenta. Berlusconija je pod-
prl njegov nekdanji minister in glasnik Giutiano Ferrara, po katerem »se mora Scalfaro zmeniti sam s sabo,« saj je očitno, da največje italijanske stranke zahtevajo volitve.
Predsednik senatorjev Nacionalnega zavezništva Giulio Maceratini je dejal, da je »poudarjanje evropskega pooletja samo nesprejemljiva pretveza«, medtem ko je lider reformatorjev Marco Pannella menil, da bi »Scalfaro potreboval izganjalca duhov, saj ga je vprašanje predčasnih volitev naravnost obsedlo«.
Tudi tajnik Demokratične stranke levice Mas simo D’Ale-ma ni bil zelo navdušen ob Scalfarovem predlogu. »Ce vla-
da nima večine, so potrebne volitve,« je dejal. Dodal je, da to ni zahteva Hrasta, ampak realistično upoštevanje razmerja sil na italijanski politični šahovnici. »Mi podpiramo sedanjo vlado, drugi bi jo radi zrušiti,« je dejal D’Alema. V DSL vsi ne soglašajo s tajnikom, saj je predsednik komisije, ki raziskuje pokole, Giovanni Pellegrino poudaril, da bi bile volitve v sedanjih razmerah, ko ni jasnih pravil, prava katastrofa. »Upam, da ne bo tako,« ga je zavrnil D’Alema. »Kaj naj naredim, če nasprotniki niso pripravljeni na dogovor,« je poudaril D’Alema.
Na to izvajanje se je obesil predstavnik Krščanskega demokratskega centra Francesco
D’Onofrio, ki je dejal, da »tok Dini j e vi vladi lahko izklopi samo DSL,« saj izkušnja kaže, da vlada lahko preživi, tudi če nima jasne politične večine. Podobno je bilo tudi razmišljanje liberalnega federalista Raffaeleja Coste, z nasprotnega brega pa so se za podaljšanje življenja sedanje zakonodajne dobe zavezli republikanci. Razglašena struna v NZ je bivši minister Domenico Fisi-chella, ki se tudi zavzema za dogovor o reformah.
Toda vse kaže, da so si stranke preveč narazen, da bi se lahko dogovorile. Predčasne volitve so neizbežne, edina neznanka je lahko, ati bodo poklicani upravičenci na volišča fe-- bruarja ati junija.
RIM / V POLU SVOBOŠČIN NEENOTNOST GLEDE BERLUSCONIJEVEGA L1DERSTVA
Prodijeva Oljka pripravlja program ob dokajšnji deljenosli pogledov
RIM - Prodijeva Oljka snuje svoj program, ki bo uradno predstavljen verjetno že prihodnji teden. Sedem skupin izvedencev je že izdelalo dokaj zajetno dokumentacijo, na tej osnovi pa bo moral Romano Prodi izbirati med stališči, ki so vsej glede nekaterih problemov dokaj različni ali celo nasprotujoči med posameznimi silami, ki sestavljajo levosredinsko zavezništvo. Prav zato je nujno, da v tej fazi oblikovanja programa vsakdo vleče na svojo stran, kar mogoče bogati notranjo dialektiko, dejansko pa vzbuja tudi dokaj ostre polemike.
Med najbolj polemičnimi je, kot ponavadi, bivši referendumski lider Mario Segni, ki Oljki očita, »poprečnost politike dneva za dnevom«, »pretirani takticizem« in »iskanje kompromisov s silami, ki niso združljive, kot je SKP, ali ki jamčijo samo nesposobnost vladanja, kot Severna liga«. Segni vztraja pri svoji zamisli bodoče državne ureditve, v kateri bi bil
predsednik vlade izvoljen neposredno, ter se sklicuje na referendumsko gibanje, ki je bilo po njegovem »izdano«. V nekem intervjuju je celo omenil možnost, da bi izstopil iz Oljke, ko bi ta ne bila sposobna predlagati »velike reforme države«, čeprav je po drugi strani odločno zavrnil možnost, da bi se kakorkoli približal desničarskemu kartelu.
Romano Prodi seveda skuša miriti duhove. Včeraj je Segniju pritrdil, da mora Oljka izdelati veliki načrt reforme države, po drugi strani pa tudi poudaril, da je Oljka zavezništvo med različnimi silami in da ta različnost pomeni bogastvo, ne pa omejitev. Razlike so očitne tudi v dokumentih, ki so jih izdelale skupine izvedencev (skupno več kot 500 strani, je povedal lider Oljke), zato bo zadnjo besedo imel sam Prodi, ki bo potem prihodnjo sredo predlog programa orisal partnerjem levosredinske koalicije.
Pač pa se je Prodi izmikal di-rektinim odgovorom na
vprašanje glede morebitnega zavezništva z bivšim sodnikom »čistih rok« Antoniom Di Pietrom. »Na vem, kako se bo z njim končalo,« je dejal, »vsekakor pa je bila to s človeškega vidika zelo zanimiva prigoda.« Vsekakor pa se voditelj Oljke ne strinja z ocenami, da naj bi zadnji Di Pietrov članek za revijo MicroMega pomenil oddaljitev od Oljke in približevanje desnici: po njegovem ga je namreč bivši sodnik napisal že pred tremi tedni (glede na tehnične probleme tiskanja revije), se pravi po nesporednem soočenju glede znanih osmih vprašanj, ki jih je Di Pietro naslovil na Prodija in na katera je lider Oljke izčrpno odgovoril.
Sicer pa je morebitna Di Pietro-va opredelitev še vedno v središču politične razprave, prav tako kot vprašanje datuma volitev. Vodja Zelenih Ripa di Meana je na primer prepričan, da se bo bivši sodnik opredelil za levi center, čeprav je po drugi strani zavrnil Di Pietrovo namigovanje, naj
bi iz zavezništva izriniti Stranko komunistične prenove. Da Di Pietro »ni tako daleč od nas« je prepričan tudi VValter Veltroni, ki verjame v trditve bivšega sodnika, da se noče družiti z desnico in da ne namerava ustanoviti »tretjega pola« Po Veltronijem mnenju pa bo Di Pietro na strani »zmernega«, se pravi desnega pola, ko bo Italija resnična evropska demokracija.
Politična razprava pa ni vroča samo v Oljki, ampak tudi v desničarskem kartelu, ter se vrti okrog ključnega vprašanja liderstva. V ponedeljek je Silvio Berlusconi s stolpcev Corriere della Sera na ves glas proglašal, da je vodja pola svoboščin še vedno on in da bo prav on kandidat desnice za predsednika vlade. Z njegovimi izjavami pa ni soglašal vodja CDU Roc-co Buttiglione, po katerem je Berlusconi malce pretiraval. Kandidata za premiera bodo izbrati vsi skupaj, je dejal Buttiglione, in to bo moral biti človek, ki bo lahko najbolje zastopal zmerne sile.
■
Novi odnosi matice do manjšinskega šolstva v Italiji
LJUBLJANA - Odnosom med ministrstvom za šolstvo in manjšinsko šolo v Italiji se svitajo lepši Časi. To lahko zapišemo po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije med državnim sekretarjem Pavletom Zgago in njegovimi sodelavci ter predstavniki enotnega šolskega odbora Furlanije-Julijske krajine. Na srečanju so se dogovorili o konkretnem sodelovanju, odbor se je predstavil v Ljubljani kot verodostojen politični referent slovenskega šolstva v zamejstvu, kot subjekt, ki mu gre prisluhniti.
Sodelovanje med Slovenijo in slovensko manjšino na šolskem področju je žfe leta utečeno. Pomislimo le na seminarje za šolnike na Tržaškem in na številne izpopolnjevalne tečaje, ki jih prireja ministrstvo za šolstvo. To sodelovanje temelji na meddržavnih dogovorih, ki jih je Italija podpisala z nekdanjo Jugoslavijo, in jih je po njenem razpadu prevzela Slovenija.
V zadnjem letu pa je bilo zamejsko šolstvo priCa vrsti omejevalnih ukrepov italijanskih šolskih oblasti, ki so dejansko pomenili krčenje njenih že leta pridobljenih pravic. Morda je k takemu odnosu botrovalo poslabšanje odnosov med državami zaradi njunih različnih pogledov o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Skratka: zaščitna raven zamejske šole v Italiji je padla zaradi ukrepov italijanskih oblasti, ki so v številnih primerih tudi kršile mednarodne obveze in sporazume.
Napadi na slovensko šolo so spodbudili enotni
šolski odbor. V poletnih mesecih se je srečal z italijanskim ministrom za šolstvo Giancarlom Lom-bardijem, mu izročil spomenico o zahtevah slovenske šole, da bi italijanske oblasti vendarle spremenile svoj odnos do nje, a doslej z italijanske strani ni bilo nobenega odziva na slovenski poziv.
Člani enotnega odbora so se zato odločili, da se obrnejo tudi na slovensko ministrstvo za šolstvo. Včerajšnjega srečanja se slovenski minister za šolstvo sicer ni mogel udeležiti zaradi neodložljivih obveznosti (v Sloveniji tačas sprejemajo zakon o novem šolskem ustroju), vseeno pa mu je uspelo iztakniti v natrpanem delovniku čas za pozdrav predstavnikom iz zamejstva, kar so gostje ocenili kot zelo vljudno in
pomembno gesto.
Enotni šolski odbor je bil včeraj v Ljubljani reprezentativno zastopan, kar je podčrtal tudi državni sekretar Zgaga. Prisotni šobili predstavniki šolnikov iz vseh treh pokrajin (Marta Košuta, Trst; LMo Semolič, Gorica; Živa Gruden, Benečija) in predstavnika zamejske civilne družbe (Dušan Udovič, SKGZ; Marija Ferletič, SSO). V zamejski ekipi bi moral biti tudi slovenski član Vsedržavnega šolskega sveta Tomaž Simčič, ki pa so ga šolske obveznosti prikovale v Trstu.
V uvodu je tajnica Sindikata slovenske šole Trst Marta Košuta izročila državnemu sekretarju Pal-vetu Zgagi spomenico o položaju in odprtih vprašanjih našega šolstva v Italiji, seznanila pa ga je
tudi o operativni skupini, ki naj bi predstavljala zamejsko šolo pri sodelovanju s slovenskimi šolskimi oblastmi (sestavljajo jo predstavniki SSS Trst, SSS Gorica, član Vsedržavnega šolskega sveta, predstavik deželne komisije za vprašanja slovenske šole in predstavnik dvojezičnega šolskega centra iz Spetra). Udovič in Ferle-tičeva sta se zaustavila ob političnih aspetkih manjšinske šole,
Semolič in Grudnova sta opozorila na specifične probleme goriškega šolstva in šolstva v Benečiji.
Državni sekretar Zgaga je orisal dosedanje dogovarjanje slovenskih oblasti z italijanskimi. V nekakšni inventuri leta 1995 je ocenil, da je sodelovanje obrodilo nekaj konkretnih sadov, kot sta podpis dogo-
vora o sodelovanju na kulturnem, šolskem in izobraževalnem področju ter podpis dogovora o obojestranskem priznavanju diplom. Toliko o politični plati.
V drugem delu sestanka je bila pozornost osredotočena na tehnično raven. Člani enotnega šolskega odbora so se o konkretnih vprašanjih porazgovorili s podsekretarko Viljano Lukas, z odgovornim za permanentno izobraževanje učiteljev Jožefom Zlahtičem, s predstavnico službe za mednarodno izobraževanje Jelko Arh, s sodelavcem na ministrstvu Romanom Grudnom in z Bojano Budič z zavoda za šolstvo. Tudi ta del sestanka je bil po mnenju zamejskih predstavnikov ploden.
Marjan Kemperle
Minister Gaber: Obisk bo razširil sodelovanje v šolstvu
Ministru za šolstvo Slavku Gabru sta zadnji trenutek napovedana seja vladnega odbora in drugo branje zakona o šolski inšpekciji popolnoma porušili včerajšnji dnevni red. Zato se tudi ni mogel udeležiti srečanja z enotnim šolskim odborom. Kljub temu je iz natrpanega delovnika iztaknil nekaj minut, da je prišel pozdraviti goste iz zamejstva. Privolil je tudi v krajši intervju za naš dnevnik.
Kakšen je bil dosedanji odnos ministrstva za šolstvo Slovenije z manjšinsko šolo?
»Zavedam se, da je bilo kar nekaj problemov in da tudi enotne in koordinirane skrbi naše države za ta vprašanja v takšni meri, kot bi še posebej želeli, ni bilo, čeprav kar nekaj aktivnosti vendarle teče. Treba se je namreč zavedati, da je to le šolstvo v drugi državi, kjer ima tista oblast, ki tam pač trenutno je, seveda vse pristojnosti. Kot po drugi strani velja za nas, da imamo pristojnosti na področju šolstva, ki zadeva na primer italijansko manjšino v Sloveniji in se Italija ne vtika v ta vprašanja, vsaj ne na nikakršen grob način. Verjamem pa, da bo današnji pogovor (včerajšnji, op. ur.) z mojim namestnikom sekretarjem Pavletom Zgago privedel do povsem konkretnih predlogov, kaj rešiti in kako ter v kateri točki.«
Ali mislite, da bi bilo potrebno širše sodelovanje med zamejsko šolo in slovenskim ministrstvom za šolstvo?
»Tega sodelovanja ni tako malo. Mislim pa, da bi se dalo še kaj na tem področju narediti, tudi na obširnejši izmenjavi mladih med obema državama, oziroma med obema šolskima sistemoma. Tudi na področju izobraževanja učiteljev in možnosti participacije na nekaterih od seminarjev, ki smo jih razvili v zadnjih letih, je bilo že večkrat govora. Vemo pa, da je italijanski sistem, pa tudi avstrijski, na primer, ker nas zadevajo stvari na obeh mejah, precej bolj centraliziran kot naš, in da je tam od centralne oblasti precej več odvisno tudi o tem, kdo kam sme, za koliko časa, kaj je s prisotnostjo. Tukaj je torej nekaj odprtih vprašanj.«
Kaj pa menite o letošnjih težavah zamejskega šolstva v Italiji?
»Naše ministrstvo, in predvsem vlada, kar je pomembnejše, je opozarjala na to, da naj do tega ne prihaja. Mi verjamemo, da so to stvari, ki bi jih bilo potrebno prej prodiskutirati z matico, od koder manjšina pač prihaja. Oba veva, da ta trenutek Italija ne živi v pretirano stabilnih političnih razmerah. Ker je temu tako, ker pač pričakujejo spremembe, bo verjetno kakšen konkretnejši dogovor mogoč šele po stabilizaciji.«
Vi bi dejansko želeli čimprejšnje volitve v Italiji?
»Ni moje, da bi to komentiral.« (M.K.)
Sekretar Zgaga: »Kvalitetni odnosi«
Državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo Pavleta Zgago smo vprašali za oceno včerajšnjega srečanja.
»Tega srečanja smo bili iskreno veseli, ker pomeni verjetno novo kvaliteto v našem sodelovanju s predstavniki manjšinskega šolstva. Današnji obisk je pravzaprav obisk reprezentativne skupine predstavnikov šolstva od Trsta in Gorice do Benečije, in na ta način bo takšno sodelovanje omogočalo bolj kvalitetne rešitve v posameznih strokovnih vprašanjih, kjer smo že doslej sodelovali, od izobraževanja učiteljev, učbenikov in drugi podobnih pedagoških nalog, po drugi strani pa nam bo obogočalo tudi informiranje o šolskih zadevah in sprejemanje boljših strateških odločitev, ko bo šlo za naloge vlade Republike Slovenije.«
Kako bi ocenil letošnje leto odnosov med matico in zamejsko šolo v Italiji?
»Letošnje leto je bilo precej naporno. Nakopičilo se je veliko odprtih vprašanj, ki so
Nekateri udeleženci včerajšnjega srečanja na ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije v Ljubljani (foto Barbara Reya)
Soglasna ocena
šolnikov:
Pozitivno srečanje
Predstavniki zamejskega šolstva v enotnem šolskem odboru so takole ocenili včerajšnji obisk na slovenskem ministrstvu za šolstvo.
Marta Košuta, Sindikat slovenske šole Trst:
»Ocena sestanka je vsekakor pozitivna. Minister je izkazal s svojim pozdravom pozornost do manjšinske šole, kar je še posebej pomembno. Mislim pa, da gleda Zavod za šolstvo nekoliko re-duktivno na našo skupino: imam namreč občutek, da se ne zavedajo, da stoji za enotnim odborom manjšina. Ne gre le za reševanje tehničnih vprašanj, pač pa in predvsem političnih problemov, ki hromijo delovanje manjšinske šole. Zamejska šola nima zaščitnika, nima vodstva, ki bi ga italijanske oblasti priznavale: ima šole, šolnike in ravnatelje, ki pa morajo odgovarjati oblastem. Prav zaradi tega se je naše šolstvo znašlo v tako hudem položaju. Enotni šolski odbor ima možnost, da postane politični predstavnik zamejske šole, seveda če mu bo uspelo udejaniti, kar si je zastavil.«
»Pozitivno je, da sta Slovenija in Italija obnovili dogovarjanje o sodelovanju na šolskem področju in da sta na primer podpisali sporazum o priznavanju diplom. Sedaj pa je predvsem pomembno, da Italija tisti sporazum ratificira in nato spoštuje njegova določila.«
Livio Semolič, Sindikat slovenske šole Gorica:
»Stiki med Ljubljano in zamejskim šolstvom so zelo pomembni. Zadovoljen sem predvsem, da imamo tudi Goričani možno-
bila še bolj zaostrena ob razpravah ob vključe-vanju Slovenije v Evro-p s k o unijo.
Sam bi vendarle ocenil letošnje leto kot uspešno. Se več: kot zelo uspešno, saj smo v vrsti vprašanj opravili kar nekaj korakov naprej. Tako na področju bilateralnih dogovorov o kulturnem in izobraževalnem sodelovanju med obema državama, kakor tudi pri nekaterih drugih nalogah, od strokovnih dogovorov v zvezi s priznavanjem diplom do, nenazadnje, tega prvega obiska reprezentativnega šolskega odbora, ki bo zastopal problematiko kvali-tetneje kot doslej.«
Letošnjo jesen je bila slovenska šola v Italiji pod udarom s krčenjem številnih že
st, da izpovemo svoje probleme. Le-ti so specifični. Nanje se večkrat pozabi. Slovensko šolstvo v Italiji se namreč razlikuje po pokrajinah. Absurdni položaj goriških šolnikov pride le malokrat do izraza: odnos do njih je krivičen, saj nimajo enakih možnosti, na primer za izpopolnjevanje, kot tržaški šolniki. Podobno se dogaja tudi za šolske strukture, o čemer zgovorno priča primer slovenske sekcije italijanskega zavoda ITI. Sekcija že celih deset let živi v nesprejemljivem stanju, saj se morajo slovenski dijaki in šolniki obračati do ravnatelja in neučnega osebja v italijanskem jeziku. Vsa ta realnost mora priti jasno do izraza tudi v mednarodnih odnosih, ko Slovenija in Italija obravnavata šolske probleme.«
Živa Gruden, Dvojezični šolski center v Spetra:
»Srečanje je bilo zelo pozitivno, saj odpira pot bolj koordiniranemu sodelovanju. Kar se Benečije tiče, lahko rečem, da smo v Ljubljani vedno našli posluh za vse naše probleme, tudi zelo specifične in partikularne. Mislim, da je predvsem za nas v zamejstvu pozitivno, da smo se pač dogovorili in odločili, da bo sodelovanje tudi z naše strani potekalo preko nekega institucionaliziranega telesa. Ob tem pričakujem predvsem večjo prisotnost Benečije v vseslovenski in še posebej v tržaški in go-riški zavesti. (M.K.)
pridobljenih pravic. Kaj bo storila Slovenija v tej zvezi?
»V mednarodnih odnosih bomo s strani našega ministrstva se naprej znotraj vlade podpirali stališča, da se že pridobljenih kulturnih, izobraževalnih in tudi siceršnjih pravic manjšine ne more in ne sme niti spreminjati, še manj pa zmanjševati. Pri tem bomo poskušali iskati vse tiste možnosti že dosedanjih meddržavnih sporazumov in mednarodnih dogovorov, ki nam dajejo polno legitimnost, da na tej točki učvršćujemo sodelovanje, kakršno je bilo že postavljeno v preteklosti.
(M.K.)
PALERMO / PROCES ANDREOTTI PREHAJA V NAJBOLJ NAPETO FAZO
S prihodnjim torkom zasliševanje prvih prič
Sodni senat skleni da bo proces temeljil na pričevanjih
PALERMO - Z branjem dolge odredbe sodnega senata (predsednik France-sco Ingargiola je skoraj dve uri bral sklepe) se je v ponedeljek dejansko končala uvodna faza procesa proti Giuliu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo. Sodni senat je po devetih urah posvetovanja zbral dokazno gradivo, ki sodi v sodni sveženj, in izbral priče iz seznama, ki sta ga predlagala tožilstvo in obramba. S prihodnjim torkom bo proces prešel v živo fazo z zasliševanjem prvih prič.
Sodni senat palermskega kazenskega sodišča, ki ga vodi Francesco Ingargiola, se je poglobil v problem dokaznega gradiva in prič. Iz odredbe izhaja, da se je opredelil za osnovni kriterij, da se morajo dokazi o nedolžnosti ali krivdi obtoženca izoblikovati predvsem v sodni dvorani v dialektiki med tožilstvom in obrambo. Zato ni sprejel prepisov pričevanj iz drugih procesov in sodnih postopkov, izključil je gradivo parlamentarnih preiskovalnih komisij (njihova logika je predvsem politična in ne sodna), novinarske prispevke in knjige (včasih gre za preveč subjektivno tolmačenje dogodkov) in dal prednost pričam, ki bodo lahko v sodni dvorani neposredno govorile o tem, kar vedo in ki zadeva neposredno dogodke, o katerih je govor na procesu.
Tako je na primer sodni svet zavrnil zahtevo obrambe, da bi bivši predsednik republike Francesco Cossiga, bivši direktor Cie Vemon VValters, bivši pravosodni minister Giu-
liano Vasalli pričah o moralnem liku Giulia Andreottija. Toda VValter bo lahko govoril od odnosu med Andreottijem in Cio ter o skrvnem potovanju Micheleja Sindone na Sicilijo, Cossiga bo lahko pričal o domnevnih odnosih med Andreottijem in tajno ložo P 2, gen. Roberto Jucci bo pričal o odnosih med italijansko in libijsko obveščevalno službo. Na procesu bodo pričah vsi mafijski skesanci (kar 22) in v dokaznem gradivu bo integralni tekst takoimenovane Morove spomenice, se pravi prepisa izjav, ki jih je bivši predsednik KD Aldo Moro dal rdečim brigadam med ujetništvom v »ljudskem zaporu«. Spšrejeti bodo tudi intervjuji, vendar pod pogojem, da gre
za integralne tekste in posnetke brez novinarskih posegov.
Med pričami bodo tudi tisti, ki sta jih obramba in tožilstva navedla v zadnjem trenutku kot »protipotezo« na nasprotnikove zahteve. Med temi bodo odgovorni urednik rimskega Časopisa La Re-pubbhca Eugenio Scalfari, novinar Giorgio Battistini in Paolo Galvaligi, sin karabinjerskega generala, ki so ga ubile rdeče brigade. Gen. Galvaligi je namreč prvi z novinarji Repubbli-ce spregovoril o tem, da besedilo »Morove spomenice«, ki je bilo objavljeno po državnikovi smrti, ni bilo popolno, ampak so zmanjkali tisti odlomki, v katerih je Moro ostro napadel Andreottija in spregovoril o tajni strukturi
Gladio.
Obramba ni ocenila odredbe sodnega senata, Čeprav je izrekla svoje zadovoljstvo, da »proces ne bo temeljil nas časopisnih Članskih in televizijskih oddajah«. Tožilstvo je menilo, da gre za zelo tehničen ukrep, ki bo tožilcem otežil delo, ker ne bodo smeh »bogatiti« obtožbe z gradivom parlamentarnih komisij. Kljub temu pa tožilstvo meni, da ima dovolj maneverskega prostora, da dokaže obtožen-cevo krivdo.
S ponedeljkovo razsodbo se je končal uvoidni del procesa. Tožilstvo je doseglo predvsem to', da ostane proces v Palermu, obramba pa je zabeležila delen uspeh, ker je omejila del gradiva, ki ga je hotelo predložiti tožilstvo.
SPLET MED POLITIKO IN KRIMINALOM
Na zatožni klopi dva bivša ministra KD
Gavi sodijo v Neaplju, Manninu v Palermu
NEAPELJ, PALERMO - Dober mesec po začetku procesa proti bivšemu premiem Giuliu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo, sta se včeraj v Neaplju in Palermu začela procesa proti drugima dvema bivšima demokršCanskima ministroma. Bivši notranji minister Antonio Gava je obtožen sodelovanja s kamoro, med-
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTROEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
tem ko je Calogero Mannino kot Andreotti osumljen sodelovanja s »Coso nostro«. V obeh primerih sta bila obtoženca iz zdravstvenih razlogov odsotna. Gava zaradi napada sladkorne bolezni, Mannino pa zaradi raka.
Mannino se mora zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Palermu. ZaCetna obravnava je bila zgolj uvodnega značaja, vendar je pokazala, da bo tudi na tem procesu spopad med tožilstvom in obrambo zelo oster. Potem ko je sodni zbor dovolil neposredni radijski prenos procesa in omejil možnost televizijskih poročil, je obramba	naCela
vprašanje pristojnosti. Po njenem mnenju bi bivšemu ministru Manninu moralo soditi takoimenovano razsodišče ministrov v Rimu, ker je bil obtoženec minister, ko naj bi zagrešil kazniva dejanja, ki mu jih pripisuje tožilstvo. Danes se bo o tem vprašanju izreklo še tožilstvo, na kar bo sodni senat odločil.
Proces proti Antoniu Gavi pa se je začel pred neapeljskim porotnim sodiščem. V tem primeru je sodni zbor zavrni-
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali za danes prekiniti z objavo zemljevida občine Trst leta 1929. Bralce prosimo za razumevanje.
Bivši notranji minister Antonio Gava (foto AP)
lo tožilstvo, ki ocenjuje, da bi o kaznivih dejanjih, kakršnih je obtožen Gava, moralo razsojati kazensko sodišče, ne pa porotno. Predvsem pa je tožilstvo nezadovoljno s predsednikom sodnega zbora Pietrom Lignolo, ker je baje v prijateljskem odnosu z odvetnikom enega od obtožencev. Gre za podjetnika, ki je po oceni tožilstva povezan s kamorističnim klanom družine Alfieri. Vprašanje pristojnosti bo moralo razčistiti prizivno sodišče.
Sodni zbor je odredil, naj Gavo pregleda zdravnik, ki bo moral ugotoviti, ali bivši minister lahko prisostvuje procesu. Nato je bila obravnava odložena do 22. decembra.
OGLEDALO
Medijske
Ace Mermoua
V Italiji beremo kopico kritik na raCun državne televizijske hiše RAL Kritike so upravičene, saj je razvidno, da se niža kvaliteta programov. Premik k nižji stopnji zahtevnosti je razviden že iz poročil. Televizijski dnevniki, predvsem na prvem in drugem kanalu, spreminjajo obliko in vsebino. Manj je novic o domačih in svetovnih dogodkih, ki pogojujejo politično, gospodarsko in kulturno življenje, več Časa odmerjajo črni in roza kroniki. V Italiji so spodleteli poskusi, da bi na tržišču uveljavili škandalistiCne dnevnike. Uspevajo samo tedniki, kar je zgovorno. Kdor se naslaja ob zasebnih grehih zvezdnic in zvezdnikov ni vajen dnevnega branja in mu je dovolj tednik. Televizija lahko uspe na tem področju, Čeprav ne more prekoračiti meje, ko bi se na ekranu pokazala gola zadnjica političnega prvaka. To bi bil morda celo napredek. Ostaja pa vrsta novic, ki so kraljevale v krajevnih Časopisih in doživljajo sedaj vsedržavno televizijsko konsakracijo. Sam nastop novinark pove marsikaj. Kretnje in mimika preglasijo besedo. Poze pred kamero zahtevajo igralsko akademijo in misel na zvezništvo Grete Garbo. Niža se kvaliteta filmske ponudbe, saj dobre filme ponavljajo v kratkih presledkih, kopičijo pa se dela, ki ne najdejo poti v kinodvorane. Zabavni programi so ali Standardni in uporabljajo stare formule, ali pa se bližajo ravni komercialne televizije. V bistvu je trik v tem: državna televizija zasleduje komercialno. Zasledovanje ni nedolžno.
Upravni svet z Morettijevo na Čelu je dediščina Berlusconijeve vlade. Naloga upraviteljev je bila zmanjšati velike finančne primanjkljaje državne televizije. S to pretvezo so programe približali sporočilnosti in okusom, ki omogočajo življenje zasebnih televizij, v prvi vrsti Berlusconijevih televizij. Tako imenovana par condicio se udejanja z nižanjem kakovosti programov in novinarskih prispevkov. Tudi znani in kakovostni programi, kot so Santo-rove oddaje, težijo k špektakularizaciji politike, kar vzbuja vtis, da je politika samo še gledališka predstava,
življenje pa povsem nekaj drugega. Celo Človeške in družbene drame nas veC ne pretresejo, saj se v televizijskem kontestu znajdejo na odru, kjer postane življenje fukcija in obenem nižja dramska zvrst, komedija zmešnjav. Za sistemom so jasne politične izbire, ki slonijo na preprosti formuli. Nižanje kvalitete informacije šibi možnost soočanja glede usmeritev in programov ter krepi medijsko in igralsko sposobnost političnih voditeljev. KonCno ustvarja vtis, da je v sodobni družbi res nesmiselno govoriti o desnici in levici. Razumske izbire nadomesti simpatija.
NaCin medijske tekme ne zadeva samo Italijo, ampak je vedno bolj globalni sistem medijsko političnih bitk. Podobne sheme zapažamo celo v naši, slovenski manjšini, Čeprav nismo sposobni tolikšne prefinjenosti in so naša dejanja bolj razvidna. Podobna so šahovskemu dvoboju, kjer vsaka poteza kaže na naslednje.
Primorski dnevnik je v krizi, ker so državne podpore že veC let nespremenjene, število bralcev je približno enako, povišali pa so se stroški. Časopisu je odmanjkalo tudi gospodarsko zaledje: v sami založniški hiši in v tako imenovanem »družbenem« gospodarstvu, ki ne doživlja lahkih trenutkov. Zgolj ugotavljanje, zakaj je do tega prišlo, ne spremeni dejstva, da je sredstev za Časopis manj. Dnevniku bi lahko priskočila na pomoC Slovenija, saj Časopis Črpa iz pretežno italijanskih virov. Sistematizirano pomoC pa onemogoča politično pravilo, da je treba tako levosredinski opciji, konkretno SKGZ, kot desnosredinski, konkretno SSO, odšteti enake vsote denarja. V trenutku, ko je Primorski dnevnik prejel iz Slovenije podporo izven »sistema«, je SSO del sredstev, ki so bila namenjena kulturnim ustanovam, preusmerila v lasten Časopisni projekt (!). Tako je izjavila predsednica organizacije Marija FerletiC in se sklicevala na Ljubljano. Sporočilo je vsekakor jasno: vsako podporo Dnevniku je treba uravnovesiti s podporo SSO, ki ima svoj Časopisni nacrt. Postopek nam lahko v prihodnosti ponudi dva skrom-
na lističa, saj ne bo dovolj sredstev ne za enega ne za drugega. Nikomur ne zanikam pravice do lastne informacije, vendar ne za ceno skupnega siromašenja. SSO in SSk sta sicer ponudila alternativo: PD naj postane skupna last. Pogoj ima svojo abstraktno logiko, v praksi pa pomeni solastništvo dveh nasprotujočih si opcij globinsko spremembo Časopisa. Do skupnega jezika lahko pride na povsem neproblemski sipini, ali pa v sračjem gnezdu. Obe možnosti bi ustvarili povsem nerazpoznaven proizvod. Nasprotno bi to negativno vplivalo na bralce. Osebno zagovarjam kritični položaj novinarja (kritika mora biti seveda utemeljena), biti sluga dveh gospo-darrjev narekuje vsaj dvakrat manjšo kritičnost. Podobno se danes dogaja z italijansko televizijo. V naši manjšinski stvarnosti bi imel naCrt še manj razveseljujoče znaCil-noti. Nikoli ne bi imeli tolikšnih kulis, da bi lahko postregli bralcem z blešCeCo, Čeprav prazno predstavo. Poglabljali bi našo zamejsko-st, ki že presega varnostno mejo.
Ob vsem tem ostaja še vprašanje slovenskega radia in televizije, ki delujeta v sklopu RAL Vsi zagovarjamo, da je potrebno kadrovsko okrepiti radio TS A. Spominski zapisi, razni članki, interpelacije v deželnem svetu FJK pa govorijo tudi o tem, da vodstvo slovenske postaje zgodovinsko ni bilo in še danes ni politično nevtralno. Čeprav je nesimpatično razvrščati kolege po političnem ključu, ne bom nikomur naredil krivice, če povzamem, kar ugotavljajo drugi. Vodilni možje radia Trst A so tradicionalno usmerjeni na osi iz sredine proti desni. Ker ne moremo mimo tega dejstva, bi naCrti in predlogi SSO in SSk preusmerili težišče slovenske informcije k desnici, kljub vsem sklicevanjem na objektivnost. Kvečjemu bi našli soglasje na plitvini minimalističnega poročanja. Približali bi se italijanskim trendom, kjer se RAI bori za nevtralnost, Berlusconi pa spušča pred kamero ljudi, ki mu delajo reklamo. Lahko se prilagodimo. Osebno bi si tu ali tam izboril rubriko o pseh in mačkah. Kmalu bi zavohali metaforo in me odstranili.
LJUBLJANA / SIMPOZIJ ZUNANJEGA MINISTRSTVA OB 20-LETN1CI OSIMSKIH SPORAZUMOV
Velik pomen Osima je v koncu meddržavnega spora o meji
Posegi zunanjega ministra Thalerja ter županov Rupla in lllyja
Skupina udeležencev včerajšnjega simpozija (Foto Uroš Potočnik)
TRST / VČERAJ PRVA SEJA
Deželni svet bo ta teden zasedal kar trikrat
LJUBLJANA - Mnogo pogledov v preteklost in samo nekaj smernic za prihodnost; tako je potekala razprava o 20 obletnici Osimskega sporazuma, ki jo je vCeraj priredilo slovensko zunanje ministrstvo. Udeležba je bila množična in kvalitetna, saj so na simpoziju spregovorili zunanji minister Zoran Thaler, tržaški in ljubljanski župan Riccardo Illy in Dimitrij Rupel ter Številni znanstveniki, ki so obletnico obravnavali z vseh zornih kotov. Le italijansko zunanje ministrstvo je izstopalo po so-razmeroma nizki ravni udeležbe - prisoten je bil sicer visok funkcionar Fame-sine Pietro Pastorelli, H pa se ukvarja izključno s preteklostjo.
Ce začnemo pri preteklosti seveda ne moremo mimo domala soglasne ugotovitve resničnega zgodovinskega pomena osimskega sporazuma, kateremu se je, kot je dejal Thaler, »posrečilo v pomembni meri narediti konec dolgotrajnemu in mučnemu meddržavnemu sporu, ki se je vlekel vse od konca druge svetovne vojne, in odvrniti nevarnost konflikta, ki ga je glede na hladno vojno v zametku predstavljalo nerešeno vprašanje državne meje med Italijo in Slovenijo.« Tržaški župan Riccardo Illy je k pomenu Osima pristopil z bolj človeškega vidika in dejal, da obstajajo trije razlogi, zaradi katerih je treba pozitivno oceniti tudi ta sporazum kot doprinos k sožitju. Ti razlogi so, da je vsakomur prijetno, da vidi soseda z nasmeškom na ustnicah, da obstajata v obeh sosednih državah manjšini in da obstajajo zato Številni gospodarski raz-
logi . Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je ob tem poudaril, da so bili po sporazumih najbolj zadovoljni pogajalci, pri čemer sentimentalna vrednost nikakor ne sme zamegliti veljave sporazumov.
Ce Se za trenutek ostanemo pri preteklosti, lahko rečemo, da smo včeraj prisostvovali dvema različnima tolmačenjema razvoja italijansko jugoslovanskih odnosov do podpisa osimskih sporazumov. Za prvo je poskrbel Pastorelli, ki je v dolgem zgodovinskem orisu, ki se je začel z obdobjem iredentizma, poudarjal vlogo naravne meje, ki jo je Ita-Hja zahtevala in delno dosegla z rapalsko pogodbo ter nato dejal, da je bila leta 1945 Italija ob naravno in tudi ob etnično mejo ter da je takrat Itabja tudi izgubila suverenost nad celotnim svobodnim tržaškim ozemljem. Kar pa zadeva osimski sporazum sam je Pastorelh dejal, da je Italija predlagala ustanovitev proste industrijske cone na jugoslovanskem ozemlju, da
bi s tem povečala tržaško zaledje, ker pa se to ni zgodilo, je razumljiva reakcija Tržačanov, katerih prostor se je medtem skrčil.
Drugi zorni kot je bil izhodišče referata Jožeta Pirjevca, ki je začel z ugotovitvijo, da je Italija leta 1941 s tem, da je kot zaveznica Nemčije prekoračila mejo, sama izničila rapalsko pogodbo. Osimski sporazumi pa niso zrasli samo na ita-hjanskem zelniku, kajti v tistem Času je bila italijanska zunanja politika odvisna od ZDA, čeprav je rimska vlada znala vsiliti svoje poglede Se zlasti na področju manjšin.
Tema manjšin je bila seveda prav tako v ospredju. Ce nadaljujemo prav s Pirjevcem, naj povemo, da je tržaški zgodovinar poudaril, da je bila slovenska manjšina vse do leta 1975 glavna žrtev spopada med državama o usodi svobodnega tržaškega ozemlja. Osimski sporazum sam pa je bil za manjšino »prava polomija«, ker se njeno stanje ni izboljšalo ampak
se je dejansko še poslabšalo, tako zaradi ukinitve londonskega memodranduma, kot tudi na politični ravni zaradi nastanka Liste za Trst. Sicer pa je vprašanje manjšine obširno obravnaval tudi Thaler, ki je poudaril, da je po Osimu to vprašanje poniknilo v dve neizkoriščeni desetletji. V zvezi z italijanskimi stališči o nepremičninah, pa je Thaler dejal: »Ko bomo torej pri Italijanih začutili dejansko in učinkovito razumevanje in skrb za nase zamejske brate in sestre, tedaj bomo vedeli, da je naše razumevanje obrodilo in da je njenih plodov dovolj za vse, ki jih prizadeva to vprašanje.«
Manjšinskega vprašanja se je dotaknil tudi Rupel, ki je med drugim omenil, da so po prvi svetovni vojni bežali Slovenci, po drugi svetovni vojni so bežali Habjani in nekateri so sedaj celo mislih, da bi bil potreben nov obračun. Vendar je Rupel izrazil prepričanje, da bo mogoCe nove probleme urediti z novimi metodami. O manjšini na drugi strani
meje pa je obširno govoril Silvano San, ki je dejal, da je bila italijanska manjšina odrezana od dogajanj in da se dolga leta tudi Italija zanjo sploh ni zanimala. Do prvih stikov je prišlo šele v začetku osemdesetih let.
In kako naprej? Tu, resnici na ljubo, ni bilo dosti sugestij. Nekatere so temeljile na kulturi - o tem sta govorila Ciril Zlobec in Ser-gio Tavano, druge na gospodarstvu - Tito Favaretto in Marjan Svetličič sta bila nosilca teh tem. Odprti problemi pa so očitno pohticni, kot je bilo razvidno iz številnih posegov. »Tega, kakšna so merila za dobro sosedstvo, za dobro voljo in za dobre namene, ne more narekovati ne ena ne druga stran; to je domena vseh sosedov,« je dejal Thaler . Po Hlyjevem mnenju bi morala vsaka stran nekaj popustiti ter odstopati od kratkoročnih efektov in mishti predvsem na dolgoročne interese. Rupel je k temu pripomnil, da bi se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pravzaprav avtomatično rešili vsi problemi, zaradi katerih se danes državi prepirata. Vendar obstaja prav ob tem tudi svarilna luC. Nakazal jo je Favaretto, ki je opozoril na nove diplomatske skomine, s katerimi bi nekatere države rade preko Slovenije reševale svoje odnose z drugimi državami nekdanje Jugoslavije, kar bi z drugimi besedami lahko enostavno imenovah potiskanje Slovenije na Balkan. Danes, po sklenitvi mira v Bosni in Hercegovini je za Slovenijo ta možnost realna in prav zato mora država - tako meni Favaretto - pohiteti z dokončno ureditvijo svojih odnosov z evropsko zvezo.
Bojan Brezigar
TRST - Deželna skupščina ima ta taden na sporedu kar tri seje, da bi nadiknadila delo, ki je bilo zamujeno zaradi krize odbora Ales-sandre Guerra in izvolitve nove deželne vlade, ki ji predseduje Ser-gio Cecotti. Ves jutranji del prve od treh sej, ki je bila včeraj, je bil kot običajno posvečen odgovorom deželnega odbora raznim svetovalskim vprašanjem, med obravnavanimi problemi pa so bili tudi nekateri, ki neposredno zadevajo Slovence.
Tako je na primer odbornik Oscarre Lepre odgovoril na svetovalski vprašanjiSergia Giacomellija (Nacionalno zavezništvo) in Gianfranca Gambassinija (Lista za Trst), ki sta obžalovala, da so na zadnjih volitvah v nekaterih voliščih bili lepaki z navodili volivcem samo v slovenščini. Odbornik je , obrazložil, da ob vsakih volitvah tržaška Prefektura poskrbi za prevod navodil v slovenščino in za tiskanje ustreznih lepakov v slovenščini, medtem ko niso predvideni dvojezični lepaki. Oba vložitelja svetovalskih vprašanj sta sicer priznala, da je v primeru samo slovenskih lepakov slo za navaden spodrsljaj, kritično pa sta pripomnila, da se je v omenjenih primerih ravnalo brez potrebne pozornosti.
Odbornik Lepre je Giacomelliju odgovoril tudi glede vprašanja razmejitve volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta v luči znane razsodbe
Ustavnega sodišča. Dejal je, da je deželni odbor preučil zadevo ter nato poslal vso dokumentacijo predsedniku deželnega sveta in posebni komisiji za reformo krajevnih avtonomij, ki naj bi pripravila predloge za dokončno rešitev problema. Tudi v tem primeru Giacomelli ni bil zadovoljen z odgovorom in poudaril, da je treba razrešiti »absurdno situacijo«, po kateri bi - ko bi striktno izvajah razsodbo Ustavnega sodišča - 12 odstotkov populacije izvolilo polovico pokrajinskih svetovalcev. Po Gia-comelhjevem mnenju bi rešitev lahko predstavljala ustvaritev širše ozemeljske enote, ki bi segala od Milj do Ronk.
Deželni svet je vCeraj tudi izvolil predstavnika Zelenih Elia Mionija za tajnika predsedstva deželne skupščine na mesto Roberta De Gioie, ki je postal odbornik. Mioni je prejel 35 glasov na 39 vohvcev. Predstavniki opozicije so v znak protesta pred glasovanjem zapustili dvorano, ker večina ni hotela v komisiji načelnikov skupin razpravljati o sestavi predsedstva. Kot je izjavil Gambassini, je veljala praksa, da je eden od obeh podpredsednikov skupščine pripadal opoziciji. Prav v okviru te prakse je bil svoj čas izvoljen za podpredsednika Miloš Budin, zdaj pa je DSL elan večina, zato bi morala ali Budin ali drugi podpredsednik, predstavnik Severne Lige Matteo Bor-tuzzo, odstopiti in prepustiti mesto opoziciji.
PISMO PREDSEDNIKA SLOVENSKE MATICE
Poziv Scalfaru: Kaznovati krivce
Protest zaradi »neutemeljenega barbarskega dejanja« v Matajurju
Predsednik Slovenske matice dr. Joža Mahnič je naslovil na predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara pismo, v katerem ga opozarja na dogodek v vasi Matajur v občini Sovodnje, kjer so na pobudo tamkajšnjih neofašistov in brez dovoljenja cerkvenih predstojnikov karabinjerji vdrli v cerkev in jo na veC mestih porušili, ker so v njej iskali orožje, ki naj bi ga tam skrival 86-letni župnik Paskval Gujon za diverzantske akcije. »To docela neutemeljeno barbarsko dejanje, ki spominja na nedavno divjanje na bližnjem Balkanu, je vse elane našega društva do kraja zgrozilo in prestrelo, saj ne moremo doumeti, da se kaj takega lahko zgodi v sodobni demokratični državi.«
»Pred dobrimi šestdesetimi leti,« se nadaljuje pismo Scalfaru, »je faši-
stični prefekt v Vidmu prepovedal rabo materinega jezika po cerkvah Beneške Slovenije in v zvezi s tem preganjal tamkajšnje domoljubne duhovnike. Tedaj je naš pisatelj France Bevk zasnoval na resničnih osebah in dogodkih roman “Kaplan Martin Čedermac”, izšel je prav v naši založbi. Osrednja osebnost romana je revni, priletni, za vero in materin jezik izgorevajoči duhovnik, ki ga preganjajo fašistične oblasti - njegov zvesti duhovni posnetek, njegov resnični dvojnik po šestdesetih letih je postal g. Paskval Gujon.«
V pismu je dalje rečeno, da je »Slovenska matica« najstarejše znanstveno društvo, ustanovljeno leta 1884, »torej nekako tedaj, ko si je Italija priključila hribovito Beneško Slovenijo. V novejšem Času se njeno prebivalstvo zaradi
ekonomskega izseljevanja dramatično krci, poleg tega doživlja vztrajno jezikovno kulturno asimilacijo. Ljudje po dolinah Nadiže in Tera ter v Reziji po svojem etničnem izvoru niso nikakršen skrivnosten in nedoločljiv slovanski otoCek, temveč avtohtoni poseljenci in prav tako pristni Slovenci kakor njihovi rojaki na Goriškem in Tržaškem.«
Pismo se zaključuje s pozivom predsedniku republike, naj ukaže raziskati primer v Matajurju in strogo kaznovati krivce. »Obenem pa Vas enako zavzeto prosimo, da z vso svojo avtoriteto pripomorete k Čimprejšnjemu sprejetju globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence v Italiji, tudi za Gujono-ve rojake pod Matajurjem in Kaninom,« je še rečeno v pismu predsednika Slovenske matice Scalfaru.
KOROŠKA / OSREDNJI KONCERT SPZ V VELIKOVCU
»Od Korotana do Jadrana«
CELOVEC - Ze tradicionalno pevsko srečanje pobratenih zborov, ki so ga letos imenovali »Od Korotana do Jadrana«, je bilo osrednja pevska prireditev osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, Slovenske prosvetne zveze (SPZ).
Tokrat je bil sicer gostitelj moški pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka, ker pa v svojem kraju nima ustrezne dvorane za veliko število nastopajočih zborov, je skupaj s SPZ koncert izvedel v novem gradu v Velikovcu, torej v kulturnem domu v plebiscitnem mestu, ki je bil še do pred nekaj let za Slovence na Koroškem zaprt.
Na osrednjem koncertu SPZ so letos poleg domačega pevskega zbora »Foltej Hartman« nastopili ženski in moški zbor »Tabor« iz Opčin pri Trstu, moški zbor »Zarja« DPD »Svoboda« iz Trbovelj, moški zbor »Vres« iz Prevalj in moški zbor »Franc Zgonik« iz Branika, kot domača gosta pa še mešani pevski zbor »Podjuna« in vokalna skupina »Lipa« iz Velikovca.
Organizatorja sta letošnji osrednji koncert posvetila 50-
letnici zmage nad fašizmom in temu primeren je bil tudi izbor pesmi. Pri tem so imeli največ posluha zamejci iz Italije, ki so nastopili s pesmima Mati in Dolžnost ter njihovo popularno borbeno vstajenje Primorske.
V zaključnem delu so zbori
nastopili združeno (na sliki). Borbene in protifašistične pesmi so se stopnjevale, prav tako pa tudi vzdušje med poslušalci. Koncert je potrdil, da pesem upora ni zamrla in da jo ljudje v sedanjem času pogrešajo in potrebujejo.	H.V./I.L.
ŠOLSTVO / POTEM KO JE GROZIL POSEG SIL JAVNEGA REDA
Dijaki zapustili vse šolske prostore Danes in jutri ponovno reden pouk
Na »Stefana« in »Slomška« se bodo vrnili danes, na »Prešerna« in »Zoisa« pa jutri
Skupina dijakinj liceja med čiščenjem telovadnice (foto KROMA)
Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška in na poklicnem zavodu Jožef Stefan se bo pouk zaCel danes zjutraj, na liceju Franceta Prešerna in na trgovskem zavodu Žiga Zoisa pa jutri. Zasedba se je tako po 11 dneh končala na slovenskih kot tudi na italijanskih šolah. Na nekaterih šolah so jo sicer nameravah podaljšati do konca tedna, vendar je prišlo do »komplikacij«, saj so se ravnatelji nameravali obrniti do sil javnega reda. Tako so se dijaki odločili, da izpraznijo prostore. Ravnatelji višjih srednjih šol, kot piše v njihovem sporočilu, so se zbrali včeraj v pokrajinskem šolskem uradu v Trstu in ugotovili, da je »stanje zasedenosti šol (razen klasičnega liceja Dante in industrijskega tehničnega zavoda Volta) še danes (včeraj, op. ur.) nespremenjeno in upoštevajoč dejstvo, da poziv ravnateljev in šolskega skrbnika, ki sta ga objavila II Piccolo in Primorski dnevnik dne 23. novembra 1995, naj se nemudoma konča z zasedbo in obnovi reden pouk, ni naletel na odziv; upoštevajoč nadalje, da pozivi posameznih ravnateljev k razumnosti niso imeh nobenega učinka; upoštevajoč nazadnje, da večino zavodov zasedajo neuklonljive skupine, ki že enajst dni onemogočajo drugim, da bi uživali pravico do študija, sporočajo, da bodo sprožili postopke, ki jih predvideva zakon za izpraznitev zavodov, če ti ne bodo izpraznjeni do 8. ure dne 29. novembra 1995.«
Dijaki so bili s sporoči-
lom ravnateljev seznanjeni okrog 13. ure, dve uri kasneje pa so dobili tudi neuradno vest, da grozi skorajšnji poseg sil javnega reda: državno pravd-ništvo je namreč v prvih popoldanskih urah odredilo izpraznitev vseh inštitutov. Res je posegla policija, ki pa je v večini primerov našla že »osvobojene« šole, v drugih ni bilo težav. Slovenski dijaki so se sestali na »Prešernu«, kjer so sklenih, da zasedena poslopja izpraznejo do 17.30, kar se je tudi zgodilo. Zadnji dan so sicer imeh precej dela, čistili so poslopja: pometali so hodnike, učilnice, telovadnico, kuhinjo, sanitarije, tako da so po mnenju nekaterih šolo zapustili »lepšo, kot so jo našli«.
Za kakšne bolj poglobljene obračune o zasedbah in protestnih akcijah bo še čas, za krajšo oceno
pa je bila priložnost že včeraj. Matija Jogan, predstavnik »Prešerna« in predstavnik slovenskih dijakov v tržaški študentski skupščini je menil, da so protest začeli z namenom, da javno mnenje opozorijo na številna odprta vprašanja ter vlado in deželno upravo sensibili-zirajo s svojim odklonilnim odnosom do finančnega zakona, ki pri javnem šolstvu predvideva rezanje 680 milijard (z možnostjo financiranja zasebnih šol), do načrta za racionalizacijo s kle-stenjem, združevanjem, zaprtjem inštitutov, do deželnega zakona, ki predvideva povračilo stroškov za starše, ki bodo svoje otroke vpisali v zasebne šole. Matija Jogan je pri tem dodal, da bo zasedba sicer le stežka vplivala na reševanje za dijake morda prevelikih
problemov, vendar so dokazali, da so realnost v vsakdanjem življenju, pokazali so voljo po samoupravljanju oz. večji partecipaciji pri šolskem življenju.
Slovenski dijaki so tudi hoteli izkoristiti zasedbo, da bi italijansko javnost seznanili z vsem, kar se je v zadnjih mesecih zgodilo v slovenskem šolstvu. Ob tem so ugotovili, da je bila povezanost z italijanskimi dijaki res neverjetna, vse od lanske zasedbe dalje so imeli z stike z italijanskimi vrstniki, ki so pokazali velik posluh za naše specifične probleme, tako da so mladi Slovenci med njimi »postali realnost«. Ob koncu zasedbe pa bi se naši dijaki še posebej radi obrnili do slovenskih zamejskih politikov in šolnikov, da bi odločneje prispevali za boljšo šolo.
[HVOLUNTARIAT / ZA BOSANSKE OTROKEh
V soboto v našem mest bakla miru in solidarnosti
V soboto bo v naše mesto prispela štafeta, ki je meseca septembra odpotovala iz Loreta in ki s seboj nosi baklo solidarnosti in miru za otroke, žrtve vojne v bivši Jugoslaviji. Potem ko jo bodo izročili odgovornemu predstavniku patronata INAS-CISL (pobudniku na vsedržavni ravni skupno s Caritasom iz Borga San Lorenzo pri Firencah in Motoclubom iz Poggiomusca pri Mantovi) ter po postanku na sedežu CISL v Ul. San Spiridione, bo bakla prispela na Trg Unita; delegacijo, ki jo bodo sestavljali upravitelji in predstavniki združenj voluntariata, INAS, CISL, ANOLF in Mo.V.I., bo nato v občinski palači sprejel odbornik za skrbstvo Gianni Pecol Comi-notto.
Med krajšo slovesnostjo v modri dvorani bodo prebrah in podpisah pergament, ki ga vsebuje
bakla; slednjo bo nato štafeta izročila papeževemu vikaju 8. decembra v Rimu.
Bakla solidarnosti bo potovala s spremstvom, ki bo istega dne odpotovalo v begunsko taborišče v Postojno, kjer bo otrokom, žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji, izročilo igrače, šolske potrebščine in jestvine; to blago so pobudniki zbrali v Firencah, Mantovi in v naši deželi.
Delegacije, ki bodo sestavljale štafeto, se bodo ob 9. uri zbrale na prostom avtocestne črpalke v Devinu, od koder bodo vozila z raznim blagom krenila v begunsko taborišče v Postojno. Delegacije pa bodo odpotovale v Trst; ob 10. uri se bodo zbrale na sedežu CISL in nato krenile v občinsko palačo, kjer jih bo ob 11. mi, kot rečeno, sprejel odbornik Pecol Cominotto.
UNIVERZA / KOOPERACIJA IN RAZVOJ
Zasedanje o priseljevanju iz držav Tretjega sveta
V konferenčni dvorani ekonomske fakultete se bo danes začelo dvodnevno zasedanje o priseljevanju iz držav Tretjega sveta in o kooperaciji za razvoj; zasedanje prireja departma za geografske in zgodovinske vede, ki deluje v okviru sekcije ekonomske geografije in politike za teritorij v sodelovanju s tržaškim študijskim centom »Ezio Va-noni« in z mednarodnim združenjem za krščansko kooperacijo (ACCRI). Razprava o raznih aktualnih vprašanjih se bo razvila ob dveh okroglih mizah in na osnovi sporočil skupine univerzitetnih profesorjev, operaterjev, ki delujejo v tem sektorju in pa javnih upraviteljev in funkcionarjev.
Pogostoma se namreč govori o kooperaciji z državami v razvoju, gledanja na to vprašanje pa so različna; ob današnji okrogh mizi, ki se bo začela ob 16.30, bodo zato razpravljali o različnih filozofijah kooperacije; po-
globili bodo vsa ta vprašanja, da bi lahko ocenili učinkovitost raznih politik kooperacije, ki jih tudi v sodelovanju z mednarodnimi organizmi, javnimi in zasebnimi ustanovami, raziskovalnimi instituti in nevladnimi organizacijami različnega izvora (predvsem pa katoliškimi) mesničuje Italija. Okroglo mizo bo vodil zemljepisec prof. Barbi-na z Videmske univerze, ki ima velike izkušnje na tem področju.
Na jutrijšnjem delu zasedanja, ki se bo začelo ob 9. uri pod predsedstvom prof. Gianfranca Battistija s Tržaške univerze, pa bodo predavatelji predstavih razne načrte in posredovah lastne izkušnje z raznih področij kooperacije; govorih bodo o vprašanjih okolja in o tehnični kooperaciji v zdravstvenem sektorju, predstavnik naše dežele dr. Fabio Kovačič pa bo spregovoril o zakonskih pobudah, ki jih je s tem v zvezi sprejela FJK.
O Kantortdh in njihovem pogubnem vplivu
Zasedbe naših šol zelo odmevajo v naši javnosti, čeprav se pogovori o njih odvijajo predvsem privatno, prav malo pa po časopisih. Tako zelo smo se že navadili molčati in dopuščati, da v našem imenu govorijo le nekateri, potem ko so si vzeli pravico, da nas zastopajo in kar je še huje, da zavajajo mlade ljudi z vedno se ponavljajočimi frazami in polovičnimi resnicami.
Sama spadam v tisto kategorijo ljudi, ki ceni tiste naše izvoljene predstavnike, ki z vztrajnim delom ustvarjajo pogoje, ki nam omogočajo rast in uveljavljanje. Težko prenašam tiste, ki samo protestirajo in še bolj tiste, ki najdejo prav v teh dneh možnost, da pokažejo nase.
Tokrat je zasedba šol izbruhnila tako nenadoma, da si ni mogoče predstavljati, da ne bi bila še prej kje skrbno pripravljena. Spet smo morah poslušati in brati, kako da so dijaki proti privatnim šolam (pri nas je privatna Glasbena matica, v Gorici Glasbena matica in Glasbena šola, v Spe-tru dvojezična šola), proti prevelikemu številu dijakov v posameznih razredih (!?), proti preskromnemu finansiranju šolskih knjig (Kdo jih sestavlja?), proti ukinjanju slovenskih šol, problem, ki bi ga morali resno obravnavati na politični ravni brez demagogije in z upoštevanjem dejanskega (demografskega) stanja. Tako nenadoma je izbruhnila ta zadeva, tako za lase povlečeno, se mi zdi utemeljevanje vzrokov in tudi marsikateri komentar v občilih!. S tem nočem reči, da dvomim v zavzetost in požrtvovalnost nekaterih dijakov, a obsojam tiste, ki jih strumentalizi-rajo.
Zdi se, kot da bi lahko samo med zasedbo dijaki svobodno zaživeli in poslušali predavanja različnih ekspertov, ki jim »ne solijo pameti«, kot naj bi to delali profesorji. Tako enostavno se zdi kot vedno tudi tokrat udariti po profesorjih, kakor da bi bila njihova moč tako zelo velika in njihova vloga v šoli tako zelo omejevalna. Nastopov zunanjih predavateljev šola nikakor ne omejuje, ampak jih kvečjemu spodbuja. Vsak mesec imajo dijaki možnost, da v sklopu zborovanj organizirajo predavanje kogarkoli. Marsikdaj se dogaja, da povabi profesor med svojo uro v razred kakega predavatelja. Potrebe in kritičnost današnjega človeka so zelo velike in pri mnogih profesorjih in vodstvu šol je zelo občutena nujnost dopolnjevanja lastnega dela in osvetljevanja dogodkov iz sedanjosti in preteklosti iz razhčnih zornih kotov.
Sola danes ni več takšna, kakor je bila v preteklosti, ali toga in brez svobode v poučevanju. Dialog je mogoč in tudi je, če ga ne skvari kak profesor s svojim ukrepanjem, ah pa dijaki s svojim nasilnim ravnanjem in nasedanjem čudnim utvaram in privolje-vanjem v izgubljanje šolskih ur, ki so vsaj po mojem skromnem mnenju težko nadomestljive.
V teh dneh sem vzela v roke svojo antologijo, v katero sem uvrstila tudi odlomek iz Remarqueovega romana Na zahodu nič novega. Na koncu vojne se preizkušeni vojak spominja, ■ kako so jih med vojno v šoli prepričevali, naj se javijo kot prostovoljci vanjo.
»Kantorek nam je pri telovadbi tako dolgo delal pridige, dokler ni naš razred pod njegovim vodstvom v celoti odšel na okrožni odsek in se zapisal med prostovoljce.
Eden izmed nas se je pravzaprav obotavljal in nekako ni hotel z nami. Nazadnje se je le dal pregovoriti, saj
drugače bi se bil popolnoma onemogočil. Najbrž je še marsikdo tako mislil kakor on; pa se nekako ni mogel nihče izmuzniti, zakaj z besedo »zajec« so bili še starši zelo radodarni. Vsi skupaj pač niso slutili, kaj se pripravlja. Ta fant je po čudni igri usode padel med prvimi.«
Danes profesorji nimajo nikakršne moči prepričevanja in si je, hvala Bogu, tudi ne jemljejo več. Po tolikih letih svobodnega poučevanje je jasno v zavesti vseh, da morajo v šoli seznanjati dijake z različnimi načini vre-dotenja in jih spodbujati k ustvarjanju lastnega mnenja. Dostikrat se te raznolike informacije sprejemajo kot šibkost in se »resnice«, ki prihajajo od zunaj, jemljejo kot edino zveličavne in pribite. Njihov'vpliv in ugled so tako temeljito izničili, brez moči so pred drugimi preroki, »ko je vendar na tisoče Kantorkov, M so vsi prepričani, da delajo dobro tako, kakor je njim najbolj prav.«
In ti Kantorki, ki so danes zunaj šole, vodijo mlade ljudi odločno in brez omahovanj. Na vprašanje, kdo so, si lahko odgovori vsakdo po svoje in jih išče, kjer se mu zdi. Ker ni vojne, niso, hvala Bogu, v nevarnosti življenja mladih ljudi. Prav gotovo pa so prav med temi dijaki tudi žrtve, kakor jih poznamo iz preteklosti in sedanjosti, saj so marsikoga različni krivi preroki odvrnili od študija, ali kasneje v njem zbujali občutke manjvrednosti zaradi pomanjkljivega pridobljenega znanja.
Naša šola naj bi vzgajala razgledane, samostojne in kritične ljudi. V tej smeri smo rasli desetletja in gradili sebe in svojo prihodnost. Danes pa moramo poslušati dijake, kako ponavljajo oguljene fraze in mogoče tudi v dobri veri mislijo, da morajo na tak način braniti sebe, našo šolo in seveda našo manjšino. To je zavajanje k sprenevedanju in pleteničenju ne pa vzgoja k odgovornemu ravnanju.
V prihodnost si bodo morah vtirati pot s trdim delom in ne s protesti, ki so danes na dnevnem redu. Le če bodo strokovno pripravljeni in brez kompleksov, bodo lahko brez zadreg poučevali na šolah, pisali v časopise, se oglašali po radiu in televiziji, sodelovali v gledališču, sestavljali učbenike za naše šole iri se seveda vključevali v vse mogoče poklice.
Selekcija je v življenju zelo ostra. Zelo mi je bridko, ko opažam, kako so prizadeti predvsem dijaki iz intelektualno skromnejših družin, ki bi jim morala predvsem, šola pomagati. To jim dostikrat onemogočajo drugi, glede na družine srečnejši dijaki, ki se jim npr. angleščine ali nemščine ni treba učiti v šoli, saj jim skrbni starši omogočajo počitnice v Angliji, Avstriji in še kje.
Vsi bi se morali vprašati, kako si pomagati iz tega začaranega kroga laži in hinavščine. Ne smemo se izgovarjati, a je ves svet tak, da so si vsi taki, ko pa vendar nočemo biti ovce, ki brezglavo sledijo komurkoli.
Predvsem nasilje ne more biti prava pot in mladi ljudje si ne zaslužijo, da jim ga pričakujemo kot edino možno ali celo pravilno.
Zasedba šol pa je nasilje nad dobrim delom dijakov in profesorjev, ki se bodo ob povratku v razrede nelagodno počutili in se spraševali, kako je mogoče, da se je spet posrečilo nekaterim ustvariti na šoli dva nasprotuj ča si tabora, ko pa želimo, da bi bili eno in da bi vsi skupaj delali v dobro šole in mladih ljudi in naše skupnosti.
Nada Pertot
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / NA SINOČNJI SEJI
Široko soglasje za športno palačo
Vzdržali so se edinole LpL NL in zeleni Russignon
Tržaški občinski svet je prižgal zeleno luč za izgradnjo nove športne palače pri Sv. Soboti v Trstu. Spričo dolgih in mestoma burnih razprav, ki so se o tem razvile, je bilo glasovanje o zadevnem finančnem načrtu sorazmerno složno: od 30 prisotnih svetovalcev v sejni dvorani se jih je 24 izreklo za, ostalih 6 pa se jih je vzdržalo. Sklep so podprli predstavniki upravne večine DSL-Zaveznistvo za Trst-LS z izjemo zelenega Russignana, kakor tudi predstavnik CCD Marini, edini prisotni predstavnik Severne lige Balestra in nekdanji ligaš Klin-genradth, ki zdaj zastopa federalistične liberalce. Poleg Russignana pa so se vzdržali še predstav-
niki LpT in gibanja Nord libero.
Kot je napovedal v svoji glasovalni izjavi, se je svetovalec SKP Jacopo Venier vzdržal pred glasovanjem. Na tak način je hotel protestirati proti politiki, ki jo občinska uprava župana Illyja vodi na športnem področju. Nova športna palača bo po mnenju SKP nekakšna katedrala v puščavi, saj bo občinska uprava s koncentracijo vseh svojih sredstev vanjo zanemarjala manjše strukture, ki jih potrebuje ljudski šport. Iz podobnih razlogov so se na glasovanju vzdržali predstavniki LpT in NL. V imenu LpT je svetovalec Drabeni predložil tudi resolucijo v obrambo tako imenovanega manjšega športa, za
katerega je zahteval zagotovilo, da bo lahko uporabljal bodočo športno palačo pod ugodnimi pogoji. To resolucijo je občinski odbor sprejel. Odločno podporo novi športni strukturi so izrekli svetovalci De Rosa v imenu DSL, Pittonijeva v imenu Zavezništva za Trst in Russo v imenu Ljudske stranke. Vsi so poudarili, da bo šlo vsekakor za veliko pridobitev za tržaški šport in se obregnili ob dejstvo, da se ob vseh večjih pobudah v tržaškem občinskem svetu vname pravi lov na pomanjkljivosti, v katerem gre popolnoma v ozadje pozitivno bistvo zadeve. Omenimo naj, da bo novo športno palačo dejansko financirala deželna uprava, ki je da-
la na razpolago 11, 5 milijarde lir nepovratnih prispevkov ter 3, 5 milijarde lir prispevkov za obresti.
Omeniti velja, da pri sprejemanju tega sklepa župan Illy ni sodeloval. To je napovedal že na prejšnji seji občinskega sveta, ko je pojasnil, da je pri gradnji nove športne palače tudi osebno zainteresiran kot eden izmed sponsorjev. Pred tem pa je Illy odgovoril na nekatera svetovalska vprašanja, med drugim tudi na vprašanje predstavnika NZ o mirovni odpravi italijanske vojske v Bosno. Na svoji včerajšnji seji je občinski svet sprejel še nekaj sklepov o tekočih zadevah. Prihodnjič se bo zbral jutri ob 18.30.
MLADA NIGERIJKA SE JE SAMA JAVILA POLICIJI
Otroka zapustila iz obupa
Mati dveletnega otroka, ki so ga v soboto našli na tržaški železniški postaji, 27-letna Mebal Omoro-giekpon iz Nigerije (na sliki) se je včeraj sama predstavila policiji v Padovi, od koder so jo zatem pospremili v Trst, kjer jo je po nalogu pravdništva iz Benetk zaslišala železniška policija, ki se ukvarja s tem primerom. Zasliševanje je trajalo precej časa, a otroka po mnenju tržaškega pravdništva ji ne bodo takoj vrnili. Noč je prespala v nekem hotelu, povedala pa naj bi, da je otroka zapustila iz obupa
in si ga spet želi nazaj.
Medtem se je izvedelo za nekatere podrobnosti. Na kvesturi v Padovi se je
pojavila že v noči na 14. november. Zaprosila je za pomoč, ker ni vedela, kam naj gre. Bila je brez dokumentov, izražala se je v slabi angleščini, bila je zelo zaskrbljena za otroka, ki pa je bil dokaj veder in miren. Ker je bila ura pozna, je prespala na nekem fotelju na kvesturi, otrok pa v svojem vozičku. Zjutraj so jo fotografirali in ji dali dokumente, da bi uredila svoj položaj (ugotovili so, da so proti njej še na podlagi prejšnjega zakona že odredili izgon). Dali so ji tudi naslov neke socialne asistentke. Bila je preplaše-
na, bala se je ločiti od otroka in je zavrnila ponudbo policajev, da jo z avtom odpeljejo do asistentke. Odšla je s taksijem, otroški voziček je pustila na kvesturi, do včeraj se je za njo izgubila vsaka sled.
Neki prostovoljec centra »Unica Terra«, ki se ukvarja z emarginiranci in priseljenci, je povedal, da je bila 13. novembra v njihovem centru. Ves dan so zaman iskali primemo rešitev, zvečer so jo na njeno željo odpeljali na kvesturo. Zvedeli so le to, da jo je mož zapustil in da je sama z otrokom.
DSL / JAVNA SKUPŠČINA O KRAJEVNIH UPRAVAH
lllyjeva uprava vnesla novo vzdušje
Velikih premikov no področju odnosov v Trstu žol ne spremljajo upravni premiki
Kako ocenjuje Stranka demokratične levice dveletno delo Illyjeve uprave in njegove večine, katere je tudi sama sestavni del? Na to vprašanje je skušala odgovoriti javna skupščina, ki so jo vzhodnok-raške sekcije DSL priredile predsinočnjim v Ljudskem domu v Trebčah kot predpripravo na strankin pokrajinski kongres. Odgovor je v splošnem pozitiven kar zadeva splošno vzdušje odprtosti, ki ga je znala Illyjeva uprava vnesti v do nedavnega zatohlo in za vsakršno obliko sodelovanja z manjšino in sosednjo Slovenijo zaprto mesto, nekoliko bolj kritičen pa kar zadeva reševanje raznih upravnih zadev. Daljše poročilo sta s tem v zvezi podala občinska svetovalca Igor Dolenc in Giorgio De Rosa, posebej pa so o izkušnjah, težavah in dosežkih krajevnega rajonskega sveta poročali svetovalci Anamarija Kalc, Mitja Ce-bulec, Corrado D’Este in Saško Kalc.
Obračun dosedanjega dela občinskih upraviteljev je torej spodbuden, če ga ocenjujemo v luči nove vizije Trsta in njegove vloge v Evropi in v odnosih med Vzhodom in Zahodom, menita Dolenc in De Rosa. Pozitiven je tudi z vidika odnosov, ki so se vzpostavili v Trstu v zadnjih časih zlasti na kulturnem področju, kjer beležimo viden razcvet, kar se v precejšnji meri odraža v odnosih s slovensko manjšino, ki je deležna naraščajoče pozornosti. Dvojezične table so le eden od pokazateljev novega vzdušja.
Drugače pa je z upravnimi zadevami, kjer so premiki veliko skromnejši. Z velikimi napori se uprava ukvarja z regulacijskim načrtom, ki se ni rodil pod najbolj srečno zvezdo. Res je, da je bil slabo zastavljen že pod prejšnjimi upravami, tako da so težave nove uprave pri njegovem sprejemanju še večje. Velike težave se kažejo tudi pri reševanju drugih problemov, na katere sicer objektivno pritiska že skoraj kronično pomanjkanje finančnih sredstvev in na katere je opozoril Dolenc, kot so preosnova občinskih služb, prodaja nepremičnin, preureditev podjetja ACT, zadeva ACEGA in ne nazadnje vprašanje upravne decentralizacije, ki se ga odbor tudi še ni
lotil z ustrezno jasnostjo in odločnostjo.
Kaj pa odnosi znotraj večine? De Rosa je sedanjo koalicijo prikazal kot njivo, v katero bi vsakdo rad sadil svoj krompir. Eni bi radi zasadili rdečo vrsto, drugi belo, tretji zeleno itd. Problem pa je, da je je treba prej ali slej priti do dostojnega pridelka. Sedanja večina je zato sad kompromisov in se drži pokonci zaradi čuta odgovornosti nekaterih sil, med katerimi vlaga prav DSL velike napore, da bi se sedanja uprava ohranila, čeprav dejansko ne gre za progresistično upravo.
Dokaj pozitivno pa je izzvenela dosedanja izkušnja rajonskih svetovalcev DSL pri upravljanju krajevnih zadev.
NOVICE
V petek svetovni dan za boj proti aidsu
Meseca februarja se je v Trstu oblikovala skupina prostovoljcev Italijanskega združenja za boj proti aidsu, ki jo je vsedržavno združenje s sedežem v Milanu meseca junija tudi priznalo. Skupina se bo v petek predstavila v Ul. delle Toni, kjer bo na razpolago tržaškemu prebivalstvu za vse informacije o tej bolezni; s pobudo namreva zbrati finančna sredstva za svoje delovanje, danes ob 15.30 pa bo na sedežu agencije Ansa priredila tiskovno konferenco.
SKP vložila priziv proti preobrazbi ACEGA
Stranka komunistične prenove je vložila priziv na Deželni nadzorni odbor v zvezi s sklepom, ki določa smernice o preobrazbi ACEGA v delniško družbo. SKP zahteva razveljavitev omenjenega sklepa zaradi očitnih pomanjkljivosti obrazložitve preobrazbe, kot je stranka že obrazložila med razpravo v občinskem svetu. Pobuda se uokvirja v kampanjo, ki jo je stranka sprožila, da bi preprečila razprodajo glavnega mestnega javnega podjetja.
Tečaji jezikov
______________OBČNI ZBOR_______________
Društvo Slovensko gledališče
Člani so sklenili, da spremenijo statut - Potrditev upravnega sveta
SPODRSLJAJ JAVNEGA TOŽILCA
Pripadnikom društva Edinost lahko sodi kasacijsko sodišče
Občina Devin Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki bodo potekali od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. 6703 111), od 9. do 11.30, do petka, 15. decembra t.l.
Sinoči je bil v tržaškem Kulturnem domu občni zbor Društva slovensko gledališče (foto KROMA). Uvodno poročilo je podal predsednik društva Fi-libert Benedetič, ki se je spomnil preminulih članov društva in gledališča. Na občnem zboru so člani sklenili, da spremenijo statut, razpravljali o predlogu statuta in poverili upravnemu svetu nalogo, da skliče izredni občni zbor tekom januarja. Včerajšnji občni zbor je potrdil tudi 7-članski upravni
svet društva, ki ga sestavljajo Filibert Benedetič, Rafko Dolhar, Marija Ferle-tič, Ace Mermolja, Danilo Pilat, Zora Tavčar in Livij Valenčič.
Glavni odbor je tudi pozval predsednika društva, naj se pozanima pri vodstvenih organih Slovenskega stalnega gledališča glede sredstev, ki jih je Slovenija namenila gledališču, a so, kot je bilo zapisano v tisku, šla po sklepu Sveta slovenskih organizacij deloma v druge namene.
Javni tožilec Reinotti se ni mogel sprijazniti z oprosti ti vij o Jagode Kjuder, Ennia Borrija, Lucijana Mala-. lana, Sama Pahorja in Josipa Ferluge, pripadnikov društva Edinost: vložil je priziv, vendar mu je pri tem neverjetno spodletelo: očitno mu je ušlo, da jih je pretor oprostil, proti oprostilnim razsodbam pa po členu 593 kazenskega postopnika ni možen priziv, temveč le rekurz (torej se ni mogel obrniti na prizivno sodišče, temveč bi moral zadolžiti naravnost kasacijsko sodišče). Prizivnim sodnikom (predsednik Del-fino, stranska Cabrini in Presta, zapisničarka Stella Hrovatin, tolmač Marko Ukmar) včeraj ni preostalo drugega, kot da to ugotovijo in akte pošljejo v Rim. Sama Pahorja je zagovarjal odv. Maniacco, ostale štiri obtožence pa sta branila odvetnika Andrej in Bogdan Berdon.
Proces pred pretorjem, ki jih je spoznal za nedolžne, je bil 3. februarja letos, nanašal pa se je na manifestacijo, ki je bila 1. novembra 1992. Kvestura je manifestacijo chuštva Edinost s Trga Unita premestila na trg pred cerkvijo sv. Antona, vendar je bilo sporočilo organizatorjem dokaj dvoumno: tik pred vhodom v cerkev. Organizatorji so se ga držali dobesedno, ustavili so se na vrhu stopnišča, podkvestor D’Acierno pa je zahteval, naj se pomaknejo na cestišče pred cerkvijo. Manifestanti mu niso hoteli ugoditi, bodisi zato, ker so se držali navodila kvesture, kot tudi zato, ker jim ukaza niso sporočili v slovenščini. Razprava je bila dokaj živahma (govor je bil tudi o pravici do uporabe materinega jezika), naposled je sam javni tožilec Grohmann ugotovil, da je sporočilo kvesture nejasno, zaradi česar dejanje ni kaznivo, kar je osvojil tudi pretor Picciotto, ki je vseh pet oprostil.
Javni sestanek v Repniču
Uprava občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo v petek, 1. decembra 1995, ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v Repniču. Na srečanju bo govor o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave.
Nocoj v Nabrežini predavanje o Čedermacih
Danes bo z začetkom ob 20. uri v župnijnski dvorani v Nabrežini predavanje pod naslovom »Čedermacev katekizem v današnji Benečiji in na Tolminskem«. Govoril bo msgr. Franc Rupnik, kobariški dekan ter velik prijatelj in poznavalec Beneške Slovenije. Večer bo uvedel nabrežinski župnik g. Bogomil Brecelj, po predavanju in razpravi pa bo prijetna družabnost.
Na Univerzi poklon dr. Steliu Criseju
V dvorani Cammarata na Univerzi se bodo danes ob 11.30 poklonili spominu in delu dr. Ste-lia Criseja, knjižničarja Tržaške univerze in kulturnika iz našega mesta. Najprej bodo predstavili knjigo Crisejevih zapisov, nato pa bodo po njem poimenovali glavno univerzitetno knjižnico. O Crisejevem liku in delu bodo spregovorili rektor Giacomo Borruso, generalni direktor deželnega odborništva za kulturo Fulvio Sossi in prof. Elvio Guagnini, ki je zapise tudi uredil.
PRIREDITVE / OB 15-LETNICI SMRTI
PSI / O KOROŠKI STVARNOSTI
Praznik na časi Francu Basagli
Potrjena volja po nadaljevanju utopije
Raziskovanje z objavo: nuja majhnih narodov
Makarovič: »To je dolžnost ki vam jo nalagam«
V dvorani Tripcovich v Trstu je bil predsinoCnjim neobičajen večer. Posvečen je bil Francu Basagli ob 15-letnici smrti, pa tudi ob bližanju 25-letnice začetka nove psihiatrije, ki se je v Italiji rodila z znamenitim zakonom 180 ter katere glasnik in voditelj je Basaglia bil vse do svoje prerane smrti. Z njim je Trst postal simbol nove psihiatrije po vsem svetu.
Basaglievemu liku se je pred kakimi 800 udeleženci, med katerimi sta bili tudi njegova vdoda Franca Ongaro in hči Alberta, uvodoma poklonil ravnatelj Oddelka za umsko zdravje Tržaške zdravstvene ustanove Giuseppe DeU’Acqua, Dejal je, da Basaglieva misel še živi, kakor je tudi živa volja, da bi nadaljevali po njegovi poti kljub težavam in oviram, ki so se na njej pojavile in se še pojavljajo. Tržaška umobolnica se je v teh letih po Basaglievih načrtih povsem odprla in vse bolj postaja del širšega življenja. V njena nekdanja poslopja so se medtem vselile nekatere slovenske in druge šole, nekateri univerzitetni oddelki, pa tudi ravnateljstvo Oddelka za umsko higieno, ki vodi sedem centrov po vsem tržaškem ozemlju, samo eden izmed katerih je ostal v komprenzoriju bivše umobolnice. Slednjega bodo naposled uredili kot mestni park.
Toda mimo teh in podobnih konkretnih premikov v organizaciji tržaškega in širšega umskega zdravstva, utopija Franca Basaglie živi v potrebi po osvoboditvi, ki jo čutimo vsi, umsko bolni in
domnevno zdravi. To je bilo živo Čutiti tudi na predsinoCnjim spominskem večeru, ki je bil pravzaprav Spektakel in praznik umske in siceršnje sproščenosti. Po pozdravih tržaškega župana Riccarda Illyja in ravnatelja sarajevske u-mobolnice so nastopili pevci in igralci iz Trsta in drugod. Od domačih sta bila pevca Gino D’Eliso in Alfredo Lacosegliaz, iz Ljubljane je prišel Gojmir Lešnjak - Goje s svojo noro rock skupino, svoje blaz-no-umne skeče pa so prikazali še italijanski komiki Roberto Freak Antoni, Maurizio Milani in
Giuliano Scabia, ki jih je povezoval neumno-nerod-ni Maurizio Solda. Večer je zaključil znani italijanski kantavtor Gino Paoli, ki je občinstvu postregel nekaj svojih zimzelenih popevk pa tudi novih stvaritev.
Omeniti velja, da se predsinoCnji večer uokvirja v niz prireditev, ki jih prirejata Studijski center za umsko zdravje in Združenje Franco Basaglia pod naslovom Confini (Meje) ob 100-letnici ustanovitve tržaške umobolnice. Prihodnja prireditev bo okrogla miza, ki bo na sporedu 16. decembra na temo »Norost in občila«.
Slovenska kronika XX. stoletja
Jutri popoldne ob 18. uri bo založba Nova revija tudi v Trstu predstavila prvo knjigo ambicioznega založniškega načrta, ki ima zgovoren naslov Slovenska kronika XX. stoletja. V celoti bodo ključnim dogodkom zgodovine Slovencev namenili dve bogati knjigi velikega formata. Kot rečeno, prva je pripravljena in jo založba predstavlja po celotnem prostoru, kjer živijo Slovenci. Pobudniki projekta so se na splošno opredelili za nekonvencionalne prijeme, tako bodo na primer prvi zajetni del Slovenske kronike v Trstu predstavili na Stadionu 1. maja z namenom, da vzbudijo zanimanje med širšim krogom mladih. Sicer pa so si predstavitev zamislili kot pester kulturen dogodek, ki ga bo oblikovalo kar nekaj ljudi. »Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev« - kot piše na vabilu - bosta predstavila dramski igralec Roman Končar in zgodovinar Marjan Drnovšek. Na jutrišnjem srečanju na Stadinu 1. maja bosta sprego-vrila tudi Branko Agneletto in Miroslav Košuta, v glasbenem delu večera pa bosta sodelovala Marko Feri (kitara) in Corrado Rojac (harmonika).
Na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev so imeli člani priložnost, da se srečajo s stvarnostjo sonarodnjakov na avstrijskem Koroškem. Nužej Tol-majer, predstavnik Kr-ščanke kulturne zveze, ki deluje v Celovcu, in etnologinja Marija Makarovič, ki je na področju Koroške izvedla več zanimivih raziskovalnih projektov, sta slušateljem predstavila cilje in pomen organizacije, njenega delovanja, predvsem pa številnih publikacij.
Tolmajer je prikazal splošne smernice založniške dejavnosti, s posebnim poudarkom pa je omenil skrb, ki jo Krščanska kulturna zveza namenja zdomskemu kulturnemu življenju in razi-
S ponedeljkovega večera v DSI (foto KROMA)
skovanju posebnosti »Cilj Slovenskega nara-svoje ožje domovine - Ko- dopisnega inštituta, ki de-roške dežele. Prav o tem luje tri leta, je zbiranje vidiku je podrobneje (pa gradiva, hranjenje in tudi zelo živahno) spre- znanstveno obdelovanje govorila dr. Marušičeva. le-tega.« S posebnim nav-
dušenjem je raziskovalka spregovorila o objavljanju izsledkov raziskav, »ki je izrednega, neslutenega pomena za majhne narode in manjšine.«
Jasna stališča predavateljice, ki se je med svojim posegom dotaknila problemov, za katere smo kot zamejci posebno dovzetni, so izzvala pestro diskusijo. Najod-loCnjše posege občinstva in predavateljev je sprožila omemba koncepta “multikulturnosti”, njegovih vzrokov in posledic.
»Potrebujemo sodelavce, ki znajo delati z ljudmi in ki svoje delo o-pravljajo s srcem,« sta se od tržaškega občinstva poslovila Nužej Tolmajer in Marija Marušič.
MG
SEMINAR / V PRIREDBI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA
Osnove gledališkega izražanja
Po seminarju, ki je bil namenjen otrokom, je preteklo soboto in nedeljo potekel še drugi seminar, ki ga je Amaterski oder Jaka Stoka priredil v sodelovanju z ZSKD. Po oceni udeležencev je bila pobuda zanimiva in uspešna, saj so se mladi gledališki ljubitelji seznanili z osnovami gledališkega izražanja na privlačen način. Seminar je strokovno vodil Brane Završan ob sodelovanju igralke Lučke Počkaj. Delo je bilo predvsem praktične narave in je obsegalo predvsem gibalno izražanje in improvizacijo.
SPOROČILO KZ
Prijave vinskega pridelka 95
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v prihodnjih dneh začela z izpolnjevanjem prijav letošnjega pridelka vina. Letos zapade rok za predložitev prijave na Občino, v kateri se nahaja klet, v petek, 7. decembra. Vino morajo prijaviti tisti vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali pridelajo več kot 10 hi vina, ne glede na to, ali je vino namenjeno prodaji.
Kot v prejšnjih letih, bo KZ izpolnjevala prijave po okoliških vaseh in seveda na sedežu ter po podružnicah v Nabrežini in na Opčinah. Razpored srečanj je sledeč:
v četrtek, 30.11. od 8. do 12. ure na podružnici na Opčinah;
v četrtek, 30. 11. od 17. do 18. ure na Občini v Zgoniku;
v petek, 1.12. od 13. do 14. ure na Občini v Re-pentabm;
v soboto, 2. 12. od 9.30 do 13. ure na Občini Dolina;
v torek, 5. 12. od 8. do 13. ure na podružnici v Nabrežini;
Kdor je dolžan prijaviti vino, naj s seboj prinese lansko prijavo vina in davčno številko (codice fi-scale). Obenem naj na lanski prijavi vina kontrolira prijavljene podatke vinogradov in preveri, če so ti podatki točni. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane kot DOC, in misli za letos uveljaviti ta naziv, glede na zapletenost postopka prosimo, da se čim-prej zglasi direktno na našem sedežu.
BOLJUNEC / SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN
»Strune milo se glasite«
Poleg domače skupine nastopili tudi gostje iz Ljubljane in iz Vidma
V soboto so se v gledališču France Prešeren stopnjevale priprave članov KD F. Prešeren iz Boljunca na srečanje treh tamburaških skupin. Po sedmi uri zveCer so začeli prihajati že prvi obiskovalci, ki so si najprej ogledali fotografsko razstavo, ki je zamajala celotno glasbeno delovanje v Boljuncu od godbe na pihala, zbora, otroškega zbora, glasbene skupine, pa do boljun-skih tamburašev. Sredi veže so bili razstavljeni stari inštrumenti vaške godbe, ki jih je vsa ta leta skrbno hranil vaščan Stano Žerjal in ki jih je uradno izročil prejšnji teden društvenemu odboru, in pa nekaj starih tamburic.
Glasbeni večer »Strune milo se glasite« se je pričel z nastopom tamburaške skupine KD F. Prešeren iz Boljunca. Pod vodstvom mentorja Ervina Žerjala so zaigra-li Monfrino, Koroški valček, Belo brezo in VenCek tržaških. Sledil je nastop orkestra Mandolina iz Ljubljane. Publiki so se predstavili pod vodstvom dirigenta
Dušana NedoviCa s sledečim skladbami: Serenada, Menuetto, Pastirce mlado, Koncert za mandolino in orkester v G-duru, Cvetje v jeseni, Rondo vulgaris in So-gnando. Večer je zaključil orkester »Tita Marzuttini« iz Vidma, ki ga vodi dirigent Roberto Frisa-no. Za svoj koncert so izgrali sle-deže skladbe: Ciaccona in Re
maggiore, Bolero in La, Musič for Play, Scene campestri (Danze a vespro, Serenatella, Alba di festa) in Pluckings String.
Ob koncu je občinstvo in goste pozdravil župan občine Dolina Boris Pangerc. Poudaril je pomen in veličino takih srečanj, pohvalil društveno delovanje in voščil gostom še mnogo
uspehov. Zaključil je z željo, da bi gostje o tem lepem trenutku govorili v svojih krajih in se seveda tudi k nam vrnili, pa čeprav ne le za nastop.
Nato je svoje pozdrave in čestitke izrazil tudi predsednik pokrajinskega odbora ZSKD Rinaldo Vremec. Predsednik kulturnega društva France Prešeren Igor Co-retti je nato pozdravil goste in jim skupaj z Ervinom Žerjalom izročil plakete v spomin na to srečanje. Po dolgem aplavzu občinstva, ko se je dvorana že izpraznila, so elani društva pripraviti družabnost za goste. Te trenutke je še popestril s svojo diatonično harmoniko svetovni prvak Denis Novato.
Ob koncu se je Ervin Žerjal v imenu tamburaške skupine toplo zahvalil elanom društva, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripraviti tako prijeten večer. Do pozne ure so se še slišali zvoki domačih pesmi, nato pa se je vsak vrnil na dom obogaten z utrinki prelepega kulturnega večera.
Magda Švara

