2'cJajJfhL TEDNIK TRBOVLJE, 16. MAJA 1963 ŠTEVILKA 21 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI e GOVORIJO KANDIDATI ZA OBČINSKE SKUPŠČINE — stran 2, 3 ! e PRAZNIK MLADOSTI — stran 4 S I e RUDISOVE NOVICE — stran 5, 20 § 1 i 1 ! NAJNOVEJŠE TUDI MLADINA JE BILA AKTIVNA V času kandidacijskih zborov volivcev in zborov delavcev je mladina iz vseh štirih zasavskih občin močno poživila svojo dejavnost in je s svojim delom precej prispevala k uspešnemu poteku zborov, hkrati pa je seznanjala mlade občane z novim ustavnim sistemom, pomenom volitev in drugimi važnimi vprašanji. V teh prizadevanjih je bila najuspešnejša občinska organizacija ZMS v Hrastniku. Tam so pred vsakim zborom pripravili zbor mladih občanov, na katerem so govorili o vlogi madine v komuni ter o predlogih in stališčih, ki so jih Iznašali na zborih volivcev in zborih delavcev. Tako je aktiv ZMS v Tovarni kemičnih izdelkov predlagal ureditev klubskega prostora, kar so pozdravili vsi člani kolektiva. Mladina na obratu Hrastnik trboveljsko - hrastniškega rudnika pa je predlagala gradnjo kopališča In se zavzela, da naj bi pri gradnji sodelovali s prostovoljnim delom vsi občani. Zborov volivcev In zborov delavcev se je v Hrastniku udeležilo 481 mla- Te dni je v Zasavju pogosto slišati: »Zaupam mu, volil ga bom ...« Iz delavca v rudniku, v tovarni o predlganih kandidatih Član IS SRS Silvo Hrast v Zagorju (ma). ZAGORJE — V ponedeljek je obiskal Zagorje član IS SRS in kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine Silvo Hrast. S predstavniki ObLO in družbeno-političnih organizacij je obiskal zagorski Rudnik, »TEVE - Varnost« in Tovarno elektropor-celana ier se zanimal za dosežene uspehe in probleme, s katerimi re ubadajo te delovne organizacije. Razgovor s kandidati LITIJA — Občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet Litija sta pripravila v ponedeljek razgovora s kandidati za občinski zbor in zbor delovnih skupnosti nove občinske skupnosti. Na razgovoru so kandidate seznanili z nalogami nove občinske skupščine, hkrati pa govorili tudi o vprašanjih, o katerih so razpravljali zadnji zbori volivcev in zbori delavcev. dih, kar predstavlja 32°/0 vseh udeležencev zborov. V Trbovljah pa so aktivi ZMS pripravili predvolilne razgovore in zbore mladih občanov. Po šolah pa so seznanjali člane ZMS o važnih ustavnih vprašanjih in o volitvah. Zakaj smo jih predlagali Prisrčen sprejem štafete mladosti Točno deset minut čez 16. “ro so hraatniškl mladinci v •»rek odnesli na pot okraj-no štafeto mladosti. Več sto Pionirjev, cicibanov In ostalih občanov jo Je zatem pozdravilo pred domom Partizana v Hrastniku, kamor je Prispelo tudi še šest lokalnih Hafet iz znanih partizanskih *traJev hrast niške občine. Go-VOrH Je predsednik občinskega ljudskega odbora Hrast-n**[ Stane Brečko. Pionirski Ptv,kl zbori in harmonikarji “aemletk Ivana Cankarja hi er»]a Rajka so zatem to-‘edll krajši kulturni pro-*rani- Hrastniškl mladinci so ato ponesli štafetno palico, Si l° -*° Izdelali v hrastniškl **laml, proti Ostenku. Tu vin prav pri»rčno pozdra-najmlajši to CeČ. i rl>ovlJe so kot leta popravi, ludl tokrat toplo pozdra-* no»ilce štafete mladosti. Več kot tri tisoč 'pionirjev In ostalih občanov se Je ob pol dvanajstih zbralo pred Delavskim domom. Uvodoma jih je pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje Slavko Borštnar, za njim pa Je spregovoril kandidat za novo občinsko skupščino In predsednik občinskega komiteja ZMS Trbovlje Jože Ostanek. Točno ob 12. uri je športnica KostanJ-škova v spremstvu republiškega boksarskega prvaka Toneta Hribarja, rokometaša Ačkuna In ostalih športnikov ponesla štafetno palico Izpred Delavskega doma. Mladi športniki, mladinci delovnih kolektivov Cementarne In Strojne tovarne pa so nosili okrajno štafeto vse do Potoške vasi. kjer so jo predali zagorskim mladincem. (Nadaljevanje na 4.sir.) Zadnji zbori volivcev in zbori delavcev so v dnevnih redih' vsebovali prav povsod v tem času najbolj pomembno . točko: postavljanje in sprejemanje kandidatov. Občinski, okrajni, republiški in »vezni zbori čakajo novih ljudi. Volivci so predlagali najboljše iz svoje srede, tiste, ki jim najbolj zaupajo. Dosti je stvari, ki jih bo treba rešiti. Na zborih volivcev je bilo doslej slišati mnogo mnenj in predlogov, ljudje so živo zavzeti za stvarnost, v kateri živimo. Kljub temu, da je tudi v sleherni zasavski občini viden gotov napredek, občani opozarjajo še na nekatere nerešene zadeve. Med letošnjimi kandidati je veliko ljudi iz neposredne proizvodnje, strokovnjakov, ljudi iz raznih poklicev. So tehniki, inženirji, prosvetni in zdravstveni delavci, uslužbenci ... Med kandidati so zastopana vsa področja našega družbenega in gospodarskega življenja. Merila za izbiro kandidatov so bila skrbno pretehtana. Kaj pričakujejo občani od ‘delo kandidatov? Zelje so sicer prav vsakdanje, vendar pa kar najbolj skrbno pretehtane: — pospešiti gradnjo stanovanj; — urediti in razširiti trgovsko mrežo, servisno službo, gostinstvo in turizem; — še naprej krepiti gospodarsko moč komun, skrbeti za razvoj gospodarstva in rcuvoj posameznih delovnih organizacij; — izboljšati in bolje urediti preskrbo s sadjem in zelenjavo; — posvetiti še večjo pozornost zdravstvu in izboljšavi ambulantne zdravstvene službe; — urediti problem otroških igrišč in vzgojno-varstvenih ustanov; — poglobljeno skrbeti Za razvoj šolstva in za gradnjo potrebnih objektov za šolstvo; — zagotoviti kulturno-pro-svetnim ustanovam sredstva za in nadaljnjo uspešno rast; * — urediti... problemov je dosti, dosti je stvari, ki čaka-jo novoizvoljen: člane skupščin. V novi Ustavi je zapisano, da je ena od pravic občana »neposredno odločati o družbenih zadevati na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja«, prav tako pa tudi voliti in biti voljen!