Slovensko Stalno Sledalisce
George Tabori
MEIN KAMPF
Režija: BORIS KOBAL
PREMIERA
V petek, 1. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED A
KD VALENTIN VODNIK sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
za spremembo statuta
danes, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društveni dvorani	Vabljeni usi člani!
JTP\ slovenski
FILATELISTIČNI
klub
“Lovrenc Košir"
prireja ob 40-letnici svoje ustanovitve društveno razstavo
FILATELIJA IN STARE RAZGLEDNICE
Otvoritev bo danes, 29. t. m., ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Razstava bo odprta do 3. decembra od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC,
Ul. Monte Semio 27 vabi na ogled veseloigre
SUMLJIVA
OSEBA
v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v domačem narečju
v soboto, 2. decembra, ob 20.30.
Režija Maja Lapornik.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
29.	novembra 1995
SATURNIN
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 12.31 in zatone ob 0.24.
Jutri, ČETRTEK,
30.	novembra 1995
ANDREJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb raste, 9 km na uro jugozahodnik, vlaga 94-odstotna, v jutranjih urah je padlo 3,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 .stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Sturm, Aliče Anselmi, Ray Radesic, Pietro Bettini, Denis Depiera, Martina Brescia-ni.
UMRLI SO: 75-letni Vin-cenzo Ardesi, 69-letni Bruno Dragato, 84-letni Carlo Maio-nica, 85-letna Angela Segala, 83-letna Albina Medini, 91-letna Giuseppina Burni, 66-letni Vincenzo Medos, 85-letna Ida Stoppin, 70-letni Giuseppe Meola, 33-letni Moreno Malalan.
['t LEKARNE
Od PONEDELJKA, 27. novembra do NEDELJE, 3. decembra 1995
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14.
PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Za.dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična
od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.45, 19.15, 21.45 »Clockers« , r. Špike Lee.
EKCELSIOR - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Trappola sulle montagne rocciose«, i. Števen Seagal.
ENCELSIOR AZZURRA-
16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Mortal Kombat«, i. Christopher Lam-bert.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Mai con uno sconosciuto«, i. Antonio Banderas, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE 3 - 15.15 »Movvgli - II libro della giun-gla«; 17.00, 18.40, 20,30, 22.15 »Nel bel mezzo di un gelido inverno«, r. Kenneth Branagh.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amiche« i. Chris O’Donnell, Minnie Dri-ver.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sex bizarre anal perversion«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.15, 22.10 »Qualcosa di cui... sparlare«, r. Lasse Hall-strom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antoniom, i. John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE - AIACE - 16.00,
20.00	»Lili Marleen«; 18.00, 22.15 »Veronika Voss«, r. V. Fassbinder.
3 OBVESTILA
JAVLJAMO, da bo družaben večer za letnike ’60 2. decembra v restavraciji Križman v Re-pnu. Kdor se nam hoCe pridružilo naj se javi v večernih urah na tel. St. 226609 ali 327429 Se danes, 29. t.m.
SLOVENSKO DOBRODEL-
NO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo studijsko Stipendijo iz sklada “Mihael Flaj-ban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr„ tel. St. 631203 ob Četrtkih od
16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
JUS REPEN vabi na občni zbor jusarjev, ki se bo vršil v Kulturnem domu na Colu jutri, 30. t. m., ob 20. uri. Vabljeni elani in njihovi sedanji dediči.
KD S. ŠKAMPERLE vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Ob tej priliki bo odbor razstavil darila in nagrade, ki jih je pevski zbor S. Škamperle prejel na turneji po bivši Jugoslaviji. Vabljeni elani in prijatelji!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je prostih še nekaj mest za zimovanje v Kranjski gori od 27. decembra 1995 do 3 januarja 1996. Informacije dobite na upravi doma na tel. St. 573141.
UPRAVA občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo v petek, 1. decembra, ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v RepniCu. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. Vljudno vabljeni, da se srečanja udeležite.
SRENJA DOLINA in KD V. Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane in vaSCanke, da se udeležijo na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče v soboto, 2, in v nedeljo, 3. decembra, ob 8. uri na zgornji cesti pri “stari Stalci".
OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST NABREŽINA prireja danes v nabrežinski župni dvorani z začetkom ob 20. uri predavanje kobariškega dekana msgr. Franca Rupnika na temo»Cederma-cev katekizem v današnji Benečiji in na Tolminskem*. Sledili bosta razprava in zakuska.
j| PRIREDITVE
NA VIDEMSKI UNIVERZI
(V.le Ungheria 18) v Institutu za vzhodnoevropske jezike bo danes, 29. t. m., ob 16. uri predaval prof. Ivan Buiukliev z univerze v Sofiji na temo “Hrvaščina v okvira slovanskih jezikov". Jutri, 30. t. m., ob 11. uri bo v istem inštitutu predavala prof. Martina Orožen z ljubljanske univerze na temo “Normiranje in razvoj slovenskega jezika v 19. stoletju". Vljudno vabljeni!
SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ.
SKD I. GRUDEN vabi na predstavitev knjige Brunota Li-sjaka-Volpi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO skozi stoletja Trsta do Timave. Predavanje bo v župnijski dvorani v Nabrežini jutri, 30. t. m., ob 20.30.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in
Kolegu
Stojanu Spetiču
ob srečanju z Abrahamom iskreno Čestitamo z najboljšimi voščili.
Kolektiv
Primorskega
dnevnika
prijatelje na predavanje prof. Sonje Gregor! OČARLJIVA PODOBA BURME jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
MePZ PRIMOREC-TABOR vabi na KONCERT OB 10-LET-NICI pod vodstvom Matjaža Sceka v petek, 1. decembra, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah; v četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na sporedu pesmi Merkuja, Kumarja, Vremsaka in Lebiča.
Združenje LUPUSINFABU-
LA vas vljudno vabi na odprtje razstave Valentine Lucchini KNJIGE BREZ PRAVIL ... in brez meja, ki bo v Galeriji Tržaške knjigarne v soboto, 2. decembra, ob 17. uri.
KD ROVTE -KOLONKO-VEC, Ul. Monte Semio 27 vabi na ogled veseloigre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v domačem narečju v soboto, 2. decembra, ob 20.30. Režija Maja Lapornik.
KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 2. decembra, ob
20.30	v Zadružnem domu v Gropadi JUBILJENI KONCERT ob 110-letnici ustanovitve društva in 10-letnici delovanja zl^OFčl
KD KRAŠKI DOM priredi v nedeljo, 3. decembra MIK-LAVZEVANJE s prodajo knjig in predavanje slovenskega filma Pastirci s pričetkom ob 11. uri v BubniCevem domu v Re-pnu.
KD I. GRBEC - Skedenjska ul. 124. “Jutri pride sv. Miklavž! Kaj mi bo prinesel?" Na Miklavževi razstavi knjig, ki jo otvorimo v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri si boste lahko zbrali lepo knjigo in si ogledali igrico, ki jo bodo prikazali mali igralci otroškega odra J. Stoka s Proseka - Kontovela. Pridite! Veselo bo! Razstava bo odprta tudi v ponedeljek, 4. t. m. od
15.30	do 17.30.
RADIJSKI ODER in Mladinski dom Boljunec vabita na ogled mladinske operete v treh dejanjih Jerka GržinCica MIKLAVŽ PRIHAJA, ki jo bo izvajal Mladinski mešani pevski zbor ROMAR društva MIK iz GmuC pri Ljubljani pod vodstvom Albince Rebolj v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešerna v Boljuncu.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 3, decembra v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert za glas in klavir posvečen 50-obletnici osobo-ditve. Nastopili bosta sopranistka Nicoletta Sgorbissa in pianistka Elisabetta Taverna z izbranim sporedom skladb, ki jih je nemški skladatelj Kurt VVeill sestavil na Brechtovih besedilih. Prisrčno vabljeni!
KD LONJER - KATINARA prireja v nedeljo, 3. decembra tradicionlni celodnevni OTROŠKI DIRENDAJ. Zbirališče ob 10.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni osnovnošolci in otroci iz vrtca.
DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne razstave Liliane Spiri-to do 10. decembra.
Na današnji dan se je pred 50. leti zgodilo nekaj zelo pomembnih zgodovinskih dogodkov, med drugim tudi ta, da se je rodil nas dragi
Stojan
kateremu kličemo Se na mnoga, sreCna in uspešna leta.
Mama Mery, brat Marijan ter Bruna, Igor in Katja