« Med predlaganimi kandidati za člane novih skupščin so občani,' ki so po mnenju voliva cev najboljši med najboljšimi. Ljudje z bogatimi ekonomskimi in organizacijskimi izkušnjami, ki so si jih pridobili z delom v organih družbenega upravljanja ali pa kot neposredni proizvajalci. Ko so sprejemali kandidature, so kandidati sprejemali hkrati tudi obveznost, ki i» narekuje nova Ustava, in ki je pogojena z njihovo izvolitvijo: (Nadaljevanje na 3. strani) AKTUALNO Predlogi kandidatov Litija Dopolnjujemo že objavljen predlog kandidatov: * ZA OBČINSKI ZBOR: 17. volilna enota: Martin SMRKOLJ Franc BABNIK 18. volilna enota: Janez KOS Trbovlje ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: 1. volilna enota: Vili PUKMAJSTER Franc BREČKO 2. volilna enota: Janez IRT Cveto Inž. MAJDIČ 3. volilna enota: Mirko KERLE Alojz LIVK 4. volilna enota: Franc ZUPAN Viktor ZELENŠEK 0. volilna enota: Ivan LEVIČAR Viktor BLATNIK ti. volilna enota: Albert FABJAN Alojz JERMAN 7. volilna enota: Albert Inž. IVANClC lian MIGLIC 8. volilna enota: Stane POPLAS Ivan SARDINŠEK 9. Volilna enota Milan REMS Drago POLAR 10. volilna enota Anica CAMODI Ervin MATOŠIC 11. volilna enota: Frane ZAKRAJŠEK Edi BLATNIK Janko ROJINA 1$. volilna enota: Majda POLC Frane SODAR 13. volilna enota: Drago ŠINKOVEC Franc BARTOL 14. volilna enota: Tomo ing. TOMOV Vlado SCURK 15. volilna enota: Aloje SKRINAR Janez RAK lit. volilna enota: Srečko KNAVS Ivi CEŠNOVAR 17. volilna enota: Dušan ČRNKOVIČ Jože CERK ml. 18. volilna enota: \lojz BESEDNJAK I ranci ŠTOJS 19. volilna enota: Itoris inž. MALOVRH Nande VOLOVBC 20. volilna enota: 1. ado I.INDIC Rudi PIŠKUR 21. volilna enota: Alojz KOČAR lončka KORITNIK 22. volilna enota: Jože MURN ml. Andrej IZLAKAR 23. volilna vnela: Mira KREŽE Matije KREŽE 14. vdtilna'"erk>ta: tilda DOLE - • •lilena ZIDAR 25. volilna enota: Pavel LIČAR Rado CEŠNOVAR 26. volilna enota: Ivi SOTENŠEK Anka RAUŠEL 27. voli (na enota: Pavla JOVAN Hermina SIMONČIČ 28. volilna enota: Jože dr. KERSTAIN Marija Š1PIC 29. volilna enota: Vili ZUPANČIČ Ivan JELEN Hrastnik ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: 1. volilna enote: Jože ZORClC 2. volilna enota: Frane BERLAK Franc POGLAJEN 3. volilna enota: Emil Inž. KOHNE Srečko KORDON 4. volilna enota: Franc ZDOVC Mirko POTOČAN 5. volilna enota: Marjan KMET Rudi BEDENIK 6. volilna enota: Milan ROME SUne BIDERMAN 7. volilna enota: Boris ŠENTJURC Martin HRIBERNIK 8. volilna enota: Dominik KNAI* Jože GERHARD 9. volilna enota: Roman KOLMAN Stane LAZNIK Adolf HABERL II 10. volilna enota: Ludvik RANCINGER Gvido JOVAN Alojz JANEŽIČ 11. volilna enota: Marica GRAČNER Marija GUZELJ 12. volilna enota: Nace KLEMEN Adolf KAJZER Jože MAJCEN 13. volilna enota: Mariin MLINAR Štefka DEBELJAK Vasilij ŠLENC 14. volilna enota: Jote ROME 15. volfna enoto: Mirko ŠTROMAJER 16. volilna motu: Anton JAGoniC Metk" »PUNC 17. vol •• Inn onota: Ivan In>i> fi"r»T Anl»n r » v Vnf'lC 18. vo1i,1r,fi ''-'ota: Milan R* RtC 19. vol1*"« mota: Alojz m-KI AR 26. • VOplnn enota: Milka KOI MAV 21. volilna , rv~ta; Ivanka. ŠFHRAK 22. vol'Mn cnnls: Silva KLANČAR 23. voli leva enota: Marii* dr. VOJ\OV 24. ve1'**1* F®iiv'-/evism< 25. volilno r-nof2: Ernest POfiACNIK Govorijo kandi Naši obiski so bili v prejšnjem tednu namenjeni osmim kandidatom za člane novih občinskih skupščin v Zasavju. Vsem osmim — po dvem v vsaki zasavski občini — smo zastavili dvoje vprašanj: — kako ocenjujete dosedanje delo občinskega ljudskega odbora, in — kakšne naloge bo morala po vašem mnenju reševati nova občinska skupščina. Odgovori so izredno zanimivi, hkrati pa je v njih nanizana že vrsta konkretnih vprašanj, ki bodo lahko služila pri delu novim občinskim skupščinam, oziroma posameznim zborom, na začetku mandatne dobe. Torej, govorijo kandidati za člane novih občinskih skupščin: Strojni inženir iz Tovarne kemičnih izdelkov, Marino URBANC, kandidira letos prvikrat v občinski zbor nove hrastniške občinske skupščine. »Odkrito povem, da težko ocenjujem dosedanje delo občinskega ljudskega odbora Hrastnik. Doslej namreč nisem sodeloval v delu v nobenem od organov ObLO, aktivno pa sem delal v Občinski zvezi za telesno vzgojo Hrastnik. Zategadelj lahko rečem Ic to, kar vidim. Nedvomno je, da smo v zadnjih letih -v Hrastniku precej, naredili, zdi sc mi pa, da smo nekatere zadeve zamudili, predvsem kar zadeva komunalne gradnje, ker v Hrastniku šc nismo imeli urbanističnega načrta, zazidalnih okolišev pa imamo nasploh malo. Nova občinska skupščina bo morala težiti zlasti za tem, da prouči možnosti za razvoj dopolnilne industrije, ki bi zaposlovala predvsem žensko delovno silo in mladino. Dosedanji največji tovarni v Hrastniku bosta v prihodnje premalo. Opozoril bi še na en problem, ki bi ga tudi kazalo rešiti. To je vprašanie sob za prenočitev. V naši tovarni smo morali npr. med rekonstrukcijo voziti monterje vsak dan iz Rimskih toplic v Hrastnik in nazai. Želel bi še. da bi dobili \ Hirati niku boljša športna igrišča, /raven tega pa še, da bi no- va občinska skupščina tesneje sodelovala z industrijo.« Steklobrusilec Edo GERMADNIK, sekretar TK ZK v Steklarni, kandidira v občinski zbor nove občinske skupščine na Dolu. V razvoju občine Hrastnik je bil storjen v zadnjem času velik korak naprej. Dobili smo nov obrat rudnika na Dolu, rekonstruirali smo Tovarno Kemičnih izdelkov in Steklarno, in s tem nedvomno precej povečali gospodarsko moč komune. Ce bi bil izdelan perspektivni plan razvoja gospodarstva bi po mojem mnenju lahko naredili šc več. Rešili smo tudi nekatera pereča komunalna vprašanja, zgradili predvsem cesto, ki jc bila pred leti nenehno predmet razprav občanov. Pomembno pa jc tudi dejstvo, da bomo skoro dobili urbanistični načrt in s tem lokacije za nekatere objekte družbenega standarda. Naloga nove občinske skupščine v Hrastniku bo potem, ko bodo zaključena še nadaljnja rekonstrukcijska dela, posvetiti vso skrb stanovanjski izgradnji, šc posebej pa tudi gradnji novega zdravstvenega centra. Dosedanje ambulante niso sodobne, precej. pa jili je tudi v slabem stanju, sicer pa primanjkuje prostorov za razne specialistične ordinacije.« 1 Anica KOSEC kandidira v 25. volilni enoti v občinski zbor nove občin ske skupščine v Trbovljah. »V okviru možnosti je do sedanji občinski ljudski od bor uspešno opravil delo Menim le, da bi morali v večji meri upoštevati predloge in sklepe zborov volivcev, in jih tudi skušati uresničiti, Razveseljivo je, da se bo končno le začelo z gradnjo nove tovarne polprevodnikov Rešiti pa hd treba še nekaj komunalnih vprašanj. Nova občinska skupščina bo morala posvetiti več po zornosti reševanju nekaterih komunalnih vprašanj, zlast v tistih naseljih, ki so bil; zgrajena pred več deset leti Podrobneje bo treba sprego voriti tudi o načrtnem raz voju vzgojno-\’arstvenih usta nov, saj sc poraja vprašanje kam naj dajo zaposlene ana terc v varstvo otroke. V vsa kem naselju bi bilo trebf uredili prostor za otroke, it že ni mogoče povsod uredit: vzgojno varstvene ustanove « V 12. volilni enoti — Hoh krautova kolonija — kandi tli ra za občinski zbor nove ob činske skupščine Trbovlje