Ob srečanju z Abrahamom
prijatelji
H SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Sv. Ivan vabi na predavanje dr. Viljema SCuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM ŠOLANJA, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri v prostorih osnovne Sole O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4.
H ČESTITKE
VITTORIO KRIŽMANCIC iz Gropade slavi danes 83. rojstni dan. Obilo zdravja in zadovoljstva v družini mu želijo žena Ivanka, hčerka Savica z Marjotom, hčerka Nada s Sii-vanotom, vnuka Patrik in Erika, ki pošiljata nonotu koš poljubčkov. Zvestemu bralcu Čestita tudi Primorski dnevnik.
Danes za primorske Slovence je sveti praznik, ker v Dolini naša Marta rojstni dan slavi. Da bi Se dolgo srečnih in zdravih let preživela, ji želimo vsi.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
FORD ESCORT Ghia 16 V, katalizator, letnik ’92, 34.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 813814 ali 22917.
V	STEVERANU, 50 m od oglavne ceste, prodam 3.300 kv. m sadovnjaka, z možnostjo preureditve v gradbeno zemljišče. Tel. St. 0481/390238 v večernih urah.
GRADBENO podjete isce resnega zidarja. Tel. v večernih urah na St. 0481/42024.
UCENCI COS P. Tomažič iz Trebe iščemo rabljene slikanice, otroške knjige in družabne igre. Z njimi bomo popestrili naše Šolske odmore v deževnih in mrzih dneh. Darovalcem se vnaprej zahvaljujemo.
DAJEM v najem približno
2.000	k. m vinograda. Tel. St. 040/231704.
HOTEL PALAČE v Gorici dajem v najem restavracijo 1. kat. (170-200 pogrinkov) z ločenim vhodom. Ponudbe'po-slati na Hotel Palače - C.so Ita-lia 63 - 34170 Gorica.
MILIC iz Zagradca ima odprt agroturizem do vključno nedelje, 3. decembra. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040/229383.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, SaleZ 44. Ob sredah zaprto.
OSMICO je odprl VValter Leghissa - Medja vas št. 16. Toci belo in Crno ter nudi pri-
grizel
V	BORŠTU ima Igor Barut osmico.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Vljudno vabljeni!
V	PIVNICI 'Til. GENERA-ZIONE” v Boljuncu bo v petek, 1. decembra, ob 21. uri rok koncert s skupino XI'AN.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
PRISPEVKI
V	spomin na vse umrle prijatelje, ki jo obkrožajo na sliki, ob prejemu pokala, leta 1927, daruje Josipina Spanger - Pertot iz Barkovelj 200.000 lir za SD Primorje.
Namesto cvetja na grob inž. Andreja Čoka daruje Josipina Pertot 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 90. rojstnem dnevu daruje Andrej Lorenzi 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	zahvalo za sodelovanje pri fotografski razstavi prispeva Foto Krožek Trst 80
25.000	lir za SKD Tabor.
Ob 7. obletnici smrti Pe-pija Trampuža darujejo žena in otroci 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
t
Prerano nas je zapustila naša draga
Annamaria (Ani) Ciacchi por. Grgič
Pogreb danes, 29. t. m., ob 15. uri iz doma na Fernetičih na pokopališče v Repen.
Žalostno vest sporočajo mož Karlo, hčerka Sabrina z Ervinom, sin Luca z Martino in brata z družinama
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Ciao nona!
Jana in Jasmin
Fernetiči, Piščanci, 29.11.1995
Uprava, svetovalci, tajnik in uslužbenci občine Repentabor izrekajo podžupanu Karlu GrgiCu in družini iskreno sožalje ob težki izgubi drage žene Ane.
Ob težki izgubi žene, mame in snahe Ani vsej družini Grgič izrekamo globoko sožalje
družine Mauri in Zerjul
Ob izgubi drage AnCi izreka prizadeti družini Grgič iskreno sožalje
Stana Jejčič z družino
Družini Male se pridružujeta žalovanju svojcev ob izgubi drage Anci.
Ob prerani izgubi mame Ane izreka Luki najgloblje sožalje
firma Cremcaffe
Žalovanju družine se pridružujeta
Dario in Daniela
Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ v Trstu izreka	globoko
sožalje družini Grgič ob izgubi drage žene in mame Ane.
Pozdrav Ani!
Lidija, Karlo, Damjana in Claudio
Ob prerani izgubi drage Ani se pridružujeva žalovanju Sabrine in družine
Tamara in Igor
Ob prerani smrti žene Ani izreka sožalje možu Karlotu, družini in ostalim sorodnikom
N.K. Kras
Ob izgubi drage žene in mame Anice izrekajo občuteno sožalje Karlotu, Sabrini in Luki prijatelji Ninko, Elda, Gigi, Neva, Stanko in Jožica z družinami
Ob bridki izgubi drage Ani Grgič izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom
Župnijska skupnost Repentabor
Zapustil nas je naš Član in redni pevec Doro Morgan. Svojcem naše občuteno sožalje
TPPZ P. Tomažič
Dragi Karlo, ob nenadomestljivi izgubi Tvoje drage Ani, sočustvujemo s Tabo in družino elani Balinarske sekcije in KD Kraški dom.
Člani Društva slovenskih lovcev F-Jk in Lovskega pevskega zbora »Doberdob« izrekamo Karlu GrgiCu in svojcem iskreno sožalje ob bridki izgubi drage Ane.
Z družino Grgič soCu-stvujejta
Paolo in Viviana Sossi
29.11.1994 29.11.1995
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila draga mama
Milka Batič
Z ljubeznijo se je spominjajo
Svojci
Lonjer, 29.11.1995
29.11.1993	29.11.1995
Dve leti sta minili, odkar me je zapustil moj dragi
Pepi Ukmar
z ljubeznijo se ga spominja
žena Mari z družino
Križ, 29.11.1995
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trs! Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
VOZNI RED VLAKOV
VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI	PRIHODI
VRSTA	SMER	URA	VRSTA
(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)
	(6.04)	8.53	(E)
(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke		
(IR)	(7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)	10.05 10.42	(E) (IR)
(R)	Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih		
		11.42	(IC)
(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke		
	(9.18)	13.42	(IR)
(IC)	TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)	14.12	(D)
(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke		
	(10.20)	15.42	(IR)
(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)	16.04	(IC)
(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)
(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)
(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)	18.50	(D)
(IR)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)	18.57	(D)
(D)	Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)	19.37	(IR)
(IC)	Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)	20.00	(IC)
(IR)	Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)	20.55	(R)
(IC)	Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)	21.42	(IR)
(R)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Be- netke (19.58)	22.00	(IC)
(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)	23.42	(E)
(E)	Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21 15)	0.42	(IR)
(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ze-	1.42	(IR)
	neva		
(IR)	Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23 21)	2.35	(D)
(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini		
URA
SMER
4.02
5.37
6.04
6.13
7.13
7.50 S.lj'
10.13 11.56
12.13 13.10
14.13
15.13
15.50
16.13
17.13 17.27
18.13
19.13 20.25
21.13
22.13
Mestre (6.04), Portogiuaro (6.49), Tržič (7.35)
Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40)
Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36)
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18)
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič
(2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz-	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cenzinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob praznikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)		(IR)	nikih)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob	9.56		Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
		praznikih)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)		18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56 17.19 17.38 17.51	(R) (IR) (R) (D)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54).	19.20 19.44 20.22	(R) (D) (D)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih)
18.19	(D)	(ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	20.33 21.15	(IR) (R)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (2227)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13	(E 221)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za-	6.52	(E 240)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke
		greb	10.58	(IC264)	KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28)
12.02	(IC 243)	DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na-	16.57	(E 242)	DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na-
		daljuje v Budimpešto			daljuje v Benetke
17.57 0.02	(IC265) (E 241)	KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	19.51	(E 220)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
GORSKI FILMI / NOCOJ NA LICEJU DANTE h
Filmi s festivala Julijskih Alp 95
Na sporedu trije slovenski filmi, med njimi prvonogrojeni»Živeti je smrtno nevarno«
Nocoj ob 20.30 se v predavalnici klasičnega liceja Dante Alighieri v Drevoredu XX. septembra nadaljuje niz predvajanj gorskih in športnih filmov v priredbi mestne sekcije planinskega društva GAL Nocojšnji spored bo še posebno zanimiv, saj bodo predvajali kratke filme, ki so bili prav predsinoči v Trstu izbrani in nagrajeni kot najboljši na letošnjem 2. natečaju za nagrado Julijskih Alp 95. Natečaj je priredila planinska zveza pri Združenju za ljudski šport UISP in je bil namenjen avtorjem filmov iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Žirija (režiser Michele Radiči, novinar Piero Spirito in alpinistka Ines Božič) je prvo nagrado podelila slovenski režiserki Vesni Arhar Stih za film »Živeti je smrtno nevarno«. Film je ganljivo a hkrati tudi vedro pričevanje o življenju slovenskega alpinista Urbana Goloba, ki se že od mladih let bori proti raku. Bolezni kljubuje z veliko voljo po življenju:
terapije in razni kirurški posegi ga niso odvrnili od študija, od ljubezni do glasbe in predvsem od ljubezni do gora. Za svoj film je Stihova prejela umetniško delo slovenskega tržaškega kiparja Pavla FLrovatina in sicer kipec mitične rože »Scabiosa Trenta«, ki jo je Julius Kugy zasledoval vse življenje.
Nocoj bodo v Gorici predvajali še druge nagrajene filme. Naravoslovni dokumentarec Tržačana Giampaola Penca »II parco del Tagliamento« je prejel nagrado za najboljšo režijo; nagrado za najboljši scenarij je prejela slovenska avtorica Hana Kasteli-cova za film»Jaz nisem Kekec«, ki predstavlja dečka v bukoličnem planšarskem svetu. Spored večera bo obogatilo še predvajanje filma lanske zmagovalke festivala Julijskih Alp Marjete Keršič Svetel »X-SO-LO«. Gre za izrazito športni film, ki prikazuje podvig slovenskega clim-berja Aljoše Groma, ki je pleplezal steno X. stopnje po lestvici UTA A.
r TELEFONIJA NA GORIŠKEM
3 ŠOLSKE VESTI
Ali Telecom zapira?
Osebje zaskrbljeno zaradi redukcij
Delavci in uslužbenci goriške podružnice telefonske družbe Telecom opozarjajo na nevarnost dodatnega krčenja in, v perspektivi, celo zaprtja goriškega sedeža Telecom. V pismu, ki so ga poslali medijem, sindikalnim zvezam, Občini in Pokrajini ter senatorjema Bratini in Romoliju, ugotavljajo, da je ponovno aktualna bojazen, ki se je pojavila že julija 1994, češ da namerava telefonska družba postopoma zapreti goriško podružnico. V njej je bilo leta 1992 približno 200 zaposlenih, danes jih ostaja le še 150, vodstvo podjetja pa bo v kratkem preusmerilo v Trst še 10 delovnih moči. »Ta stalna in tiha erozija daje misliti, da bo v kratkem pod vprašajem sam obstoj goriškega sedeža Telecom«, ugotavlja osebje in dodaja, da se z najrazličnejšimi pretvezami na Goriškem že nekaj let opušča odpiranje novih struktur družbe. Po tej poti in s spreminjanjem ravnovesij v deželi tvega Gorica, kar zadeva telefonijo, izgubo dostojanstva pokrajine.
_______________KINO
GORICA
vrrroRiA 18.00-20.00-
22.00 »Al di la delle nuvo-le«. Rež. Michelangelo Antoniom (s sodelovanjem Wim VVendersa). Igrajo John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart, Fanny Ardant, Irene Jacob, Marcello Ma-stroianni, Jeanne Moreau. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »I ponti di Madison County«. Igrata Clint Ea-stvvood in Meryl Streep.
\M PRIREDITVE
SPD GORICA vabi člane in prijatelje na srečanje ob 50-letnici obnovitve društva v četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ob pesmi, glasbi in recitacijah - pel bo kvartet Spev iz Škofje Loke, igral citrar Miha Dovžan, recitirali člani gledališke skupine Gorica -bodo oživili spomin na dogodke pred pol stoletja. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure in v Kulturnem domu.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU je do jutri odprta razstava slovenskega podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med kulturnimi prireditvami.
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava z naslovom “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra po umiku kinodvorane.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja tržaški slikar Boris Zulian. Razstavo si lahko ogledate do 5. decembra po urniku knjigarne.
V	VIPAVSKEM HRAMU v Vipavi je na ogled keramika Nade Rodman. Posodje je narejeno po vzoru svetolucijske keramike iz halštatskega obdobja. Razstava bo odprta do 25. decembra. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 11. in 22. uro.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA vabi vodstveno, učno in neučno osebje ter upokojene šolnike na 24. redni občni zbor, ki bo v petek, 1. decembra ob 12. uri v prostorih OS Oton Zupančič v ul. Brolo. Istega dne ob 19.45 pa bo v gostilni pri Francetu društvena večerja. Prijave sprejemajo odborniki SSS.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi, skupaj s sorodnim društvom iz Trsta, tradicionalno silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Battistijevem trgu. Prireditev bo 28. decembra ob 17. uri. Vstop samo z vabili, ki so že na razpolago na sedežu društva, tudi danes, od 10. do 11. ure ter pri odbornikih.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 1996, ki bo v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne,v petek, 1. decembra, ob 18. uri.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri, Bruno Marangoni, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 11.30, Narciso Cosovel, žarni pogreb na glavnem pokopališču; ob 13.15, Maria Luisa, iz splošne bolnišnice v Mariano.
GORICA / OBČINSKI SVET
Drivenn ni edina možnost ureditve za odlagališče
Odmevi na srečanje s Cecoffijem
Načrt, da bi na odlagališču v Ul. Brig. S as s ari realizirali “drive-in” je včeraj odjeknil tudi v občinskem svetu. Proti temu sta se izrekla svetovalca KDC Mauro Bordin in misovec Sergio Cosma, ki sta hotela vedeti, kako je z zadevo. Zupan je pojasnil, da so načrtovalcu inž. Turellu poverili načrt za preureditev zapolnjenega odlagališča. Predlagal je tri možnosti: pogoz-ditev območja, realizacijo drive-ina ali središča za konjske športe. To so le predlogi, ki jih bo treba oceniti in izbrati najboljšega, zato je vsaka polemika preuranjena, je dejal župan.
Svetovalec Adriano Zamparo, ki je svojčas zapustil Severno ligo in postal neodvisen, je sporočil, da se mu bo v “politični skupini neodvisnih” pridružila svetovalka Rita De Marco, ki je zapustila skupino Forza Italia. Dvočlansko skupinico bo kot načelnik vodil Zamparo.
Župan je poročal o srečanju s predsednikom deželne uprave Cecot-tijem in o zagotovilih slednjega glede ohranitve enotnosti in ovrednotenja vloge goriške pokrajine. Iz opozicije sta svetovalca Crocetti in Zamparo posvarila župana, naj ne bo preveč naiven, saj so navadno predstavitveni obiski polni lepih besed in obljub, dejstva, ki sledijo, pa niso nujno v sozvočju z obvezami. Ne gre pozabiti, je med drugim podčrtal Zamparo, da Ce-cotti v upravnem programu sploh ni posvetil nobene posebne omembe Gorici.
Ligaš Tavagnutti je ho-
tel vedeti, kdaj in kako namerava občina urediti nov sedež avtobusnih podjetij APT in AMG in morebiti novo avtobusno postajo v nekdanji delavnici Comg nedaleč od železniške postaje. Zupan je odvrnil, da se o tem še pogovarjajo s Pokrajino ter z vodstvoma avtobusnih podjetij.
Med svetovalskimi vprašanji gre omeniti novo poglavje zasebne vojne misovca Cosme proti odborniku NZ Pešcu. Ob ugotovitvi, da občina potrosi za Pescove avtomobilske potnine na relaciji Tržič-Gorica pol milijona Ih mesečno, kar odgovarja vrednosti socialne pokojnine INPS, je predlagal, naj odborniku ponudijo abonma na progi APT, ki mu za 60 tisoč lir nudi vse vožnje, ki si jih zaželi.
FINANCARSKA ŠOLA n
Za referendume predloženi vsi potrebni podpisi
Sedaj na vrsti "modreci"
Pobudniki akcije za tri občinske referendume o financarski Soli so uspešno sklenili prvi del postopka za razpis ljudskega glasovanja. Občinski volilni urad je včeraj preveril in potrdil veljavnost več kot 1.500 podpisov, ki so jih predstavili do predsinoči. Pri tem gre povedati, da so ob intenzivnejšem zbiranju kar 600 podpisov zbrali samo v zadnjih treh dneh akcije. Skupno so velik delež podpisov prispevali prebivalci slovenskih rajonov: Standrež, ki je najbolj neposredno zainteresiran zaradi posega, 250, Pevma in Podgora pa skupno več kot 150.
Besedo ima sedaj odbor treh “modrecev” (občinski tajnik, pravo-
branilec in predsednik odbora preglednikov računov), ki se mora izreči o sprejemljvosti referendumov. Prav včeraj je občinski svet razpravljal o imenovanju novega predsednika preglednikov računov (sedanji, dr. Gerardo Amirante je odstopil, ker mu je župan ponudil odbomiško mesto). Večina je predlagala funkcionarja Goriške hranilnice dr. Mau-ra Candottija, vendar ko poročamo razprava še traja. Vprašanje imenovanja je kočljivo še posebno zaradi povezanosti z referendumi o financarski Soli in pomembnih posledic, ki jih lahko ima sprejetje ali zavrnitev referendumskih vprašanj.
PRIREDITVE / OD KULTURE DO GASTRONOMIJE
Goriški december letos zanimivejši
Cilj: privabiti v mesto čimveč gostov
Stein zavrača očitke glede "rasizma” v Bosovih izjavah
Pokrajinski tajnik Severne lige Martin Stein odgovarja na očitke in napade, ki so jih na gibanje, po petkovi javni razpravi senatorja Bosa, naslovili goriški občinski upravitelji. Stein pojasnjuje, sklicujoč se na zveznega tajnika gibanja Bossija, da v Severni ligi niso prisotne različne struje, ampak da so le različni načini razmišljanja, medtem ko cilj ostaja isti, oziroma skupen: ustanovitev skupnosti Nordnazione. Stein tudi pojasnjuje okoliščine Bosovih izjav: na izrecno vprašanje publike glede stališča o financarski šoli - vojašnici je senator pojasnil, kar predstavniki lige trdijo ves čas. Najbrž je občinski odbor, ob pomanjkanju prepričljivih argumentov takoj zagrabil priložnost ter take izjave takoj označil za "rasi-
zem”. Po tej logiki, so ali naj bi bili rasisti vsi, ki gradnji objekta na letališču nasprotujejo.
Stein navaja da je SL proti gradnji objekta, ker ne želi, da se za to uporabijo sredstva iz Osimskega sporazuma in daje raje prednost posodabljanju cest, ker ne želi uničiti dragocen prostor na letališču in ker smatra, da bi bile ugodnosti oziroma pozitivni učinki prisotnosti objekta neprimerno skromne v odnosu na finančna sredstva za njegovo realizacijo.
Občani bi se morali posebej zamisliti ob dejstvu, zaključuje Stein, da so zagovorniki šole-vojašnice predvsem iz vrst FI, ki jo sestavljajo, kakor znano "poslovneži in bivši demokristjani”.
“Goriški december” je skupni naslov za program kulturnih, gastronomskih in drugih prheditev, ki se bodo zvrstile v Gorici in s katerimi želijo privabiti v mesto čim več gostov in obiskovalcev. Program so včeraj predstavili na županstvu. Po županovem pozdravu je odbornik za kulturo Antonio Devetag pojasnil, za kaj pravzaprav gre. Namen je, da bi v Gorici okrepili ti. kulturni turizem, privabili goste v tukajšnje gostilne in značilne lokale, na zanimive prireditve in morda na kak nakup v tukajšnje trgovine. Program je v bistvu nekak “skupni klobuk” za boljše reklamizi-ranje sporeda prireditev, ki se že itak dogajajo v Gorici v decembru, nekaj pa je tudi izvirnih zamisli, ki naj bi popestrile dogajanje in privabile obiskovalce ali vsaj zadržale doma Goričane, ki preradi silijo drugam.
Kaj vse bo torej ponudil goriški december? Zanimiva je gastronomska ponudba 25 bolj ali manj značilnih gostiln (dobra polovica je slovenskih), ki bodo ves mesec po fiksni ceni (med 20 in 40 tisoč lir po osebi, glede na kakovost lokala in jedi) ponujale tipične goriške jedilnike. Pobudi sledi znana gashonominja Lella Au Fiore, povezani vinski del pa je domena ravnatelja zaščitnega konzorcija “Collio” Albana Bidasia. Uvod v mesec tipične kuhinje bo v petek, ob obisku 40 obmejih županov v Gorici, s slavnostnim kosilom na gradu.
Zanimiv je tudi spored “zločinov v oštarijah”, ki ga pripravlja Roberto Piag-
PEVMA / OB 20-LETN1CI SLIKARJEVE SMRTI
Spomin na Toneta Kralja
Pobuda KD Sabotin, rajonskega sveta in župnije
SODIŠČE / NA PREDLOG TOŽILCA
Zadeva Coop - sojenje so včeraj odgodili za en dan
gio. Od 14. decembra se bosta zvrstila dva niza (vsak obsega po pet srečanj) animacij v značilnih gostilnah, kjer bodo igralci pripovedovali in uprizarjali nekakšno grozljivko v nadaljevanjih po vzoru “pariških misterijev”. Zamisel je zanimiva in svojevrstna: vsaka epizoda je zaokrožena celota, pripoved pa se bo nadaljevala iz gostilne v gostilno.
Program obsega nadalje razstavi papirnatih gledališč (odprejo jo 6. decembra v grajskih zaporih), razstavo o zgodovini goriškega gradu (odprtje 16. dec. v dvorani deželnih stanov) in razstavo ob ponovnem odprtju Državne knjižnice (odprtje 18. dec. v knjižnici).
Trgovci, kot je pojasnil njihov predsednik Bisesi, bodo prispevali nekaj
predbožične živahnosti z nedeljskim odprtjem trgovin in postavitvijo kioskov v ljudskem vrtu. Poleg tega pa nudi goriški december še niz koncertov v cerkvah, Andrejev sejem, sejem trsnih sadik Vite/Poma, rajonske sejme starin, gledališke predstave in koncerte iz rednih abonmajskih sporedov. Občina je vse to vključila v skupni program, kar naj bi prispevalo k boljši pu-blicizaciji.
Skoda le, ker ni omenjena prav nobena kulturna prireditev slovenskih ustanov, pa čeprav jih bo v decembru nekaj, ki bi zaslužile omembo v programu mesta, ki se tako rado ponaša s svojo “mednarodno širino in mittelevropskim duhom”.
NOVICE
Pokrajinski kongres gibanja Sl
V okviru priprav na deželni kongres gibanja SI (Socialisti itahani) je bila v nedeljo v Gorici skupščina članov tega gibanja, ki je nastalo na razbitinah nekdanje socialistične stranke. Po poročilu koordinatorja Franca Lupija so udeleženci izvolih pokrajinsko vodstvo, ki se bo sestalo v petek in izbralo pokrajinskega tajnika. Prav tako so izvolili tudi delegate, ki se bodo v nedeljo udeležili deželnega kongresa gibanja v Vidmu. To so Sergio Medeot, Alberto Alberti, Claudio Trevisan in Giacomo Panariello.
Združenje Federconsumotori na prvem pogovoru z mirovnim sodnikom
Združenje Federconsumatori, ki deluje v deželnem okviru in ki je pred kratkim odprlo tudi pisarno v Gorici - deluje pri Javnem socialnem centru v ulici Baiamonti ob ponedeljkih od 15.30 do 17.30 - je pred kratkim stopilo v stik s sodnikom Assuntom Garozzom, predstavnikom mirovnih sodnikov. Vloga in pristojnosti mirovnih sodnikov širokemu krogu občanov še niso dovolj poznani, zato si bodo predstavniki združenja v prihodnje prizadevali, da ustrezno seznanijo člane in nasploh občane o tej novi figuri v okviru sodne ureditve. Urad Mirovnega sodnika v Gorici je začasno v prostorih nekdanje šole v Podgori, odprt pa je vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Razstava o filmski ustvarjalnosti Metoda in Milke Badjura
Kulturno društvo Sabotin, župnija v Pevmi in rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver so prejšnji četrtek v pevmski cerkvi priredili večer posvečen slikarju Tonetu Kralju, ob 20-letnici smrti. Tone Kralj je opravil tudi poslikavo cerkve v Pevmi. O slikarjevem opusu je spregovoril kustos Goriškega muzeja Marko Vuk, pela pa sta moški pevski zbor Stmaver in zbor F.B. Sedej iz Steverjana. Uvodoma je v imenu prirediteljev, pozdravil predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver, Silvan Primožič. Udeleženci so se zatem zbrali na družabnosti v pevmski šoli.
Na sliki (Fotostudio Reportage) nastop mešanega pevskega zbora F.B. Sedej
Sojenje dvanajsterici javnih upraviteljev, podjetnikov, načrtovalcev in javnih funkcionarjev v zvezi z gradnjo in izdajo dovoljenja za odprtje samopostrežne trgovine Coop so odgodili še za en dan. Za včeraj napovedana razprava se je sicer redno pričela vendar pa so jo, na predlog javnega tožilca dr. Mattea Trotte odgodili na danes. Potek včerajšnjega dogajanja pred okrožnim kazenskim sodiščem bi lahko strnili v tri kratke stavke: odvetnik Peter Sanzin je sodišču predložil listino, ki po njegovem dokazuje, da je občina v podobnih primerih (vseh je bilo menda pet) in za območja, ki so z urbanističnega vidika enako označena, ravnala podobno kakor v primeru Coop. Sodišče je vlogo po krajšem posvetu zavrnilo. Zagovornik pa bo ta dokaz, s citiranjem ali
v drugi obliki,- lahko uporabil med svojim posegom.
Spričo te novosti je javni tožilec dr. Trotta predlagal enodnevno od-goditev razprave. Nihče od zagovornikov ni ugovarjal, sodišče pa je predlog sprejelo. Sojenje se torej nadaljuje danes, ko naj bi dr. Trotta postavil in utemeljil zahteve za kazni. Za njim pa bo spregovoril odvetnik civilne stranke (Dežele). Zagovorniki pridejo na vrsto jutri. Težko je predvideti, če se bo sojenje zaključilo še ta teden.
URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA
•Biototmi jfucljs
Ul. Rastello 26-GORICA Tel. 530020
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk je do 15. decembra na ogled razstava "Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926-1969. Gre za pobudo Arhiva Slovenije, Goriškega muzeja in Kino podjetja Nova Gorica ob 100-letnici filma in 90-let-nici slovenskega filma. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, ob nedeljah pa med 13. in 17. uro. Razstavo so odprli 14. novembra letos.
Jutri odprtje sejma Vite 95 Odprt bo do 3. decembra
Na razstavišču ob ločniškem mostu hitijo s pripravami na jutrišnje odprtje sejma trsnih in sadnih sadik Vite 95 in Poma 95. Na sejmu bo prisotnih okrog 150 razstavljalcev iz desetih evropskih dežel. Do nedelje, ko se bo prirechtev sklenila, bo tudi niz štirih shokovnih posvetovanj, med drugimi bo tudi mednarodno srečanje o čebelarstvu, na ogled (in pokušnjo) pa bo tudi razstava jabolk in drugih sadežev.
Poštni uradi bodo jutri izjemoma odprti do 18. ure
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo jutri, 30. t.m. ob zapadlosti rokov za plačilo odpusta za neplačane socialne dajatve in davka na dohodke, poštni uradi v Gorici (centralna pošta), Tržiču in Krminu odprti do 18. ure. Delali bodo seveda le na okencih za sprejem vplačil na poštnih tekočih računih.

1
Sreda, 29. novembra 1995
■

mssmmmmmm
:	•»	-	. z » ' \»xvia
■
,■1—
fjff/Jgl SRE ČET PET PON TOR					
is	90,2 15!	m 15!	)1,1	15!	g71K	6.3
	—					
dm'	282 n: ■nen,	>53	112	L"	73 111	23
				PNni	■
Za liro še naprej ugoden trenutek
MILAN - Nadaljuje se ugoden trenutek za liro, ki se v pričakovanju morebitnega znižanja cene denarja v Nemčiji Se naprej krepi predvsem do marke in bankovcev, ki gravitirajo v njenem območju. V noči na torek je itabjanska deviza v New Yorku spravila marko na 1.111 lir, kar se ni zgodilo že dobra dva meseca. Včeraj je lira utrdila napredek tudi na italijanskem trgu, kjer marka zjutraj veljala komaj 1.106,5 lire, nato pa je italijanski bankovec nekoliko popustil in se po tečajnici Banke Italije spustil na 1.112 lir za marko. Dolar se Se mednarodnih trgih postopno krepi.
IZ SLOVENIJE
Slovenija bo letos iztržila od turizma več kot lani
LJUBLJANA - Izkupiček, ki ga je prinesel turizem, je po podatkih Banke Slovenije v prvih devetih mesecih znašal 878, 5 milijona ameriških dolarjev, kar je za skoraj 28 odstotkov veC kot v enakem obdobju lani. K tricetrtletnemu deviznemu dohodku od turizma je veC kot polovico (442,4 milijona dolarjev) prispeval odkup gotovine in Čekov od tujcev. Približno petino (194,2 milijona dolarjev) je prinesla prodaja tujega blaga tujcem, 12 odstotkov (103,3 milijona dolarjev) pa prodaja domačega blaga in storitev tuj- j cem. K dohodku je 11 odstotkov (97,6 milijona dolarjev) prispeval izkupiček igralnic, 5	{
odstotkov (41,1 milijona dolarjev) pa iztržek turističnih podjetij. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil odkup gotovine za 12,6 odstotka večji, prodaja tujega blaga tujcem se j je povečala za 17,9 odstotka, prodaja domačega blaga in storitev tujcem pa za 23,3 odstotka. Koliko več so v letošnjih devetih mesecih k deviznemu prilivu prispevale igralnice, ni mogoče ugotoviti, ker Banka Slovenije teh podatkov še ni objavila. Turistična podjetja so v prvih devetih mesecih v devizno blagajno prispevala 12 odstotkov i manj kot lani.
Po podatkih, ki jih je zbralo združenje, je v devetih mesecih devizni odliv dosegel 261 milijonov ameriških dolarjev, kar je pomeni že skoraj tretjino vsega deviznega priliva. V primerjavi z enakim obdobjem lani so slovenski državljani na organizirana potovanja v tujino odnesli za 1,1 odstotka več denarja. Po podatkih Banke Slovenije, ki povzema informacije državnega zavoda za statistiko Hrvaške, so slovenski državljani v letošnjih prvih devetih mesecih na Hrvaškem ustvarili 1,9 milijona nočitev, kar je za šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo nočitev več kot dva milijona.
Slovenski Telekom končuje zamenjavo telefonskih kartic
LJUBLJANA - Telekom Slovenije bo prvega decembra letos nehal zamenjevati stare telefonske kartice z magnetnim trakom za nove s čipom. Do petka jih bo, kot sporočajo iz Telekoma Slovenije, po naCelu impulz za impulz še mogoče zamenjati v Telekomovih poslovnih enotah v Ljubljani, Celju in Novemu mestu.
Prihodnji mesec bodo dobavili in namestili še zadnjih petsto javnih telefonskih govorilnic na kartice s čipom. Tako bo končan letošnji projekt 1500 novih aparatov na kartice, vreden približno štiristo milijonov tolarjev. Novi aparati in govorilnice bodo postavljeni na najprometnejših mestih.
GIBANJA / PO ENI NAJVECJ1H MEDNARODNIH PRIVATIZACIJ
Debut delnice ENI močan pospešek za milansko boizo
Dosegla je enako ceno kot v javni prodaji, natančno 5.250 lir
MILAN - Na italijanski borzi je včeraj uradno de-butirala najpomembnejša delnica, ki bo v naslednjih letih gotovo močno vplivala na gibanja italijanskega delniškega trga. Gre za delnico privatizirane naftne grupe ENI, katere pooblaščeni upravitelj Franco Bernabe je privatizacijo označil kot »ne velik, ampak ogromen uspeh, in to zaradi razsežnosti operacije in zaradi težavnega trenutka, ki ga preživlja finančni trg.« Bernabe je v prvi vrsti podčrtal hitrost, s katero je bila operacija izvedena kljub svoji veliki kompleksnosti. Trajala je od 10. avgusta do konca novembra, razmere, v katerih se je ENI predstavil na italijanskem trgu pa so najbolj neugodne v zadnjih letih: od 1. septembra je borza izgubila 11 odstotkov, industrijski sektor pa se je razvrednotil za 14-15 odstotkov. Wall Street pa medtem tolče rekord za rekordom, je dodal Bernabe, ki je opozoril tudi na skrajno neugoden političen trenutek, v katerem je prišlo do debuta na borzi. »Vse to,« je dejal, »pa nam ni odvzelo poguma za izvedbo ene največjih mednarodnih operacij.«
Uspeh je po mnenju Enijevega vrha še toliko večji, če upoštevamo, da je nagnjenost varčevalcev za vlaganje v borzne papirje strmoglavo padla. V njihovi presoji je očitno prevla-
dala zavest o kakovosti podjetja. »Delnica ENI se bo gibala počasi in stabilno,« napoveduje Bernabe, »in to v vsaki ciklični fazi. Ne bomo priče hitrih obogatitev, vendar niti razočaranj.« Kar pa zadeva ceno delnice, ki je za zdaj na borzi enaka kot je bila v prodaji (5.250 lir), pooblaščeni upravitelj ni hotel dajati posebnih komentarjev, ampak se je omejil na ugotovitev, da kupčije zaradi izrednih razsežnosti potekajo po Cisto posebnem sistemu.
Vittorio Serafino, generalni poddirektor družbe EVU, ki je bila prav tako nedavno privatizirana in ki je bila eden od dveh akterjev privtizacije Enija, je prepričan, da je bolje startati z zanesljivim korakom, kot pa vzplamteti in potem pustiti pogorišče. Po njegovih besedah je mogoče pričakovati, da bodo delnice ENI kupili še nekateri institucionalni vlagatelji, katerih povpraševanje v javni prodaji ni bilo zadovoljeno. O tem, v čigavih rokah so pomembnejši deleži privatiziranega kapitala, pa predstavniki energetskega koncema ne govorijo in radovedneže vabijo, naj počakajo do občnega zbora delničarjev.
Razen v Milanu je delnica ENI včeraj debutirala tudi v Londonu in New Yorku, kjer je dosegla tečaj 33 dolarjev, kar je prav toliko kot v Italiji.
Pooblaščeni upravitelj družbe ENI Bernabe in predsednik borznega sveta Ventura (AP)
OECD: po davčnem pritisku je pred Italijo samo Belgija
RIM - Na račun davkov na dohodek in socialnih dajatev gre zdaj v državno blagajno že kar polovica place italijanskega odvisnega delavca. Med Članicami OECD je po davčnem pritisku pred Italijo samo Belgija, sicer pa je davčni pritisk v »deželi sonca« več kot dvakrat višji od tistega na Japonskem (21, 6%), v Islandiji (22,9%), Avstraliji (23, 5%) ah Novi Zelandiji (24,3%).
Uvrstitev Italije, ki jo je na osnovi podatkov iz leta 1994 določila mednarodna organizacija s sedežem v Parizu, pa postane absolutno prva, ce ne upoštevamo posameznika, ampak družino
z enim samim zaposlenim članom. V tem primem se davčni pritisk zniža za manj kot tri odstotke, tako da dosega Italija rekord s 47,2 odstotka bmto place, kar je npr. skoraj dvakrat toliko, kot v ZDA in skoraj osemkrat več kot v Islandiji (6,3%), ki je postala pravi raj za podjetnike in davkoplačevalce.
Se enkrat je torej žal prav davkarija tista, ki prinaša Italiji prva mesta na mednarodnih lestvicah. Davčni pritisk na vsak bmto dohodek dosega namreč že 49,9 odstotka, kar je neprimerno veC od povprečja v državah OECD, ki znaša 34,7 odstotka.
GOSTINSTVO / POBUDA NAŠEGA ZNANEGA KOŠARKARJA
»Boris sport Club« kot met za tri točke...
Pri Briščikih je Boris Vitez z ženo Milojko odprl čisto poseben, televizijsko-športni bar
Športni center pristaniških delov-	»Boris spori Club« po svojem upra-	Športnih dogodkov, ki jih ponujajo
cev pri Briščikih, ki razpolaga s telo-	vitelju, našem znanem košarkarju	italijanske mreže, in tudi programe
vadnico, igrišči za tenis in nogomet, Borisu Vitezu.	satelitskega kanala Eurospori.
za balinanje in jahanje, je te dni pri- Popularni športnik-gostinec si je z Člani gostinske sekcije pri SDGZ dobil še bar, ki je odpri ne le za red-	ženo Milojko (na posnetku - foto	se veselijo z novim kolegom, ki si je
ne obiskovalce športnih objektov,	KROMA) za privržence športa orni-	po sijajni in še ne zaključeni karieri
ampak tudi za druge goste s Krasa in	slil neobičajno, domačno in dina-	izbral dejavnost, ki ga bo tudi po
iz mesta. Nov bar, v katerem bodo	mično okolje, kjer bodo lahko ob ok-	koncu aktivnega športnega udejstvo-
ponujali tudi razne hitro pripravlje-	repčilu na velikem TV zaslonu	vanja še naprej povezovale s Sporne jedi, sendviče ipd., se imenuje	spremljali neposredne prenose	tom, ter mu želijo veliko uspeha.
Nadaljuje se zasedanje italijanskih zbornic v tujini
TRST - Včerajšnji drugi dan zasedanja zadruženja italijanskih trgovinskih zbornic v tujini, ki se bo nadaljevalo še danes in jutri, je bil posvečen v glavnem razpravi, med katero je prišlo na dan nekaj zanimivih podatkov. Najvidnejši je gotovo tisti, po katerem naj bi bilo raztresenih po svetu kar 65 milijonov Italijanov, neke vrste »draga Italija« torej, ki je doslej le s težavo vzdrževala stike z matično domovino. Združenje italijanskih zbornic v tujini si je zato kot glavni cilj svojega delovanja zastavilo prav vzpostaviti stike med temi skupnostmi in ovrednotiti njihovo politično in še posebno ekonomsko mod.
KULTURA
Sreda, 29. novembra 1995
OBLETNICE / MEŠANI PEVSKI ZBOR PRIMOREC TABOR
Deset let nesluteno ustvarjalnega petja
V tržaškem gledališču Cristallo se nadaljuje Contradina sezona v znamenju komedije, tokrat s pridihom kriminalke in v izrazito angleškem duhu. Do nedelje, 3. decembra, bo namreč na sporedu Corpse! Commedia con cadaveri (Corpse, komedija s trupli). Delo je prišlo izpod peresa Gerlada Moona pred kakimi petnajstimi leti, čeprav jih na prvi pogled kaže precej več, ne samo zato, ker je dogajanje postavljeno v predbožični čas daljnega 1936. leta, ko je ves London živčno čakal na radijsko sporočilo kralja Edvarda, da bo zapustil prestol iz ljubezni do izvoljene Wally Simpson.
Zgodba je osredotočena na neuspešnem igralcu Evelynu Farrantu, ki se hoče znebiti zasovraženega, in bajno bogatega, brata dvojčka Ruperta. V domiselni načrt vplete lažnega majorja Povvella, ki je brez ficka v žepu in v stalnem begu pred pajdaši v ponesrečenem ropu, kaj voljan pomagati. Skrajno zapleteni morilski načrt, v katerem se Evelyn izdaja za Ruperta celo najetemu morilcu in ki predvideva tudi uporabo strupov z ohramljujočimi učinki, še dodatno zameša vsiljivo dvorjenje hišne gospodinje, ki se mu Evelyn zaradi neplačane stanarine s težavo upira.
No, zaplet kriminalke kot take je res pretirano kompliciran, da bi bil verjeten - malce raztreseni gledalec lahko celo izgubil nit dogajanja, saj ob številnih preoblekah ne loči več Evelyna od Ruperta, zato pa je režiser Augusto Zucchi izkoristil vse komične možnosti, ki jih nudi besedilo. Nadvse smešen je, denimo, začetni prizor z v premožno gospo preoblečenim Evelynom, ki se vrača v svoje revno kletno stanovanje po »nakupih« v znani delikatesi: občinstvo strmi vanj enako zaprepaščeno kot hišna gospodinja, pred katero si slači ženska oblačila in pri tem jemlje iz skritih žepov slastne dobrote, na koncu pa
ostane v belih moških spodnjicah in črnih ženskih podvezah z najlonskimi nogavicami: vse skupaj je nekako uglajeno smešno brez nikakršne pogrošne vulgarnosti, na kateri bi morda druge postavitve še preveč gradile. Na isto uglajeno komičnot je ujeta vsa komedija, v kateri mrgoli tipičnih komičnih prijemov in citatov iz znanih gledaliških del, ki jih Evelyn izkušeno podaja, tako da je skoraj nemogoče doumeti njegov igralski neuspeh.
Sicer pa postavitev, ki res ne išče nikakršnega sporočilnega naboja, nasprotno, prej bi lahko rekli, da je lahkotno cinično amoralna, čeprav je na koncu zločinec odkrit, vendar je skoraj ves čas prijeteno zabavna, sloni na ramenih Giancarla Zanettija in Paola Ferrari j a (na sliki). Prvi je skoraj stalno prisoten na odru, zdaj kot zlohotni Evelyn, zdaj kot brezsrčni Rupert - oba dvojčka sta podana nekoliko karikirano, zlasti slednji, medtem ko ima Evelynova zlobna osebnost tudi veliko simpatičnih potez, tako da je občinstvo skoraj na njegovi strani in mu je skoraj žal, ko se na koncu skrbno izdelani načrt klavrno sesuje. Paolo Ferrari pa je prepričljiv propadli pustolovec, ki je za malo denarja pripravljen prodati vsa svoja trhla načela. Komično dodelan je tudi lik v Evelyna zatreskane hišne gospodinje, ki jo igra Aurora Trampuš. V štiričlanski zasedbi nastopa še Jurij Ferrini v drobni vlogi policaja, ki odkrije zločin.
Pri postavitvi predstave so sodelovali Se kostumografka Silvia Morucci, avtorja glasbene zavese Luciano in Mauri-zio Francisci, zlasti pa scenograf Nicola Rubertelli s sceno, ki jo dovršen mehanizem z enim vrtljajem spremeni iz zanikrnega temnega kletnega stanovanja, v katerega čistilka nikoli ne zaide, v bleščeče čisto razkošno bogateševo domovanje.. (bov)
Spregovoriti o 10-letnici delovanja mešanega zbora Primorec-Tabor ni kar tako: ne gre namreč za opis nastanka in delovanja običajne pevske skupine, niti ne gre samo za obračun sicer vsega spoštovanja vrednega dela, ki ga z veliko predanostjo opravljajo baši zbori. Od rojstva in vse do danes je namreč MePZ Primorec-Tabor ime ne le zbora, temveč tudi kulturnega jedra z velikim ustvarjalnim nabojem. Ze nastanek zbora, ki se je januarja ’85 rodil iz zavestne združitve dveh obstoječih in delujočih skupin mlajših pevcev, je za nase kulturno prizorišče neobičajno. Tedanji pojav nove zasedbe je prav gotovo razburil, izzval je kritike in nezaupljivosti, s prvimi rezultati pa so prišle še pohvale...
Desetletno vztrajanje tega zbora v samem središču pozornosti široke kulturne okolice je nedvomno dejanje, vredno posebnega spoštovanja in posebne obravnave. Znotraj skupine se je v tej dobi zvrstilo za normalne pogoje res ogromno Število pevcev, najprej iz sosednjih krajev, v zadnjih letih pa še iz drugih pokrajin, stkala so se umetniška in človeška prijateljstva: predvsem, pa je »Primorec Tabor« ime za nelahki, morda tvegani, a vsekakor izzivalni načrt, ki se ga je skupina globokih ljubiteljev petja lotila s prepričanjem in zagnanostjo.
Kljubovanj e ustaljenim navadam je vseskozi značilnost tega zbora, ki je v prehojeni poti dosegel zavidljive rezultate na pevskem področju, a tudi v svojem človeškem poslanstvu. Pevsko kulturo namreč nenehno združuje s srčnim, duševnim medsebojnim bogatenjem: nobena pesem ni bila torej samo »učna snov«, bila je tudi in predvsem globoko občuteno doživetje za vsakogar, ki jo je izvajal in jo iz zborovih vrst posredoval občinstvu.
Tako je tudi koncert, s katerim MePZ Primorec-Tabor obeležuje svojih deset let delovanja, dogodek SirSih kulturnih razsežnosti. Pravi praznik petja navzven - za vse, ki bodo koncertu prisostvovali; podoživljanje pevskega izročila pa navznoter - za vse ki so se odzvali vabilu na »pobudo za 10-letnico«. Uresničuje se namreč izzivalna misel, ki so jo sedanji pevci in zborovodja želeli udejaniti ob tej priložnosti. Klasično vabilo k množičnemu nastopu, ki naj bi sklenil jubilejni koncert, so »enostavno« razširili na celoten dogodek: spored zbranih skladb Merkuja, Kumarja, Vremska in Lebiča - štirih avtorjev, po katerih je zbor pogosto-ma segel v svojem poustvarjanju -bo izvajalo nad 40 pevcev. Polovica teh predstavlja zadnje jedro Sčekovega zbora, druga polovica pa se je z navdušenjem odločila, da pristopi k skupnemu delu za to posebno priložnost.
Slo je torej za pravi delovni izziv: trije meseci polnega zahtev-
nega in doslednega skupnega vađenja, utrjevanja in učenja, trije meseci tudi podoživljanja skupaj prehojene poti, doseženih ciljev in uresničenih načrtov. Rezultat opravljenega dela bo na dlani v petek, 1. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah, in pa v četrtek, 7. decembra, v Ljudskem domu v Trebčah, ko bo zbor nastopil v obeh krajih, odkoder sta bila doma ustanovitveni pevski skupini.
»Želeli smo res podoživeti najlepše trenutke, a ne samo iz umetniškega pogleda, tudi v človeški razsežnosti.« Pri tem sta si zborovodja Matjaž Sček in predsednica društva Milena Padovan edina. »Slo je za poskus, ki se ga še nihče ni lotil. In presenetljiva je pripravljenost bivših pevcev.« Strokovno mnenje zborovodje dopolnjuje misel sedanjih pevcev, ki so s tem poskusom želeli novih zadoščenj zase in za vse dosedanje pevce.
Nemogoče je govoriti o obletnici zbora, ne da bi s pogledom segli za desetletje nazaj. V posredo-
vanju so ta sestav ob strogo glasbenih vedno označevale lastnosti, kot so življenjskost, velika sporočilnost, čistost občutkov ob posamezni pesmi. V delovnem smislu pa se je zbor od vsega začetka loteval predvsem tematskih sklopov. Celote so pravi smisel dela, pravi Sček, in res je ime zbora tesno povezano z nekaterimi vidnimi uspehi naše novejše zborovske kulture. Po eni strani poustvarjalni načrti - od Brahmsovih valčkov do pesm dveh velikih sodobnih glasbenikov, kot sta Pavle Merku in Aldo Kumar, do ljudskih pesmi iz obrobnih slovenskih dežel, po drugi strani pa niz uglednih dosežkov - zlata plaketa Naše pesmi v Mariboru, dvojna zmaga Corovivo, intenzivna koncertna dejavnost, gostovanje na Češkem, sooblikovanje Mozartove maše z zborom iz Olo-mouca, nastop v Zagrebu, številna snemanja. Med vsem tem gre posebej izpostaviti ustvarjalna prijateljstva, ki jih je zbor stkal z nekaterimi vidnimi glasbeniki: poleg Merkuja in Kumarja je Se poskusni načrt z Fabiom Nie-derjem, ki je prav tako zaznal v tem sestavu razpoložljivo zmogljivost na ustvarjalno sodelo-
vanje med avtorjem in izvajalcem.
MePZ Primorec-Tabor je s svojimi repertoarskimi izbirami vplival na širši zborovski prostor: v Slovenijo je ponesel Merkuja, še nepoznanega Kumarja. Pred javnostjo je »krstil« mnoge skladbe: poleg dveh navedenih je še ime Ignacija Ote. Dejstvo je, da marsikateri zbor danes seže po pesmih, ki jih je pred časom vnesel v naš prostor prav S čekov sestav.
S kakovostnim petjem zbora si je utrl pot sloves tudi samega zborovodje: nenehno iskanje novih izraznosti, vsebinske izbire, ki vrednotijo izročilo in si upajo stopati v sodobnost, temeljitost skupinskega dela, so ustvarili odlične pogoje za uveljavitev glasbenika, ki danes stoji na čelu ne le našega MePZ Primorec-Tabor, temveč tudi Ljubljanskih madrigalistov in zbora RTV Slovenija.
Se tako dobro opravljeno poslanstvo pa očitno Se ni jamstvo za obstoj in rast: po Gallusovem zvočnem bogastvu je nastopilo prelomno obdobje. Tudi naravni
tok človeškega življenja, a predvsem spremenjeni odziv okolja sta sestav prisilila v težavno iskanje: tokrat ne več samo kakovosti, temveč pogojev preživetja!
Odtlej je Primorec-Tabor zbor, ki edini v naši bližnji in daljni stvarnosti obsega zemljepisno zelo obširno območje, mimo Opčin in Trebč sega v mesto, v Breg do Goriške in na Kras onstran meje. Njegova gonilna sila sta vztrajnost in navdušenje skupine ljudi, ki verjame v svoje delo in se ne boji pogumnih izbir. Ob zborovskem je Se društveno delovanje, z rednim prirejanjem koncertnih priložnosti, kot je bilo letos že tretje srečanje s pesmijo v jami Vilenici, navezovanje stikov s sorodnimi skupinami sosednjega prostora.
Zal to ni vedno dovolj, zato je težko govoriti o bodočnosti v okolju, ki pogojev ne nudi in možnosti včasih celo krči. »Za zborovodjo pa je eno pomembno, biti pošten do samega sebe, zato tudo do zbora, in biti spoštljiv do ostalih.«
Damiana Ota
Na sliki MePZ Primorec Tabor med »znamenitim« nastopom v Dolini maja 1993 (foto KROMA)
Uk Carlevarijsa in razvoj gravure v 18. stoletju
Deželno nadzorništvo za kulturne, ambientalne in druge dobrine (BAAAS) organizira v sodelovanju z Evropskim trienalom gravure razstavo Luca Carleva-rijs, le fabbriche, e vedute di Venetia. Razstavo, ki sodi v okvir prireditev XI. tedna kulturnih dobrin, bodo odprli v ponedeljek, 4. decembra ob 18. uri v palači deželnega nadzornist-va BAAAAS v Vidmu, Ul. Zanon 20. Ob razstavi, ki bo odprta do 20. januarja, bo še vrsta konferenc posvečenih v glavnem Carle-varijsu, prikazovanju Benetk v 18. stoletju in razvoju gravure.
Belgijska skupina Needcompany - nocoj v CD (Foto: P. D.)
Gostovanje skupine Needcompany s predstavo Kačja pesem / Moč
Koncept in režija Jan Lauvvers, besedilo Jan Lauwers: Leda, igralci Viviane De Muynck, Franco Di France-scantonio, Ina Geerts, Carlotta Sagna, Mil Seghers, Dominique Van Steerthem, glasba Rambot VVillems, besedilo pesmi Paul Eluard, pevka La Verne Wil-liams, scenografija Jan Lauwers, kostumografija Lot Lemm, produkcija Needcompanj, koprodukcija Das TAT Frankfurt, Theatre de la Ville Pariz, Kunsten Festival des Arts in Kaaitheater Bruselj, predstavi bosta na sporedu Cankarjevega doma nocoj (gledališki abonma in izven) in jutri ob 20, uri (izven).
Jan Luvvers je gledališki in likovni umetnik. S sodelavci je leta 1988 ustanovil Needcompany, ki se je uveljavila na mednarodnem prizorišču. Needcom-pany v sebi združuje glasbeno, tekstovno in vizualno gledališče. Trilogija Snakesong obravnava seks, moC, ljubezen in smrt, ki je Janu Lauwersu še posebeno blizu. Delo je nastalo po romanu Le Voyeur Alberta Moravie. Drugi del besedila je napisal Jan Lauvvers, naslovil pa ga je Leda. Mitološko zgodbo o Ledi je uporabil za razmišljanje o mod, ljubezni, erotiki, nasilju in smrti. KaCja pesem predstavlja izziv, kako predstaviti odnos moči in spolnosti od antike do danes.	(K. Ž.)
LITERATURA / KNJIŽNE NOVOSTI MOHORJEVE DRUŽBE
Branje za mlajše in starejše generacije
LJUBLJANA - Celjska Mohorjeva družba je na novinarski konferenci predstavila letošnje knjižne novosti. V njihovi redni zbirki je izšlo šest knjig. Poleg Mohorjevega koledarja za leto 1996 je med njimi delo Ivana Rapoca Iskanje gnezda, Janko Bohak je napisal Moja srečanja z ljudmi. Izšel je tudi prevod zbirke indijanskih zgodb Henryja R. Schoolcrafta z naslovom Legende Hiavata, otrokom pa so namenjene Pravljice za Ajčko Bajeko in mamico, ki jih je napisala Tončka Stanonik. Kot 145. zvezek slovenskih večernic je izšlo delo Cilke Žagar z naslovom Barbara.
Mohorjev koledar 1996 predstavlja župnijo Volče na Tolminskem ter več prispevkov in barvnih ilustracij iz življenja v Avstriji tik po 2. svetovni vojni. Koledar je zvest svoji podobi, le da je več prostora namenjenega zapiskom. Letošnjo izdajo krasijo ilustracije slovenskih zaščitenih rastlin, priložen pa je tudi stenski koledar s fotografijami slovenskih cerkva in mislimi škofa Antona Martina Slomška.
Iskanje gnezda, delo izpod peresa veterinarja Ivana Rapoca, vsebuje dva dela. V prvem najdemo kratke in duhovite pripovedi o zgodah in nezgodah veterinarske prakse, ki segajo v avtorjevo mladost, ko je kot praktikant obiskoval kmete v Slovenskih goricah. Delu se je posvetil z vsem znanjem, resnostjo in radostjo, saj je spoznal, da je to poklic, ki
mu ga je namenila usoda. V drugem delu avtor govori o arabskem svetu in svojih zrelih letih, ki jih je preživel v severnoafriških državah.
Teolog in diplomirani psiholog Janko Bohak v knjigi Moja srečanja z ljudmi opisuje dogajanja, ki jih je doživel pri svojem delu, človeških stiskah in poteh, ki nas vodijo proti polnejšemu življenju. Razmišlja o strahu, upanju in odločitvah. V knjigi se prepletajo trije pristopi. Prvi je strokoven, ki študentu utegne pomagati pred specialističnim izpitom, drugi je literaren, kjer v obsežnih citatih odkriva psihodinamiko, tretji pristop pa vsebuje avtorjeve pristne in neposredne osebne izkušnje, iz katerih je mogoče razbrati njegovo osebno angažiranost.
Legende Hiavata, ki
jih je zapisal Henry R. Schoblcraft, vsebujejo
ustna izročila severnoameriških Indijancev. Zgodbe ljudske modrosti govorijo o tem, kar je skrito v srcih vseh ljudi -želja po lepšem in boljšem življenju. Miti dokazujejo, da imajo plemena v posesti duhovne darove, ki nam omogočajo nov pogled na indijansko raso, v nas pa vzbujajo intelektualne simpatije. Delo je prevedla Neža Rojko.
Za najmlajše je založba poskrbela s knjigo Tončke Stanonik Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico. To so pravljične in hkrati življenjske zgodbice za vse, ki bi se radi o sanjskem in resničnem svetu pogovarjali s svojimi malčki. Knigo je ilustrirala Jelka Godec Schmidt.
Stopetinštirideseti zvezek slovenskih večernic vsebuje delo Cilke Žagar z naslovom Barbara. To je življenska zgodba avtorice, ki težko mladost tik po vojni preživi v domovini, se nato preseli v Avstralijo, kjer se ji skupaj s soprogom Ivanom uspe prebiti v zgornje sloje izseljenskih Slovencev. To je saga o Slovencih v Avstraliji in njihovem doživljanju slovenske osvoboditve iz objema Jugoslavije.
Cvetka Cvet
IZŠLO JE
Andrej Studen: Stanovati v Ljubljani
Zbirka Studia Humani-tatis-Apes, založila založba SKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1995, mehka vezava, 19,5 x 13,5 cm, 226 strani.
Socialnozgodovinskega orisa stanovanjske kulture Ljubljančanov iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja se je avtor lotil predvsem zaradi dobro ohranjenega arhivskega gradiva iz ljubljanskega Zgodovinskega arhiva. Oris stanovanjske kulture, ki obravnava urbanizacijo Ljubljane, higienske razmere pred 1. svetovno vojno, podrobno socialnozgodovin-sko analizo gospodinjstev izbranih ljubljanskih ulic v letih od 1869 do 1910, različno stanovanjsko kulturo in medsosedske odnose ter kaljenje noCnega miru, je avtor zgradil na originalnih popisni-cah štetij prebivalstva v Ljubljani. Uporabil je tudi spise mestne policije, gradbene spise in načrte ter zapisnike ljubljanskega mestnega fi-zikata. Avtor sodi med tiste mlade zgodovinarje, ki z raziskavami Človekovega vsakdanjika presegajo zakoreninjen stereotip, češ da se zgodovinarji ne ukvarjajo s trivialnostjo vsakdanjega življenja.
(L D.)
NOVO V KINU
Carrington
Drama, distribucija Fun Mladina film; glasba Michael Nyman; scenarij in režija Christopher Hampton; igrajo Emma Thompson, Jonathan Pryce, Števen VVaddington; na sporedu v kinu Komuna.
Dora Carrington (Thompson) je povzročila pravo revolucijo, ko je odrezala košate lase in se pojavila s kratko fantovsko pričesko. Bila je nadarjena slikarka, pripadala pa je umetniški skupini, ki so jo omenjali kot Bloomsburyj-sko skupino. Člana te skupine sta bila tudi Virginia Woolf in E. M. Forster. Carrington je bila zaljubljena v pisatelja Lyttona Strachyja, ki je bil homoseksualec, vendar to ni zmanjšalo njene ljubezni - niti takrat, ko je imela razmerja z drugimi moškimi.
Lytton Strachy, velika ljubezen Dore Carrington
Sprehod po oblakih
A Walk in the Clouds, drama; distribucija Continental film; scenarij Robert Mark Kamen in Maark Miller, Har-vey VVeitzman; režija Alfonso Arau; igrajo Keanu Ree-ves, Aitana Sanchez-Gijon, Gian Carlo Giannini, Anthony Quinn; premiera jutri v kinu Bežigrad.
Mladi Paul (Reeves) se vrača iz 2. svetovne vojne z bolečimi izkušnjami iz ubijalskih polj vojskovanja. Zenska, s katero se je tik pred odhodom na hitro poročil, si je našla ljubimca. Razočaran se poda na pot po ZDA, kjer prodaja bonboniere. Na vlaku sreCa Mehičankp Victorio (Sanchez-Gijon). Izkaže se, da je Victoria noseCa, oCe otroka pa jo je zapustil. Victoria se boji vrnitve domov, zlasti pa svojega oCeta. Paul se velikodušno ponudi, da bo odigral vlogo njenega moža in nato uprizoril pobeg. Toda z izjemo oCeta vsa družina Paula sprejme odprtih rok, posebno prijazen je dedek Don Pedro (Quinn). Čedalje bolj si postajata všeč tudi Paul in Victoria.
Mreža
The Net, tehnološki triler, distribucija: Continental film, scenarij: Rob Cowen, glasba: Mark Isham, režija: Irwin Winkler, igrajo: Sandra Bullock, Jeremy Northam, Den-nis Miller, premiera jutri v kinu Vič
Angela (Bullock) je zunanja sodelavka družbe Cathedral Systems. Z lahkoto odkriva viruse ali druge napake, ki nastanejo v računalniških sistemih. Tik pred odhodom na počitnice na Jukatan ji prijatelj pošlje disketo, na kateri so podatki, ki jih Angela in njen prijatelj seveda sploh ne bi smela videti. Angelin prijatelj umre v letalski nesreča. Na Jukatanu Angeli ukradejo denarnico, v kateri je imela potni list in osebne dokumente. Z začasno vizo se vrne v ZDA. Tam se zdi, kot da Angela Bennet sploh ni nikoli obstajala.	(L P.)
Sandra Bullock v mreži računalniškega kriminala
IZŠLO JE / KNJIGI
Luj Šprohar: Prazna ulica
Proza. Izšlo v samozaložbi, natisnila tiskarna Alfagraf, Ljubljana 1995, mehka vezava, 15 x 20, 5 cm, 206 strani.
Po sedmih letih literarnega molka je Luj Sprohar napisal četrto delo z naslovom Prazna ulica, v katerem obravnava razliko med tradicionalnim pojmovanjem lika matere in njenega odnosa do otroka. Mati se žrtvuje za svojega otroka in zato pričakuje plačilo v obliki hvaležnosti, spoštovanja in pomoči. Samoumevnost tega početja moralno zavezuje obe strani, takšen odnos pa se ne more razviti v enakopravno ali prijateljsko relacijo. Tako vsi partnerji v tej igri nereflektirano sodelujejo ter obenem trpijo in se prilagajajo moralnim normam. Po besedah pisatelja se takšni procesi navadno razvijejo v prikrite oblike sadizma, sovraštva in obojestranskega ocenjevanja. Knjiga pripoveduje o glavnem junaku Stanetu, ki se trga iz materinega objema. Glavno sredstvo knjige so dialogi, poleg njih pa še nazorni opisi prizorov iz družinskega življenja. (A. Z.)
Bojan Borstner:
Problemi
realizma
Znanstvena monografija. Založila in izdala Akademska založba Katedra, natisnila tiskarna Stumpf Hoče, Maribor 1995, mehka vezava, 13, 5 x 20, 5 cm, 265 strani.
Knjiga Bojana Borstnerja Problemi realizma je poskus zagovora metafizičnega realizma. Avtor opredeljuje metafizični realizem kot teorijo, ki temelji na predpostavki, da v svetu obstajajo bitnosti, ki jih postulirajo naše najboljše znanstvene teorije. Ne obstajajo zgolj atomi, molekule, ampak tudi lastnosti in relacije, ki so univerzah-je in gradniki stanj stvari. Knjiga je razdeljena na devet poglavij, v katerih pojasnjuje razliko med instrurnentalisticno in reahstično interpretacijo znanstvenih teorij; možnost naturalističnega pojmovanja univerza-lij, ukvarja se tudi z no-minalistično teorijo, s problemom razvrščanja stvari v svetu s pomočjo razlikovanja med vrstami in razredi ter tudi z analizo vprašanja, zakaj potrebujemo zakone narave. Avtor kaže poseben odnos do dela Davida M. Armstronga o uni-verzalijah, ki je bilo vzpodbuda za nastanek te knjige.	(A. Z.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 20. do 26. novembra 1995)
Na vrhu ljubljanske lestvice je že drugi teden Apnilo 13. Premierno so začeli prikazovati kar tri filme: Oblegani 2 s Stevenom Seagalom, Di-sneyjevo risanko Pocahontas in izvrstni škotski triler Plitvi grob. Skupno število gledalcev je bilo spet nekoliko nižje kot zadnjič: v kino je prišlo 31.965 LjubljančanoOv, kar je 1644 gledalcev ah 4, 89 odstotka manj kot prejšnji teden (lani jih je bilo v tednu med 21. in 27. novembrom 35.322; rekordni so bili torej le prvi dnevi tega meseca, medtem ko so drugi tedenski izidi novembra letos nekoliko nižji kot lanski).
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v
izkupička.
1.	Apnilo 13/Karantanija film
48(89)	8204 (19.539)	3.926.500	(9.690.700)
2.	Oblegani 2/Lj. kinematografi
21(21)	4940(4940)	2.468.650	(2.468.650)
3.	Ko si spal/Cenex
21 (101)	3788 (29.070) 1.821.800 (14.206.800)
4.	Pocahontas/Cenex
19 (19)	3713 (3713)	1.856.500	(1.856.500)
5.	Tuja vrsta/Karantanija film
23/97)	3614 (16.971)	1.738.350	(8.321.750)
6.	Plitvi grob/Mladina film-Fun
13(13)	2178 (2178)	1.089.000	(1.089.000)
7.	Duhovnik/Sting Vision
24(43)	1586 (2926)
9.	To so bili časi/Fun
15 (71)	650 (6741)
10.	Johnny Mnemonic/Continental
12 (46)	503 (5306)	230.700	(2.587.800)
932.700 (1.728.000) 311.200 (2.187.548)
Tudi v tednu med 10. in 16. novembrom je na mednarodnem trgu (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) vodil Apolio 13 - tako kot v Ljubljani. Novinec med prvimi petimi je Clueless, vnovič pa se je na lestvico povzpela tudi Tuja vrsta. Svojevrsten fenomen med temi filmi je komedija Les Anges Gardi-ens, ki je po petih tednih predvajanja prislužila kar 23, 3 milijona ameriških dolarjev izkupička, vse to pa v samo eni državi, namreč Franciji (za primerjavo: med filmi, ki so se letos uvrščali na našo lestvico prvih petih, jih ni veliko doseglo - ah celo preseglo - mejo 30 milijonov dolarjev. Film Najini mostovi je, denimo, doslej sicer priigral 29, 4 milijona dolarjev, vendar Sele po devetih tednih predvajanja, in sicer v petih državah, ne le v eni). Navajamo izkupiček v milijonih ameriških dolarjev.
1.	Apolio 13
2.	Tuja vrsta
3.	Assassins
4.	Clueless
5.	Les Anges Gardiens
E

6.81	(65,4)
2.81	(6,23) 2,08 (10,6) 2,07 (12,0) 2,01 (23,3)
Igor Kemel
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 29. novembra 1995
ZDRAVSTVO / PRED SVETOVNIM DNEVOM BOJA PROTI AIDSU
Zastrašujoči statistični podatki o širjenju aidsa
Italija je tretja v Evropi - Najnevarnejša postaja jugovzhodna Azija
RIM, ŽENEVA - Mednarodni dan boja proti aidsu pod geslom Deliti odgovornost in pravice bo prvič uradno prečkal Alpe, tako da se bo tudi Italija pridružila ostalim državam Zahoda, ki 1. decembra organizirajo mednarodne konference in posvete o kugi 20. stoletja. Prav italijansko »devištvo« bo na Apeninski polotok privabilo izvedence z vsega sveta, ki se bodo 1. decembra udeležili rimske konference. Poleg italijanskega imunologa Fernanda Aiutija bodo v Rimu Se Luc Montagnier, Roberto Gallo, Jonathan Mann, Flossie VVong-Staal, Dani Bolognesi in Max Essex. Rimski kongres torej ne bo samo priložnost za pregled razmer v Italiji, ampak bodo analizirali tudi podatke Svetovne zdravstvene organizacije.
Položaj v Italiji in po svetu je namreč zastrašujoč. Za Francijo in Španijo je Italija na tretjem mestu v Evropi po številu okuženih. Po zadnjih podatkih se je v Italiji od leta 1982 okužilo 32.500 oseb, registriranih je devet tisoč bolnikov, vsako leto zboli šest tisoč ljudi,.z virusom pa se vsako leto okuži deset tisoč oseb.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije so še bolj dramatični, saj računajo, da se je po svetu od sedemdesetih let z virusom HIV okužilo kar dvajset milijonov ljudi, od tega kar poldrugi milijon otrok. Leta 2000 bo štirideset milijonov ljudi okuženih, od tega štirinajst milijonov žensk, zaradi aidsa pa
bo umrlo štiri milijone žensk. Trenutno kar polovica novih primerov prizadene mlajšo populacijo (od petnajst do 24 let). Glavne žrtve bolezni so zdaj predvsem reveži. Kar devetdeset odstotkov od petnajstih milijonov okuženih živi v nerazvitih državah, polovica jih je iz podsaharske Afrike, kjer je zaradi aidsa umrlo že tri milijone ljudi, 8,5 milijona pa je okuženih.
Kljub temu so znanstveniki prepričani, da prihodnje žarišče ne bo Afrika, temveč jugovzhodna Azija. Aids se je tu pojavil šele v drugi polovici osemdesetih let, a se širi s tako naglico, da bo kmalu zasenčil podsaharsko Afriko. Glavni vzrok tega neustavljivega širjenja je prostitucija, ki je edini vir dohodka za najrevnejše plasti prebivalstva. Jugovzhodna Azija se je tako znašla v začaranem krogu, ker se ji ne posreči odpraviti prostitucije.
Strokovnjaki opozarjajo, da zdaj niso rizične kategorije samo homoseksualci in narkomani, temveč skoraj vse spolno aktivne osebe, ki živijo promiskuitetno. Prav zato se veča število okuženi žensk, postopoma pa se viša tudi starost okuženih, kar je nov dokaz, da so občasni spolni odnosi starejših oseb z mlajšimi skrajno rizični.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa se postopoma manjša število oseb, ki so se okužile v bolnišnicah zaradi transfuzij in drugih krvnih pripravkov.
Znanstveniki išCejo šibko točko aidsa
PARIZ - Mednarodna raziskava o kombiniranem zdravljenju štiri tisoč oseb, okuženih z virusom HIV, z raznimi protivirusnimi zdravili je edini letošnji konkretni rezultat farmakološkega boja proti aidsu. Medtem pa se nadaljujejo raziskave virusa HTV v upanju, da bi našli šibko točko, ki bi omogočila uničenje virusa ali vsaj ustavila njegovo razmnoževanje. Francoski raziskovalec Luc Montagnier je svoja prizadevanja usmeril na tako imenovani NEF (negative factor), ki je le ena od virusnih beljakovin, brez katere bi postal virus HIV neaktiven, drugi znanstveniki pa z istim ciljem preučujejo druge virusove beljakovine. Številni raziskovalci skušajo ugotoviti, zakaj nekatere okužene osebe ne zbolijo za aidsom. Nekateri menijo, da so ti ljudje genetsko odporni, drugi pa trdijo, da je vse odvisno od podzvrsti virusa.
Prav glede različnih podzvrsti so včeraj strokovnjaki demantirali časopisne vesti, da je podzvrst E, ki so jo našli pri nemških turistih ob vrnitvi iz jugovzhodne Azije, bolj nalezljiva in nevarnejša od »evropske« podzvrsti B. Razlika med njimaje menda le ta, da se azijska koncentrira predvsem v sluzi ženskih spolnih organov. Vsekakor pa vsi poudarjajo, da je kondom edino zaščitno sredstvo in da poljubi na splošno niso nevarni, ker je v slini posebna beljakovina, ki onemogoča prehajanje virusa HIV.