CIRIL CEŠNOVAR. »V okviru danih material nih možnosti Je bilo v zad njcin obdobju storjeno veli ko. Opravljena so bila velik; ZaJcu/fkč TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stane 9U8TAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 00-191 — Račun prt N H Trbovlje 680-13-668-1 - Po*E-metna številka M din — Naročnina |r dostavnimi): mesečna 68 >u-volitev. V vseh štirih zasav- možnosti tud,; uresničevati. moupravljanja. skih občinah je tudi v teh V dneh od 12. do 26. maja Občinski sindikalni svet bo dneh čutiti precejšnjo pred- bodo po krajevnih organiza- pripravil vrsto razgovorov s volilno razgibanost. cijah SZDL in po posamez- proizvajalci, na katerih bodo V HRASTNIKU n*h volilnih enotah razgovo- razpravljali o 4-mesečni rca- ...... ri z volivci, na katerih bo lizaciji, o perspektivnih pro- mcnijo npr. v _ prihodnji!l tekla beseda o nekaterih gramih delovnih organizacij, e sc bolj POZJV.U pred- UtitaVnib vprašanjih, o osnut- o poteku del v zvezi z izde-\oldno ^ dejavnost. Prejšnji ku občinskega statuta In o lavo statutov delovnih orga-teden je pripravil občinski vsebinskih zasnovah za izde- nizacij in o nalogah v zvezi komite ZKS več mformativ- )avo statutov krajev, skup- z volitvami. Večje industrij-mh konfeienc. V programu nosti. Po delovnih organiza- ske delovne organizacije — predvolilne dejavnosti pa je cijah pa bodo v tem času Industrija gradbenega matc-se vrsta lazgovorov s člani razpravljali jo akciji za izde- riala, Lesno industrij, pod-oiganov samoupravljanja, lavo statutov delovnih orga- jetje, Gradbeno podjetje, prosvetnimi tor zdravstveni- nizacij. „T E VE-Varnost- in Tovarna mi delavci in 20.. 21. ter 22. 2. junija dopoldan bo na clektropofcdana Izlake — maja večja predvolilna zbo- večjem političnem zborova- pa bodo pripravile grafikone rov a n ja. Pred volitvami se nju v Delavskem domu go- z gospodarskimi dosevki v bodo sestali še polit.-ni ak- voril kandidat za zvezni zbor zadnjih letih, zraven pa bo tivi, tako po krajevnih orga- zv. skupščine Silvo Hrast, prikazana tudi udeležbd vsa-niza-ijah SZDL leot po de- Po krajevnih skupnostih pa kc delovne organizacije v lovnih organizacijah. Raču- bo od 5. do 13. junija govo- gospodarstvu občine .in ude-naio pa tudi, da bo 22. maja ril kandidat za repubii-ki ležba v okviru svoje panoge obiskal Hrastnik kandidat za zbor republiške skupščine v meti republiki. Razgovorov zvezni zbor zvezne • kuošcine Jože Laznik. Zraven tega bo s proizvajalci se bodo v več-S'lvo HvasL 31. maja kandi- občinski sindikalni svet pridat za kulturno-prosvetni pravil po delovnih organiza-zbor zvezne skupščine Boži- cjjali razgovore s proizvajal-dar Debenjak in 5. junija ci. in sicer o gospodarstvu, kandidat zn gospodarski zbor kulturi in prosveti, social- _. zv-ezne -skupščine Zorka Per- p*. *rbs*vu in zdravstvu ****** s,<- ler o javnih službah. Na teh šič. V TRBOVLJAH razgovorih bodo sodelovali so pripravili zadnii oelek te- *udl nekateri kandidati za jih delovnih organizacijah udeležili tudi kandidati za republiško skupščino. V LITIJI bodo v teh dneh pripravili za občinsko skupščino z volivci, predv.-em na tistih področjih, kjer niso bili najbolje m zvezno -kup- 0t>j.skaili zadnji zbori voliv- Pozornost razvoju Radeč stanck s predsedniki, pod- republiško pre-Vodniki in tajniki KO su"1°- ccv. Na sestankih političnih SZDL. na katerem so raz- Zraven tega bo imela kan- itabov bi aktivov bodo ana-pravliali o d&sedaniem delu 7-' organizacijsko poli- Ozirali kandidacijske zbore, in dose ženih usoghili ter ''eni d301" žvvzne skupine oa bi kandidate /a občinsko analizirali pivo fazo predvo- Danica Jurkovič v Trbovljah in ,-opubtiško skupščino kar lilnc deiavnrsti. Za te dni razgovor s političnim akti- najbolj seznanili s problemi, pa nrierav"aio razširjeno se- vem Trbovelj. Zagorja ob ki zanimajo občane, bodo jo ObO SZDL. ObSS. ObK Savi in Hrastnika 23. mala; pripravili v precejšnjem šte- 17. maja pa razgovor z. orga- vjju volilnih enot razgovore ni upravi innja v zdravstvu z volivci in delavci. 20. maja ZK in predstavnikov ostalih Nedavno tega so tud| v Ra- zborih vuHvccv razpravljali kXri‘bodo tone^hto^ego- *** • +** «« » nadaljnjem razvoju kraja. J.f' V L »_ L zadovoljiva, »aj Je Mio m. te- le zuu.imali so sc tudi za an iavnih (rilxin 0 (vm„1ku ob_ ?ari„ nb s,* iu reeu n*vzoah okrog 8T/„ ob- volilni sistem in druga vpra- čhwkcga statuta; ObLO pa In socialnem zavarovanju v se bo razgovora z mladimi Trbovliah kandidat za sod- proizvajalci udeležila tudi alno zdravstveni zbor zvezne skupščine Saša dr. Luzar. čanov, po delovnih organiza- šanja. Podobno Jc bilo tudi rijah pa še znatno več proizvajalcev. Radečanl se na Prisrčen sprejem štafete mladosti (Nadaljevanje s t. strani) Pred Delavskim domom na ostalih zborih volilccv v okolici Radeč. V delovnih organizacijah pa to govorili predvsem o vprašanjih in problemih proizvodnje. V Radečah so na sborih volilen predlagali za bodočo občinsko skupščino Laško tovariše IKRCT MILERJA, bo prouf-H vee predloge zborov volivcev in zborov dei >"- | Silvo Kranjc j Tlim V ZAGORJU OB SAVI • sb pripravili obsežen program M nadaljnjo nredvoHl- ITT,« «T.v*7' • . zn. v. ,. . etvemmi demvel no aktivnosr. Občinski od- Zagorju Je nosilce štafete janEZA PtSCA ml. in IVA mladosti pričakalo nekaj sto _ . , prebivalcev tega rudarskega BINDERJA. Od Radovanov kraja. Predsednik občinskega Pa kandidirajo v republiški odbora SZDL Zagorje Slav- *b«c delovnih skupnosti — v ko Ajlie Je imel tu krajši na- klrfturno prlMvH,xi zber VOJ-govor, zalem pa Je predsed- . nlk zagorske mladine Jože K<> POHAR. v socialno-Juvančlč predal okrajno šla- zdravstveni zbor pa MAKA fclno palico mladinski reprc- KLEMENČIČ. /.entantkl v orodni telovadbi _ , ... , 71 , Murlenkl Kovač, ki Jo je od- Pr,tl »Mltvami bodo imc- nesla naprej na pot. Povsod, H v Radečah in okolici več na Lokah. I/.lakah, M Musah, predvolilnih zborovanj. Na Vatah in Litiji so prebivalci, nJlh „ bod„ ,(>vorili pred„ posebno pa pionirji m mla- iliaci prisrčno pozdravili no vsem * prraprk- silcc stalele mladosti z naj- Uvncm razvoju občine La-boljilmi željami in pozdravi Sko. Razen lega mvnijo v dragemu predsedniku Tilu za Rwlef.,h v plib obran gre zasluga, da, so tri stadiona. Na terenu bodo pri- kuUuTno ^ m“^vetnTzw" re ogrožene rudarje brez boško Ih pravili razgovore o kmetij- .... . . . ,„v, rešili iz obiertža jamskih gmot. stVu, veterinarstvu in zdravil: ba se jim posrečilo rešili stvu, v središču mesta in na tudi zasutega tovariši Krati'- Lokah ter Kisovcu pa razeo-ra, ki ie takoj podleucl tet- v or c pred volitvami po hiš-kim PnšU„,Ibam. Vzrok tusre- nTh svetih. 30. mata bo v Za-če bretsku 'e bosehna komisi ■ gorju zbor jjrc.svetnlh. dela v-Pokoini Silvo Kranjc jc bil cev Zušjavja. ki sc ga bo star 30 let in je zamislil ženo 'udetežfl tudi kandidal za z vi*d(delnim otrokom. kulturno prosvetni zbor zv. Kakor vselej je tudi ta ne- s-kVh-fsn<’ Betidkv Dekoniak. 'reči etohnko bretresla ves 7. iunljn pa hos'a lirula k.m- bodo vodili kandidati za h^trktjv trboveljsko - hrastu:- dl-dhta za zvezno roizvajalci i azpravljati o 4-mesevni realizaciji .in perspektivnem razvoju posameznih delovnih č" zbor Rudisove novice * i 0 dejavnosti članov združenja »RUDIS« Rudarsko industrijska skupnost Trbovlje Člani: Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, z obratom za specialna rudarska dela, Trbovlje Strojna tovarna Trbovlje, tovarna rudarskih transportnih naprav Investicijski biro Trbovlje, podjetje za rudarsko gradbeno, tehnološko in ekonomsko projektiranje ■ ■ ■ H Utrjujmo naše Vzporedno z razvojem industrije in krepitvijo ostalih ekonomskih faktorjev se izpopolnjujejo tudi oblike združevanja znanstvene, raziskovalne in proizvodne dejavnosti v naši socialistični ureditvi. Ena izmed takih oblik je Poslovno združenje »Rudis« - Rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje. Dejavnost združenja se je doslej razvijala v smeri osvajanja tržišča, doma in v tujini, po programski dejavnosti in pa v nadaljr.i krepitvi sil z vključevanjem novih članov. združenje Brez dvoma je skoro v ce- merilu, ne samo s člani, am-loti izpolnjeno vodilo, ki ga pak tudi s kooperanti doma je dal tovariš Miha Marinko in v tujini. V Jugoslaviji so v letu 1962 na posvetovanju v izgradnji rudarski in imdu-organov družbenega uprav- sirijski objekti, predvsem ljanja in vodilnega osebja bazeni Bora, Kosovo, Bano- članov združenja: viči in Zletovo. Pri tem so »Vsi skupaj, ki sodelujete, najvažnejši objekti scparaci- Iščele skupen interes in 1*. Jaški in transportne ustvarite notranje razmere, prave, grajeni po lastni kjer bodo čisti računi, da ne kumentaciji. bo pogojev materialne in prestižne prirode, ker bi bili na- do- Izven meja Jugoslavije so v fazi priprav ali pa pričeta tl čisto tuji našim družbeno- de]a na združene političnim intencijam. Tu ne more biti Izkoriščanje enega partnerja na-pram drugemu, ker je odgovarjajoča delitev stroškov in dohodka. Pogledati pa moramo čimbolj v širino, posluževati se čimveč In čimširše kooperacije in arabske republike, Etiopije, Sudana, Libije, Alžirije, Indije in Zahodne Nemčije. Izvajajo se dela na projektiranju, montaži in geološkem raziskovanju z vrtanjem. Pri tem je zelo pomembno, da na najsolid- se izvajajo vrtanja z vrtalnimi stroji Janez-600, ki so konstruirani in izdelani v delavnicah člana združenja -Geološkega zavoda iz Ljubljane. V mesecu juniju bodo začeli z obširnimi deli v prvi nejši način iskali stike z ostalimi, bodisi parcialno ali kompleksno«. Poslovni uspehi dokazujejo, da so včlanjeni kolektivi osvojili načelo povezanega izvajanja raziskovalnih in investicijskih nalog. Delno fazi 28 °dpiranj° rudnika Že" se tudi že razčiščujejo proizvodni programi tako, da sc bo sčasoma dosegla epeciall- leza v Etiopiji, to so geološke in geofizične raziskave. Člani združenja »RUDIS« zacija tudi za tiste proizvo- lahko s čvnstitvijo svojih vrst de, ki jih zaenkrat proizvaja še več članov. Združenje je zraslo iz treh in privrženostjo organizacije pričakujejo relativno hitre nadaljnje poslovne uspehe, osnovnih članov: Rudnika _posebno v izvozu za invosti- rjavega premoga Trbovlje cljske dejavnosti in tehničnih Hrastnik, Strojne tovarne Tr- uslug. Slečene reference na bovlje in Investicijskega bi- inozemskih tržiščih bodo v roja Trbovlje - podjetja za bodoče znatno olajšale im rudarsko, gradbeno, tehnolo- okrepile konkurenčnost zdru-Sko in ekonomsko projekti- žonja, ki je doslej moralo ranje, in ec - kot že rečeno premagati veliko ovir pri - hitro širi v jugoslovanskem utiranju poti za izvoz. "" • Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta, tovariš Edvard Kardelj, sl ogleduje razstavni paviljon združenja »RUDIS« Cementarna Trbovlje Elektrosignal Trbovlje, podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo in proj^odnjo elektroopreme jakega in šibkega toka Geološki zavod Ljubljana Metalna Maribor, tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarna Metalurški inštitut Ljubljana Proizvodnja nafte Lendava Rudarski inštitut Ljubljana Rudnik rjavega premoga Zagorje Rudniki svinca in topilnica Mežica Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« Trbovlje Tovarna eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE »Varnost« Zagorje Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Industrija mašina in livnica Tuzla Vloga Strojne tovarne Trbovlje v poslovnem združenju Rudarsko -industrijske skupnosti RUDIS Osnovna naloga trboveljske Strojne tovarne je bila ob ustanovitvi predvsem izdelovati stroje za potrebe rudarstva. V zadnjih letih — — predvsem še lani in pa letos — pa se je proizvodnja l iz-delalo 10-letni perspektivni proizvodni program in plan. Letošnji proizvodni plan, ki jc sestavni del perspektivnega plana, temelji na izdelavi jamskega oporja, rudarske opreme, gradbenih strojev ter na izdelavi strojev zn potrebe železarske industrije ter na izdelavi separacij za rudnike. Strojna tovarna Trbovlje jc bila prva član združenja • BUDIŠ«, dala je pa tudi pobudo za ustanovitev tega združenja, ki igra pomembno vlogo v celotnem proizvodnem procesu Strojne tovarne, predvsem še zavoljo tega, ker so dali "v Strojni tovarni močan poudarek prilagoditvi proizvodnje dejanskim potrebam tržišča, hkrati pa usmerili izdelke tudi na zunanja tržišča. PRILAGODITEV POSLOVANJA RAZMERAM NA TRZISCU Razmere, ki vladajo na tržišču, zahtevajo vse hitrejšo prilagoditev proizvodnega Programa povpraševanju na tržišču. V "Strojni tovarni Trbovlje je proizvodni program temeljil predvsem na razvijanju proizvodnje rudarskih strojev In naprav v prepričanju, da jc rudarstvu zagotovljena pospešena investicijska izgradnja. Same razbere na trgu pa so zahtevale Preusmeritev proizvodnega Programa, delno na individualna naročila, da sc tako izkoristijo vse prasle zmogljivosti. , V glavnem je predmet potovanja Strojne tovarne Trbovlje projektiranje posn-rncznih in celotnih ruda rejvih