■
NOVICE
Filipinski muslimani na pohodu
MANILA - Na otoku Mindanao v mestu Kiamba so muslimanski skrajneži usmrtili tričlansko družino. Poboj je verjetno opomin teroristične skupine Abu Sajaf, ki nasprotuje mirovnim pogajanjem med vlado in narodnoosvobodilno fronto Moro, glavnim muslimanskim oboroženim gibanjem, ki se bori za avtonomijo južnih Filipinov. Skupina Abu Sajaf je osumljena tudi sodelovanja v bombnem atentatu na newyorški VVorld Trade Center.
Che Guevara pokopan v ZDA
SAO PAOLO - Che Guvara ni pokopan v Bohviji pod letališko stezo Vallegrande, ampak so ga agenti Cie odpeljali v ZDA, je razvidno iz natančnega poročila pokojnega brazilskega novinarja Joseja Stacchi-nija. Američani so truplo dobili po zaslugi pritiskov na takratnega bohvijskega predsednika Barrientosa. Che Guevaro so še pred prihodom v ZDA balzamirali, njegov tabor pa bombardirah z napalmom.
Avtobus po trčenju v reko
PEKING - Avtobus s spalniki na progi iz Venžuja v pokrajino Hubej je na kitajski državni cesti 330 trčil v tovornjak na mostu Jinglan. Težko vozilo je odbilo v reko, nato pa je še vnel. V nesreči, do katere je prišlo po voznikovi krivdi, je umrlo devetnajst potnikov, štirideset pa jih je bilo ranjenih.
S pogreba v smrt
KAMPALA - V hudi prometni nesreči pri Mitala-Mariji, šestdeset kilometrov zahodno od Kampale v Ugandi, je umrlo 27 oseb, med njimi šest otrok in dva novorojenčka. Avtobus je skušal prehiteti počasnejši tovornjak, pri tem pa je trčil v kombi, v katerem je bila skupina oseb, ki se je vračala domov po bedenju za umrlim znancem. Vsi potniki v kombiju (osem otrok, sedem žensk in štirinajst moških) so bili takoj mrtvi.
Alarm zaradi bombe na letalu
STOCKHOLM - Po pristanku na stockholmskem letališču je policija izpraznila letalo družbe SAS s 112 potniki zaradi suma, da je v njem bomba. Med pristajanjem letala je policijo o tem obvestila ženska, ki je govorila angleško. Letalo so odpeljali na izolirano območje in pokhcah pirotehnike.
KITAJSKA / DOMNEVNE GOSPODARSKE MALVERZACIJE
Avstralski podjetnik ostane za rešetkami
Kitajska policija je poslovneža pred dvema letoma ugrabila v portugalski enklavi Macao
SYDNEY - Avstralska vlada je včeraj izrazila obžalovanje, ker je neko kitajsko sodišče zavrnilo pritožbo avstralskega podjetnika kitajskega rodu Jamesa Penga (na posnetku AP z ženo in otroki), ki je bil zaradi gospodarskih malverzacij (v Senzenu naj bi si prisvojil 180 tisoč dolarjev) obsojen na šestnajst let zapora. Vlada v Canberri je namreč upala, da bodo Penga po razsodbi izgnali iz države. Svoje obžalovanje je avstralska vlada še okrepila z ugotovitvijo, da je pred sojenjem in med njim prišlo do nepravilnosti. Penga so namreč pred dvema letoma, nezakonito ugrabili v nekem hotelu v portugalski enklavi Macao in ga pretihotapili v LR Kitajsko.
FRANCIJA / RAZSODBA PRIZIVNEGA SODISCA
Tapie noče v zapor
PARIZ - Prizivno sodišče v Douaiju v severni Franciji je včeraj obsodilo industrijca, evropskega poslanca in nekdanjega predsednika nogometnega kluba 01ympique Marseille (OM) Bernarda Tapieja na dve leti zapora zaradi korupcije v zvezi z nogometno tekmo z dogovorjenim izidom med ekipama OM in Valenciennes. Tapie je že sporočil, da bo vložil novo pritožbo, zato mu - vsaj za zdaj - ne bo treba v zapor.
Bernard Tapie je med branjem obsodbe prebledel in kmalu nato odšel, očitno pretresen, čeprav je bilo prizivno sodišče do njega bolj prizanesljivo od sodišča v Valenciennesu. V prvem primeru so ga obsodili na dve leti zapora, od katerih bi eno moral presedeti v ječi. Prizivno sodišče je potrdilo zaporno kazen dveh let, od katerih pa bi dejansko moral ostati v zaporu le osem mesecev. Povrh so sodniki Tapieju za tri leta prepovedali kandidiranje na volitvah in določili dvajset tisoč frankov globe.
Nekdanjemu predsedniku kluba
01ympique Marseille so sodili, ker je maja 1993 podkupil nekaj nogometašev, da bi njegovo moštvo zanesljivo premagalo nasprotnike iz Valencien-nesa, kar je OM sicer že stalo evropski naslov. Prizivno sodišče je obsodilo - na eno leto pogojno - tudi socialista Jacquesa Mellicka, Zupana mesta Bethune, ki je skušal prisiliti svojo nekdanjo tajnico Corinne Krajevvski, da bi potrdila lažno pričevanje v prid Tapieja.
Tretji obsojenec je Tapiejev tesni sodelavec Jean-Pierre Bernes, ki je dobil osemnajst mesecev pogojne zaporne kazni, ker je priznal, da je sodeloval pri podkupovanju treh igralcev Valenciennesa na Tapiejev ukaz. Predsednik OM je sprva trdil, da vsi lažejo in ga po krivem obtožajo, nato pa je počasi klonil in na koncu le priznal, da se je pred dvema letoma sešel s trenerjem Valenciennesa. Sodišče je zaradi korupcije obsodilo tudi podkupljene igralce Eydelieja (OM), Burruchago in Roberta (Valenciennes).
Ničla za šolsko raziskavo o Jezusu
NEW YORK - Vrhovno sodišče je zavrnilo svojevrstno pritožbo višješolke Brittney Settle. Dijakinja je leta 1991 dobila v šoli ničlo za referat, ki ga je napisala kljub nasprotovanju profesorice. V drugem razredu srednje šole je morala namreč za angleščino pripraviti raziskavo o kakem mejnem pojavu. Medtem ko so sošolci pisali o črni magiji, poštnih pošiljkah in podobnem, je Brittney sklenila pisati o Jezusu. Profesorica ji je temo odsvetovala, češ da bi utegnila biti pristranska, Brittney pa je vztrajala in za referat dobila ničlo. Vrhovno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in razsodilo, da ima profesorica pravico določiti ocene dijakom, to pa je seveda razjarilo katoliško desnico, ki ogorčeno trdi, da so za sodnike kristjani manjšina, s katero ravnajo brez najmanjšega spoštovanja.
S sladkorjem nad rakasta obolenja
SYDNEY - Avstralski znanstveniki preskušajo novo vrsto zdravil proti raku. Preparati, ki jih pridobivajo iz naravnega sladkorja, naj bi bili učinkoviti in brez škodljivih stranskih učinkov. Delujejo tako, da preprečujejo razvoj rakastih tvorb že ob njihovem nastanku, nato pa preprečujejo razmnoževanje rakastih celic. »Poskusi, ki smo jih opravili na živalih, so dokazali, .da ta zdravila ne škodijo zdravemu tkivu, ker pa s testi ni mogoče ugotoviti, kako se bolnik počuti, čakamo rezultate poskusov na ljudeh,« je izjavil šef raziskovalne ekipe John Curtin z univerze v Canberri. Nova zdravila obetajo posebno učinkovitost v primeru začetnih rakastih obolenj na dojki, prostati in koži, pomagala pa naj bi tudi pri vrsti drugih obolenj.
_________ZDA / FOTOGRAF NAJ
Ima morilec Linde Sobek na vesti še dmge umore?
VVASHINGTON - Preiskovalci sumijo, da je fotograf Charles Rathbun (na sliki AP), domnevni morilec fotomodela Linde Sobek, v resnici serijski morilec, ki ima na vesti še druge umore. Rathbun je v zaporu že dvakrat skušal napraviti samomor, tako da je zdaj pod stalnim nadzorom. Osumljenec je preiskovalcem dejal, da je Sobekova umrla v prometni nesreči po nekem slikanju in da je sam v paniki njeno truplo zagrebel. Po nekajdnevni amneziji je tudi povedal, kje je zakopal truplo. Pri kasnejši obdukciji so patologi ugotovili, da je dekle umrlo zaradi zadušitve in ne zaradi posledic prometne nesreče. Preiskovalce pa najbolj skrbi, ker so na Rathbunovem domu našli fotografije približno desetih deklet in žensk, ki jih svojci pogrešajo. Navsezadnje so pred časom v istem gozdu pri Los Angelesu našli tudi truplo leta 1992 izginule Kimberly Pandelios, ki je bila prav tako fotomodel.
BI BIL SERIJSKI MORILEC
______EVROPSKO-MEDITERANSKI VRH V BARCELONI_
Zgodovinsko deklaracijo so sprejeli z zadnjimi močmi
Konferenca se je sprevrgla v arabsko-izraelski obračun
BARCELONA (Reuter) - Na evropsko-sredozemski ministrski konferenci v Barceloni so včeraj le sprejeli barcelonsko deklaracijo, Čeprav je že kazalo, da zaradi nesoglasij med evropskimi in arabskimi državami glede osrednjih vprašanj do tega sploh ne bo prišlo.
Deklaracija, ki naj bi bila vodilo za novo obdobje miru in blagostanja, poziva k političnemu dialogu med Evropo in islamskimi državami pri reševanju gospodarskih, migracijskih in varnostnih vprašanj, napoveduje pa tudi liberalizacijo trgovine v sredozemskem bazenu do leta 2010. Po pogovorih, ki so se zavlekli za tri ure, je Sirija vendarle sprejela deklaracijo - toda z rezervo glede izraelskega umika iz Libanona. Druga pomembna vprašanja - definicijo terorizma, pravico Palestincev do samoodločbe in izraelsko stališče do prepovedi Sirjenja jedrskega orožja - so ministri reših brez nasprotovanj.
Zaradi sirskega nasprotovanja obtožbi terorizma in organizaciji naslednje evropsko-sredozemske konference v eni od arabskih držav ter zaradi egiptovskega strahu pred izraelskim jedrskim arzenalom je že kazalo, da s
sprejemom zgodovinskega dokumenta ne bo nic. Španski in francoski zunanji minister Javier Solana in Herve de Charette sta v zadnjih urah konference »tekala« od ene arabske delegacije do druge, da bi vsi skupaj le nekako oblikovali kompromisno besedilo deklaracije. Sirija je vztrajala pri razločevanju med terorizmom in legitimnim odporom proti okupatorju, poleg tega je bila prepričana, da je še prezgodaj za načrtovanje konference, ki bi omogočila izraelski delegaciji, da bi obiskala arabsko državo, ki bo gostila konferenco.
Gostitelj, španski zunanji minister Solana, je skušal arabske delegacije prepričati, da namen barcelonskega srečanja ni bil pogovor o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in obračunu arabskih držav z Izraelom. V Barceloni naj bi le dosegli sporazum o načelih prihodnjih evropsko-arab-skih odnosov in postavili
temelje gospodarskega razvoja revnega dela Sredozemlja. Evropska unija se je zavezala, da bo arabskim državam v naslednjih petih letih namenila šest milijard ameriških dolarjev pomoči za modernizacijo izobraževalnih sistemov in infrastrukture, Ce se bodo zavezale, da bodo sodelovale v procesu liberalizacije trgo-
vine. Večina evropskih diplomatov je prepričanih, da je prav to spodbudilo arabske delegacije k sprejemu kompromisnega besedila deklaracije. Ministri niso dolocih, kje in na kakšni ravni bo potekalo naslednje evropsko-sredozem-sko srečanje, dogovorih pa so se, da bo na vrsti v prvi polovici leta 1997.
Izraelski zunanji minister Barak z belgijskim kolegom Derickom in irskim Springom (AR)
_______ZAPLETENI ODNOSI MED FRANCIJO IN PETNAJSTERICO_
Pariz postaja evropski »enfant tenible<
BRUSELJ - Francija postaja resna tekmica Veliki Britaniji v dvoboju za naziv »težaka« v Evropski uniji, saj se ne boji osamitve zaradi ostrega zastopanja svojih stališč v nekaterih pomembnih zadevah. Po tem, ko je predsedniško mesto prevzel Jacques Chirac, je Francija dodobra razjezila svoje partnerice v petnajsterici in zvezi Nato.
Prišlo je do globokega razkola prav glede osrednjih vprašanj - Francozi so zaprli meje, ki bi morale biti po schengenski pogodbi odprte, in celotno mednarodno skupnost razburili z jedrskimi poskusi v Tihem oceanu. Javno so obsodili evropske države, ki so nasprotovale poskusom, da so dvo-
lične, in v odgovor odpovedali nekaj uradnih sestankov.
Nihče ne postavlja pod vprašaj francoske zavezanosti EU in njenemu partnerstvu z Nemčijo, a kot kaže, se je Pariz odpovedal tradicionalnemu slogu obrambe nacionalnih interesov z retoriko evropskih integracij in prevzel britanski pristop odprtega spopada. »Gaullistični pristop je: tukaj smo, to počnemo, to je naše stališče,« je dejal neki evropski diplomat. Presentljivo je, da je zadnji francoski solistični nastop potekal ravno na področju, kjer bi moral Pariz soglašati z ostalimi evropskimi partnericami. Francija je na zadnjem srečanju finančnih ministrov edina zavrnila mo-
žnost preložitve monetarne unije, da bi se lahko zbrali podatki, na osnovi katerih bi ugotovih, katere države bodo pripravljene za vstop v unijo. Nemčija, ki vztraja na stališču, da lahko k uniji pristopijo le države z res stabilnim gospodarstvom, se zavzema za zanesljivost gospodarskih kazalcev, ki bodo določah pravico do vstopa. Francija, ki se boji preložitve monetarne unije in tega, da bodo »kvalifikacije« sovpadale z volitvami, pa zatrjuje, da bodo dovolj natančne že napovedi gospodarskih podatkov.
Razhajanja naj bi rešili na madridskem srečanju članic EU, toda spor kaže na francosko željo po igranju osrednje vloge v pomembnih zade-
vah. Francija, ki je v zadnjih mesecih odigrala precej samostojnih in osamljenih potez, se je vmešala tudi v izbor generalnega sekretarja Nata. Po tem, ko so ZDA zavrnile nizozemskega kandidata Ruuda Lubbersa, je Pariz dal vedeti, da ne bo sprejel danskega kandidata Elemana Jensena, ki so ga podprli Američani. EU bo na medvladni konferenci naslednje leto odločala o reformah, ki naj bi uniji omogočile poglobitev in širitev. Za prihodnost unije je izredno pomembno, da se Francija odpove solističnim nastopom in v načrtovanju prihodnosti evropskih integracijskih procesov sodeluje konstruktivno.
Jeremy Gaunt / Reuter
NOVICE
STAVKA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V FRANCIJI
»Pokvarjena« prva seja novega hrvaškega sabora
ZAGREB - V hrvaški prestolnici je bilo včeraj prvo zasedanje novega sabora, ki so se ga udeležili številni gostje, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik Marija Malešič. Za novega predsednika sabora so izbrali akademika Vlatka Pavletiča iz vladajoče HDZ. Slavnostno razpoloženje se je kmalu sprevrglo v splošen prepir, saj so poslanci opozicijskih strank naslovili na HDZ pravo ploho očitkov in zavmih glasovanje o zaupnici vladi premiera Zlatka Mateše. Zaplet je deloma izzval Mateša sam, ker poslancem sploh ni izročil programa dela svojega kabineta. Hkrati je pred zgradbo parlamenta več sto Hrvatov iz bosanske Posavine glasno protestiralo proti dayton-skemu sporazumu. Posebne policijske enote so se morale pošteno potruditi, da so zadržale ogorčene protestnike, ki so hoteti vdreti v dvorano. Ob koncu (nič kaj svečanega) zasedanja so poslanci HDZ sami izglasovati zaupnico novi vladi. (G. G.)
Srbska PTT za obnovitev zvez z drugimi deli nekdanje SFRJ
BEOGRAD - Direktor PTT Srbije Kosta Fitrovič je včeraj izjavil, da je uprava za razvoj in investicije pri srbski pošti pripravljena nemudoma vzpostaviti in razširiti telefonske zveze z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije. »Zdaj je vse odvisno le od dogovora na vladni ravni. Oprema, potrebna za vnovično vzpostavitev telefonskega prometa s Hrvaško, je že pripravljena. Manjše težave povzroča le poškodovana napeljava v Sremsko-baranjski pokrajini,« je povedal Fitrovič in dodal, da lahko po tem, ko bo dosežen uradni dogovor, začnejo zveze nemoteno delovati že v manj kot dvajsetih dneh. V Beogradu naj bi biti hkrati pripravljeni povečati število telefonskih linij, ki povezujejo Srbijo s Slovenijo in Makedonijo, medtem ko bo obnovitev zvez z Bosno in Hercegovino po Fitrovičevih besedah odvisna od dogovora med državnimi delegacijami. (M. M.)
Norveška bo ostala zunaj Evropske unije
OSLO (Reuter) - Norveška premierka Gro Harlem Brundtland je izjavila, da se Norveška vsaj v nadaljnjih petih letih ne bo več potegovala za članstvo v EU. Protievropsko razpoloženje se po nedavnih izidih javnomnenjskih raziskavah med norveškimi vo-tilci krepi, saj je kar 58 odstotkov anketiranih izjavilo, da so »srečni izven Evropske unije«. Kljub temu pa naj bi si Brundtlandina manjšinska laburistična vlada prizadevala izboljšati in poglobiti sodelovanje z unijo. Da bi v daljšem časovnem obdobju ohraniti stabilnost norveške krone, naj bi po njenih besedah krono vezati na enotno evropsko denarno enoto.
Trda stališča vlade in še trša stališča stavkajočih
Pariz pričakuje val demonstracij proti vladnim načrtom za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja
PARIZ - Protesti francoskih železniških uslužbencev zaradi nameravanih reform na področju socialne varnosti so se včeraj razširili še na druge javne službe. V številnih krajih je prišlo do cestnih in železniških zastojev. Vse železniške storitve so bile okrnjene, zaradi česar se je zlasti na območju Pariza občutno zgostil cestni promet.
Vlada Alaina Juppeja kljub temu odločno zagovarja svoje predloge sprememb na področju socialne varnosti. »Poti nazaj ni več,« je dejal vladni predstavnik za stike z javnostjo Alain Lamassoure. Povedal je še, da je reforma socialne varnosti izdelana v obliki paketa. »Ce bi izpadel samo en del paketa, bi propadle vse reforme.«
Stavka železničarjev za pokojninske pravice in reorganizacijo zadolžene železnice traja že peti dan, sindikati pa zavračajo vse vladne napore za normalizacijo prometa. Stavka je najbolj prizadela državno železniško mrežo SNCF. Uradniki pravijo, da bodo voziti le redki regionalni in hitri vlaki. V SNCF so povedali, da v teh dneh ni železniških povezav Pariza z Dijo-nom, Renessom in Nantesom, pričakujejo pa nekaj vlakov, ki bodo povezovali glavno mesto z Lyonom in Clermont-Ferandom na jugu ter Lillom na severu države. V Parizu je v razsulu tudi avtobusni in
podzemni promet. Uradniki pravijo, da vozi le eden od dvajsetih avtobusov, ohromljene so skoraj vse podzemne povezave, ne obratuje tudi nobena od štirih prog primestne železnice.
Pariz pričakuje množične demonstracije delavcev, ki se bojijo zmanjšanja ugodnosti, ki naj bi ga prinesli vladni napori za omejitev primanjkljaja v sistemu socialnega varstva. Sindikati, komunistični CGT in bolj zmerna Delavska moč so pozivali k pohodu po središču Pariza. Do težav je prišlo tudi na poštah, v šolah in bolnišnicah, saj so številni delavci zaradi simpatij do stavkajočih ali težav s prevozom ostali doma.
Medtem ko je predsednik Jacques Chirac z izjavo, da bodo morati Francozi dve leti varčevati, Ce bodo hoteti zmanjšati primanjkljaj, prelomil predvolilno obljubo o večjem številu delovnih mest in višjih plačah, se mora Juppe soočati s čedalje večjim javnim nasprotovanjem. Včerajšnji protesti so posledica petkove stavke javnega sektorja, ko so uslužbenci nasprotovali Juppejevemu in Chiracovemu nacrtu zmanjševanja proračunskih izdatkov in zvišanja davkov. S tem načrtom nameravata doseči, da bo Francija držala korak z Nemčijo in do leta 1999 izpolnila pogoje za pristop k enotni evropski denarni enoti.
Irvvin Arieff / Reuter
Mnenja o ustreznosti francoskega zategovanja pasu so deljena
PARIZ (Reuter) - Za strogi program zategovanja pasu, ki naj bi Franciji omogočil vstop v evropsko monetarno unijo, je francoski premier Alain Juppe dobil veliko pohval od domačih in tujih finančnih strokovnjakov in najmanj toliko kritik s strani francoskih sindikatov, upokojencev, delavcev v javnem sektorju in študentov.
Postavlja se vprašanje, ati je Juppe pregloboko dreznil v osir francoskega sistema socialne varnosti ali pa se je njegova vlada sposobna soočiti s splošno stavko v javnem sektorju? Stavka železničarjev je že peti dan ohromila transport, javni uslužbenci grozijo s tretjo splošno stavko v nekaj mesecih, študentje pa pripravljajo vsefrancoski protest proti načrtovanemu zmanjšanju finančne pomoči univerzam.
Ugledni francoski profesor Oliver Duhamel je izjavil, da je »vlada slabo zastavila program sicer neizogibnih reform«. Po njegovih besedah je za izvedbo reform posebno nevaren šestmesečni mrtvi tek po predsedniških volitvah. Zaradi negotovosti in obotavljanja vlade veliko Francozov napovedano reformo dojema kot napad na specifične socialne skupine, ne pa kot reformo v splošno dobro.
Juppejva odločnost se krha predvsem zaradi nižajoče se stopnje gospodarske rasti, zaradi katere bi francosko gospodarstvo le stežka preneslo prestrogo zategovanje pasu. Francoska vlada zato pričakuje pomoč za izpeljavo svojih reform tudi od francoske državne banke, ki naj bi poživila gospodarsko rast z znižanjem obrestnih mer.
SVET
Sreda, 29. novembra 1995
BILL CLINTON POZVAL AMERIČANE, NAJ PODPREJO ODHOD VOJAKOV V BIH
Izpolnjevanje dolžnosti edine velesile je vredno tveganja
Na Palah niso pravočasno doumeli, kaj se je zgodilo v Dayfonu
WASHINGTON, BEOGRAD (Reuter, M. M.) - Ameriški predsednik Bill Clinton je v včerajšnjem nagovoru državljane ZDA pozval, naj podprejo njegova prizadevanja za misijo amensldh vojakov v Bosni, saj naj bi bila to moralna dolžnost in preizkušnja ameriške vloge v svetu.
Clinton ni zanikal nevarnosti in morebitnih žrtev, Id bi utegnile biti posledica vojaške operacije VVashingtona.
Ameriški predsednik je v televizijskem nagovoru Američanom pojasnil, da so odločitvi o odhodu ameriških vojakov v Bosno botrovali trije razlogi: konec vojne na Balkanu je namreč v nacionalnem interesu ZDA kot vodilne svetovne sile, Se bolj pomembna pa je moralna vloga VVashingtona in pomoč, ki jo Amerika lahko ponudi obubožani državi in njenim ljudem. Američani so brez oklevanja zavrnili prva razloga, tretji pa se jim je po vec kot treh letih spremljanja tragične usode ljudi na območju nekdanje Jugoslavije zdel bolj sprejemljiv. Sodec po izidih javnomnenjske raziskave kabelske televizije CNN, ki je bila objavljena po Clintonovem govoru, pošiljanju ameriških vojakov v Bosno nasprotuje manj ljudi kot prej, Čeprav Clintonov predlog, da bi v okviru mednarodnih enot v Bosno poslali dvajset tisoč ameriških vojakov, še vedno ne uživa naklonjenosti večine Američanov.
Clinton je med včerajšnjim pojasnjevanjem te odločitve ljudem in zlasti kongresnikom povedal, da bo končni nacrt Natove operacije v Bosni prejel konec tedna. Ameriški predsednik je obljubil, da ga bo
nemudoma poslal kongresu. Medtem ko bo kongres preučeval misijo ameriških vojakov, ki naj bi v BiH ostah leto dni, bo Clinton na Balkan poslal skupino, ki bo vzpostavila oporišče za ameriško vojsko in komunikacijsko središče.
Voditelj republikanske
večine v senatu Bob Dole je včeraj izjavil, da bi »rad našel razlog, ki bi me prepričal v sprejetje predsednikovega predloga«, Čeprav je izrazil prepričanje, da bodo ameriški vojaki v Bosno odšli - z ali brez odobritve kongresa. Dole je predsednikov poziv Američanom, naj »podpirajo mir in ne vojne« označil kot dober začetek prepričevanja o upravičenosti odločitve Bele hiše. Predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich je po Clintonovem televizijskem
nagovoru posredoval dokaj zadržano izjavo, številni republikanci pa v nasprotju s svojima voditeljema niso zamolcah nasprotovanja misiji ameriške vojske.
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Milan Milutinovič je zatrdil, da »dokumentov, ki so bili parafirani v Daytonu, ne morejo spreminjati v Parizu«. »Ne obstajajo niti najmanjše možnosti za revizijo oziroma dopolnitve in spremembe daytonskih dokumentov,« je dejal Milutinovič. Ministrovo izjavo je mogoče tolmačiti kot uradno stališče Beograda do izjav Radovana Kara-džića, ki je dejal, da bo mogoče »status Sarajeva ustrezneje rešiti v Parim«. Minister Milutinovič je ocenil, da so bile »v Dayto-nu razlike med stališči srbskega predsednika Miloševiča in delegacije bosanskih Srbov posledica tega, da bosanski Srbi niso razumeli, za kaj je v Daytonu sploh šlo«. Predstavniki Pal naj bi na pogajanja gledali »z vojnega stališča, iz rovov«. »Preprosto niso mogli razumeti, da se je‘zgodirmir - bilo je nujno, da jim to nekdo dopove,« je dejal Milutinovič. Glavni odbor Socialistične stranke Srbije pa je včeraj odvzel strankarske funkcije Borisavu Joviču, akademiku Mihajlu Markoviču, šefu Tanjuga Slobodanu Jovanoviču in Radovanu Pankovu. Stranka je sklicala izredni kongres, ki naj bi potekal 2. marca naslednje leto.
Dayton odslej tudi v Beogradu
BEOGRAD (dpa, telefoto: AP) - Najvecja državna bencinska Črpalka v Beogradu se v Čast ameriškega mesta, kjer je bil sklenjen mirovni sporazum, odslej imenuje Dayton. O tem je včeraj poročal beograjski Časnik Politika. Mirovni sporazum je omogočil začasno odpravo ukrepov proti Srbiji in Cmi gori. Po 42 mesecih prepovedi Srbija in Cma gora spet lahko zakonito uvažata bencin in druga goriva. Neodvisna beograjska televizijska postaja Studio B pa je včeraj poročala, da vozniki pred bencinsko Črpalko Dayton še vedno po več kot pet ur Čakajo na bencin, katerega cena znaSa 1,7 nemške marke za liter.
»Vloga Amerike ne bo v bojevanju vojne, ampak v pomoči prebivalcem Bosne pri vzpostavljanju miru. NaSa misija bo omejena, strogo osredotočena in pod podveljstvom ameriškega generala.«
»ZDA ne morejo ustaviti vseh vojn, ampak le nekatere od njih. Mi ne moremo resiti vseh žensk in vseh otrok, a lahko jih resimo veliko. Ne moremo storiti vsega, a moramo storiti tisto, kar je v naši moči.«
»Če bomo izpolnili cilje te misije, bomo lahko pomagali ustaviti ubijanje nedolžnih civilistov, Se posebno otrok, hkmti pa bomo v srednji Evropi, regiji, ki predstavlja naS nacionalni interes, zagotovili stabilnost.«
»Ko sem prevzel predsedniško mesto, so nekateri od mene zahtevali, naj
v Bosno takoj pošljem ameriške vojake. Takrat sem se odločil, da se ameriške pehotne enote ne smejo vojskovati v Bosni, ker ZDA trem sprtim etničnim skupinam niso sposobne vsiliti miru. Amerika je namesto tega skupaj z evropskimi zavezniki poiskala možnost za mir in ustavitev spopadov, predvsem pa za konec trpljenja prebivalcev Bosne.«
»Odgovorno vedenje od Amerike zahteva, da se odzove na prošnjo in trenutek upanja spremeni v resničnost. Da bi slednje lahko storila, pa potrebuje ameriške in zavezniške vojake, ki bodo odšli v Bosno in sprtim stranem vlili zaupanje v voljo za mimo prihodnost, ki jo bo Šestdeset tisoč vojakov pomagalo zagotoviti.«
r PREDSEDNIK VLADE BIH HARIS SILAJDŽIĆ KONČAL URADNI OBISK V SLOVENIJI
Premiera zavezana (gospodarskemu) sodelovanju
Do konca letošnjega leta najti vladi podpisali sporazum o vračanju beguncev
LJUBLJANA - Predsednik vlade Bosne in Hercegovine Hans SilajdžiC, ki se je v Sloveniji mudil dva dni, in slovenski premier Janez Drnovšek sta včeraj podpisala izjavo o sodelovanju med vladama obeh držav.
Bosanski in slovenski premier sta omenjeno izjavo podpisala v prizadevanju za pospeševanje razvoja in raznovrstnosti gospodarskega, finančnega, trgovinskega, tehnološkega, kulturnega in športnega so-
delovanja med BiH in Slovenijo. Po dvodnevnih pogovorih med delegacijama obeh držav sta SilajdžiC in Drnovšek izjavila, da bosta parlamentoma svojih držav predlagala v obravnavo in sprejem predloge za skleni-
tev meddržavnih pogodb, ki bodo omogočale širitev sodelovanja med državama. Premiera Slovenije in BiH sta se strinjala, da je do konca leta treba parafirati sporazum o izvajanju prostega režima pri prehodu meje (brez vizuma), sporazum o povratku beguncev in sporazum o prevzemu oseb, katerih vstop in bivanje sta v nasprotju z obsto-
Predsednika vlad BiH in Slovenije sta podpisala izjavo o sodelovanju (Foto: U. Potočnik)
ječimi predpisi.
V prvi polovici prihodnjega leta naj bi se poleg sporazuma o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju po mnenju obeh predsednikov vlad začele tudi dejavnosti za sklenitev sporazumov o premoženj sko-pravnih odnosih, preprečevanju dvojnega obdavčenja in boju proti organiziranemu kriminalu. Največ pozornosti bosta vladi BiH in Slovenije namenili gospodarskemu sodelovanju, Se posebno skupnim prizadevanjem slovenskih in bosanskih podjetij pri oživitvi in obnovi proizvodnje v BiH, spodbujali pa bosta tudi skupna vlaganja ter prenos in razvoj tehnologije v BiH. Predsednika obeh vlad sta v omenjeni izjavi poudarila tudi skupni interes za vzpostavitev Cim tesnejšega sodelovanja in usklajevanja stalisc obeh vlad glede sukcesije nekdanje SFRJ, za pospešitev reševanja nerešenih vprašanj med državama pa bosta premiera BiH in Slovenije svojima vladama predlagala imenovanje posebnih pooblaščencev.
Barbara Surk
VARUHI BOSANSKEGA MIRU SE PRIPRAVLJAJO
Modri bodo zeleni
SARAJEVO, ZAGREB - Se pred formalno odločitvijo Nata in Združenih narodov o namestitivi približno 60 tisoč Natovih vojakov, ki bi zagotavljali mir v Bosni in Hercegovini, je Četrtina teh sil na območju Bosne že v pripravljenosti. Petnajst tisoC vojakov različnih držav ima še vedno na glavah modre Čelade mirovnih sil Združenih narodov, Cesar pa ne bo težko spremeniti.
Bela barva na njihovih vozilih seveda ne pomeni prilagajanja zimskim razmeram, temveč je še vedno oznaka mirovne misije Združenih narodov. »Nekaj ton olivno zelene barve v naslednjem oskrbovalnem transportu, rezervne bojne Čelade imajo tako ali tako vsi vojaki v svoji prtljagi - in že imamo nove enote Severnoatlantske zveze,« je včeraj v Sarajevu dejal vojaški predstavnik Združenih narodov Chris Vernon. »Večina opreme je že pripravljena, zakaj torej sploh vsa ta pričakovanja medijev v zvezi z napovedanim prihodom sil Nata v Bosno,« je Vernon včeraj zastavil retorično vprašanje.
»Sile za uveljavljanje miru (Ifor) so pravzaprav že tu - manjkajo le Se podpisi pod mirovnim sporazumom in ustrezna resolucija Varnostnega sveta ZN.« Najmanjše težave z
opremo in prilagajanjem novemu položaju bo imelo sedem tisoC vojakov iz sestave enot za hitro posredovanje - torej Francozi in Britanci. »Tem se bodo pridružili nacionalni kontingenti iz držav Članic Severnoatlantske zveze, ki trenutno izpolnjujejo druge naloge v okviru mirovne misije Združenih narodov, pa tudi nekatere druge enote, ki so pripravljene sodelovati v enoteh Iforja,« je strukturo preostalih osem tisoC enot Združenih narodov in Iforja pojasnil predstavnik ZN v Zagrebu Chris Gunnes.
V Bosni so nekatere 'enote Združenih narodov že končale priprave na prihod glavnine Natovih sil. »Letališče v Tuzli je prirejeno za vojaške namene,« je povedal Chris Vernon. Letališče bo namenjeno ameriškim silam in bo bržkone postalo naj-
veCje oskrbovalno oporišče v Bosni in Hercegovini. »Letališče v Sarajevu tako ali tako obratuje, le letališče v Mostarju nujno potrebuje nekaj posegov.«
Hrvaški tisk poroCa, da vojaki mirovnih sil v pristanišču PloCe že postavljajo skladišča in pripravljajo pristajališča za helikopterje, s katerimi nameravajo prepeljati v Bosno velik del potrebne oskrbe za enote Iforja. Tudi prebivalstvo v bodočih središčih treh načrtovanih sektorjev enot Iforja - britanski sektor bo v Gornjem Vakufu, ameriški v Tuzli in francoski v Mostarju - se že pripravlja na prihod novih mirovnih sil. Skupno poveljstvo Iforjevih enot bo seveda v Sarajevu.
Po poročilih iz zaupnih virov so se stanarine v Tuzli in drugih mestih, kjer pričakujejo prihod vojakov Nata, v zadnjih dneh občutno povečale. Celo bosanski gostilničarji se menda že pripravljajo na nove stranke: bosanske različice hamburgerjev in »fish and chips« bo kmalu mogoCe zaslediti v vseh jedilnih listih.
Giinther Chalupa / dpa
NOVICE
Na Slovaškem imajo odslej en sam uradni jezik
BRATISLAVA (Reuter) - Slovaški predsednik Mic-hal Kovač je včeraj podpisal sporni zakon o jeziku, i|j ki je pred dnevi dobil zeleno luC v parlamentu. Z novim zakonom je postal slovaški jezik edini uradni jezik v državi, stari zakoni, ki so zagotavljali določene jezikovne pravice manjšinskim skupnostim, pa so postali neveljavni. V sporočilu za javnost, ki ga je posredoval predsednikov urad, je zapisano, da je Kovač odobril novi zakon, čeprav parlament še ni sprejel dodatnega zakona o uporabi jezikov manjšin v uradnem komuniciranju.
Zasuk avstrijske ljudske stranke v desno
DUNAJ (Reuter) - Levo usmerjene politične stranke obtožujejo voditelja ljudske stranke VVolfganga Schuessla, da se pred splošnimi parlamentarnimi volitvami čedalje bolj približuje skrajni desnici Joer-geja Haiderja. Ljudsko stranko obtožujejo predvsem, da je pred decembrskimi volitvami zavzela skrajno negativno stališče glede vprašanj človekovih pravic ter integracije tujcev in družine. Premik ljudske stranke na desno je dodobra pretresel avstrijsko politiko konsenza in napoveduje najbolj vroCe in negotove avstrijske volitve po letu 1945.
Litva gre v boj proti organiziranemu zločinu
VILNA (Reuter) - Litva je bila zaradi letošnjih 61 bombnih napadov, ki so zahtevah pet smrtnih žrtev in povzrocih veliko gmotno škodo, prisiljena sprejeti zakon, ki od Litvancev zahteva, naj oblastem izročijo vsa eksplozivna telesa, ki so v njihovi posesti. Zakon predvideva amnestijo za tiste, ki bodo oblastem prostovoljno predah eksploziv. Z zakonom naj bi oblasti stopile na prste predvsem organiziranemu zločinu, ki z izsiljevanji resno ogroža predvsem manjše podjetnike in v tujini meče slabo luC na Litvo. Velika količina eksploziva se je na Črnemu trgu znašla po umiku ruske vojske pred dvema letoma.
Zaščitnik potrošnikov kandidira za predsednika ZDA
SAN FRANCISCO (Reuter) - Ameriški odvetnik Ralph Nader je vCeraj izjavil, da vstopa v predsedniško bitko, in sicer naj bi se z demokratskim tekmecem pomeril kot kandidat kalifornijske stranke zelenih. Nader (61) je znan kot goreč zagovornik pravic potrošnikov. Američani so si ga dobro zapomnih po kampanjah za večjo varnost v avtomobilih in pravico potrošnikov do kakovostnih prehrambenih izdelkov. Nader je izjavil, da je njegov namen postaviti se ob bok »tistim, ki si prizadevajo v ameriškem političnem in volilnem sistemu odigrah vlogo kata-hzatorja«. Osrednja pozornost njegove kampanje bo veljala boju proti potratnim volilnim kampanjam.
PARLAMENTARNE VOLITVE V EGIPTU
Glasovanje pomeri vladne stranke
KAIRO - Egiptovske opozicijske stranke in aktivisti za človekove pravice se pritožujejo nad zlorabami vladajoče stranke, s katerimi ta skuša na današnjih parlamentarnih volitvah dobiti večino glasov 21 milijonov volilnih upravičencev. Vladni ministri nenehno ponavljajo, da bodo volitve svobodne in poštene, pri tem pa ves čas uporabljajo državne medije za razglašanje dosežkov vodje vladajoče Narodne demokratske stranke (NDP), predsednika Hosnija Mubaraka.
Policija je aretirala množico ljudi, zadolženih za nadzor nad potekom volitev, vlada pa zavrača zunanji nadzor bližnjih volitev, ki naj bi preprečil tradicionalno polnjenje volilnih skrinjic z neuporabljenimi glasovnicami. Hišam Mubarak, aktivist za Človekove pravice in elan nove lokalne komisije za nadzor volitev v Kairu, je sporočil, da je njihova komisija iz več volilnih enot glavnega mesta prejela poročila o kršitvah pri vpisovanju vohlcev v volilne imenike. Hišam Mubarak je dejal, da so v številnih primerih našli imena volil-cev, ki so bili vpisani na različnih volilnih mestih, kar je po njegovem mnenju zaradi vpliva, ki ga ima na krajevne uradnike, lahko izvedla le NDP.
Vrhovno sodišče v Egiptu je pred kratkim zavrnilo vladno pritožbo na odločitev o preklicu registracije 13.518 vohlcev, ki niso prebivalci Kaira, v volilni seznam pa so bili vpisani v volilnem okrožju, kjer kandidira eden od vladnih ministrov. Opozicijske stranke pravijo, da ta
primer predstavlja le vrh ledene gore volilnih manipulacij vladajoče NDP. Egiptovska vlada je za Četrte volitve od Mubarakovega prihoda na oblast leta 1981 zavrnila vse zahteve egiptovskih in mednaro-dnih organizacij za opazovanje poteka volitev. Notranji minister Hasan El Alfi pravi, da bi mednarodni nadzor posegal v notranje zadeve države in kršil njeno suverenost. Po njegovem mnenju ni potrebe po dodatnemu nadzoru, ker bodo to nalogo opravljala sodišča.
S tem se ne strinja Ibrahim Abaza, pomočnik generalnega tajnika opozicijske liberalne stranke Wafd. Abaza trdi, da bodo le na 1800 največjih od skupno 27 tisoč volilnih mest navzoči sodniki, medtem ko bodo druga pod nadzorom policije, prav tam pa je po njegovem mnenju največ možnosti za manipulacije. »Nobenega smisla nima govoriti o kršenju državne suverenosti, če je prav Egipt poslal opazovalce na volitve v Južni Afriki, Alžiriji in Tanzaniji. Zakaj
Egiptovski predsednik Rosni Mubarak želi svoji stranki za vsako ceno zagotoviti zmago (AP)
sprejemamo opazovanje volitev v teh državah, ne pa tudi pri nas?« se sprašuje Abaza. Kandidat Muslimanske bratovščine v Kairu Abdel Hamid El Ga-zali meni, da nizka volilna udeležba na večjih voliščih omogoča manipulacije. V večjih mestih volilna udeležba ni nikoh presegla 20 odstotkov, in ker volilni zakon ne zahteva obveznega podpisa vohlcev po oddaji glasovnice, to seveda omogoča uradnikom, ki so pod vplivom NDP, da glasujejo namesto vseh odsotnih vohlcev. Gazah ironično pravi, da je Egipt edina država na svetu, kjer
lahko glasujejo tudi odsotni in celo mrtvi. »Ge se volilec ne pojavi, preprosto narišejo križec in potisnejo glasovnico z obkroženim imenom člana NDP v skrinjico,« opisuje volilni postopek El Gazah.
Opozicijske skupine se pritožujejo tudi nad vladnim nadzorom medijev, zlasti radijskih in televizijskih postaj, ki so v državi s 56-odstotno stopnjo pismenosti, seveda najvplivnejše. Vlada je sicer poda-Ijašala čas, namenjen predstavitvam programov opozicijskih strank, s 40 na 80 minut, vendar jih v informativnih oddajah sploh ne
omenja, medtem ko na ves glas razglaša dosežke vladajoče stranke.
Vladni ukrepi so najbolj prizadeli Muslimansko bratovščino, katere 54 uglednih elanov se je prejšnji teden znašlo v zaporu, s čimer vlada namerava zmanjšati njihove možnosti na volitvah. V ponedeljek je pohcija aretirala več sto aktivistov Muslimanske bratovščine, ki naj bi nadzorovali potek vohtev. Tiskovni predstavnik Muslimanske bratovščine Mamim El Hobeidi upa, da je to zadnji vladni udarec pred volitvami.
Kaled Davud / Reuter
RAKETNI NAPAD HEZBOLAHA NA IZRAELSKE POLOŽAJE
NOVI KROG PARLAMENTARNIH VOLITEV V BELORUSIJI
Katjuše preplavile Galilejo
Razmere v Libanonu zapletajo sirsko-izraelska pogajanja
Stranke vseh barv proti predsedniku
Proruski voditelj Lukašenko si je z nadzorom medijev in izolacijo parlamenta prigrabil vso oblast
BARCELONA, KIRJAT SMONA (Reuter) - Libanonski gverilci so v najhujšem raketnem obstreljevanju severnega Izraela v zadnjih mesecih ranih nekaj Židov in pognali preplašene prebivalce Galileje v zaklonišča. Na evropsko-sredozemski konferenci v Barceloni pa so predstavniki Izraela in Sirije z izjavami dobre volje nakazah oživitev mirovnega procesa.
MINSK (Reuter) - Beloruski politiki vseh barv stiskajo pesti, da bi jim današnje parlamentarne volitve pomagale odvzeti del oblasti predsedniku Aleksandru Lukašenku. Proruski vodja si je med svojo vladavino z vzpostavitvijo medijske cenzure, zavračanjem pravnih norm in vtikanjem v parlamentarne odločitve utrdil oblast nad to nekdanjo sovjetsko republiko.
Val raket tipa Katjuša je preplavil Galilejo včeraj zjutraj, ko so starši spremljali svoje otroke v šolo. Štiri osebe naj bi bile ranjene, nekaj pa so jih morali odpeljati v bolnišnico zaradi šoka. Poškodovanih je bilo precej hiš in osebnih avtomobilov. Poveljnik izraelske vojske, generalpolkovnik Amnon Sahak, je po raketnem obstreljevanju opozoril, da lahko na zadnji izraelski aktivni frontni črti pričakujemo nove zaplete. »Hezbolah ogroža življenje nekaj tisoč prebivalcev južnega Libanona. Menim, da bi morala biti tudi libanonska vlada zaskrbljena zaradi Hezbolaho-vega početja,« je dejal Sahak. Zadnji vojaški poseg večjega obsega v Libanonu je izraelska vojska izvedla leta 1993, opazovalci pa se sprašujejo, kako se bo Izrael odzval na zadnji napad. »Trenutno potekajo analize in kmalu bomo sprejeli končno odločitev o našem odzi-
vu,« je dodal Sahak. Le nekaj minut po generalovi tiskovni konferenci pa naj bi izraelska letala že obstreljevala znana skrivališča Hezbolahovih gverilcev.
»Izraelsko vztrajanje pri-uporabi sile in terorističnih metod je prisililo islamske odpornike k obstreljevanju židovskih naselij v severni Palestini,« je pisalo v izjavi Hezbola-ha. Libanonski gverilci so poročali, da so v nedeljo izgubili življenje trije njihovi ljudje, ki so jih ubili izraelski vojaki v spopadu na jugu Libanona. Gverilci obstreljujejo židovska naselja po vsaki sovražni operaciji izraelske vojske, ki pogosto obstreljuje muslimanska naselja na jugu Libanona. »Čeprav smo zelo občutljivi na katjuše, bomo morali ukrepati tako, da bodo libanonske vasi, ki jih varuje Hezbolah, manj varne,« je dejal namestnik izraelskega obrambnega ministra Ori Grr.
Na evropsko-sredozemski konferenci v Barceloni
je zasijal žarek upanja za nadaljevanje bližnjevzho-dnega mirovnega procesa, ko je izraelski zunanji minister Ehud Barak pozval sirskega zunanjega ministra Faruka al-Sara, naj državi skleneta mir. »Bili smo nasprotniki na bojnem polju in prelili smo precej krvi naših hrabrih vojakov, najboljših sinov Sirije in Izraela. Zdaj je napočil čas, da sklenemo mir,« je dejal nekdanji general Barak v čustveno obarvanem govoru. Sar je sprejel Barakov poziv. »Ge je Izrael resen, ko govori o mira, potem je mogoče v nekaj mesecih skleniti sporazum o popolnem miru v zameno za popoln izraelski umik z Golanske planote.« Kljub spodbudnim besedam pa nobena stran ne popušča niti glede ozemeljskih zadev niti na diplomatskem in gospodarskem polju, neki izraelski predstavnik pa je dejal, da še ne načrtujejo tajnih pogovorov. Kljub temu so ostali državniki na konferenci pozdravili premik v mirovnem procesu, saj je Barak nastopil zelo konstruktivno, presenetila pa je tudi sirska reakcija, saj sirski diplomati sicer ne slovijo po spontanih odzivih.
Komunisti in nacionalisti očitajo Lukašenku, da skuša izničiti volitve in da grozi, da bo vzpostavil predsedniško vladavino, če ne bo mogoče vzpostaviti učinkovitega parlamenta. »Beloruska ustavna kriza je tako velika, da lahko privede do avtoritarne vladavine, če ne bo kmalu rešena,« je dejal neki zahodni diplomat in dodal, da kljub vsemu le ni tako velika, da je ob vzpostavitvi parlamenta in sodišč ne bi bilo mogoče premagati.
Dopolnilne volitve so bile izvedene, da bi izpopolnile 141 parlamentarnih sedežev. Ti so ostali nezasedeni po neuspešnih volitvah pred šestimi meseci, kar je desetmilijonsko slovansko državo pahnilo v zakonodajni vakuum. Leta 1990 izvoljeni parlament, ki naj bi ga razpustili, bo zasedal do izvolitve nove skupščine. Toda Lukašenko tega parlamenta ne priznava in je vladnim ministrom prepovedal, da bi se udeleževali njegovih zasedanj.
Kritiki opisujejo Luka-šenka kot megalomansko, diktatorsko in paranoično osebnost, ki je Belorusiji dala ugled ruskega satelita. Lukašenkovi pritiski na svobodo tiska, predvsem tisti pred volitvami, so sprožili ostre kritike doma in na tujem. Neodvisnim časopisom je izhajanje onemogočeno, državni mediji pa so pod trdnim nadzorom. Zahodu se je Lukašenko zameril, ko je svojo vojsko oprostil krivde, ko je sestrelila balon na vroč zrak, ki je letel nad Belorusijo. Takrat sta bila ubita dva ameriška pilota.
Dolg boj za oblast s parlamentom je dosegel vrhunec aprila, ko je Lukašenko vojakom ukazal razgnati poslance, kisov stavbi parlamenta gladovno stavkali. Avgusta je demonstracije v podzemni železnici v Minsku označil kot politično dejanje. Pohcisti so aretirali štiri sindikalne voditelje in preiskali njihove pisarne. Lukašenko se za to dejanje ni opravičil. Sam se ima
namreč za pragmatika, ki stori, kar je v negotovih časih treba storiti. »Razumite naš položaj. Smo v prehodu iz avtoritarnega režima v demokratično obliko vladavine,« je dejal njegov prvi svetovalec Vladimir Za-metalin in dodal: »Zahod misli, da je Belorusija pro-komunistični rezervat in da reforme stojijo. Toda poglejte Ukrajino ali Estonijo. Ali imata reforme in Človekove pravice?« Predsednik parlamenta Mehislav Grib, ki mu je bilo zaupano vodstvo opozicije proti Lukašenku, pravi, da računa, da bodo volitve vzpostavile ravnotežje moči v Belorusiji.
Večina političnih opazovalcev napoveduje, da bodo zmagali komunisti in kmetje z veliko skupino neodvisnih kandidatov in socialnimi demokrati. »Dokler imamo parlament, ljudje morajo vohti,« je dejal Grib in dodal: »Belorusija mi je zelo pri srcu in čutim se zavezanega njeni ustavi in suverenosti. Predsednik je še mlad in moramo ga prepričati, da bo deloval znotraj ustavnih okvirov.«
Prvi predsednik neodvisne beloruske države, ki je zaprisežen nacionalist, pa je manj prizanesljiv: »V takšnem položaju bi moral parlament sprožiti posto-
pek o nezaupnici.« Neuspešne volitve so tokrat malo verjetne, vendar ne neverjetne.« Zapletena volilna pravila zahtevajo petdesetodstotno udeležbo na volitvah, če naj bodo te veljavne. Majskih volitev se je udeležilo premalo volilcev in tako je bilo izvoljenih le 119 poslancev od 260. Lukašenko je denarna sredstva za volitve omejil na petdeset dolarjev na kandidata. To zadostuje za tiskanje le nekaj sto strani propagandnega materiala. Kandidati tudi nimajo resničnega dostopa do časopisov in televizije.
»To ni Sovjetska zveza, vendar tudi demokracija ne. Te volitve gotovo ne bodo izvedene v demokratičnem okolju,« je dejal neki drugi zahodni diplomat. Lukašenko je s svojim podcenjevalnim odnosom do parlamenta volilce odvračal od udeležbe na majskih volitvah. Poleg tega je v medijih vodil še kampanjo za referendume, ki so potekali vzporedno z volitvami. Belorusi so zaneseno glasovali za tesnejše ekonomske vezi z Rusijo, za vzpostavitev simbolov, ki naj bi bili podobni ruskim, in za pravico predsednika, da razpusti parlament.
Lida Poletz / Reuter
-OKI
S o 3
o
Štiri republike se bodo v boju za premoženje vkrcale na isti čoln
Poskus dogovora o usklajeni taktiki nastopa za zavarovanje skupnega premoženja
LJUBLJANA - Na slovenskem zunanjem ministrstvu so se včeraj za zaprtimi vrati srečali elani ženevske pogajalske skupine, zadolžene za reševanje nasledstvenih vprašanj skupnega premoženja nekdanje Jugoslavije, vendar brez predstavnikov ZRJ.
Na pobudo slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja so se predstavniki Slovenije, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine na sestanku, ki se po neuradnih informacijah nadaljuje tudi danes, skušali dogovoriti o usklajeni taktiki nastopa v mednarodnih finančnih in političnih krogih glede zavarovanja skupnega premoženja, ki je po daytonskem sporazumu formalno »odmrznjeno«. Cilj sestanka naj bi bil tudi skupen pritisk na skupino za stike, ki bi naj spodbudila Beograd - pod predpostavko, da nerešeno vprašanje nasledstva destabilizira položaj v regiji - naj Cimprej privoli v nadaljevanje pogajanj o sukcesiji, saj se ta vlečejo že tri leta.
»Z usklajenim nastopom želimo pokazati, da smo v istem Čolnu in da skupno nastopamo proti Beogradu. Pomembno je, da med štirimi republikami obstaja skupen interes,« je po včerajšnjem sestanku dejal slovenski minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, ki je elane ženevske pogajalske skupine tudi sprejel. »Glede na potek mirovnega procesa v Bosni in Hercegovini smo ta prizadevanja želeli pospešiti, saj se položaj spreminja,« je še dejal Thaler. Slovenija zastopa stališCe, da je
treba vprašanje nasledstva reševati ločeno od mirovnega procesa, in sicer tako, da bo to vsem naslednicam nekdanje SFRJ zagotavljalo enakopraven položaj, pa tudi, da bo politična kontinuiteta pripadla vsem naslednicam, ne le ZRJ.
»S preverjanji smo ugotovili, da je takšno tudi stališCe Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, Čeprav obstajajo različna stališča o tem, ali vprašanje politične kontinuitete sploh lahko vpliva na sukcesijska vprašanja,« je dodal zunanji minister, ki namerava v naslednjih dneh še
okrepiti dialog z ostalimi štirimi republikami. Z bosanskim premierom, ki je vCeraj konCal obisk v Sloveniji, sta se o tem že pogovarjala.
Danes se bo Thaler sešel s hrvaškim kolegom Graničem, v naslednjih dneh pa naj bi se sreCal še z makedonskim zunanjim ministrom. Te dejavnosti naj bi prinesle ugodne izide - tudi s pridobitvijo pričakovanih novih informacij glede
okvirov napovedane pariške in londonske konference. Podobne dejavnosti glede zavarovanja premoženja v tujini, ki jih je Slovenija že sprožila in pri tem dobila podporo Nemčije in Združenih držav Amerike, naj bi kmalu sprožile tudi druge tri republike.
Alenka L. Jakomin
Potem ko sta slovensko finančno in zunanje ministrstvo zahtevala od mednarodnih finančnih in političnih krogov zaščito finančnega premoženja nekdanje SFRJ, je vCeraj tudi Banka Slovenije poslala pismo na 90 naslovov tujih poslovnih bank. V njem naproša, naj sredstva, ki jih je po podatkih iz leta 1991 imela naložena Narodna banka Jugoslavije v teh tujih bankah, ostanejo zamrznjena, dokler ne bo sprejet odgovor o sukcesiji. Kot je znano, je guverner Banke Slovenije, dr. France Arhar, pismo s podobno vsebino poslal že pred tednom dni 45 centralnim bankam v Evropi in Združenih državah Amerike ter nekaterim drugim finančnim ustanovam. Z vprašanjem sukcesije je tesno povezan tudi predlog sprememb zakona o trgovini z ZRJ, ki ga je vCeraj ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj poslalo vladi. V njem je predlagano nadaljevanje prepovedi vseh vrst finančnih transakcij (gre predvsem za trgovanje z vrednostnimi papirji in odkupljenimi dolgovi nekdanje Jugoslavije) z bankami, finančnimi ustanovami in podjetji, ki so pod nadzorom pravnih oseb s sedežem v ZRJ in na območjih BiH, ki so v rokah bosanskih Srbov.
_______VIPAVA / KLET_____
Manjši odkup grozdja, zato pa toliko višja cena
Letošnja trgatev se je na Vipavskem začela kot običajno, trajala pa je le osemnajst dni, predvsem zaradi viharja z burjo, ki je v dveh dneh in eni noči konec junija prepolovil pridelek grozdja. Tako so v vipavski kleti sprejeli le 4, 6 milijona kilogramov (460 vagonov) grozdja od načrtovanih desetih milijonov, kar je le 57 odstotkov lanskega odkupa.
Od sprejetih količin je bilo 56 odstotkov belih sort, ostalo pa rdeče sorte. Največji dnevni sprejem je znašal 260 tisoč kilogramov, kar je prispevalo k boljši predelavi. Klet je prevzela približno 99 odstotkov prvorazrednega grozdja, sta sporočila direktor podjetja Agroind Vipava 1891 Silvester Lemut in vodja kleti Drago Plahuta. Zaradi visoke kakovosti in manjših količin odkupljenega grozdja so bile odkupne cene višje za sedemdeset do sto odstotkov. Odkupna cena za žlahtne sorte je znašala približno 160 tolarjev. V kleti so začeli s posebno tehnologijo pripravljati rdeča vina, ki imajo posebno ugoden vpliv na organizem.
Zaradi manjšega odkupa bo klet verjetno morala prej dati v prodajo mlada vina. Vipavsko
klet je namreč nižji pridelek dokaj prizadel, kljub temu pa so se odločili, da primanjkljaja grozdja ne bodo nadomestili z uvozom vin, pa tudi trg je sprejel višjo ceno vipavskih vin. V podjetju so se odločili, da bodo izkoristili prednost, ki so si jo pridobili, ko so prvi v Sloveniji začeli tržiti lokalne sorte kot posebnosti; med njimi sta še posebno znana Zelen in Pinela. V ponudbo uvajajo še nekatere druge domače sorte: avtohtone sorte so namreč bolje preživele viharno burjo.
Poseben pomen dajejo tudi ponudbi in izboru vrhunskih vin za gostinstvo. Zato bodo ohranili dosedanje steklenice le za bela vina, rdeča vina pa bodo ponudili v drugačni embalaži. Prav rdečim vinom se namreč obeta »prebujenje«. Podjetje je predstavilo tudi skupno darilno ponudbo Mlinotesta in kleti: stoletno penino in panetone. Podjetji sicer skupaj z ostalo živilsko-predelovalno industrijo na Vipavskem in Goriškem nastopata skupaj na sejmih doma in v tujini. V kleti opozarjajo, da bo morala država načrtno pristopiti k obnovi vinogradov pred vstopom v EU.
Artur Lipovž
SESTANEK KOALICIJSKIH STRANK
Tam je še plen spopada v koaliciji
Stranke še niso pokopale zamisli o predčasnih volitvah - Drnovšek naj bi okrcal Peterleta
LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj sklical sestanek predsednikov in glavnih tajnikov koalicijskih strank, na katerem se je koalicijska trojka usklajevala o vprašanjih nadaljnje sanacije Tama, ki bo - kot je znano - na dnevnem redu današnje izredne seje parlamenta, in tudi pobude SKD za razpis predčasnih volitev.
Koalicijski vrh se je po naših informacijah dogovoril, da bo zvečer, po koncu sestanka upravnega odbora Tama, srečanje predstavnikov vseh treh strank s predlagatelji sprememb zakona, ministrom MaksomTajnikarjem, sekretarjem Dimovskim, direktorjem Tama Makucem in predstavniki upravnega odbora Tama.
Zlasti krščanski demokrati so namreč zahtevali odgovor na vprašanje o dosedanjem poteku sanacije in o odgovornosti, izrazili pa so tudi dvom v uspe-
Nemadno smo izvedeli, da naj bi premier izrekel nekaj ostrih besed predsedniku krščanske demokracije zaradi očitkov, M so jih je tudi na predsednika vlade naslovih SKD v zvezi z Mobitelom. Predstavniki trojice strank pa naj bi tudi spet polemizirah zaradi imenovanja Petra Bekeša za veleposlanika v Rimu.
še negotov. Liberalni demokrati in združena lista se niso strinjah z argumenti krščanskih demokratov o razpisu predčasnih volitev (na primer slabe poteze vlade v zunanji pohtiki in gospodarstvu). ZLSD in LDS menita, da bi se seda-
Pred sestankom Dmovšek-Peterle-KocijanCiC se je sešel izvršni odbor krščanske demokracije in sklenil, da bo državnemu zboru predlagal, naj najprej obravnava interpelacijo zoper ministra Tajnikarja in šele potem spremembe zakona o sanaciji Tama. Ta zakon naj bi po mnenju krščanske demokracije parlament sprejel samo »ob predočitvi jasne slike stanja Tama, rezultatov dosedanje sanacije in zagotovil za uspeh predlaganih zakonskih sprememb«. SKD namreč »ne želijo sodelovati pri začasnih, gospodarsko vprašljivih in politično motiviranih rešitvah«. Po poslovniških določbah uvrstitev interpelacije na dnevni red današnje seje ni mogoča, saj mora od odgovora vlade na obtožbe interpelacije do sklica seje preteci najmanj petnajst dni. Vlada pa je svoj odgovor parlamentu poslala šele včeraj.
Krščanski demokrati še kolebajo pri izstopu iz koalicije (Foto: Barbara Reya)
nja koalicija še lahko dogovorila in izpeljala kakšen pomemben projekt tudi v predvolilnem letu. Po informacijah z ene strani je bila zavrnitev pobude
precej dokončna, vendar se krščanski demokrati še niso dokončno izrekli o morebitnem izstopu iz koalicije. Po drugih podatkih pa stranke vCeraj niso po-
polnoma pokopale zamisli o predčasnih volitvah in naj bi se o tej temi še pogovarjali tudi na dvostranskih srečanjih.
Tanja Starič
šnost projekta.
Iz nasprotujočih si izjav je mogoCe razbrati, da so nekateri sogovorniki poudarjali, da so vse različice razpleta slabe, še zlasti pa nenadzorovan stečaj, ki bi bil neposredna posledica, Ce bi parlament danes prekinil sanacijo. V vsakem primem je koalicija še neusklajena in je izid glasovanja o izplačilu tretje transe
SKD protestira proti načinu dela predsednika DZ
LJUBLJANA (STA) - Poslanska skupina Slo-	ni kolegija utemeljene pomisleke. To navse-
venskih krščanskih demokratov (SKD) pro-	zadnje vsebuje tudi poslovnik DZ, ki kolegi-
testira proti načinu dela predsednika drža-	ju nalaga, da pomaga predsedniku pri orga-
vnega zbora in meni, da je bil na ponedelj-	niziranju dela državnega zbora. Skupno bi
kovi seji kolegija njegov odnos do elanov ko-	torej morali dolocid dneve in Cas rednih in
legija ponižujoč. Predsednik je sicer dolžan	izrednih zasedanj, v kolikor ta niso doloCe-
sldicevati seje DZ v skladu s programom de-	na in sklicana skladno s programom dela
la in po poslovniku, to pa mu ne daje nika-	DZ. Tega pa ne določa predsednik DZ, am-
kršnega pooblastila, da po lastni presoji do-	pak državni zbor, še piše v svojem sporočilu
lota dan in uro sklica, še zlasti, Ce imajo cla- za javnost poslanska skupina SKD.
® RAI 1	@ RETE 4
Dnevnik, 6 .*45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Si spogli... infer-miera (kom., VB ’63) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja *1 Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Film: Solo per ii tuo bene (dram., ZDA ’94, i. V. Principal, D. Rhodes) Dosje: Zenske na razpotju (vodi D, Bonito) Dnevnik
Aktualno iz telefonskih klicev: Lasciate un mes-saggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in-vremenska napoved
RAI 2
7.00
8.15
8.45
9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.10
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45
19.35
19.50
20.30
20.50
22.35
23.35
0.25
0.30
Variete za najmlajSe Nan.: Woof Nad.: Paradise Beach Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in dražba, vreme
Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme in šport Nan.: Hun ter Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Film: Royce (krim., ’93, i.). Belushi, P. Boyle) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme, 0.15 Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Glasba: Umbria jazz '94
^ RAI 3
6.00
8.55
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50 15.20
17.00
17.55 18.25
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
1.00
Jutranji dnevnik, vreme Film: Addio giovinezza! Dok.: Zdravje, Potovanje po Italiji, Faust, 11.30 Media/Mente, Znanstveni dnevnik. Pisatelji Dnevnik
Telesogni-Debate o TV Kjlub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan.: Blue jeans Športno popoldne.vreme Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok.: Geo - Nebrodi Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, deželne vesti Variete: Producer Club, 20.10 Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario
2.30
Proza: Un certo Harry Brent (’70, i. A. Lupo)
7.25
11.40
13.30
14.00 14.15 15.20
17.10
18.00
20.00
20.30
22.30
0.45
1.15
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicith, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Noi peccatori (dram., It. ’52)
Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci) Dnevne zanimivosti -Giorno per giorno, vmes (19,00) dnevnik in vreme TV film: La ciociara (dram.. It. ’89,9. del) Nan.: Colombo Film: Miliardi (kom.. It. ’91, r. C. Vanzina, i. C. Alt, L. Hutton), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: E venne la notte
M CANALE5
	Na prvi sbani, vreme
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Nan.: Robinsonovi
	Variete: Časa Castagna
	Oboški variete
	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Sbiscia la notizia
	Koncert: Dallamericamo-randi (Dalla-Morandi)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Sbiscia la notizia
	Nan.: Cin Cin
ITALIA 1
6.30
9.30
11.25
11.30
12.25 12.45
13.00
15.00
16.00
18.30 19.00
20.30
22.45
23.45 0.55 2.05
Otroški variete
Nan.: MacGyver, 10.30
Supercar
Aktualnosti: Village Nan.: Le strade si San Francisco (i. K. Malden) Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Classe di ferro,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (biog. ZDA ’93, i. J. Scott Lee)
Film: Predator 2 (pust., ZDA ‘90, i. D. Glover) Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 šport
Nan.: Guerra dei mondi
# TELE 4
Q 19.30, 22.15, 00.20 Do-H godki in odmevi M Film: Sogni di gloria g Gospodarstvo
($) MONTECARLO
14.00
14.10
20.30
23.40
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: II principe del cir-co (kom., ZDA ’58)
Film: Labyrinth (fant., ZDA ’86, i. D. Bovvie) Film: Sindrome cinese
mUftl Risanka: Pikijeve dogo-1 divščine 'tiKHI Dnevnik
BORIS S
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871
A
IT SLOVENIJA 1
10.20
10.45
11.35
12.00
12.30
13.00
15.20
15.50
17.00
17.10
18.00
18.30 18.45
19.10
19.30 20.05 20.25
22.15
22.30 22.55
23.25
01.00
Gobi in prijatelji,
12. del risane serije Beg iz Tibeta, angleška dokumentarna oddaja
Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 6. del angleške dok. oddaje Slovenski magazin Poročila Tedenski izbor:
Biblija, 37. oddaja: Jakobovo in Petrovi pismi Opus
TV dnevnik 1 Otroški program:
Pod klobukom Sorodne duše,
16. del angleške serije Umetnost in civilizacija Kolo sreče, TV igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Slovenske novele: Striptih, TV film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
Sova:
Noro zaljubljena,
10. del ameriške serije. Načelnik Scali, 1. del ameriške nanizanke TV jutri, videostrani
ST SLOVENIJA 2
SS Koper
16.00
16.30
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 22.00
22.15
Euronevvs
Dialogi,
vodi Maurizio Bekar Family Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes
Family Album - tečaj angleškega jezika Nočni sodnik,
TV nanizanka Piranski glasbeni večeri Vsedanes TV dnevnik Rokomet:
Kvalifikacije za evropsko prvenstvo, Laško: Slovenija - Hrvaška
CHMF Avstrija i
06.00
06.25
09.05 09.50 10.35 11.20
13.00
13.40
14.05 14.30
15.40
16.30 17.10 17.35 18.05
18.55
19.30 19.53 20.00 20.15
Halo sestra!,
V vrtincu Otroški program, ponovitev
Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon.
Vesoljska ladja Enterprise Družinski dragulj,ameriška komedija, 1965 Oboški program Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Knjiga o džungli Vesoljska ladja Enterprise: Boj za klingonsko državo, 1. d3el Baywatch:
Kriza srednjih let Kdo je šef?,
Romantična večerja Zlata dekleta:
Požigalka Sophia, 2. del Dr. Quinn:
Nema skrivnost Pri Huxtablovih Cas v sliki Vreme Sport
Moški na robu postelje, nemška TV komedija, 1995
Videosbani Zgodbe iz školjke Tedenski izbor:
Celia, pon. 3..dela serije Sorodne duše, 15. del Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 8. del nanizanke Hobotnica, 22. del italijanske nadaljevanke RPL - studio Luvvigana Starodavni vojščaki,
2. del ameriške dokume-natme serije V vrtincu Športna sreda: Kvalifikacije za EP v rokometu (M): Slovenija -
Faust:
Smrtni sbah
Navadna obletnica poroke, ameriška komedija, 1991
Cas v sliki Detektivska zgodba, ameriška kriminalka, 1951
Kdo je šef?, pobnovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, pon. j Akti X, pon.
BE3F Avstrija 2
	Omizje	
	TV jutri, videosbani	
		