naprav in opreme, konstruiranje, izdelava ln prodaja Posameznih ln kompletnih rudarskih strojev in ostalih naprav, izdelava dela strojev ^Plašne strojegradnje, izde-ava vSeh vret strojev in konstrukcij, prav tako pa lz-V1 oranje uslug v okviru in- ženiringa in ostalih poslov, med temi večji del v okviru združenja »RUDIS«. Dosedanje delo in vloga Strojne tovarne Trbovlje v združenju »RUDIS« se je pokazala za koristno, pred vsem še na področju izdelave strojne opreme za rudarstvo in gradbeništvo. V okviru združenja »RUDIS« bodo izdelovali projekte in izvrševali kompletne rudarske objekte — inženiring. PROIZVODNI PROGRAM STT Proizvodni program Strojne tovarne Trbovlje je prilagojen potrebam tržišča. Tako proizvajajo: 0 za rudarstvo: predvsem izvozne stroje, izvozne jaške, celotno opremo za okna, opremo za mehanizacijo, gumijaste transportne trakove, eno in dvoveriine transporterje, naprave za separacije, opreme za separacije premoga in kovin, železne jamske stojke, železno jamsko ppor-jc, avtomatske prekucnike za jamske vozičke, naprave za separiranje premoga različnih sistemov, rešetke, vibracijske in rezonančnododa-jalce, jeklene trakove za zbiranje premoga, rezonančna vitla, bunkerje, silose ter razne konstrukcije iz železa in pločevine: 0 za gradbeništvo: udarne in udamo-čel j ustne drobilce, granulatorje, vibracijska sita, električne vitle, prevozne in prenosne gumijaste trakove, skraperje, prevozne agregate za drobljenje in sejanje, bunkerje, silose ter kompletno opremo za separacije Ln kamnolome ter separacije za gramoz; 0 za črno in barvno metalurgijo: razno opremo za valjarne, peč! za zagrcvanjc, normalne in druge peči, valjčne proge, naprave za navijanje trakov, vse vrste kontinuirarfih transporterjev, opremo za livarne, razne druge naprave ter razne konstrukcije iz železa in pločevine; 0 za energetske in druge obrate: vse vrste transportnih naprav in objektov, jekleno trakove, bunkerje, grabileo premega, zapore za bunkerje, drobilce za premog, vibracijska sita ter razne konstrukcije iz železa in pločevine. ' NOVI PROIZVODI STROJNE TOVARNE TRBOVLJE V letošnjem letu bodo dali iz trboveljske Strojne tovarne na trg spet nekaj novih proizvodov. Med njimi bo tudi stroj »Gradar«, ki ga doslej v Jugoslaviji še nismo izdelovali. Stroj jc znatno lažji od buldožerja, jc neprimerno cenejši, lahko pa sc nanj namesti vrsta priključkov. Njegova glavna naloga je planiranje terena. Sicer pa je mogoče na »Gradar« priključiti snežni plug, napravo za posipanje cest. priključek za vrtanje jam za telefonske drogove, napravo za kopanje jarkov, priključek za valjanje cest, priključek za transportno korito za prenašanje materiala, nakladalno lopatico itd. Zaradi naštetih prednosti bo stroj še posebej uporaben za delo v gradbeništvu, v komunalnih podjetjih in drugod. Strojna tovarna pa bo dala let« na tržišče nove motorje, primerne še posebej za rudnike železa. Te motorje doslej pri nas še nismo izdelovali, so pa mnogo varnejši od dosedanjih vrst. ki jih pri nas uporabljajo. Prav tako pa še računajo, da bo- do deli letos na tržišče potisne valje, ki bodo služili v glavnem za prestavljanje transporterjev na širokočel-nih odkopih v jamah. Izdelavo tega potisnega valja 6o narekovale potrebe. KVALITETA, ROKI, cene; Strojna tovarna Trbovlje se je doslej v precejšnji meri usmerila tudi na izvoz. Lanskoletni plan - izvoza, ki je bil predviden na 500.000 dolarjev, je bil presežem za okrog 43 %. Strojna tovarna Trbovlje se je pred časom znašla pred važno nalogo: spremeniti proizvodni program ter začeti intenzivneje proučevati jn iskati tuja tržišča. Načrtna analiza tujih tržišč je že dala določen uspeh. Lanskoletni izvozni dosežki so bili rezultat predvsem tehnične kvalitete izdelkov, cen in sorazaneroma kratkih dobavnih rokov. Lanskoletni izvoz je bil dosežen v višini 709.057 dolarjev, in sicer z izvozom 1.386 ton izdelkov, predvsem strojnih naprav za rudarstvo, jeklenega in jamskega podporja tor raznih drugih vret strojev in naprav za gradbeništvo. Iz STT so lani izvažali na Poljsko, Madžarsko, Jordan in Združeno arabsko republiko janvko podporje, v Turčijo in Grčijo pa gradbene stroje. Lanskoletni izvoz predstavlja 20% celotnega družbenega bruto produkta podjetja. LETOŠNJI IZVOZNI NAČRT Za letos so predvideli izvoz v višini 700.000 dolarjev. Letos nudi mimo drugega Strojna tovarna Trbovlje opremo kot kompleksno ponudbo za posamezne države preko združenja »RUDIS«, in sicer za Združeno arabsko republiko, Maroko, Pakistan in Indijo, preko ostalih izvoznikov pa še za Grčijo, Sirijo, Irak, Iran, Ciper, Jordan, Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Romunijo, Poljsko, Madžarsko, Sovjet« so zvezo ter Indonezijo. Za učinkovitejši nastop v inozemstvu pa je podjetje letos ustanovilo Biro za zunanjo trgovino, ki bo intenzivneje proučeval možnosti izvoza in pripravljal vse izvozne posle. V mednarodno delitev dela pa se STT vključuje na način, da pripravlja oz. vzdržuje poslovne odnose z renomiranimi evropskimi tovarnami v smislu večletnega sodelovanja. t NAJTESNEJŠE SODELOVANJE 7 ZDRUŽENJEM .»RUDIS« Kot ustanovitelj poslovnega združenja »RUDIS« bo Strojna tovarna Trbovlje v prihodnje kar najtesneje sodelovala z združenjem. V okviru združenja bo izdelovala predvsem projekte in izvrševala kompletne gospodarske objekte — inženiring. Prav za let« so predvidena večja taka dela v Sudanu in Združeni arabski republiki. Mehaniziran transport v deponiji premoga v Tovarni celuloze In rolo papirja »Djuro Sala!* » VlilniuKrškcm — delo Strojne tovarne Trbovlje Združenje »Rudis« in Oddelek za specialna rudarska dela kar najtesneje sodelujeta Rudnik rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik je bil z Oddelkom za specialna rudarska dela ob ustanovitvi poslovnega združenja Rudarsko industrijske skupnosti »RUDIS« zraven Strojne tovarne Trbovlje in Investl- to v Sloveniji, Bosni, Srbiji, na Kosovu in v Metohiji in Makedoniji. Prebitih'je bilo 3500 metrov izvoznih in zra-čilnih jaškov ter nad 25 km glavnih izvoznih prog. Vsa ta dela so veljala nad 4 milijarde dinarjev. rudnik Zletovo v sodelovanju s člani združenja »RUDIS« Strojna tovarna Trbovlje, Toplovod - Elektrosignal Ljubljana in »TEVE-VARNOST« Zagorje večja dela na glavnem izvoznem jašku, ki bo doslej največji v naši Pred spuščanjem v Jašek v Boru cijskega biroja Trbovlje — ustanovitelj tega združenja. Oddelek za specialna rudarska dela opravlja rudarsko gradbena dela, predvsem specialna dela v jamah. Med dela, ki jih opravlja oddelek, sodijo glavni objekti za odpiranje rudnikov ter za povečanje zmogljivosti obstoječih rudnikov, to je: odpiranje glavnih izvoznih jaškov, zračnih jaškov, glavnih obzorij, glavnih črpališč, remlz za lokomotive in jamskih trato postaj. Ta dela izvaja oddelek ne feamo v rudnikih premoga, pač pa tudi v rudnikih kovin in nekovin. 10 LET VZTRAJNEGA DELA Ob koncu lanskega leta je Oddelek za specialna rudarska dela Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik slavU že 10-letnico samostojnega dela po gradbiščih ši-po Jugoslaviji. V tem času je oddelek opravil večja dela v nad 20 rudnikih, in 1953. leta so začeli z majhno skupino rudarjev - strokovnjakov, ki je pa že ob koncu leta štela 184 oseb. Z deli so'prvo leto obstoja začeli v Kočevju In pa v Mežici, kjer zdaj zaključujejo glavna dela. Danes zaposlujejo na Oddelku Za specialna rudarska dela 100% več oseb kot pred 10 leti. Vsak od teh je pri svojem delu strokovnjak. Strokovnjaki - rudarji tega oddelka so danes iskani širom po Jugoslaviji, računajo pa, da bodo le-ti žc letos pokazali svoje sposobnosti tudi na gradbiščih izven Jugoslavije. OB SKUPNEM DELU — USPEH! 2e od vsega začetka obstoja združenja »RUDIS« Oddelek za specialna rudarska dela kar najtesneje sodeluje z združenjem. Zdaj izvaja oddelek v okviru združenja »RUDIS« naslednja dela: • v kraju Sasa v Makedoniji opravlja oddelek za državi. Ta nad 2 km dolg izvozni jašek bo v celoti elektrificiran in avtomatiziran; e v Bogovini opravlja večja dela v sodelovanju s STT in Investicijskim birojem Trbovlje; gl v rudniku Ajvalija v Prištini, za kar so izdelali vse načrte v Investicijskem biroju Trbovlje, In gl v rudniku Bor itd. V perspektivi pa računajo z deli za rudnika Trepča in Kakanj. „ ZUNANJA TRŽIŠČA IN PERSPEKTIVE Pred Oddelkom za specialna ruda roka dela Rudnika rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik stoje v zvezi z nastopom na zunanjem tržišču velike naloge, zlasti še pri eksploataciji fosfatne rude v rudniku El-Hassa v Jordaniji, v rudniku železa in pri izgradnji železarne Rajah-etan. Ta dela obsegajo odpiranje rudnika železne rude Odvoz hribine na V. horizontu pri poglabljanju Jaška V Boru — delo opravlja Oddelek za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje — Hrastnik Poglabljanje Izvoznega Jaška v Rudniku Bor — dela opravlja Oddelek za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje — Hrastnik na Taraki-Pal in izgradnjo to jfc okrog 500 km jugovzhod-bodo to delo- opravljali s bodo to delo opravljala s kompletnim inženiringom. — Zraven teh del — za katera so že zaključene pogodbe — pa bo treba opraviti še nekatera druga dola, zgraditi kompletne rudarske objekte z inženiringom v Sudanu, Libiji, Alžiriji, Maroku in Tuniziji, Računajo, da bo že v kratkem odšla večja skupina zaposlenih z Oddelka za specialna rudarska dela v okviru združenja -RUDIS«" na delo v ZAR in Sudan. Dosedanje delo je Oddelek za specialna rudareka dela Rudnika rjavega premoga Trbovljc-Hraslnik v okviru združenja »RUDIS« z uspehom opravil. Tudi perspektive so kar najbolj obetajoče. Delo in naloge Investicijskega biroja Trbovlje ' Pri delu v Investicijskem biroju Trbovlje inženirsko projektantskega podjetja Rudarsko industrijske skupnosti -RUDIS« Trbovlje Investicijski biro Trbovlje ie inženirsko projektantsko podjetje Rudarsko industrijske skupnosti -RUDIS« Trbovlje. V smislu posebne pogodbe jo -RUDIS« prenesel na IBT vse posle glavnega tehničnega organa poslovnega združenja za vse inženirsko projektantske in drage intelektualne usluge. Investicijski biro Trbovlje ima registrirane sledečo dejavnosti: — izdelovanje investicijskih programov, gradbenih, rudarskih in drugih projektov, projektiranje in konstruiranje industrijskih naprav, izdelovanje prototipov, opravljanje terenskih meritev in prostaškega planiranja, proučevanje industrijske tehnologije, proučevanje organizacije gospo lan*ih podjetij In sestavljanje predlogov za racionalizacijo pestovanja, racionalizacijo tehnoloških pcooesov ter opravljanje drugih podobnih intelektualnih uslug in storitev. Investicijski biro Trbovlje ima organizirane tri oddelke in sicer: — za ekonomsko programiranje in analize — za rudarsko industrijsko projektiranje — za gradbeno projektiranje V takem sestavu je podjetje sposobno kompleksno reševati problematiko kakršnekoli investicije iz področja rudarstva in industrije, prav tako pa lahko reki Je in projektira objekte družbenega standarda in ostrilih negospodarskih investicij. Podjetje Ima že eno leto tudi svojo grupo v Nemčiji, kjer v kooperaciji s firmo BAI Frankfurt izdeluje pro-i«kte SPECIALNO — RUDARSTVO Svoje specialno je podjetje V 1udi 23 rudnike Banoviči, ZA INDUSTRIJO GRAD- Pnnnor-TF Durdevik, Kreko, Miljevino, BENEGA MATERIALA Kamengrad, Ivanečko - la- IBT ima tudi lastne aur-danjske rudnike, Križevačke mirane strokovnjake -za in-področje rudnike, rudnik Ub, Mostar, dustrijo gradbenega materia-našlo v rudar- Bogovino itd. la. Njihove izkušnje v tem skem projektiranju, saj je Na področju železne rude področju dopolnjuje tudi področje tega projektiranja izdeluje projekte za Rudnik uspešno sodelovanje strokov- tesno povezano z gradnjo ru- Ljubijo in rudnike Zelezar-danskih objektov, ki jih iz- ne Skoplje. Prav tako pa je vršuje kot član združenja že izdelal več projektov za -RUDIS« Rudnika rjavega direkcijo nuklearne energije, premoga Trbovlje - Hrast- Na področju nemelalov je Upravno poslopje Investicijskega biroja Trbovlje nik, z oddelkom za special- izdelal kompleks objektov za na rudarska dela, po drugi proizvodnjo in separiranje strani pa s proizvodnjo rudarske opremo, ki jo izdeluje Strojna tovarna Trbovlje. V lej kombinaciji je IBT »projektiral celoten kom- kaolina v Črni pri Kamniku. Na področju nemelalov je izdelal tudi kompleksne rešitve za kamnolome Tovarne dušika v Rušah, Železarne !