š	k KANALA	
		
	Novice	
	Ponovitve	
	Spot tedna	
	Luč svetlobe, 566. del	
	Državnik novega kova,	
	ponovitev 11. dela	
	A - Shop	
	Pika na A	
	Oboški program	
B	Sirene, 12. del policijske nanizanke	
	Replika, kontaktna odda-	
	ja -	
	Dance session	
Sto	Gost Pike na A	
	Novice	
	Epikurejske zgodbe, pon.	
	Spot tedna	
Schiejok, pon.
Iščem te, nemška melodrama, 1953
Ponoči na divjem Dunaju, pon.
Pravica do ljubezni Na lastno odgovornost: Ženska iz Nemčije Umor, je napisala: Dosmrtne rane Čas v sliki
Zvezna dežela danes Cas v sliki Pogledi od sbani Soočenje '95, pred volitvami Cas v sliki V peklu Ruande, dokumentarna oddaja Making Of Aids Clips Holly Johnson Wilhelm Holzbauer Kultura
Pogledi od sbani, ponovitev Videonoč
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Iz glasbenih šol;
21.30	Minute za; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00.	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila;^.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.30 Obvestila; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zvrtite, uganite; 22.20 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Mahlerjev festival; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 "Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9,00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power piay;
15.15	Hit dneva; 15.30 dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Glas. odd. A...O...A;
19.00	Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single
\tedna; 15.00 Back to the
future; 18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivlta; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12,00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira In obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radostii.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00, 15.00 Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica Discotegue Gauloises Blondes; 20.00 Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	143. Avtodrom;
14.00	Kulturne recenzije 8r Napovedi; 15.00 OF (24 ur-lnfo, joculator); 17.00 Rock Indoktrinacija & Koncertne napovedi;
19.00	TB: Laughing Hyen-nas; 20.00 Kozmiki, Night Time; 0.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9115 Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, 11.); 10.30 In-termezzo: 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cecilijanka '95; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Vinko Globokar;
18.00	Literarne podobe: Magična Renesansa;
18.30	Slov. lahkaglasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.
						
28. november 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	88,60	89,60	12,43	12,73	7,80	8,20
A banka Koper	88,20	89,20	12,39	12,68	7,71	8,10
A banka Nova Gorica	88,30	89,35	12,41	12,70	7,79	8,10
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	88,70	89,50	12,55	12,90	7,85	8,28
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	88,60	89,60	12,50	12,70	7,70	8,10
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	88,310	89,34	12,40	12,65	7,89	8,01
Come 2 us Tel:061/ 15-92-635. od515, sobod9-12	89,00	89,45	12,60	12,70	7,80	8,05
Creditanstalt d. d.	88,50	89,50	12,50	12,70	7,50	8,00
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13	88,80	89,20	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Velenje Tet 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/25711 od 7-19, sob. od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	88,50	89,00	12,55	12,65	7,75	7,95
Nova kreditna banka Maribor d.d.	88,00	89,40	12,40	12,70	7,60	8,05
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	88,90	89,60	12,55	12,75	7,70	8,00
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603						
Poštna banka Slovenije	87,30	89,30	11,70	12,70	7,35	7,95
Publikum Ljubljana, t: 312-570	89,05	89,40	12,60	12,66	7,94	7,98
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	88,95	89,25	12,55	12,61	7,90	7,99
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	89,00	89,45	12,60	12,67	7,85	8,05
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	88,80	89,00	12,58	12,62	7,75	8,00
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	87,80	89,30	12,40	12,70	7,50	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	88,70	89,29	12,56	12,62	7,90	7,95
Publikum NM, t: 068/ 322-490	89,00	89,30	12,50	12,65	7,80	8,05
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	88,75	89,35	12,55	12,65	7,80	8,15
Publikum Portorož, t: 066/747-240	88,94	89,26	12,54	12,62	7,90	8,00
Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788						
SKB d.d.,***	87,30	89,55	12,37	12,81	7,70	8,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	89,00	89,50	12,56	12,67	7,70	7,90
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	*88,55	89,35	12,37	12,67	7,65	7,97
UBK Ljubljana, t: 061/444-358	87,80	89,60	12,35	12,70	7,60	8,10
Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1	i-64-292					
lečaji po poslovnih enotah SKts Danke d.d. so lahko različni:	Včerajšnji tečaji Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!						
			
Sedež: tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611			
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131			
28. NOVEMBER 1995	v LIRAH j		
valuta	nakupni		prodajni
ameriški dolar	1567,00		1615,00
nemška marka	1091,00		1124,00
francoski frank	318,00		328,00
holandski gulden	974,00		1004,00
belgijski frank	52,80		54,90
funt šterling	2437,00		2511,00
irski šterling	2516,00		2592,00
danska krona	282,00		291,00
grška drahma	6,60		7,00
kanadski dolar	1159,00		1194,00
japonski jen	15,40		16,00
švicarski frank	1354,00		1396,00
avstrijski šiling	155,00		159,80
norveška krona	248,00		256,00
švedska krona	240,00		247,00
portugalski escudo	10,40		10,80
španska pezeta	12,80		13,40
avstralski dolar	1168,00		1204,00
madžarski florint	11,00		14,00
slovenski tolar	12,80		13,30
hn/aška kuna	275,00		305,00
		
28. NOVEMBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1565,00	1615,00
nemška marka	1097,00	1132,00
francoski frank	317,00	328,00
holandski gulden	972,00	1002,00
belgijski frank	53,00	54,80
funt šterling	2431,00	2521,00
irski šterling	2509,00	2604,00
danska krona	281,00	291,00
grška drahma	6,60	7,20
kanadski dolar	1156,00	1196,00
švicarski frank	1358,00	1393,00
avstrijski šiling	154,70	159,70
slovenski tolar	12,50	13,00
			
27. NOVEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	7,75	8,30
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	7,90	8,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	7,80	8,40
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	7,90	8,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	7,75	8,20
			
24. NOVEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4100	1.4140	1.4180
funt šterling	2.2050	2.212	2.2190
irski funt	2.2740	2.2810	2.2880
kanadski dolar	1.0395	1.0435	1.0475
nizozemski gulden	89.188	89.298	89.408
švicarski frank	123.940	124.04(	124.140
belgijski frank	4.8547	4.8647	4.8747
francoski frank	28.998	29.058	29.118
danska krona	25.744	25.804	25.864
norveška krona	22.626	22.686	22.746
švedska krona	21.585	21.645	21.705
talijanska lira	0.8849	0.8889	0.8929
avstrijski šiling	14.192	14.212	14.232
španska peseta	1.1639	1.1679	1.1719
portugalski escudo	0.9533	0.9563	0.9593
japonski jen	1.3943	1.3958	1.3973
finska marka	33.440	33.520	33.600
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 29.11.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM «755	87.97
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
												
Tečajna lista št. 228 z dne 28. 11. 1995-Tečaji veljajo od 29. 11. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporabi]		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	92,4767 1223,7242 418,9783 91,2196 2225,6419 2894,8499 2506,4303 8610,4995 "7,7408 2315,5011 122,3122 7689,1761 1955,8749 82,5317 1977,4012 10692,9487 191,2564 123,5951 159,7850 101,1992 ubliko Hrvaško, kjer je			92,7550 1227,4064 420,2390 91,4941 2232,3389 2903,5606 2513,9722 8636,4087 52,7685 198,0329 7,7641 2322,4685 122,6802 7712,3130 1961,7602 82,7800 1983,3513 10725,1241 191,8319 123,9670 160,2658 101,5037 ) omenjena valuta p		93,0333 1231,0886 421,4997 91,7686 2239,0359 2912,2713 2521,5141 8662,3179 52,9268 198,6270 7,7874 2329,4359 123,0482 7735,4499 1967,6455 83,0283 1989,3014 10757,2995 192,4074 124,3389 160,7466 101,8082 ilačilno sredstvo.	
| Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.11.1995 |												
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %					tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
20.3.96	112	100.2232%		100.4657%	100.3444%		1,700,000 170,000	851.897 85,190		853,958 85,396		1,705,856 170,586
L.u.LJANs'rr Tečajnica borznega trga
Št.: 225 Datum: 28. 11. 1995
uchuna sioci aoava. r«c.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdalfs)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 SIT
	2QE			EBE						
LffiC	800	(11.5.951	13.000		23.11.	13.000	13.490			
'KB	665	(13.6.95)	18.550	1,74-	28.11.	18.450	18.930	18.900	18.500	6.140
SAL	500	(2](ll.g,95J	17,663	393-	28.11.	17.580	17.700	10.500	17.250	14.307
SKBR	1000	124.2.95.)	38.113	,40-	28.11.	37.990	38.200	38.250	37990	31,100
	w	•f 1	ams!	mM						
BCEt	10,0	2.(1.10.951	106,4		27.11.	106,4	106,8			
trn	8,0	5,(30.6,951	104,4	,23	28,11.	104,4	104,5	104,6	104,2	27.898
iSOZ	9,5	10.(1.10.95)	116,9	,44	28.11.	116,6	117,0	117,2	116,9	49.030
1S08	5,0	5,(30.11.951	95,0		27.11.	95,0	101,0			
tsu	7,0	5.(15.7.95)	103,OA	1,19	28.11.	100,0	111,0	103,0	103,0	43.137
tSLID	8,0	5.(30.6.95)	102,2	,06	28.11.	103,2	104,0	102,2	102,2	86
!SL2D	9,5	10.11.10.95)	116,0	1,75	28.11.	114,7		116,0	116,0	1.117
SKB!	10,0	6.(1.11.95	105,6		27.11.	105,0	107,7			
SKB2	10,5	4.(15.9.95)	111,5	i,ii	28.11.	110,5	111,9	111,7	111,5	10.114
SKR!	5,0	.3.(30.6.95)	82,OA		28.11.	82,5	89,9	82,0	829	10.172
		•MFiVIE		•ranrf*						
BTBR	300	(21(28.7.95.)	15.019	1,80-	28.11.	15.000	15.280	15.030	15.010	1.051
)AD	10.000	(1.6.94.)	183.133	,26	28.11.	185,000	186.800	186.400	80.000	76,367
MD	1715	(24.5.95.	28.580	3,69-	28.11.	28,600	29.480	29.100	27.630	5.459
GPGR		(11	25.030	,08	28.11.	25.100	25.400	25.030	25.030	250
1MKK		(1	17.029	,17	28.11.	17.000	17.400	17.070	17.000	2.043
MKZ	218	(30.3,93,)	16.372	1,03-	28,11.	10,400	16.450	10.450	16.000	5.485
N1KR	200	(26.6.95.)	5.201	1,45-	28.11.	5.110	5.220	5.220	5.150	1.597
TCTE		(5)	1.144	1,51-	28.11.	1.144	1.159	1.148	1.126	3.410
	20Z	tMIMil	ivrziiTT		3BE3					
KBTP	2750	(22.6.95)	40.803	,65-	28.11.	38.700	40.830	40.850	40.800	653
'FNP		(1	63.638	1,97-	28.11.	64.100	64.500	64900	62,800	19.728
JBKP	720	(25.5.95.)	15990A	,06-	28.11.	11.400	15.000	15.990	15990	32
WP		dl	43900	2,93-	28.11.	42.500	44,300	43.000	43.000	2.580
UilKtVtCfil										
OZG	11,0	4.(1.195)	104,0		27.11.	102,3				
W2	10,0	2.(1.10.95)	107,5		24.11.	104,6	109,9			
■ffi	12,0	7,(1.695)								
'GO	10,0	2.(1.6951	101,7		27.11.	101,4	107,0			
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	107,0		„2.11.	104,0				
SZB2	10,0	1.(1,10.95)	111,0		24.11	104,0	111,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 225/95- 28. 11. 1995
Vrednost. papir		ex kupon Sldat(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max. |	"mlJ	Jsirl
										
GEAS			3.350		20.11.	2.820	4.000			
GRDO	21	(71(30,695.)	5.220		4.9.	2,500	5.300			
HBR0	55	(1.695)	4950		27.11.	4.500	5.000			
m			2.000		23.11.	2.100	2.399			
RDR0		(15.695)	13.000		24.11.	12.500	13.000			
RGSR			617,2	,74	287.11.	623,0	657,0	059,0	590,0	16.155
		rmtni								
HBP0	320	(1.695)	4.500		27.11.	4.160	4.599			
KBPI						26.200				
KBPP			36.000	,34-	28.11.	35.000	36,000	36.000	36.000	900
RGP0		(6)	1.405	59,23	28.11.	1.215	1.999	2.000	1.099	2.311
DBKC	360	(25.5.95)	12*		28.11.	11.500	13.000	12.000	12.000	24
	TT*I*1									
LOK	10,0	6.(1,1095)	104,0	jol	28.11,	102,4	104,5	104,5	104,4	1.230
ML)0	10,0	6.(1.495)	103,4		27.11.	101,0				
3SM0	10,0	4.(1995)	103,8		27.11.	103,2	108,0			
3LS0	10,0	5.(1.10.95)	105,0	,96	28.11.	103,0		105,0	105,0	573
3NM	11,0	3.(1995)	104,5		27.11.	103,0				
3P0	10,0	7.(1.895)	103,0		22.11.	101,0	104,5			
UBKK	8,50	3.(15.1095)	100,0		14.9.	84,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.1095)	105,0		27.11.	103,0				
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM_
50 dnevni (v Sil) )0 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)		94,1		19.4.					
				naiiiiB					
BSB3breznaLbona(l. 12.95) del nat. bona (v SIT) NBS2 ieinatbona(vSIT)NBS3		99.9 115.9 3.859	,73-	27.11. 24.11. 28.11.	99.0 2.0 3.845	2.380 3.900	3.890	3.800	6
				HEHT	TlnauHi				
BMT6 BMD6 BM6 evre BVD6 BV6 BS12		100,1 100,2 94,1		27.11. 27.11. 19.4					
SBI BIO	28.11.95		prejšnji			d T		d%	
	1		1.558,85			-20,10		-1,00	
	28.11.95		prejšnji			d T		d%	
	110,84		110,44			0,40		0,36	
Vse pravice pridaarB Op	kana in blag^zapsikotii^ v ok^osnova je n^iizpnmina^), delnice kdii^ v STFidiv. kotijo-
hez pripisanih otresti; enctitei^ je iza*™ na podlagi titearilm sredine; (0)-i^^
poseM je hkreti in prodal isti papre a ia^ sftanki; S - su^mtiraio tigav^ Z - zadcano - dosEžaia lOoktotna dnevna ^ranonba tuC^; ’* - doseč. 30odstotna cm^tev-ti^vanp je zadržmo. Obveznice z anuMoim odplatikm Ravnice: RS01, RS08,RSll,SKBl,OZOPGE;PGO,FIJ,RGSl;VSBlsovk^ucaieddnice:SKHt,H®,SAkNIKR,DAD1FM),MKZ1,IUIRvBDso vkrcane desnice:	RS02, SKBl, BCEl; ex knpm - številka kiqxiH in dabim z^Hlbsti	(l}a leto 19M div. ni bila izpfe
(2Hz^ai^ vmesne dividende; (3}<lBveznice kotir^ tiez kiipoia vkljub 4 ddt^ dni pred zzpadbs^ lete^ (4}k^^ z^add 15.95, ni bil izplačan; (5}od 124.91 delnica kotila trez kupona za L93; (6}uvedba pcstopka prisilne poravnave dne23.4.1995;(7}-to izp^ dhidende; (8}dhidenta se nanaša na nede^ dd^ (10}o dhilendi 1» odlo^ daq)Sč dslnicaijev; cb1. m. - olrestna mera(okmicekdiv.Klivid0nb(delnioe)vSIT,če ni navedem dm^max.jninn^ oz na^te^dokč vrednostna papb^;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
28.11.1995 ob 16. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4351	1.4358	1.4406	1.4316
JAPONSKA	jen	101.23	101.28	101.63	100.85
V. BRITANIJA	funt	1.5488	1.5498	1.5539	1.5465
ŠVICA	frank	1.1550	1.1560	1.1590	1.1526
FRANCIJA	frank	4.9235	4.9255	4.9499	4.9177
NIZOZEMSKA	gulden	1.6074	1.6079	1.6156	1.6034
ITALIJA	lira	1596.00	1597.50	1599.30	1592.75
BELGIJA	frank	29.500	29.520	29.570	29.430
AVSTRIJA	šiling	10.0990	10.0930	10.1350	10.0740
ŠPANIJA	pezeta	122.19	122.24	122.5	122.27
SVEDSKA	krona	6.5100	6.5175	6.558	6.5001
NORVEŠKA	krona	6.3180	6.3130	6.3060	6.3060
DANSKA	krona	5.5530	5.5560	5.569	5.5525
FINSKA	marka	4.2652	4.2602	4.280	4.2575
PORTUGALSKA eskudo		149.66	149.76	150.8	149.3
IRSKA	funt	1.5979	1.5999	1.6026	1.5940
GRČIJA	drahma	235.07	232.35	237.02	233.83
KANADA	dolar	1.3541	1.3546	1.3559	1.3528
AVSTRALIJA	dolar	0.7491	0.7496	0.7500	0.7432
EVROPA	ECU	1.2915	1.2925	1.2940	1.2866
zlato		388.80	389.30		
srebro		5.28	5.3		
			
28. NOVEMBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1595,790	—
ECU	—	2062,240	—
nemška marka	—	1112,050	—
francoski frank	—	323,790	—
funt šterling	—	2473,160	—
holandski gulden	—	992,960	—
belgijski frank	—	54,108	—
španska pezeta	—	13,067	—
danska krona	—	287,400	—
irski funt	—	2552,630	—
grška drahma	—	6,791	— .
portugalski escudo	—	10,660	—
kanadski dolar	—	1177,440	—
japonski jen	—	15,787	—
švicarski frank	—	1380,560	—
avstrijski šiling	—	158,050	—
norveška krona	—	252,640	—
švedska krona	—	244,270	—
finska marka	—	374,160	—
avstralski dolar	—	1195,570	—
		