*<*« R"a *vega pre- JesenicP] c^rne ™v moga »Soko«, od odkopnih metod do separacije, v celoti rešil Investicijski kompleks Rudnika Bogovi na in Rudnika Zenica, parcialno pa se je bavll z vrsto problemov na velikih in manjših rudnikih po vsej Jugoslaviji: prav ta kompleksnost projektiranja, ko dobi Investitor od projektanta vse od geodetskih posnetkov do zazidalnega načrta, vseh instalacij ter ekonomske utemeljenosti ln upravičenosti same investicije, je za investitorja izrednega pomena. * PROJEKTIRANJE SEPARACIJ V tesni povez.anostt z Rudarskim institutom v Ljubljani in STT je IBT »projektiral separacije na Ibru in v Kanižarici. Izredno lepe projektu separacij pa jo izdelal lje, IGM Zagorje, industrije apna Rudnika Trbovlje Itd. Krcsniške Kresnice, Hrastnik n j altov ostalih članov združenja -RUDIS«, predvsem Cementarne Trbovlje in Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani. „ V takem sestavu je IBT izdelal kompleks projektov za prvo in drugo rekonstrukcijo Cementarne Trbovlje. Programiral in izdelal je idejne projekte cementarne v Senovem in glavne projekte cementarne v Livnem, medtem, ko s parcialnimi reditvami sodelujejo tudi pri projektiranju cementarne Ka-kanj in drugje. Člani kolektiva IBT so prav na področju gradbenega materiala priznani strokovnjaki. Edinstvene so njihove študije o gradbenih materialih na osnovi sigastega pepela, kar predstavlja perspektiven problem zlasti vseh termo elektrarn in ostalih močnih potrošnikov premoga v zvezi z ovrednotenjem njihovih odpadkov. IBT je ob vsem tem vseskozi tudi močno sodeloval na področju proizvodnje klasičnega gradbenega materiala in med drugim sprojektiral opekamo Rudnika Trbovlje- i-tiasmiK. aooeiovai je pri rekonstrukcijah objektov apnenic v Kresnicah in Zagorju itd. PROJEKTIRANJE NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ V okviru svojega gradbenega oddelka ima IBT močno grupo za projektiranje nizkih gradenj. Del te grupe kontinuirano dela na projektiranju cest v Nemčiji. V okviru grupe nizkih gradenj ec poleg cest in ostalih prometnic (mostovi, viadukti) vrši tildi projektiranje kanalizacij. zajetij, črpališč in čistilnih naprav. • Pri lem je posebej opozoriti na izvirno rešitev koristne uporabe separacijskih odpt-Jnih voda Rudnika Trbovlje - Hrastnik v proizvodnji cementa. Gradbeni oddelek se poleg inženirskih gradenj bavi tudi z ostalim; objekti visokih gradenj. — Razen objektov na rudnikih je ob sodelavl investitorjevih strokovnjakov in strokovnjakov lastne clektro grupe sprojektiral velik det tovarniških objektov slovenske elektronske industrije (obrat »Elektronika« Horjul, obrat -Žarnica« Ljubljana, obrat -Magneti« Ljubljana, obrat »Kondenzatorji« Semič, -obrat »Feriti« Postojna, -Poltedniki« Trbovlje itd.). Med drugimi industrijskimi objekti naj navedemo Tovarno c-lektroporcclnna Izlake, Tovarno konfekcije v Sevnici in. Zagorju, obrat galvanike v Hrastniku itd. I Oddelek je sprojektiral več šol tako -osnovne šole v Zagorju. Tirni, Domžalah, Ihanu, Rudarsko šolo Trbovlje, Kovinarsko šolo Trbovlje Itd., hotelov (Kranjska gora, Zagorje), celoten kompleks zdravilišča Catoške toplice, Rimske Toplice, itd. Poleg zazidalnih načrtov rudniških naselij so izdelali urbanisti IBT urbanistični program in načrt Rimskih toplic, CetCiklh toplic, delajo pa tudi na načrtu Trbovelj. Cementarna Trbovlje Z rekonstrukcijo cementarne v letu 1961 obstajajo možnosti, da ta toVarna zadovolji vsem zahtevam modernega gradbeništva s strani dobave različnih asortima-nov cementa. Projekti in dela rudarske' skupnosti, ki se razvijajo na širokem polju dejavnosti, predvidevajo potrošnjo cementov s specialnimi lastnostmi, kot so predvsem odpornost proti koroziji, nizka toplota pri hidrataciji, nizko krčenje itd. S svojimi osnovnimi surovinami, raznimi dodatki z latentnimi hidratacijskimi sposobnostmi in s pomočjo modemih strojnih naprav, ki se še nenehno izpopolnjujejo, proizvaja Cementarna Trbovlje že danes pet različnih vrst cementa, ki ga zahteva moderno gradbeništvo. Te vrste so naslednje: — metalurški cement M 48 z 250 — portland cement z dodatkom žilndre PC 15 z 250 — portland cement z dodatkom tufa PC 20 p 250 — portland cement marke PC 350 — portland cement marke PC 450 Izkoriščamo priliko, da o posebnih lastnostih teh cementov in vseh njihovih prednostih obvestimo poleg gradbčnih podjetij tudi široko javnost. Metalurški cement M 48 z 250 proizvajamo iz portland cementnega klinkerja in granu-Jirane žlindre iz elektro-plavža. Poleg vseh lastnosti, ki jih ima normalni portland cement, ima ta cement še posebne lastnosti in prednosti, ki imajo svojo osnovo v kemični sestavi. Z dodatkom granulirane žlindre se temu cementu zniža odstotek apna (CaO), aluminatni modul razmerje aluminija proti železu se poveča, da pri tem ostane silikatni modul, to je razmerje silicija proti aluminiju in železu, približno isti. Ta cement dobi na ta način naslednje tehnične značilne lastnosti: — barva cementa je nekoliko svetlejša od normalnega portland cementa, — trdnosti na upogib in tlak so določene z oznako oziroma marko 250, to je trdnost po 28 dneh starosti je 250 kg/cm2 za tlak in 45 kg/cm2 za upogib. Preiskave tega cementa z ozirom na trdnosti na daljšo dobo pa so pokazale, da trdnosti v času staranja do 90 dni še močno naraščajo, in sicer za ca 38% pri tlaku in kar za 68 % pri upogibu tako, da v tem presega predpisane trdnosti za marko 350. — metalurški cement je odpornejši od portland cementa napram vplivom močvirnih in morskih voda in drugih solnih raztopin; — odpornost betona, pripravljenega iz tega cementa, je večja napram izpiranju, ker je v tem cementu pro-centualno nižja tvorba kalcijevega hidrata, ki se lahko raztaplja; — zaradi višje vsebnosti aluminijevega oksida v tem cementu je ta odpornejši proti sulfatom, ker s svojo kemično sestavo v veliki meri preprečuje tvorbo »cementnega bacila« (kalcijev-aluminatsulfathidrata), ki po-vzroča razkroj betona; — metalurški cement je mogoče uporabljati razen za specialna dela v morski in drugih korodirajočih vodah tudi za vse druge betonske konstrukcije, kjer ni predpisana uporaba marke cementa 350 ali 450; — priprava betona s tem cementom je normalna kot pri portland cementu. Portland cement z dodatkom žlindre PC 15 z 250 proizvajamo iz portland cementnega klinkerja in ca 15 % granulirane žlindre iz elektroplavža. Lastnosti tega cementa se razlikujejo od lastnosti portland cementa bistveno le v kemični sestavi, vendar veljajo za predpi- sane vsebnosti v cementu za SO), Ali Oj, žaroizgubo, netop-no in prosto apno (CaO) isti pogoji v prodaji. Vse fizikalne lastnosti tega cementa so iste kot pri portland cementu marke 250. Cement z dodatkom žlindre ima prednost pred normalnim portland cementom iste 250 marke zaradi večje odpornosti proti vplivom morske vode in drugih agresivnih tekočin. Beton iz tega cementa služi za izvajanje vseh betonskih konstrukcij, vključno železo-betonskih, pri katerih se ne zahteva posebne visoke trdnosti oziroma marke betona. Beton se