28. november 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,9000	10,4000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,3500	16,1500
švicarski frank	856,0000	888,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	617,2500	641,2500
nemška marka	690,9000	716,9000
italijanska lira	0,6155	0,6495
danska krona	177,5000	185,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	151,2000	157,8000
finska marka	231,5000	241,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	9,6500	10,1500
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
SNG
LJUBLJANA. Erjavčeva 1
Veliki oder
Ivan Cankar: HLAPCI.
Danes, 29. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in-IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Jutri, 30. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 8 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Petek, 1. decembra, ob 19.30.
Abonma STUDENTSKI DRUGI in-IZVEN (KONTO).
Mala drama
Danes, 29. novembra, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2
Veliki oder
Jutri, 30. novembra, ob 19.30:
E. Umek: CAPEK IN KLARA. PREMIERA.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Čopovo 14
Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA. Petek, 1. decembra, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE.
Danes, 29. novembra, ob 19.30, za abonma E in IZVEN.
Jutri, 30. novembra, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
Mala scena MGL
Jutri, 30. novembra, ob 22.30:
L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA.
Danes, 29. novembra, ob 20. uri. Gostovanje v Tolminu.
Petek, 1. decembra, ob 19.30. Gostovanje v Škofji Loki.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE, Šlandrov trg 5
Michael Ende, Janez Vencelj:
ČAROBNINAPOJ
Danes, 29. novembra ob 11. uri, za abonma ČEBELICA 1, ob 15.30 za abonma 5 ŠOLSKI in IZVEN.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1
Adolphe Adam: GISELLE. PREMIERA. ~ Jutri, 30. novembra, ob 20. uri.
PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL.
Ponovitve: 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda, 16. decembra - edina izvenabonmajska predstava v decembru (vse ob 19.30).
KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14, Ljubljana
Petek, 1., in sobota, 2. decembra, ob 20. uri: Andrej Rozman Roza: RUPERT MAROVT. Jutri, 30. novembra, ob 20. uri: Z. Sokolović:
GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški Irg 2
Nedelja, 3. decembra, ob 10. in 11. uri:
Grimm - Polak: SNEGULJČICA.
Igra za otroke od 3. leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDAUSČE KRANJ Glavni trg 6
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI.
Jutri, 30. novembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana
GLEDALIŠKI ABONMA CD: NEEDCOMPANV - KAČJA PESEM / MOC (foto).
Režija: Jan Lauwers, Belgija.
Danes, 29. novembra, ob 20. uri, za abonma in IZVEN.
Jutri, 30. novembra, ob 20. uri, za IZVEN.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	petek, 1.12., ob 20.30 (red A) premiera ferse Geor-geja Taborija »Mein Kampf«. Rezija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 2.12, ob 20.30 (red B), v nedeljo, 3.12, ob 16. uri (red C), v torek, 5.12, ob 18. uri (red H), v sredo, 6.12., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 7.12, ob 20.30 (red E). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1995/36
V	soboto, 9.12., ob 20. uri (red A) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Al-do Reggiani. Naslednje predstave: nedelja. 10.12., ob 16. uri (red D), v torek, 12.12, ob 20. uri (red B), v sredo, 13.12, ob 20. uri (red C), v Četrtek, 14.12, ob 20. uri (red E), v soboto, 16.12., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 17.12, ob 16. uri (red G), v torek, 19.12., ob 20. uri (red F), v Četrtek, 21.12, ob 20. uri (red H) in v petek, 22.12, ob 20. uri (red L).
Predprodaja vstopnic za vse predstave od torka, 5.12.
pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 29. t m., ob 16. uri (red sreda popoldne) bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avven-tura dl Maria«. Režija Nanni Garella. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1.
Od 5.12. dalje bo Teatra Slabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le uldme lune«; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 29. t. m., ob 20.30 »Corpse! Commedia con
cadaveri«. Režija Augusto Zucchi.
Igrajo Paolo Ferrari, Giancarlo Zanetti in Aurora Trampuš.
V nedeljo, 3.12, ob 11.00 bo v okvim ciklusa »Povem ti pravljico« gostovanje gledališke skupine Teatra Viaggio iz Bergama s pravljico »Coccodrilli a colazione«.
KOROŠKA
CELOVEC
Univerza-Mreža za interkulturni razvoj - danes, 29. t.m., ob 14.00 - Otvoritev tridnevne prireditve »Interkulturni projekti-Ukrepi za ustvarjanje zaupanja kot osnova za sožitje«.
BELJAK
Studijski oder (Studiobiihne): Danes, 29. t. m., ob 20. uri »Acts« - plesni teater Ikarus; ob 19.30 Hans-Joachim Kulenkampff »Mogli-
che Begegnung« (V Delavski enotnosti).
ŠENTJANŽ V ROŽU
V	k+k centru prireja Slovenska prosvetna zveza jutri, 30. t. m., ob 19.30 Knobl-Bonbon Kabareti: »Der Beschneider von Ulm«.
TINJE
V	torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«.
SLOVENIJA
Danes, 29.,
in jutri, 30. novembra: Filmski potep obiSCe Kinoteko. Ameriški grafiti, režija George Lucas. Taksist, režija Martin Scorsese. Lasje, režija Miloš Forman. Thelma in Louise, režija Ridley Scott.
3. decembra ob 20. uri:
Polnočni plesalci (Šibak - Midnight Dancers), Filipini, 1994, režija: Mel Chonglo. Začetek 11. dnevov gay in lezbičnega filma. KINOTEKA.
od 3. do 10. decembra 11. dnevi gay in lezbičnega filma.
Slovenska kinoteka.
5. SLOVENSKI FILMSKI MARATON AVDITORIJ PORTOROŽ 30. NOVEMBER - 2. DECEMBER 1995
Jutri, 30. novembra:
Ob 10. uri: RADIO.DOC, dokumentarec o snemanju TV filma, režija Kristjan Sande.
Ob 11. uri: PORTRET ŠTEFKE DROLCEVE, režija Slavko Hren.
Ob 15. uri: MIRA SARDOČ ISKANJE LEPEGA, režija Igor Prah.
Ob 16. uri: BACKUP - SLOVENSKA BESEDA NA KOROŠKEM, režija Marjan Sticher.
Ob 19. uri: Odprtje razstave SLOVENSKI NEMI FILM, Slovenski gledališki in filmski muzej.
Ob 20. uri: ODPRTJE 5. SLOVENSKEGA FILMSKEGA MARATONA NEME PODOBE SLOVENSKEGA FILMA režija: Damjan Kozole, RABLJEVA FRESKA režija: Anton Tomašič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti-Kinodvorana Nazionale
Zadnje srečanje v okviru predstave »L’av-ventura di Maria« se bo vršilo 1. decembra v
kinodrvorani Nazionale, kjer bodo predvajali M. Antonionijev film »L’avventura» z G. Ferzetti jem in M. Vitti. Ob koncu srečanje z G. Ferzetttijem. Vstop prost.
Samo še do 1. decembra so v tržaški galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) na ogled novejša dela tržaškega
slovenskega likovnika Lojzeta Spacala (foto KROMA).
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana
Danes, 29. novembra, ob 19.30:
Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO! Petek, 1. decembra, ob 20. uri:
ZELENI ABONMA - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent Lior Shambadal. Solisti: Mario Brunello, violončelo; Petar Ugrin, trobenta; Milko Lazar, altovski saksofon. Program: E. Bloch, B. Kos, C. Debussy. ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Petek, 1. decembra:
ANTI- AIDS PUNK-HC FESTIVAL Nastopajo: FAKOF BOLAN, Pula; FIRST CAUSE, Koper; ANTITUDE, Požega; DARK BUSTERS, Pula.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Petek, 1. decembra, ob 23. uri: KLUBSKI VEČER z avstrijsko jazz zasedbo ULLI SCHERERER TRIO.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Danes, 29. novembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT PRVONAGRAJEN-CEV 24. tekmovanja mladih glasbenikov RS v sodelovanju s TEMSIG in SF. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Lovrenc AmiC. Solisti: Jure Volk, oboa; Irena Koblar, klavir; Andreja Furlan, klavir. Jutri, 30. novembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT KOMORNIH SKUPIN AKADEMIJE ZA GLASBO. Program: Solovera - Roje, Poulenc, Lu-toslavski, Šostakovič, Ramovš.
HIT HOTEL CASINO PERLA Kidričeva 7. Nova Gorica
Danes, 29., in jutri, 30. novembra, ob
22. in 24. uri: Francoska varietejska skupina DOLLY DOLLIES.
Jutri, 30. novembra, ob 23.30 v Captain Hooks Club: Disco dance večer. Nastopila bo italijanska pevka ALEXIA.
CERKEV DEVICE MARIJE VNEBOVZETE Spodnja Idrija
Nedelja, 3. decembra ob 19. uri: RAMOVŠ CONSORT. Zasedba: Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Richard Campbell (London), violončelo; Shalev Ad-El, Čembalo.
Program: Arcangelo Corelli, Sonate op. V, 1-6 za kljunasto flavto in basso con-tinuo.
FESTIVALNA DVORANA Vilharjeva 11. Ljubljana
Danes,29. novembra, ob 20.30:
Koncert skupine PARNI VALJAK: Bez struje. Unplugged.
CANKARJEV DOM Prešernova 10, Liubliana
V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE.
Danes, 29. novembra, ob 20. uri v Mali galeriji CD: Odprtje fotografske razstave Marjana Paternostra z naslovom Pozabljeni negativi 2. Gre za serijo fotografskih podob, ki jih lahko označimo kot kombinirane akte (foto).
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana
V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra.
V spodnjih prostorih Moderne galerije razstavlja Antony C aro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra.
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21, Ljubljana
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana-BudimpeSta, CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23, Liubliana
V	muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljano
V	galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana
V	galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. Razstava bo na ogled do 31. decembra.
GALERIJA ZDSLU Komenskega 8, Liubliana
V	galeriji je do 5. decembra na ogled razstava slik in grafik Zvesta Apollonia iz Portoroža
GALERIJA EStURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca.
GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana
V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava Franceta Mihebca z naslovom RIBA FARONICA.
GALERIJA MOZAIK Gosposka 3. Celje
V galeriji je do 3. decembra na ogled razstava sarajevskega umetnika Narcisa Kantardzi-ča METAFIZIČNI DUHOVNI PROSTOR.
GALERIJA ARS.
Čevljarska 2. Ljubljana
V galeriji je do 2. decembra na ogled slik Bojana Bense.
GALERIJA MEDUZA KOPER. Čevliarska34
razstava-
V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava grafik Bogdana BorciCa.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica.
Miramaisld park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palaca (Trg Vittorio Venetu): do 7.12 bo na ogled razstava »Tret, mesto v kinu: 1896-1929«.
OPČINE
SKD Tabun v Prosvetnem domu bodo je na ogled razstava Demetrija Geja.
GORICA
Kulturni dom do 30. t.m. je na ogled razstava podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di ffon-tiera«.
Katoliška knjigama: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana.
ŠTANJEL- Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Grass.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
SPITAL OB DRAVI
Galeria Porda:
Do 19. t.m. je na ogled razstava risb in radirank Markuša Vallazze.
TRST
Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice in Aljoša Starc - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra, ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Avditorij Muzeja Revoltella Trieste Prima: Danes, 29. t. m., ob 20.30 koncert pod vodstvom Gaborja Csaloga. Na programu Bartok, Kurtag. Jeney, Dukay, Bary, Czapo in Szoll6sy.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4.12., ob 20.30 koncert Čelista M. Maisky in pianista D. Hovo-ra. Na programu Schubert, Schumann, Rachmaninov, Šostakovič.
Gledališče Miela Danes, 29. t. m.,ob 21.00 bo v okviru »Trieste contempo-ranea» na sporedu koncert klarinetista Giore Feidmana ob spremljavi Anthonyja Falange (kontrabas) in Josepha Francisa Basarja (kitara)
V	soboto, 2. in v nedeljor 3.12, ob 21. uri »Operettan-do« - poklon Robertu Stolzu.
V	torek, 5.12., ob 20.30 prireja Združenje Glasbene mladine Italije koncert pianistke Antonelle De Vinco, ki bo izvajala Scarlattijeve, Galuppijeve, L. van beethov-nove in Prokofieve skladbe.
V	sredo, 6.12., ob 20.30 -koncert komornega orkestra Academi pod vodstvom Mi-cheleja Štolfa s solisti Mar-com Schiavo(klavir) in Silvio Di Marino(flavta). Anglikanska cerkev (Ul. S. Michele)
Jutri, 30. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert sopranistke Federice Volpi ob spremljavi pianistke Elisabette Buf-fulini.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke bine Plot-nikove. Na programu Skrja-bin in Prokofijev.
NOGOMET / INTERKONTINENTALNI POKAL ODLOČILE ENAJSTMETROVKE
NOVICE
Ajox po treh letih spet vrnil pokal na staro celino
Zaslužen uspeh nad Gremiom
TOKIO - Ajax iz Amsterdama je po treh susnih letih in porazih evropskih ekip spet vrnil Interkontinentalni pokal na staro celino (zadnja je bila beograjska Crvena zvezda leta 1991). Petič v zgodovini dvobojev za svetovno klubsko lovoriko med evropskim in južnoameriškim prvakom je odločitev padla šele po streljanju enajstmetrovk, saj se je v rednem delu in po podaljških srečanje končalo z najbolj nepopularnim izidom - 0:0, Čeprav priložnosti ni manjkalo.
Ajax je dominiral skozi celo tekmo, vendar nikakor ni mogel prebiti dobro organizirane brazilske obrambe, od 56. minute pa so Brazilci igrali z desetimi igralci zaradi drugega rumenega kartona Paragvajca Catalina Rivarola. 2e v pr-
vem delu so lepe priložnosti za Nizozemce zapravili Patrick Kluivert po pred-ložku Finidija, kakor tudi odbcni finski napadalec Jari Litmanen.
V drugem delu je bil na sceni znova mladi Kluivert, ki je v 74. minuti s strelom z glavo zadel prečko, vendar so igralci Gremia skoraj kaznovali vse zapravljene priložnosti Nizozemcev, a je Jardel streljal Cez gol. Brazilci se niso predah, čeprav so bili številčno Šibkejši, priložnosti pa so se vrstile na obeh straneh. Tudi Ajaxov kapetan Blind je imel priložnost, Kluivert pa včeraj res ni imel svojega dneva. V zadnjih trenutkih drugega podaljška se je spet izkazal vratar Gremia Danr-lei, ko je "rešil svoja vrata po strelu Finidija Georga.
Streljanje enajstmetrovk
VVilson Bogarde (Ajax, št. 5), Paulo Nunes (na tleh) in Francisco Arce (Telefoto AP)
so zaceli igralci Gremia, vendar je strel Dinha vratar Van der Sar ubranil. Nato je za Ajax mimo gola ustrehl, kdo drug kot Kluivert, vendar je sreča vnovič obrnila hrbet tudi Brazilcem, kajti Arce je zadel le prečko. Igralci obeh moštev so se potem le umirih, saj v nadaljevanju streljanja enajstmetrovk ni bilo več zgreše-
nih strelov in kot zadnji je kapetan Ajaxa Danny Blind prinesel zasluženo svojemu moštvu lovoriko.
Ajax - Gremio 4:3 (0:0, 0:0)
Mestni štadion v Tokiu, 60.000 gledalcev, sodnik David Elleray (Anglija).
STRELCI: R. de Boer, F. de Boer, Finidi in Blind za Ajax; Magno, Gelson in
Adilson za Gremio.
AJAX: Van der Sar, Rei-ziger, Blind, F. de Boer, Finidi, Bogarde, R. de Boer, Davids, Litmanen (Reuser), Kluivert, Overmars (Kanu).
GREMIO: Danrlei, Arce, Rivarola, Adilson, Roger, Goiano, Dinho, Arilson (Luciano), Carlos Miguel (Gelson), Paulo Nunes, Jardel (Magno). (V. M.)
r ODBOJKA / SVETOVNI POKAL NA JAPONSKEM -i
Svetovni pokal prvič na Apeninski polotok
Po zmagi nad Kubo imajo Italijani nastop na Ol in tudi svetovni pokal že v žepu - Danes prost dan
SENDAI - Italija potrebuje samo Se zmago, da si tudi matematično zagotovi uvrstitev na olimpijske igre v Atlanti in prvič v svoji zgodovini osvoji tudi svetovni pokal. Včeraj so namreč »az-zurri« v 8. krogu spravili na kolena Se Kubo in imajo na lestvici zdaj pred najhujsimi zasledovalci že dve zmagi prednosti, ob tem pa tudi daleč najboljšo razliko v nizih. Tri kroge pred koncem preostaja tako v bistvu samo Se boj za preostali dve mesti, ki se vodita v Atlanto, kandidati pa so Nizozemska, Brazilija, Japonska in tudi Kuba, Ce pustimo ob strani ZDA, ki imajo mesto avtomatično zagotovljeno kot domačini olimpijskih iger.
Torkova srečanja so se vsa končala po predvidevanjih, Italijani pa so Se enkrat dokazali, da so trenutno za ostale nedosegljivi predvsem zato, ker lahko Velasco računa na najmanj deset igralcev, ki lahko vstopijo kadar koli. To je jasno prišlo do izraza tudi proti Kubi, ki se je enakovredno borila prva dva niza, v tretjem in Četrtem nizu pa morali Kubanci priznati premoč Italijanov.
Na svetovnem pokalu je danes prost dan, od jutri do sobote pa bodo odigrali Se preostale tri kroge.
Italija - Kuba 3:1 (15:12, 7:15,15:8,15:3)
ITALIJA: Tofoli 4 (2+2), Bernardi 29 (11+18), Gardini 21 (4+17), Giani 37 (8+29), Bracci 2 (0+2), Gravina 10 (2+8), Papi 25 (5+20), Bovo-lenta 7 (0+7), Bellini (0+0), Zorzi 1 (0+1), Pippi (0+0), Pasinato, trener Julio Velasco
KUBA: I. Hernandez 23 (6+17), Diago 6 (2+4), Vantes 11 (5+6), O. Hernandez 3 (2+1), Despaigne 33 (8+25),
Giani (levo) in Gardini blokirata napad Kubanca Brooka
Stanje po 8. krogu
IZIDI 8. KROGA: Italija - Kuba 3:1 (15:12, 7:15, 15:8,15:3), Brazilija - Kanada 3:0 (15:5,15:4,15:6), ZDA - Japonska 3:0 (15:7,15:12,15:9), Nizozemska - Argentina 3:0 (15:7,15:2, 15:6), J. Koreja - Egipt 3:0 (15:10,15:7,15:1), Kitajska - Tunizija 3:1 (11:15, 15:7,15:7,15:7)
LESTVICA
T Z P Seti T Italija	8	8	0	24:3	16
Nizozemska	8	6	2	21:7	14
ZDA	8	6	2	18:6	14
Brazilija	8	6	2	20:7	14
Japonska	8	6	2	18:7	14
Kuba	8	5	3	16:14	13
Argentina	8	3	5	11:16	11
J. Koreja	8	3	5	10:15	11
Kitajska	8	3	5	10:17	11
Egipt	8	17	5:21	9
Kanada	8	1	7	5:23	9
Tunizija	8	0	8	2:24	8
PREOSTALI SPORED
JUTRI, 30.11.: Italija - J. Koreja, Kanada - Tunizija, a----ti-« rm a t—onsjca „ Kuba, Egipt - Brazilija,
ZDA, Kanada - J. Koreja.
SOBOTA, 2.12.: Kitajska - Kuba, Japonska - Brazilija, Egipt - Nizozemska, Italija - Tunizija, Kanada -ZDA, Argentina - J. Koreja.
Brook 34 (8+26), Sarmiento 2 (0+2), Vives (0+0), Batle 3 (0+3), Marin (0+0), Sanchez, Diaz; trener Juan Diaz. Sodnika: Nishikavva (Jap)
in Stojanov (Bolg); trajanje setov: 35, 28, 38 in 28 minut; servis (tocke/napake): Italija 2/23, Kuba 8/23; blok: Italija 18, Kuba 14; 4000 gledalcev.
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
Bayem ob vodstvo, Atletico Madrid ponovno na vrhu
V Nemčiji zdaj vodi Borussia Dortmund
FRANKFURT - Po petnajstih kolih bundeslige je Bayern zgubil vodstvo, prehitela pa ga je Borussia Dortmund. Bavarci so namreč pri predzadnjeuvrSče-nem Kolnu igrali brez golov, medtem ko so njihovi tekmeci potrdili dobro formo in v gosteh z 2:0 (strelca Kphler in Zorc v drugem polčasu) odpravili solidni Uerdingen. V Bayernovo kolesje se je očitno vrinilo marsikatero peSCeno zrno. Herzog, ki je poleti za mastne denarce prišel iz Bremna in predvsem Mehmet S eboli, ljubljenec navijačev, nista na isti valovni dolžini s trenerjem Ottom Rehha-glom. Oba sta celo na tem, da ju klub proda po prvem delu prvenstva, do konca katerega manjkata se dve koli. Sicer pa razlogov za veselje tudi marsikdo drug nima in zimski premor bo marsikomu Se kako dobrodošel. VVerder je doma dvignil belo zastavo proti Hansi, Kaiserslautem proti Frei-burgu, Borussia MG pa je doživela tretji zaporedni poraz, tokrat z zgovornim 4:0 v Karlsruheju. VRSTNI RED: Dortmund 34, Bayem 32, Borussia MG in Leverkusen 25, Hamburg 23, Hansa, Schalke in Stuttgart 22.
V Angliji je najveeje pričakovanje vladalo za »big-match« Nottingham -Manchester Utd, ki pa se je končal z delitvijo točk. Za Nottingham je bil v 19. minuti uspeSen Paul McGre-gor, izenačil pa je Erič Can-tona v 66. iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil prav zaradi prekrška nad Francozom. Nevvcastle je z 2:1 premagal Leeds. Za vodilne ni stopil na igrišče Les Ferdinand, ki je poškodovan, kot delno protiutež pa velja omeniti, da je zadnje Čase precej nerazpoložen tudi Leedsov bomber
Tony Yeboah. Manchester City je dosegel svojo prvo zmago na račun Aston Vil-le, Liverpool pa je položil orožje v Middlesbroughu: domačini so zaigrali odlično, žal pa ne moremo isto trditi za Brazilca Juninha, ki bo očitno rabil precej Časa, da se bo prilagodil angleškemu nogometu. VRSTNI RED: Nevvcastle 38, Manchester Utd 33, Arsenal 28, Aston Viha 27, Middle-sbrough in Tottenham 26.
V	Španiji je Atletico Madrid po tednu premora spet sam na vrhu lestvice. »Manzanares« so namreč z gob Vizcaina, Simeoneja in Lopeza s 3:0 premagali Oviedo, Barcelona in Espanyol pa nista uspela pospraviti vseh treh točk. Barcelona je v San Sebastjanu z golom Rogerja vodila cel drugi polčas, Real Socie-dad pa jo je ujel tik pred koncem. Espanyolu se je zataknilo (1:1) celo doma, sicer proti moCni Zaragozi. Suker je spet zaCel tresti mreže in svojo Sevillo (tokrat 1:0 z Rayom) popeljal izven nevarnih voda. VRSTNI RED: At. Madrid 33, Barcelona in Espanyol 31, Real Madrid, Valencia in Com-postela 24.
V	Franciji se je zaključil prvi del. PSG, ki je dalj Časa igral neobičajno in presenetljivo vlogo zasledovalca je v zadnjem mesecu pokazal, da se ne namerava veC šaliti. Na Parku Princev je skalp pustil Bordeamc (3:0), posebno nabrusen pa je tokrat bil »tomahavvk« Patri-ceja Lokoja (dva gola). VRSTNI RED: PSG 41, Metz in Auxerre 34, Lens 33, Guin-gamp 32, Strasbourg 31, Nantes 30, Rennes 29, Ba-stia in Montpellier 27, Monaco 26, Nice 25, Le Havre 23, Bordeamc 22, Lyon 21, St. Etienne 19, Lille 16, Martigues 15, Gueugnon 14, Cannes 13. (dk)
Benetton odslej pod italijansko zastavo
TREVISO- Moštvo formule 1 Benetton bo \ prihodnji sezoni nastopalo pod italijansko zastave in ne pod britansko. »Odločitev, da bomo tekmo vali kot italijansko moštvo, je upravičena iz vec razlogov,« je dejal predsednik moštva Alessandn Benetton. »Počutim se Italijana. Ideje so naše, de nar je naš. Briatore, ki je zaslužen za svetovni na slov bolj kot kdorkoli drug, je Italijan,« je dejal lastnik moštva Luciano Benetton. V novi sezoni bo do ob zmagi Benettonovega dirkača igrah italijansko himno namseto britanske, toda moštvo bo Se naprej testiralo na dirkališču v Silverstonu. »Ki smo leta 1986 prvič zmagah, so me vpraSah, Ce bi raje slišal italijansko ali britansko himno. Takra sem odgovoril, da mi je vseeno, sedaj pa morami zadovoljiti tudi naSe navijače. Pozdravljan italijan sko rešitev,« je dodal Luciano Benetton. Benetton ki je doslej tekmoval z britansko hcenco, je leto: osvojil dve kroni, po prestopu svetovnega prvak; Michaela Schumacherja bosta v prihodnji sezoni zanj vozila dosedanja Ferrarijevca Gerhard Berger in Jean Aleši. »V zadnjih letih nisem velikokrat slišal italijanske himne. Upam, da bo pri Benetto nu drugače,« meni Berger.
Sedemnajstletnik pri Minardiju
FAENZA - Minardi je vCeraj sporočil, da je podpi sal pogodbo z Estebanom Tuerom. Italijansko moštvo formule 1 se je vedno zanimalo za mlade voznike, sedaj pa je najelo 17-letnega Tuera, letošnjega zmagovalca italijanske formule 2000. V letu 1996 bo Tuero tekmoval v italijanskem prvenstvu formule 3 in opravil prva testiranja z Minar-dijevim dirkalnikom za formulo 1.
V	Liverpoolu 16.500 nizozemskih navijačev
HAAG (STA/AFP) - Za dodatno tekmo kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo v Angliji med Irsko in Nizozemsko je v obeh državah veliko zanimanja. Bližina daje Ircem nekaj vec možnosti za ogled, vendar tudi Nizozemci v Liverpoolu ne bodo brez podpore. Nizozemska nogometna zveza (KNVB) je dobila 14.500 kart za stojišča in 2000 kart za sedišča, kar glede na zanimanje ni prav veliko, Čeprav bo tekmo prenašala tudi televizija. Stadion Anfield Road v Liverpoolu sprejme 41 tisoč ljudi.
Maradoni častni doktorat na univerzi v Buenos Airesu
BUENOS AIRES (STA/AFP) - Najboljši nogometaš zadnjih let, Argentinec Diego Maradona, je izredno priljubljen med študenti po vsem svetu. Po njegovem obisku na univerzi v Oxfordu so ga povabiti tudi na sedež univerze v Buenos Airesu, kjer so mu na zahtevo študentov podelili častni doktorat.
Richter ubranil kar 40 strelov hokejistov New Jerseyja
NEW YORK (STA/AP) - V severnoameriški profesionalni hokejski ligi so bila v ponedeljek zvečer na sporedu tri srečanja. Najbolj zanimivo je bilo v New Yorku, kjer sta New York Rangers in New Jersey igrala podaljšek, po katerem je ostal izid še vedno neodločen, in sicer 1:1. Oba zadetka sta padla že v prvi tretjini, v nadaljevanju pa so imeti veC od igre gostje, toda na vratih Rangersa je stal neverjetni Mike Richter, ki je od 41 strelov na gol ubranil kar 40. V ostalih dveh srečanjih sta bili uspešni gostujoči moštvi. Obakrat je bil izid 2:0. Tampa Bay je slavil proti Los Angelesu, Buffalo pa proti St. Louisu.
V	NBA so Bullsi takoj pozabili na poraz v Seattlu in slavili v Portlandu
PORTLAND - V profesionalnem košarkarskem prvenstvu NBA so Chicago Bulls takoj pozabili na poraz v Seattlu, odleteli v Portland in tam tesno premagali Blazerse predvsem po zaslugi »starih« asov Jordana (dal je oba odločilna koša v zadnjih 30 sekundah) in Pippena. Portland se je enakovredno upiral do zadnje minute, zlasti dobro pa je igral Sabonis, ki je bil tudi »top scorer« domačega moštva.
Deveto zmago v dosedanjih 9 domačih tekmah so vknjižili Magicsi, ki so nastopili brez obeh centrov (O’Neal letos še ni igral, poškodoval pa se je tudi Horace Grant). »Matchvvinner« je bil tokrat Nick Anderson, ki je dosegel 31 točk, pravo neumnost pa je storil Hunter, ki se je v zadnji akciji pri zaostanku za 3 točke odločil za prodor in ne za met z velike razdalje. Nadaljuje se krizno obdobje Sunsov, ki so utrpeli nov poraz doma, Toronto pa je tesno slavil nad neprevidljivimi VVarriorsi,
IZIDI - ponedeljek: Portland - Chicago 104:107 (Sabonis 23, Strički and 22; Jordan 33, Pippen 21), Phoenbc - Utah 105:114 (K.Johnson 24, Finley 19, Barkley 16; K.Malone 25, Stockton 22), Orlando -Detroit 96:95 (N.Anderson 31, D.Scott 18, A.Hardway 16; Houston 19, Mills 19), Toronto -Golden State 101:98 (VV.Anderson 26, Stoudamire 18; T.Hardaway 29, Mulim 24). (VJ)
2	Sreda, 29. novembra 1995					A
					
r NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL	h r	KOŠARKA / V EVROPSKIH POKALIH	h i	- NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA	
Bologna-Milan sinoči brez zmagovalca
Dokaj dopadljiva tekma
Bologna - Milan 1:1 (0:1)
STRELCA: Coco v 23. min., Morello v 52. min.
BOLOGNA: Marchio-ro, Tarozzi, De Marchi, Torrisi, Paramatti, Bosi (od 67. min. Savi), Bergamo (od 46. min. Oliva-res), Pergolizzi, Morello, Comacchini (od 46. min. Valtolina), Nervo.
MILAN: lelpo, Panuc-ci, Costacurta, Maldini, Coco, Di Canio (od 76. min. Locatelli), Vieira, Boban, Lentini (od 60. min. Ambrosini), Simone, Weah.
SODNIK: Ceccarini iz Livorna;.
BOLOGNA - Po dokaj dopadljivi in privlačni tekmi sta se sinoči v prvi Četrtfinalni tekmi za italijanski pokal Bologna in Milan razšla pri neodločenem izidu. Gostitelji
so imeli v prvih minutah dve stoodstotni priložnosti z Morellom in Nervom, toda prvič je Costacurta odbil žogo z golove črte, drugič pa je lelpo lepo posredoval. Milan je v 23. min. nepričakovano povedel s Cocom, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Bolonjčani so Se naprej napadali in zasluženo izenačili v 52. minuti z Morellom, Id je bil tudi najboljši mož pri domačinih. Naj omenimo, da je novi Milanov tujec, 19-letni Vieira solidno opravil svojo nalo-go.Povratno srečanje bo čez 14 dni v Milanu.
Drevi ob 20.30 bosta Se dve tekmi tega pokala: Cagliari - Atalanta in hiter - Lazio, jutri ob 20.45 (neposredni TV prenos po Rai 2) pa Fiorentina -Palermo.
Najlažje delo čaka Cagivo
Danes in jutri na »delu« deset italijanskih ekip - Največ zanimanja za »euroclub«
MILAN - Tudi ta teden bo v evropskih klubskih pokalih zaposlenih v moški in ženski konkurenci 10 italijanskih ekip, od katerih bodo štiri igrale v gosteh.
V današnjem sporedu Koračevega pokala bo od italijanskih predstavnikov še najlažjo nalogo imela Cagiva iz Vare-seja, ki bo doma igrala proti ekipi Andore. Doma bo igral tudi Teamsystem, toda proti prvaku tega pokala berlinski Albi, pri kateri zelo uspešno igra slovenski reprezentant Teoman Alibego-vid.
Scavolini iz Pesara in milanski Stefe-nel bosta gostovala v Atenah. Moštvo iz Pesara, ki je v prvem krogu tega pokala brez težav odpravilo špansko Manreso, bo drevi gostovalo pri ekipi Aek, ki je v uvodnem srečanju doma izgubil s francoskim Villeurbanneom.
Ekipa trenerja Tanjevida, ki je v nedeljo v prvenstvu zanesljivo odpravil državnega prvaka, bolonjski Buckler, pa se bo danes v Atenah spoprijela s Sportingom, ki je v 1. krogu doma brez
težav premagal turški Fenerbache.
Seveda največ pozornosti med ita-lijanski privrženci košarke vlada za jutrišnji tekmi »eurocluba«. Obe italijanski ekipi imata tudi možnost, da se oddolžita za spodrsljaj iz prejšnjega kola.
Benetton bo v Trevisu v A skupini igral proti Bayerju iz Leverkusna, ki pa je v prejšnjem kolu nadigral Zdovcev Iraklis. Moštvo iz Trevisa ta čas ni v najboljši formi, saj je v prvenstvu v spodnjem delu lestvice. Zato bo za varovance trenerja D’ Antonija jutrišnje srečanje lepa priložnost, da se oddolži za zadnje spodrsljaje.
Bolonjski Buckler bo jutri v A skupini gostoval v Lizboni, kjer bo igral proti domači Benfici, ki je še edina ekipa v obeh skupinah brez točke. Bolonjčani so na tem srečanju favoriti.
Naj omenimo, da so vderaj operirah Bucklerjevega »play-makerja« France-sca Orsinija. Operacija kolena je povsem uspela. Sedaj bo moral igralec mirovati 20 dni in nato poCasi začeti z rehabihtacijo.
Kraševke v Palermu na zmago
Krasove pingpon-gašice bodo prvenstveno tekmo 6. kroga v A ligi odigrale že danes. Ob 16. uri se bodo v Palermu pomerile z novincem v ligi, ekipo Fiamma Archimede, ki je trenutno na 6. mestu. Kras je mesto više z istim številom točk a s tekmo manj.
Za otoško ekipo igrajo drugokategor-nice Marina Con-ciauro, Livia Di Franco in Giuseppi-na Patanb, ki zasedajo na jakostni lestvici 22., 42. in 64. mesto, okrepljene pa so s tujko Aido Ste-chenkovo. Od njihovih srečanj preseneča neodločen izid
z Angero (Kras je z njo izgubil 4:6) in zmaga nad Che Li-nom (6:3), s katerim bo Kras 17. decembra v Zgoniku igral zaostalo tekmo. Vsekakor pa so naše igralke na čelu z doslej nepremagano Kitajko Lang Xue Wang in mladimi močmi Ano Bersan, Vanjo in Katjo Milič v prednosti že na papirju.
Zato bi morale navkljub dolgemu potovanju v Palermu doseči nov par prvenstvenih točk.
Ostali pari 6. kroga: Castellana - Verona, Angera - Coc-caglio, Al Ar - Che Lin. (J.J.)
NOVICE
ODBOJKA / NA SREČANJU ZVEZNEGA POKALA PROTI BI LIGAŠU SILVOLLEVU V PADOVI
Principe remiziral v Meranu
MERAN - V nadaljevanju prvoligaškega rokometnega prvenstva je Principe sinoči v Meranu igral neodločeno 20:20 (11:9)
Boškovu se še ne maje stolček
NEAPELJ - Tako je paC v italijanskem nogometu: ko zmaguješ, h vsi čestitajo in pišejo slavospeve, ko pa izgubljaš ... To se ta čas dogaja z Napohjem in z njegovim trenerjem Boškovom. Pred dvema mesecema je bil Napoh celo na drugem mestu, sedaj pa je zdrknil na sedmo. V nadaljevanju prvenstva pa ga čakajo same izredno težke tekme (Parma, Milan, Roma in Lazio). Po nedeljskem porazu v Cagliariju ga je na letališču skupina navijačev celo izžvižgala. »Mislim, da ni treba pretirano skrbeh in prepričan sem, da ne bomo na lestvici še bolj zdrknih navzdol. Očitno smo se doslej precenjevali. Moram pa pristavih, da moja trenerka klop ni v nevamosh.«
Fabriano odslovil trenerja
Fabriano, ki igra v italijanski košarkarski A2 ligi, je zaradi dosedanjih slabih prvenstvenih rezultatov odslovil trenerja Roberta Camenahja in ga zamenjal z Marcehom Perazzethjem.
Aleš Feri v bloku (Foto S. reportage)
Imsa padla v 5. nizu
SilvoUey - Imsa 3:2 (9:15,15:10, 14:16, 15:13,15:8)
IMSA: Feri 10+12, Gianluca Populini 19+35, Cola 7+4, Rigonat 3+2, Giancarlo Populim 4+2, Paoleth 3+6, S. Cemic 0+0, M. Cemic 0+0, Koršič, Radeth.
Servis (točke/napake): Silvolley 3/10, Imsa 7/14; blok: Silvohey 15, Imsa 16; napake: SilvoUey 20, frnsa 32.
Na prvem pokalnem srečanju druge faze so igralci Imse prod B 1 hgašu Silvoheyju v Padovi po pričakovanju izgubih, čeprav bi se srečanje lahko končalo tudi drugače. Vsekakor domačini niso bili nič boljši, zmago pa so si zagotovih šele po petih nizih, tako da je na povratnem srečanju čez štirinajst dni možen prav vsak rezultat.
Prvi in drugi set sta si bila po poteku precej podobna, le da je bila v prvem Imsa veliko boljša, v drugem pa Silvohey. Zelo izenačen je bil vsaj na začetku tretji niz.
Domačini so sicer vodili, toda valovci so jim bili tesno za petami do stanja 8:7. Takrat pa so domačini zaigrah bolje in povedli kar s 14:9. Toda seta še ni bilo konec. Z dobro igro v obrambi je Imsa nadoknadila ves zaostanek, nato pa z blokom in napako domačih celo osvojila ta set. Izenačena igra se je nadaljevala tudi v naslednjem nizu, Imsa pa je vodila vse do 13:12. Ko je že kazalo, da lahko Goričani presenetijo, pa sta sledila dva uspešna bloka domačinov in napaka valovcev, tako da je bil potreben he break. Odločilni niz je bil povsem enosmeren, saj so domačini takoj visoko povedli in brez težav zmagali.
Valovci so v Padovi nastopih brez bolnega PrinCiCa, katerega je na centru zamenjal Paoleth, trener Zamo pa je tudi skoraj ves Cas pustil na klopi Mateja Cemica in dal priložnost Giancarlu Populiniju. (A&D)
NAMIZNI TENIS / NA 15. TROFEJI ALPA PICCIULINA V GORICI
Trofeja ponovno v Klasovih vitrinah
Igralci in igralke iz Zgonika osvojili 3 zlate, 5 srebrnih in 10 bronastih kolajn
Na tradicionalni 15. izvedbi za trofejo Alda Picciulina, ki ga vsako leto organizira US Azzurra v spomin na tragično preminulega namiznoteniškega sodnika, je zgoniški Kras ponovno trium-firal. V nedeljo se je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici zbralo 80 igralcev in igralk iz 12 društev iz cele dežele. Z močno številčno udeležbo (25 igralcev in igralk) je Kras premočno zmagal v mladinskih kategorijah in združeni 3. in 4. jakosmi kategoriji. Kras je zbral petkrat toliko točk kot drugouvrščeni videmski Cus, 3. pa je bil Fincanheri. Pokal Alda Picciulina je tako ponovno prišel v roke zgoniškega društva.
V	Gorici so Krasovi pingpongaši zbrali tudi pomembne kvalifikacijske točke za pristop na državno prenstvo, ker je turnir veljal tudi kot druga deželna preizkušnja. Kras je osvojil tri zlata odhčja, pet srebrnih in deset bronastih ter dosegel štiri uvrstitve od 5. do 8. mesta in dve med prvih 16. Najštevilčnejša je bila udeležba v moški konkurenci v združeni 4. in 3. jakostni kategoriji, kjer je nastopilo kar 72 tekmovalcev. Andrea Ber-toloth je osvojil 2. mesto po izredno borbeni igri, po zmagi nad Fredianijem (Chiadino) v polfinalu, pa je v finalu v treh nizih izgubil z domačinom Vecchiatom. Peter Santini, Igor Colja in ostali krasovci se niso prebili iz kvalifikacijske skupine. Radini pa je odstopil zaradi poškodbe. Edi Bole, Gorazd Mrlič in Bojan Simoneta so naleteli na močne nasprotnike že v skupini, na polfinalista Fredianija, Bemardinija oz. Dondo.
V	ženski konkurenci je bil finalni del v zna-
Marhna Milič in Ivana Stubelj; 5. je bila Irena Ru-stja, 6. Jasmin Kralj, 7. Kristina Stubelj, 8. Barbara
Santini. Od svojih tekmic je bila za razred boljša Krasova mladinka Ivana Stubelj.
Peter Santini je bil 6., Gorazd Milič 10. Z večjo zbranostjo bi Milič posegel lahko tudi po medalji, a je za vstop v četrtfinale izgubil z Bombacejem (Fincanheri, -19,16, -19). Santini je tesno izgubil s polfinalistom Chiadina Di Cosimom (-18, -22).
Moč Krasovih igralk je prišla ponovno do izraza v tekmovanju naraščajnic. Nina Milič je slavila pred Dašo Bresciani, 3. mesto pa sta osvojili Kristina Stubelj in Barbara Santini, Jasmin Kralj pa je bila sedma. Srebrno kolajno je osvojil Bojan Simoneta med naraščajniki, potem ko je v finalu izgubil proti Robertu Fabriziu (Cus Udine) v zadnjem setu na 24. točki. Igor Ciuffarin je pokazal velik napredek pri igri, a se zaradi set razlike ni prebil iz skupine. Izkazali so se tudi Krasovi dečki. Za zmagovalcem Dariom Mucignatom (San Giovanni PN) so sledili naši Uroš Fabiani, Boštjan Milič in Jurij Verč. Pri deklicah je Nataša Dogha dosegla bron, Martina Tretjak je bila 4. Pri najmlajših deklicah sta si igralki novoustanovljenega kluba Sishana Trieste Sabina Vecchio in Roberta Zavadlal podelili vrh, za njima pa so se na anslednjih mestih zvrstile krasovke Sara Sar-do, Giada Vidoni, Alessia Gerebizza, Sara Ciuffarin.
REZULTATI
Najmlajše: 1. Sabina Vecchio (Sihana), 2. Roberta Zavadlal (Sishana), 3. Sara Sardo, 4. Giada Vidoni, 5. Alessia Gerebizza, 6. Sara Ciuffarin (vse Kras).
Deklice: 1. Giulia Buttazzoni, 2. Roberta Ridol-fi (obe Sishana), 3. Nataša Dogha, 4. Martina Tretjak (obe Kras).
Dečki: 1. Dario Mucignat (San Giovanni PN),
2.	Uroš Fabiani, 3. Boštjan Mihe, 4. Jurij Verč (vsi Kras).
Naraščajnice: 1. Nina Milič, 2. Daša Bresciani,
3.	Kristina Stubelj in Barbara Santini, 7. Jasmin Kras (vse Kras).
Naraščajniki: 1. Roberto Fabrizio (Cus Udine), 2. Bojan Simoneta (Kras).
Mladinke: 1. Ivana Stubelj (Kras), 2. Francesca Gambini, 3. Eriča Serafini (obe Cus Videm) in Valeria Anastasi (Chiadino).
Mladinci: 1. Igor Sossi, ..6. Peter Santini, 10. Gorazd Mihe (oba Kras).
4. in 3. KATEGORIJA
Zenske: 1. Daša Bresciani, 2. Nina Milič, 3. Martina Milič in Ivana Stubelj, 5. Irena Rustja, 6. Jasmin Kralj, 7. Kristina Stubelj (vse Kras)
Moški: 1. Paolo Vecchiato (Azzura), 2. Andrea Bertoloth (Kras), 3. Aldo Donda (Chiadino) in Andrea Frediani (Chiadino).
JJ.
KOTALKANJE / DEŽELNI POKAL
V zmagoviti ekipi Trsta je blestela Tanja Romano
Tradicionalni ko-talkarski »Deželni pokal« za pokrajinske reprezentance, ki je bil v nedeljo na kotalkališču tržaškega kluba Gioni, se je po pričakovanju končal s premočno zmago Trsta pred Vidmom, Gorico in Pordenonom. Okrog 50 reprezentantov štirih pokrajin je tekmovalo v osmih starostnih kategorijah, tržaški kotalkarji pa so pobrali kar sedem prvih mest.
Daleč najbolj kakovostna sta bila nastopa Poletove naraščajnice Tanje Romano in Gionijevega kadeta Paola Coccola. Romanova je vnovič zablestela, čeprav obdobje ni najbolj primerno za nastope, ker se tekmovalci v tem času že
pripravljajo na novo sezono z uvajanjem novih elementov. Za najboljšo Poletovo ko-talkarico je bil to vsekakor zadnji nastop med naraščajni-cami, saj bo v naslednji sezoni tekmovala med kadehnjami.
Zmagovalci po kategorijah, najmlajši: Ventin (Pat Trst); začetniki: Jurincich (Pat Trst); naraščajnice (Romano (Polet), deželni mladinci: Jel-cich (Pat Trst), deželna A kat.: Fedel (Pie-ris), deželna B kat.: Punis (Jolly Trst); kadeti: Coccolo (Gioni Trst); jeunesse: Guerra (Pol. Opicina).
Ekipno vrstni red: 1. Trst 30, 2. Videm 57, 3. Gorica 60, 4. Pordenon 112 kazenskih točk.
ŠPORT
Sreda, 29. novembra 1995
KOŠARKA / V MLADINSKEM PRVENSTVU
NOVICE
Jadranovci izgubili po dveh podaljških
Praznih rok so ostali tudi borovci, ki so igrali z močnim Don Boscom - Dečki: dvojni poraz
Jadran TKB - Stella Az-zurra 121:126 (49:51, 95:95,107:107)
JADRAN: Brazzani 14 (0:5 prosti meti, 7:9 met za 2, - met za 3), T. Ober-dan 7 (3:6, 2:3, -), Požar 22 (8:8, 1:9, 4:7), Velinsky 6 (4:4, 1:2, -), Klabjan 25 (10:15, 6:12, 1:2), Caser, Franco 29 (0:2, 10:17, 3:4), Stokelj (	0:1, -),
Starc 13 (3:7, 5:12, 0:2), Gej 5 (1:2, 2:3, 0:1), lori n. v., trener Gregori.
Met za 2: 34/68, met za 3: 8/17, skupno 42/85, pm 29:49. SON: 41. PON: Oberdan (37), Brazzani (39), Klabjan (40), Gej (44), Starc (50). 3T: Požar 4, Franco 3, Klabjan 1.
Jadranovci so prvič v tem prvenstvu izgubili doma, in to po izredno izenačeni ter razburljivi tekmi, ki se je končala kar
po dveh podaljških.
Naši košarkarji so zelo dobro igrali v napadu in predvsem so se odlikovali Požar, Brazzani, Klabjan in Franco, v obrambi pa so povsem odpovedali. Zlasti jim je delal preglavice nasprotnikov košarkar, Sarajevčan Goran Terzič, ki je dal kar 45 točk.
Srečanje je bilo dokaj lepo in na trenutke skoraj »dramatično«. Nekaj sekund pred koncem regularnega dela je Boštjan Starc s prostim metom povedel naše v vodstvo za eno točko (95:94). Le sekundo pred koncem pa so naši košarkarji napravili »neumno« osebno napako nad Terzičem, ki je uspešno izvedel le enega od dveh prostih metov.
Jadranovci bi ob koncu
prvega podaljška lahko zmagali, saj so imeli s Požarjem na razpolago zadnjo akcijo. Zal pa se je njegov met odbil od obroča. V drugem podaljšku je ostalo kar pet jadranovcev na klopi zaradi petih osebnih napak in gostje so brez težav zmagali.
Kljub porazu pa je treba pohvaliti naše fante za zvrhano mero požrtvovalnosti. (Kaf)
Bor Radenska - Don Bosco 63:94 (34:53)
BOR: Spadoni 17 (3:4), Jagodic 10 (4:7), Verri 6 (2:2), Milkovič 8, Kovač 2, Lapel 5 (1:1), Del Monaco 4, Galeone 2 (2:2), trener Tomšič.
PON:	Lapel. TRI
TOČKE: Spadoni 2.
Naši košarkarji so začeli zelo dobro in v prvi po-
TEDENSKI NOGOMETNI KOMENTAR
V pričakovanju derbija Juventina - Sovodnje
Strela zamejskih ekip tokrat izjemno razpoloženi Zarja se prebuja - Primorec in Gaja po starem
V	pričakovanju »zgodovinskega« derbija med Ju-ventino in Sovodnjami, ki bo to nedeljo ob 14.30 v Standiežu, sta goriški predstavnici v promocijski ligi igrali s spremenljivo srečo. Sovodenjci (ocena 8) so brez težav na domačih tleh odpravili skromni Pro Fiu-micello in tako dosegli 6. letošnjo zmago. Standrežd (7) pa so v gosteh proti visokou-vrščenemu Cussignaccu izbojevali peti letošnji remi. Kako pa bo prihodnjo nedeljo? Vsaka napoved je tvegana, saj so derbiji večkrat zelo presenetljivi. Ne glede na končni izid pa bo najbolj vesel Juventinin blagajnik, saj pričakujejo v Standrežu zares rekordno število gledalcev.
V	1. amaterski ligi so Prosečani (6/7) po drugem letošnjem remiju na domačih tleh izgubih vodstvo in sedaj zaostajajo 2 točki za Basaldello. Po treh zaporednih porazih so se Bazovci (7/8) prebudili, oz. prebudil se je Paolo Gregorič, ki je bil strelec kar dveh zadetkov. Križani (6/7) so v okrnjeni postavi in le z desetimi igralci desetih (zaradi izključitve) vseeno uspeli v gosteh drugič remizirati.
Trebend (5) tonejo vse globje. Proti prvouvrščene-mu San Lorenzu so sicer pokazali lepo reakcijo, a žal prepozno.V 3. amaterski ligi je bil na vrsti dolinski derbi. Kot v vseh dosedanjih prvenstvenih srečanjih so slavili zmago Brežani (7) , toda šele z zadetkom v zadnji minuti srečanja. Za Dolino (5/6) imamo kot ponavadi pohvalne besede, Zal pa te ne prinašajo točk. Krašovci (9) so dosegli proti Venusu rekordno zmago in so spet
Nicola Lacalamita (Kras)
na vrhu lestvice. Gajevci (5) so doživeli že 4. letošnji poraz in lahko mirne duše začnejo misliti na prihodnje prvenstvo v 3. amaterski ligi. Doberdobci (8) so spet sami na vrhu in dokler bo Peter Gergolet ohranil tako formo, ni noben cilj nedosegljiv.
Prihodnjo nedeljo bo osrednje srečanje v Stan-drežu, zanimivi pa bi morali biti tudi tekmi Mladost -Castions in Gaja - Verme-gliano.
STATISTIČNI PODATKI: odigrana srečanja: 11 (1 derbi), zbrane točke: 18 (5 zmag, 3 remiji, 3 porazi), dani zadetki: 25, prejeti zadetki: 12, ll.metrovke v korist: 4,11-metrovke proti: 2 (1 zgrešena), izključeni : 1.
PROTAGONISTI NEDELJE
Tokrat ne moremo mimo izredne nedelje slovenskih strelcev, ki so dosegli kar 25 zadetkov, kar je najboljši letošnji dosežek. Seveda so k temu največ pripomogli strelci Krasa z La-calamito (dosegel je hat-trick) na čelu, vendar so bili tudi Sovodenjci, zarjani in Doberdobci zelo razpoloženi. Edini ekipi, ki nista
dosegli zadetka sta bili Juventina in Dolina.
NEGATIVNA PLAT NOGOMETA
Pred nekaj tedni, ko je prišlo v dveh slovenskih ekipah (Primorec in Gaja) do zamenjave trenerja, smo bili mnenja, da bomo učinke zamenjave videli šele ob koncu prvenstva. Zal pa lahko že po treh nedeljah ugotovimo, da zamenjava ni obrodila zaželjenih sadov.
ZANIMIVOSTI
Tudi Grado (3. AL) je končno po devetih srečanjih dosegel prvo prvenstveno točko.
V	1. amaterski ligi je bilo srečanje Ponziana - Rivigna-no prekinjeno v 60. minuti zaradi poškodbe sodnika. Poleg moža v črnem so bili brez dvoma najbolj jezni igralci in navijači Ponziane, saj so Tržačani pred prekinitvijo vodili z 1:0.
V	zadnjih treh srečanjih so Sovodenjci vedno imeli na razpolago 11-metrovko in v vseh treh slučajih je bil uspešen Tomizza.
ZANIMIVI IZIDI: Cam-panelle - Domio 2:6, Cami-no - Brian 10:1, Sangiorgina - Sant’ Andrea 8:1.
STRELCI V SLOVENSKIH EKIPAH: Miclaucich in P. Gergolet 6, Tomizza in Pescatori 5, Goriup, Leghis-sa, Lakoseljac, Šircelj, Su-belli, An. Majcen in Cocco-luto 4.
POSTAVA TEDNA: 1. Trevisan (Mladost), 2. Pao-letti (Breg), 3. Dussoni (Vesna), 4. Škabar (Primorje), 5. Štrukelj (Zarja), 6. P. Stoka (Primorje), 7. Lacalamita (Kras), 8. Tomizza (Sovodnje), 9. Gregorič (Zarja), 10. Fajt (Sovodnje), 11. Bu-sinelli (Sovodnje).
(ES.)
lovici tekme so bili povsem enakovredni gostom, ki pa so nato povedli za 5-10 točk in končali polčas z izdatnejšim vodstvom.
V drugem polčasu so borovci stopili na igrišče precej nezbrani, to so nasprotniki, ki veljajo za favorite v tem porvenstvu, izkoristili in zadali naši ekipi visok poraz. Od posameznikov bi tokrat poh-valili Petra Milkoviča. (D. Jagodic)
DEČKI
Kontovel - Don Bosco 64:86 (13:28, 34:42,43:69)
KONTOVEL: Rogelja n.v., Šušteršič 26, Doglia 13, Frandoli, Nabergoj n.v., Rebula 3, Semec 10, Žagar 2, Bogateč, Gregori 8, Bukavec n.v., Hrovatin.
Kontovel je proti močnemu Don Boscu, kljub porazu, zapustil igrišče z dvignjeno glavo. Po prvi četrtini je sicer kazalo, da bodo Kontovelci doživeli polom, toda v drugi četrtini so naši fantje zaigrali kot prerojeni. Z dobro obrambo, skokom in natančnimi podajami (zlasti Doglie in Rebule) so zmanjšali zaostanek na 8 točk, Danjel Šušteršič pa je samo v tem delu dosegel kar 18 točk. V drugem delu tekme so se gostje razigrali in s Sanninom na čelu (30 točk) visoko zmagali. Zaradi poškod-
be ni mogel nastopiti Vasilij Kocjančič, ki bi ekipi gotovo koristil. (K)
Poggi - Bor B Autocar-rozzeria Boris 115:34 (62:13)
BOR: Mirčeta, Pison, Kodrič 21 (5:8), Miloševič, Viler, Premru 4 (2:4), Pitacco, Sadlovvski, Družina 1 (1:2), Verri 4 (0:2), Križmančič 2 (0:2), Sunerga 2, trener: Cancia-ni. PM 8:18.
Borovci B ekipe so v uvodni tekmi prvenstva dečkov visoko izgubili proti premočnemu Pog-giju. Cancianijevi fantje so stopili na igrišče nekoliko preplašeni, nato pa so se strahu hitro otresli in kljub visokemu porazu zadovoljivo opravili svojo nalogo. Posebej se je izkazal Kodrič, poleg njega pa bi pohvalili še Mirčeto, Premruja in Verrija.
V naslednjem kolu se bo Bor B v soboto v derbiju pomeril z Borom A, ki je bil ta teden prost.
(Niko Stokelj)
Košarkarska sekcija SD Polet Čestita svojemu odborniku
Branku
Lakoviču
ob prejemu Bloudkove nagrade
NA GORIŠKEM
Mladost B - Staranzano 3:1 (2:0)
STRELCI ZA MLADOST: Marušič iz devetme-trovke, Bressan, Figelj.
MLADOST: Pernarčič, Otgianu, Bagon, Marušič, Bressan, Figelj, Gergolet, Cecchini, Roner, Galliussi.
Po prvih 10 minutah izenačene igre, ko je sicer Mladost imela pobudo v svojih rokah, je naše moštvo v enih izmed protinapadov povedlo. Marušič je prodrl v kazenski prostor, kjer ga je domači branilec zrušil in sam Marušič je tudi uspešno izvedel naj strožjo kazen. Nekaj minut zatem je Bressan dosegel še drugi zadetek za Mladost. V drugem delu sta bili obe ekipi po enkrat uspešni, tretji gol za Mladost pa je dose-fl gel Figelj, potem ko so gostje znižali izid na 2:1.. •ff Za nov uspeh je treba pohvaliti vse igralce in trenerja Franka Perica.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Tehtal - Montebello Don Bosco 11:0 (4:0)
STRELCI: Batti 6, Pipan 3, Furlan 2.
PRIMORJE: Kante, Pilat, Claudio, Batti, Pipan, Stoka, Furlan, Cozzutto, Jovanovič.
Sam rezultat jasno priča o premoči naših nogometašev. Bolj kot obilna zmaga je spodbudno to, da so naši predstavniki pokazali dobro igro in veliko uigranost. Za ponoven uspeh in obilno zmago prav vsi zaslužijo pohvalo.
Breg Grmada - Fani Olimpia 3:3 (2:1)
STELCI ZA BREG: lozza, Milič in Sancin BREG GRMADA: Bernetič, lozza, Merlak, Sancin, lozza, Klun, Franco, Cheber, Gej, Milič.
Proti trdoživemu nasprotniku so Brežani igrali samo neodločeno, potem ko so že vodili z 2:0 in nato s 3:1. Plavi so dosegli dva zadetka takoj v prvih minutah srečanja, nato pa so se morali braniti, saj so nasprotniki odločno reagirali. Srečanje se je odločilo prav v zadnjih minutah, ko so gostje izkoristili dvomljivo 11-metrovko in izenačili. (E.B.)
MLAJŠI CICIBANI
S. Andrea A - Primorje Tehtal 3:0
PRIMORJE: Regent, Toranzio, Dobranovič, Druškovič, Kante, Pipan, Ziani, Zuppin, Luc-chesi, Di Maria.
Proti leto in tudi dve starejšim nasprotnikom so naši najmlajši predstavniki sicer izgubili, pokazali pa so že prve dobro izpeljane akcije. Prepričani smo, da bodo že v spomladanskem delu pokazali napredek tudi pri rezultatih.
PRVENSTVO CSI
Breg Grmada - Mont. Don Bosco 12:0 (5:0, 9:0)
STRELCI: Cheber 5, Lovrečič 4, Merlak 2 in Ghezzo
BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, Lovrečič, Cheber, Carli, Di Donato, Klun, Zennaro, Mihelčič.
Kljub blatnemu igrišču so mladi Brežani dosegli rekordno zmago in odigrali eno izmed najlepših tekem v zadnjih treh letih. Nasprotnika so nadigrali prav v vseh elementih in še dobro, da je srečanje trajalo le 45 minut. Pohvalo zasluži vsa ekipa še posebej pa strelca Cheber in Lovrečič. (E. B.)
NOGOMET / MLADINSKE LIGE NA GORIŠKEM h
Obvestilo
Tudi tokrat skromna bera
Od naših najbolje uvrščena sovodenjska ekipa najmlajših
MLADINCI
Izidi 9. kola: Valnatisone - Sovodnje
3:0, Torreanese - Serenissima 1:2, Como
-	Bearzicolugna prelož., Chiavris - Luci-nico 0:3, Union 91 - Natisone 2:0, Isonzo
-	Pieris 1:1, Aurora - Cividalese 1:1.
Vrstni red: Union 91 in Civdalese 19, Valnatisone 18, Natisone 17, Bearzicolugna in Lucinico 16, Aurora 13, Pieris 12, Chiavris in Serenissima 10, Isonzo Turjak 8, Sovodnje 4, Como 3, Torreanese 2.
Prihodnje kolo: Sovodnje - Torreane-NARASCAJNIKJ
Izidi 10. kola: Gradese - Staranzano 0:0, Lucinico - Capriva prelož., Natisone
-	Como 6:0, Pro Romans - Aris San Polo 2:0, Real Isonzo - Isonzo Turjak 3:0, Mossa - Sovodnje 1:0.
Vrstni red: Capriva 27, Mossa 20, Pro Romans 19, Aris San Polo 17, Lucinico 15, Sovodnje, Natisone in Staranzano 10, Gradese 8, Real Isonzo 7, Isonzo Turjak 6, Como 0.
Prihodnje kolo: Isonzo Turjak - Sovodnje:
NAJMLAJSI
Izidi 10. kola: Ronchi - Audax S. An-na 1:3, Staranzano - Fincantieri 2:1, Lucinico Como 1:1, Gradese - Aris San Polo 0:0, Sanrocchese - Pro Romans 2:1, Isontina - Sovodnje 6:1.
Vrstni red: Isontina 27, Audax Sant’
Anna in Staranzano 24, Sovodnje in Sanrocchese 17, Pro, Romans 15, Ronchi 14, Aris San Polo 11, Fincantieri 6, Gradese in Lucinico 5, Como 1.
Prihodnje kolo: Pro Romans -Sovodnje.
ZAČETNIKI
Izidi 10. kola: San Canzian A - San Canzian B 9:0, Sistiana - Mladost 1:2, Real Isonzo - Fincantieri 0:3, Monfalco-ne - Pieris 1:0, Ronchi - San Sergio 1:2, Gradese - Staranzano 5:1, Aris San Polo prost.
Izidi 11. kola: Staranzano - Aris San Polo 1:2, San Sergio - Gradese prelož., Pieris - Ronchi 0:3, Fincantieri - Monfal-cone prelož., Mladost - Real Isonzo 0:1, San Canzian B - Sistiana 7:0, San Canzian A prost.
Vrstni red: San Sergio 27, Ronchi in Fincantieri 24, Gradese 15, Staranzano 13, Monfalcone 16, Real Isonzo in San Canzian A 14, Aris San Polo in San Canzian B 10, Pieris 8, Mladost 5, Sistiana O.
Prihodnje kolo: Monfalcone -Mladost.
CICIBANI
GORIŠKA SKUPINA
Zaostale tekme 8. kola: Pro Gorizia -Azzurra B 3:0, Audax Sant’ Anna A -Piedimonte 1:1, Lucinico - Sanrocchese 5:0, Azzurra A - Mossa 2:0, Audax Sant’ Anna B - Juventina prelož.
JKCUPA
vabi člane in prijatelje na
Zgodovini slovenskega pomorskega ribištva od Trsta do Timave, ki bo v petek, 1. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Sesljanu. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje sole -Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862).
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SKD HRAST Športni odsek organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije kličite St. 0481/78130 in 0481/419957.
SK DEVIN
obvešča, da bo tudi ob torkih telovadba od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Sesljanu.
predstavitev knjige kap Bruna Volpi-Lisjaka (
26
Sreda, 29. novembra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
z
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Avanturistična odločnost na poslovnem področju se vam bo obrestovala bolj kot previdna mlačnost. Pogum torej in ne bojte se, da boste sredi sanj o zlatem polju obtičali v črnem blatu.
BIK 21.4 - 20.5.: Ugibali boste, kdo neki vas tako zelo sovraži, da vam vedno znova nastavlja nemogoče pasti in vas hkrati tako zelo ljubi, da pozablja, da se prav iz takih pasti največ koristnega nauči.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Hrup med domačimi stenami vas bo tako zelo motil, da se mu ne boste niti vec upirali. Preprosto se boste povabili na obisk k nekomu, ki nima ne žene, ne otrok, ne psa, ne sebe.
RAK 22.6. - 22.7ž Kljub debeli obleki vas bo vseskozi mrazilo, kajti ogenj vase^ srca to danes nekam boren. Ne pričakujte, da bodo nanj nalagati drugi, ce s stiskanjem vase zapirate ventile za dotok kisika.
LEV 50.7. - 23.8.: Vaša notranja nevihto se bo končno polegla Medtem ko bodo drugi zmrzovali, se boste vi kopali v toplih žarkih in sanjarili o večerji s simpatijo v mirnem kotičku, polnem nežnih šepetanj.
DEVICA 24 8. • 22.9.: Navadno zamujate zaradi prometne gneče, tokrat pa boste zamudili zaradi počasnih udov, ti se jim bo uprlo vsako prisilno gibanje v smeri, ti jo določa bojazen pred negotovo prihodnostjo.
1IH1NICA 23.9. ■ 22.10.: Doživeli boste vrsto neprijetnih presenečenj, vendar boste prav vse pričakali z dovolj trezno glavo, da jih boste obvladali z malim prstom. Caka vas nagrada v obliti prijetnega presenečenja.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vsekakor boste hoteli razkriti skrivnostno sporočilo, ki vam ga je posredoval vaš sanjski modrijan. Ne brskajte po sanjskih bukvah; raje potipajte po globinah svoje modrosti.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Spoznali boste, da v srcu bogatih vlada revščina, zato jim ne boste več zavidali, čeprav vaše skomine po polnem žepu in modernem stanovanju še ne bodo pošle. Vse ob svojem času.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Odkrili boste recept za harmonijo med potrebami in željami, zato se vam odslej ne bo vec zgodilo, da bi ostali laCni kadar si želite pojedino, ali nepotešeni, kadar začutite lakoto.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Nekomu boste v obraz povedati, kar mu gre. Čeprav se bo na vse hipije branil, bo vendarle hvaležen, da ste mu odprli oti in mu odstrli pot do resnice, ki vodi k vzajemni iskrenosti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Pri stikih s tujci boste razkrivali nove srčne globine in z veseljem ugotavljali, da je iskrenost temelj sožitja. Potrudite se Se v domačem gnezdu, sicer se bo zima zavlekla v poletje.
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Zaskrbljena
Doslej nisem verjela v prerokovanje, vendar so me življenjske okoliščine prisilile, da vam pišem. Zaskrbljena sem za svoje zdravje. Je moja bolezen alergijskega izvora? Bom ozdravela? Zdravnikom več ne verjamem. Kaj menite o alternativni medicini? Bi mi pomagala? Kam naj se obrnem? Zgubljam moči, služba me ne zanima več. Bom dobila drugo službo? Bodo otroci zdravi? Bo sin uspešno končal šolanje? Bo hčerki uspelo na začrtani poklicni poti? Bo mož zadovoljen v novi službi? Bo družina uspešna?
Benjamin: Vaše zdravstveno stanje še zmeraj ni tako zelo porušeno, da ga ne bi mogli znova vzpostaviti - in po mojem videnju vam bo to tudi uspelo: čez pol leta boste zdravi kot riba. Ampak brez vašega sodelovanja seveda ne bo šlo, zato se brž potrudite in poskrbite za ustrezne spremembe v načinu življenja, zlasti v načinu prehranjevanja. Vedite, da je osnovni krivec večine bolezni, zlasti tistih, ki jim zdravniki niso kos, napačna prehrana s preveč mesa, industrijsko predelanimi živili, sladkorja, soli in izdelkov iz bele moke. Z dolgoletnim »klasičnim« prehranjevanjem se v organizmu nakopičijo strupi, ki kvarno vplivajo na presnovo in mašijo kanale, po katerih se pretakajo pomembne vitalne snovi in energija, kar slejkoprej privede do bolezni. Prva vaša naloga je temeljit post (nekajdnevno stradanje ob čisti vodi ati redkih sadnih sokovih), s čimer boste organizmu omogočili očiščenje, naslednja naloga, ki naj traja vse vaše nadaljnje življenje, pa je skrbna izbira hrane. Dokler popolnoma
ne ozdravite, jejte samo (ne-škropljeno) sadje in raznovrstna jedrca (orehe, lešnike, arašide...). Ne bojte se, če boste shujšali čez mero, ki jo določa zdravstvena statistika. Ko boste ozdraveti, lahko v jedilnik znova vključite del klasičnih živil, če boste do njih seveda še čutiti potrebo, vendar se mesa, izdelkov iz bele moke, sladkorja in konzerviranih živil izogibajte. Prepričan sem, da vam bo uspelo, kajti naravna prehrana je najboljša »alternativna« medicina. Stroškom za bioenergetike se lahko izognete z vsakodnevnim sproščanjem in masažo. Ko se bo v vaše telo povrnilo zdravje, bo zablestel tudi vaš duh, tako da do službe ne boste imeli več tolikšnega odpora, niti do sedanje niti do nove, ki se vam obeta. Ce vas bodo otroci vsaj delno posnemali pri novem načinu prehranjevanja, se jih bodo bolezni na daleč izogibale. Sin se bo uspešno prebijal skozi zahtevno šolsko goščavo, hčerkina poklicna pot pa bo sprva nekoliko ovinkasta in nestabilna, ko se bo dovolj zverzirala v vodah sodobnega poslovanja, pa ji bodo posli zacveteli bolj kot pričakuje. Moževo zadovoljstvo v novi službi bo naraščalo skladno z množenjem uspehov. V družim boste uspešni v prav tolikšni meri, kolikšna bo stopnja vaše notranje sreče. Vse najboljše vam želim!
1949
Tudi jaz sem zabredla v tako hudo krizo, da sem se odločila, da vam pišem. Sem ločena, imam sina. Starša, ki sta mi vselej stala ob strani, vse bolj bolehata. Moje življenje se je odvijalo na relaciji služba - dom - starši. Letos sem se odločila za nakup no-
vega stanovanja. Zanima me, ali me še čaka kaj lepega v življenju. Bom kdaj spoznala kakega prijatelja, s katerim bi živela? Bom ostala v sedanji službi do upokojitve? Kakšno bo moje finančno stanje? Bo sin dokončal šolanje ter prišel do želenega poklica? Kakšno bo njegovo zdravje? Bo imel stike s svojim očetom? Kako bo s podedovano hišo? Bom imela kaj težav? Kako bo z dediščino po starSih?
Benjamin: Manj boste hiteti z nakupom novega stanovanja, ugodneje boste naložili svoje prihranke in bolj boste zadovoljni v novem bivališču; ne hitite torej, ampak pomagajte šoloobveznemu sinu in bolehnemu očetu, medtem pa pridno zbirajte cekinčke, da se vam ne bo beba zadolževati. V novem stanovanju boste srečni toliko bolj, kolikor bolj boste uspešni v moralni in siceršnji šoti. K sboškom za novo stanovanje bo občutno prispeval tudi vaš novi življenjski sopotnik, katerega pojav lahko pričakujete zelo kmalu -toliko prej, kolikor poredkeje se boste zapirali med štiri stene in kolikor prej boste nehali čakati. Ne zanašanjte se na rek "kdor čaka, tudi dočaka", ampak pogumno stopite svoji sreči naproti. Brez skrbi, veliko jih je, ki prav tako kot vi čakajo na srečanje, ki naj bi se razvilo v trajno skupnost z vami, in če že čakajo oni, bodite vsaj vi bolj odločni in se jim podajte naproti. Ob novem partnerju boste podoživeli vse lepote vzajemnega življenja, še več, ob njem si boste lahko privoščili tudi tisto, kar ste doslej skrivali zgolj v svojih sanjah. Vaše zdravje bo toliko boljše, kolikor bolj boste zanj skrbeli sami, zlasti na področju prehranjevanja. Zal ne vi-
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabih vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ah želite obširnejši in dmhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
dim, da bi pred upokojitvijo menjali službo, čeprav vam novo delovno mesto iz srca privoščim. Finančno vam ne bo nikdar tako zelo škripalo, da bi vam bilo beba škripati še z zobmi, vendar boste denarja za dostojno življenje imeli vselej dovolj. Sin bo v Soli še naprej priden in uspešen, prav tako uspešen bo na poklicni poti. O zdravju naj začne razmišljati prej, preden ga bo v to prisilila bolezen, pa ne bo imel nikdar težav. Tudi z očetom bo Se kontaktira!; poiskal ga bo oče. Od tedaj bosta začela kontaktirati tudi vidva; izkoristila bosta neprizadeto distanco in se trezno pogovorila o vajinih minulih napakah. Dediščina bo razdeljena tako, da boste zadovoljni vsi, zlasti tisti, ki pričakujete manj. Vso srečo vam žetim pri vstopanju v drugo, lepše poglavje vašega življenja!
Jezero 1944
Med drugo svetovno vojno sem v tujini spoznal damo, s katero sem se potem Se nekajkrat sestal. Ob zadnjem srečanju mi je dejala, da je poročena s situiranim moškim, vendar nimata otrok. Obljubila mi je, da me bo povabila na dom. Zgodilo pa se je, da nam je bil zaukazan takojšen umik, tako da sem ostal brez vsake možnosti, da bi stopil z njo v kontakt. Imel sem namreč le njeno ime. Leta so minevala in vsak je Sel svojo pot k neznanim ciljem in dogodkom, kot se pač to dogaja v vojni. Sele pozneje mi je padlo na pamet, da si je z menoj morda želela otroka, ker pač nista uspela z možem. Pred leti sem se povezal z jasnovidcem, ki mi je odgovoril, da se je iz najinega kratkega poznanstva rodil otrok. Kolikor se spomnim, sem dami povedal svoje ime
in kraj rojstva. Obstaja možnost, da najinega srečanja nikdar ni omenjala, zato morebitni najin otrok, ki je sedaj odrasel mož, zame seveda ne ve. Benjamin, sprašujem vas, kaj menite o tej Storiji. Je mogoče, da bi tega otroka - če seveda obstaja - Se kdaj videl ali celo srečal. Nekoč se mi je v sanjah prikazal kot temna postava s svetlobo v ozadju.
Benjamin: Moje sposobnosti videnja preteklih dogodkov žal niso tako izpiljene, da bi vam mogel potoditi ali zanikati jasnovidčevo videnje. Mislim pa tudi, da glede vašega očetovstva ni bil gotov niti on, je pa v vaši notranjosti zagotovo sprožil niz ugibanj in nego-votosti. Jasno mi je vsaj to, da vas tujka ni povabila na dom zaradi tega, da bi se z njenim možem dogovorili o vašem prispevku k njuni družinski popolnosti. Ce se je iz vajinega kratkega razmerja rodil otrok, sta ga sprejela kot svojega, ne glede na njegovo biološko poreklo. Ste se vprašali, zakaj vas ta, pravzaprav nepomemben dogodek, tako zelo zanima? Poskusite; morda boste ugotovili, da je posredi vaša globoka in neuresničena želja po očetovstvu oziroma sinu, želja, ki se med drugim odraža tudi v vaših sanjah? Kaj bi se v vašem življenju spremenilo, če bi našli morebitnega sina, zdaj odraslega moža, ki ima svojo mater in očeta in ki ga resničen, biološki oče morda sploh ne zanima? Skratka: ne mučite se več z daljnjo preteklostjo in z možnostmi, ki jih ji pripisujete, ampak se usmerite raje v svojo prihodnost, ki vas čaka odprtih rok, z darili, ki bodo neskončnokrat prijetnejša od vseh hotenih in nehotenih plodov preteklosti.
										■ sili! lili ' :: Sili Ssi:-.v 1111											msmmm
																					VMOT ‘AlLVldO ‘VNORtVO bcns ‘VOINSOH ‘lactaza ‘vmmv ‘HOLVNHS ‘VS3A ‘atrct ‘DaiSOPN ‘VJGctO ‘OS ‘fflOfflLSV ‘Hca ‘01 ‘NOHVM ‘VA ‘INVSVHNVN1S ‘VHV ‘V1SOV ‘NHl ‘VNVSO ‘NV)iO ‘JIOVTVIS ‘oasoa ‘VMM ‘OaiVNODIZOdO ‘OIAMd ‘OALSIN130ONVH :ouABJopoA :A3JJS3X
X	GENEALOG	PESNIŠKI OKRAS, ZAMOLK	OSEBA, KI IMA VELIK IN DOLG NOS	KRONIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE	PRIPADNICA IZ INDIJE PRISELI LJUDSTVA	ERNEST CHAUSSON	LISIČJI SAMEC	BELEŽNICA	SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI	SVILENA ALI VOLNENA RUTA	POVRŠINA PO KATERI HODIMO	KOZICA, KI POKRIVA OKO	ROD DREVES IZ DRUŽINE OCTOVK	AVTOR: MARKO DRESCEK	BRITAN. DRŽAVNIK (IMLLIAM)	RADON	MEDNARODNI JEZIK	URADNI NAMESTNIK DUHOVNIKA	MITOLOŠKI PRVI LETALEC	MESTO NAV. VIETNAMA	
DEJAVNOST RANO- CELNIKOV														IZMIŠLJENA PODOBA ČESA							
ČLAN OPOZICIJSKE STRANKE														INDIGO							
														REKA NA BAVAR.							
DOSEŽEK, USPEH						VISEČ KAPNIK V JAMAH										KDOR IMA VELIKE OCI					
																ŠVIC.PIS. (HENRI)					
SLOV. ELEKTRO- TEHNIK (MARIO)						JAPONSKA VALUTA				PRIKAZ ČESA PRED OBČINSTVOM	MESTO V ITALIJI						TROPSKA PAPIGA				
											LASTNOST ISTEGA										
																	NASLOV				
						HOLMU															
ALBANSKI PISATEUIN POLITIK												VOLTAMPER			DEBELI SAD KOSTANJA						
												ZADETEK PRI TOMBOLI									
															KNJIŽNI FORMAT						
LOJZE OBLAK			PRIPAD. NEKDANJE RUSKE STRANKE	OBLASTA BAKTERIJA				MANGAN	ZVEZDA PREMICNICA									SLOVENJ GRADEC			
				ZLATO JABOLKO					KRAJ V N. ZELANDIJI									NRAVO- SLOVEC			
IZDELEK IZ GLINE ZA ZIDANJE						SPANJE, SPANEC	KRAJ PRI DOBOVI							MRAČNE BOG. V GR. MIT.					STRCEU	PRISTAN. V IZRAELU	
							SLOV. PIS. PEROCI							PIANIST BERTONCEU							
TELOVADNA PRVINA					ČLAN SENATA								ATLETINJA								
													IVAN TAVČAR								
					IZTOK COP																
JUDOVSKI PREROK V BABILONSKI SU2N0STI								RDEČE-RJAVA ŽABA Z DOLGIMI ZAD. NOGAMI								NEM.-AM. REŽISER FILMOV (DOUGLAS)					
CARJEVA HCI								NAKLON, KI IZRAZA ZELJO GOVOREČEGA								MAZOU- AVOST					
^			 —																					
																					
ZANIMIVOSTI
Sreda, 29. novembra 1995
Novoletna zamisel
Številne vabljive izložbe nas že zdaj spominjajo na bližnji novoletni Cas. Ce imamo v načrtu zabavo zunaj doma, bomo zagotovo temeljito razmislili o novem oblačilu, primernem za praznovanje. Novoletne praznike pogosto povezujemo z bleščicami in svetlečimi drobnjarijami, tokrat pa nam gre na roko tudi nova moda, saj vsebuje vse mogoče srebrno in zlato svetlikajoče se materiale.
Vajeni smo 'že prožne pletenine, ki ji pravimo lurex, z vpletenimi zlatimi in srebrnimi kovinskimi nitkami. Najbolj je primeren za oprijete obleke preprostega kroja. Podoben je lame, tkano blago z vtkanimi kovinskimi nitkami. Primeren je za različna praznična oblačila, pri čemer pa je zelo pomemben primeren kroj. Iz obeh materialov lahko izdelamo samo vstavek za sicer črno
obleko. Najbolj drzno svetlikajoče se oblačilo je nareje-nop iz pozlačenih ploščic, ki so med seboj povezane z verižico. Kroju sledijo z odvzemanjem in dodajanjem ploščic. Obleko oblečemo samostojno ali kot brezrokavnik čez enostavne enobarvne obleke. Obujemo še zlate ali srebrne čeveljce, sandale ah škorenjce. Pomembna je tudi srebrna šminka na ustih, senčilo na vekah in izbira ustreznega parfuma. Nakit naj se ujema z izbiro kovinskih niti, pogosto se družita zlato in beh dmgi kamni.
Namesto bleščav lahko izberemo tudi enakovredno, pa zato bolj mladostno modo iz skaja, lakastih materialov, usnja ah polivinila. Bela usnjena oblekica z nam-mnicami je oprijeta, njena posebnost je spuščen pas s črno sponko. Iz belega usnja so tudi škornji na vezalke. Zraven sodi bela kožuhasta jakna, ki sega do pasu, in okroglo trdo pokrivalo, ki ga posadimo na glavo tako, da je nekoliko privzdignjeno.
Suzana Belak Pungartnik
ZNAMENJA ZODIAKA / STRELEC (2)
Strelčev kamen je tuimalin
Nekateri mu pripisujejo čudežno moč
Strelec je po tradiciji vladar kolkov, stegen in žil. Njegov vladajoči planet Jupiter upravlja z jetri, arterijami, spermo in je povezan z žlezo ščitnico, ki uravnava izločanje hormonov in telesno rast. Hedonizem, tipičen za pripadnike tega znamenja, jih lahko zapelje v pretirano uživanje jedače in pijaCe, posledica so težave s prebavili in njihovi boki bodo postali širši, Čeprav se radi ukvarjajo s športom. Strelčevi športni podvigi, ki mejijo že na predrznost, prenagljenost ali nepremišljenost se pogostokrat končajo z natrga-ninami, zvini in podobnimi poškodbami.
Za znak Strelca sta značilna velik idealizem ter plemenitost duha. Njegovi barvi sta temno modra in vijolična. Modra barva deluje na človekove miselne procese, vijolična pa na duhovne. Strelcev dragoceni kristal je turmalin. V bistvu gre za celo družino kamnov, katerih barve so lahko različne, odvisno od tega, kateri element je v turmalinu bolj prisoten. Aluminij, bor, kalij, magnezij, železo, natrij in litij so najpogostejši v njegovi zgradbi. V preteklosti so ga zaradi magnetne energije raje uvrščali med magnete - minerale kot med kristale. Ce turmalin drgnemo ali segrevamo, razvije na enem vrhu pozitiven naboj, na drugem pa negativnega.
Turmalin se uporablja tudi v zdravilne namene, in sicer za vzpostavljanje polarnosti organizma, ko mora biti med stopali in centrom čutil v glavi pravilna linija hrbtenice. To razmerje silnic v človeko-
vem telesu je osnova za pravilno in učinkovito sprejemanje in oddajanje energije na vseh ravneh: na fizični, miselni in duhovni. Pravijo tudi, da Cisti organizem (magnezij), pomaga pri obolenjih glasilk, grla in žrela (bor). Kalij in flor pa sta sestavini, ki sta nujno potrebni za zdrave zobe, kosti, nohte in lase, poleg vsega tudi ožita stene krCnih žil. Turmalin se lahko uporablja tudi pri zdravljenju prebavnih motenj, bolečin, ki so posledica vkle-SCenje ali vnetja živcev, pri pogostem nihanju telesne teže, otrplosti. Kamen lepo deluje v kombinaciji z zlatom, vendar le v bolj odprtih kreacijah, ki turmalinu zaradi značilnih lastnosti omogočajo nemoteno delovanje. Po vsem naštetem bi lahko rekli, da gre za mojstra zdravnika med kristali, tisti pa, ki so kamen dobili za darilo, so res pravi srečneži. Naslednji strelcev kristal je ametist. Ta se odlikuje po tem, da zdravi med spanjem in spodbuja meditacijo. Nepogrešljiv je pri premagovanju stresa in psihosomatskih boleznih. Nekateri
ortodoksni praktiki trdijo, da z njegovo pomočjo lahko premagamo raka. Po tradiciji ga imenujejo tudi kamen usmiljenja, ker naj bi nosilca obvaroval pred alkoholno ali drugačno odvisnostjo.
Turkiz je že v Egipčanom, starodavnim Perzijcem in Indijancem predstavljal nosilca sreCe in lepote. Indijski Buda je iskal njegovo pomoC, ko se je želel osvoboditi nepoznanega občutka strahu. Ta Jupitrov kamen omenjajo še mnoge druge mitologije: kitajska, mehiška, tibetanska, turška ... Nosili so ga kot zaščito pred temačnimi silami. Turkizovo učinkovanje je koristno, kadar ga nosilec dobro prenaša, vCasih pa ga določena oseba dobesedno ne trpi in ker je njegovo delovanje močno, se ji s tem, da nosi turkiz, splošno telesno in duševno počutje hudo poslabša. Kar je za enega zdravilo, je za drugega lahko strup, odvisno tudi od zunanjih okoliščin. Pomaga proti glavobolu, očesnim boleznim, vročini ter različnim oblikam negativne energije, ki jo vsrkava naše telo.
NA MEJAH RAZUMA
Glas mrtvega zdravnika
Gany Boney, zdravnik in parapsiholog, je bolehal že leto dni. Imel je pljučnega raka in se je vsak dan boril s smrtjo. Vedel je, da mu je ostalo še malo Časa, zato se je trudil, da bi zadnje dni preživel karseda lepo. Nikomur ni dopustil, da bi pretirano skrbel zanj -obnašal se je, kot da se ne dogaja nič posebnega. In vsak nov dan je bil zanj pravi božji dar; živel je dobesedno od danes do jutri. Imel je hčerko edinko Lindo, staro trideset let, ki je opravljala delo kustosinje v industrijskem muzeju v Oslu.
Linda Boney je imela poleg zgodovine še eno veliko ljubezen: parapsihologijo. Skupaj z očetom je preučevala parapsihološke pojave in v tem neizmerno uživala. Verjela je v reinkarnacijo, duhove in številne druge paranormalne pojave. Njuna vera v nadnaravno je imela zelo tehtne temelje...
Pred petnajstimi leti, 28. marca leta 1967, se je v hišo Boneyevih priplazila žalost. Gospa Marija Boney, zdravnikova žena, je med sprehodom po ulicah Osla nenadoma izgubila življenje! Ko je stala pred trgovino s klobuki, se je nepazljiv in brezvesten voznik tako silovito zaletel vanjo, da je Marijo poletela skozi izložbeno okno in vsa krvava obležala med policami. Nekaj trenutkov se je borila s težkim dihom, nato je na široko razprla oCi, pogledala okoli sebe in izdihnila.
Zdravnika je novica o ženini smrti zelo prizadela. Dolgo v noC ni mogel zatisniti očesa, ko pa je naposled zaspal, se je kmalu prebudil - bil je oblit z znojem. V sanjah ga je vsako noC obiskovala Marija, vsa v krvi, in ga prosila, naj nekaj naredi zanjo - toda nikakor ni mogel dognati, kaj pravzaprav hoče. Videl je njen proseči pogled in premikajoče ustnice, ki so izgovarje-le besede, ki jih nikakor ni
mogel razumeti! Zaradi silnega naprezanja se je prebujal z morečimi občutki, nato ga je Se dolgo obsedala misel, da mu njegova mrtva žena na vsak način želi nekaj povedati! Eden od razlogov za njegovo prepričanje o sporočilnosti njegovih sanj je bilo tudi to, da njenega morilca še zmeraj niso odkrili! Bil je povsem izčrpan, izgubil je tek, začel je izgubljati tudi paciente, saj se jim nikakor ni mogel ustrezno posvečati. Naposled se je odločil, da bo obiskal Antona Fizzerja, znanega medija...
Seansa pri gospodu Fiz-zerju je bila podobna prizoru iz filmske grozljivke; sivolasi medij je sedel zaprtih
oCi v velikem plišastem fotelju in s čudnipi glasom izgovarjal nerazumljive besede. Ob njem sta za mizo sedela doktor Boney in njegova petnajstletna hčerka Linda. Medij je skušal priklicati duh gospe Marije Boney. Linda in Garry sta brez upanja opazovala dogajanje v temačni sobi, nato pa se je na lepem zgodilo...
Medij je spregovoril z Marijinim glasom: »Garry, skušala sem ti povedati, vendar nisem mogla. Moj morilec je pobegnil v črnem mercedesu, je Šved in stanuje v Gote-borgu; imenuje se Mateus Finiš. Poiščite ga...«
Nato je zavladal molk. Medij se je začel tresti, nato se je Cez čas povsem umiril.
Gospa Boney je imela prav. Mesec dni po seansi so našli morilca Mateusa Finiša v njegovem stanovanju v Goteborgu.
Tistega dne se je zdravnik zaCel dejavno ukvarjati s parapsihologijo. Po njegovih stopinjah je šla tudi Linda. Udeležila sta se številnih spiritisticnih seans. Kmalu je doktor postal eden od najboljših poznavalcev parapsiholoških pojavov v Oslu, vendar se sam ni ukvarjal s klicanjem duhov. Pomagal je mnogim ljudem in njegov sloves se je razširil po vsem svetu. Na seminarje in sestanke parapsihologov je vselej peljal tudi Lindo.
Od dneva, ko so našli morilca, doktor Garry ni več
imel nočnih mor; njegova žena ga nikoli več ni obiskala v sanjah.
Petnajst let pozneje je ostareli doktor Čakal na svojo smrt. Linda se je zavedala, da mu ni več pomoči in se je trudila, da bi mu karseda olajšala zadnje dni. Avgusta leta 1982 se je bolnikovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Cez nekaj dni je Garry Boney umrl. Pred smrtjo mu je Linda obljubila, da bo nadaljevala njegove parapsihološke raziskave. Se nekaj mu je obljubila: po njegovi smrti bo prek enega od medijev skušala z njim vzpostaviti stik...
Na veliki okrogli mizi so gorele tri bele sveče. Šibka svetloba je metala sence na preplašene obraze ljudi, ki so sedeli za mizo. Gospa v beli halji, Teresa Miles, je bila v transu; skušala je priklicati duh doktorja Boneyja! Njegova hčerka je pozorno spremljala potek seanse in čakala, kaj se bo zgodilo.
Nenadoma je medij spre-
govoril z glasom mrtvega očeta: »Linda, tukaj mi je dobro. Ce želiš karkoli izvedeti, me brez zadržkov pokliči. Od tu je vse tako zelo jasno...«
Hkrati se je z njegove mize dvignil svinčnik, nekaj trenutkov lebdel v zraku, nato pa se je spustil na papir in začel pisati. Sobo je obsijala modrikasta svetloba. Zdelo se je, da jo napolnjujejo nevidna bitja, udeleženci seanse so začutiti dotike nevidnih rok...
Linda je komaj verjela svojim očem. Ko je dvignila papir, je brez težav ugotovila, da je to rokopis njenega očeta! Kaj takšnega se ji še ni zgodilo, čeprav je imela že veliko tovrstnih izkušenj. Kmalu je poiskala pomoč grafologa, da bi se prepričala, ati je to v resnici rokopis njenega očeta. Grafolog je primerjal pisavo s seanse s starimi očetovimi rokopisi. Njegov zaključek se je glasil: to je rokopis iste osebe...
J. . SREČ
, . . SREDISCE
ZMERNO	TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA

6
ć>6


■. . 1 ^
•VM I c 11A
PLIMOVANJE
Danes ob 3.08 najvisje 31 on, ob 9.49 najnižje -6 cm, ob 14.12 naj-višje 4 cm, ob 20.44 najnižje -28 cm.
lulri: ob 4.21 najvisje 34 cm, ob 11.30 najnižje -15 cm, ob 16.33 najvisje 2 cm, ob 22.08 najnižje -22 cm.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI
Kitajci so izstrelili satelit Asia Sat-2
HONGKONG - V kitajskem oporišču Xi-chang so včeraj z nosilno raketo Veliki pohod 2E izstrelili telekomunikacijski satelit Asia Sat-2. To so v Hongkongu sporočili funkcionarji družbe Asia Sat. Satelit, ki ga je izdelala ameriška družba Lockheed Martin, bo omogočil sprejem satelitskih televizijskih programov v 53 državah Azije, Bližnjega vzhoda, vzhodne Evrope in Avstralije. Asia Sat-2 bosta uporabila tudi Murdochova Star TV in Associated Press Television. To je prvi tuji telekomunikacijski satelit, ki so ga uspešno izstrelili s kitajsko nosilno raketo.
Na sliki: Model rakete je na ogled v Pekingu (Telefoto AP)
Prstni odtis razkril avtorja umetnine
LONDON - Po zaslugi prstnega odtisa, ki ga je umetnik pred dvesto leti pustil v levem kotu svoje slike, so britanski kriminalisti ugotovili, kdo je avtor neke umetnine. Pred sedmimi leti so sliko prodali na dražbi v Kanadi, in sicer za samo nekaj dolarjev. Novi lastnik je zaprašeno sliko restavriral in na hrbtni strani opazil podpis, ki je spominjal na podpis angleškega umetnika J. M. VVilliama Turnerja. Da gre res za Turnerjevo umetnino, so potrdili kriminalisti, ki so primerjali prstni odtis na sliki s tistim, ki ga je Turner pustil na neki umetnini, ki je prav zdaj razstavljena v londonski galeriji Tate.
Poginil zadnji »liger«
JOHANNESBURG - V Južnoafriškem živalskem vrtu v Bloemfonte-inu je poginil zadnji »liger«, križanec med levom in tigrom. Pazniki so ga ubili, ker je že dolgo bolehal za rakom. Direktor živalskega vrta je zagotovil, da takšnega križanja ne bodo veC izvedli, ker se poseg v naravo ni obnesel.
Razstava diamantov
MILAN - Od danes do nedelje bodo v sloviti Ulici Montenapoleone v Milanu na ogled kopije petih najve-Cjih in najlepših diamantov na svetu, ki presegajo dvesto karatov. Poleg ugledne peterice bodo razstavili tudi 95 kopij stokaratnih diamantov.