pripravlja čisto normalno kot z normalnim portland cementom. Portland cement z dodatkom tufa PC 20 p 250 Označba p pomeni, da ima tuf, ki se dobavlja iz okolice štor, lastnosti pucolana, ki je ognjeniškega izvora. Tuf v okolici štor se je nabral v skladih, kjer se sedaj črpa od pepela izbruhov ognjenika, ki je deloval na tem področju, to je bil »Smrekovec«. Pri tej vrsti cementa je glavni nosilec vezanja in strjevanja portland cement. Dodani odstotek tufa (pucolana) da cementu posebne lastnosti, ki jih sam portland cement nima. Prednosti tega cementa so naslednje; Novi tovarniški objekti Cementarne Trbovlje — večja odpornost napram kemičnim vplivom, predvsem sulfatov in izpiralnih voda, ker se kalcijev hidrat, ki nastaja pri hidrataciji veže s tufom (pucolanom); — boljša in lažja obdelava betona; — nižja hidratacijska toplota pri vezanju; — večja elastičnost betona: — večja gostota betona; Nova rotacijska peč v Cementarni Trbovlje — vezanje tega cementa je nekoliko počasnejše od portland cementa, vendar po daljšem času dohiti portland cement v trdnostih in garantirano marko 250 redno presega vsaj za 20%; — priprava betona je popolnoma normalna kot pri čistem portland cementu in služi za vse betonske konstrukcije. tudi železobetonske kjer ni izrecno predpisan cement PC 350 in 450. Portland cement PC 350 Ta cement je proizveden iz čistega portland cementnega klinkerja, ki je zmlet s sadro in služi za zahtevnejša dela, kjer se potrebuje višja marka betona. To marko se doseže z relativno grobim mletjem portland klinkerja in sc tako doseže nizko specifično površino in je zato pri tepn cementu zelo nizko krčenje, kar je predvsem ugodno pil zahtevnih cestogradnjah ali gradnjah pist aerodromov za avione z velikim hitrostmi in pritiski. Portland cement PC 450 Tudi ta asortiman cementa se pripravlja z mletjem čistega portland cementnega klinkerja s surovo sadro. Zaradi visokih začetnih trdnosti, ki so po treh dneh najmanj 35 kg/cm2 za upogib in 200 kg/cm2 za tlak, se ta cement uporablja predvsem za konstrukcije za prednapeti beton. Elementi iz prednapetega betona se uporabljajo vse več in več pri vseh zahtevnejših gradnjah kot so mostovi in drugi nosilci. S5S55r"“,“> »Toplovod Elektrosignal« Ljubljana Montira : Kotlovnice, centralna gretja vseh vrst, naprave za mrzlo in toplo vodo, plinske instalacije, ventilacijske in kllmatizacljske naprave in industrijska postrojenja. Instalira: električne naprave visoke in nizke napetosti ter šibkega toka za industrijske, upravne in stanovanjske zgradbe ter bolnice. Projektira : vsa zgoraj navedena dela. Proizvaja : temperaturne regulatorje, lovilce nesnage, obtočne črpalke, mešalne ventile, vodostojne regulatorje, tlačna in plovna stikala, protistrujne aparate, bojlerje, tlačne kotle, toplotne naprave; elektroopremo, svetlobno klicne naprave, televizijske antene in opremo, razdelilne oirnre in komandne pulte. Novost; mavčne plošče za strope — za ventilacijo — dekoracijo. Odlivamo: v lastni livarni visokokvalitetne odlitke sive litine. »TOPLOVOD-ELEKTROSIGNAL« LJUBLJANA — Črtomirova 6 H. c. 36-110, 36-911, 32-401, 32-404 I RUBINOVE NOVICE V SLIKAH Jamske stojke. Izdelek Strojne tovarne Trbovlje Po prebodu — plavž v obratovanju — Metalurški inštitut »TEVE — VARNOST« Iz Zagorja Je doslej že večkrat razstavljal svoje Izdelke .a&K, Pnvlelnl fprinv v arithllrpm v »Metalne« Maribor ■ 1 >t Separacija za črni premog kombinata Kosovo v Izgradnji, z zmogljivostjo 630 t/h v I. n II. fazi — delo Strojne tovarne Trbovlje Eden od vrtalnih ul rojev, ki Jih uporablja Geološki zavod Iz Ljubljane H Zasavski tednik # št. 21 S 1®- !• 9 13 Geološki zavod iz Ljubljane v tujini Ze več let je Geološki zavod Iz Ljubljane pripravljal ljudi to opremo za dela v tujini. V ta namen je sodeloval z »Geoistraživanji«, in to na način, da jim jc posojal ljudi in opremo. Razumljivo Je, da 60 takšni prvi korald pravzaprav onemogočili afirmacijo zavoda, vendar eo pogoji del in stopnja iiveitoenoeti ter usposobljenosti zavodovih delavcev zahtevali določene predhodne analize in poizkuse, da bi na ta način dobili osnovne izkušnje za samostojna deda v tujini. Raziskovalna dejavnost na področju mineralnih surovin na inženirsko - geološkem polju zahteva poleg dobrega znanja tudi dobro opremo. Zato je zavod že pred leti osnoval svoj kanstrukcljeki biro, Id Je zasnoval nekatere vrtalne garniture in njihovo opremo. Rezultati večletnega dela biroja so pokazali, da lahko doma izdelujemo vrtalno orodje, ki spada po svojih kvalitetah vsaj med najboljša orodja, katera se javljajo na svetovnem trgu, in "Id nosi ie nekatere značilnosti, karakteristične za terenske pogoje dela. Seveda se delo konstrukcijskega biroja ni ustavilo pri Izdelavi prvih Upov vrtalnih garnitur, temveč se iz leta v leto širi obseg konstrukcije tako, da lahko računamo, da bomo v par letih izdelovali vse vrste vrtalnih garnitur do globine 1.200 metrov. V kooperaciji z različnimi strojnimi gospodarskimi organizacijami pa bomo lahko opremili vrtalne garniture z vso potrebno opremo. Vse to priprave so terjale znatna sredstva, ki jih jc zavod dobil le e svojim delom in določenim naporom, s tem da Je e svojimi prihranki financiral vso osnovno raziskovalno dejavnost na razvoju garnitur tn njihove opreme. Takšna koncepcija se je pokazala kot zelo pravilna, saj j c zavod v okviru združe- nja »RUDIS« samostojno prevzel že nekatere raziskovalne naloge v nerazvitih državah. Prva med njimi je zahtevala pravzaprav samo tehnično uslugo z vrtanjem, ker eo geološka dela opravili strokovnjaki zavoda za raziskavo nuklearnih surovin. To delovišče leži nedaleč od Rdečega morja v Združeni arabski republiki. Sedem strokovnjakov Geološkega zavoda vrta s stroji lastne konstrukcije z zračnim ispi-hovanjem, kar predstavlja posebnost za to državo. Zato je razumljivo, da so obiski egiptovskih strokovnjakov zelo pogosti in da vzbuja občudovanje stroj, ki se premika sam kot goseničar in kjer transporti to montaža garniture na novem delovišču trajata izredno kratek čas. Tudi v daljni Etiopiji razločujejo zavodovi sodelavci ležišča železa, vendar so ta dela šole v prvi fazi, lahko pa sodimo, da so bodo dela močno razširila in da bo zavod s svojo dejavnostjo po- magal pospešiti razvoj rudarstva v tej državi. V zadnjem času so zavodov} strokovnjaki v okviru združenja »RUDIS« proučevali tudi problem surovinske baze v Alžiriji. Pri tem sc je pokazalo, da so bili predlogi o razvoju rudarstva Alžirije taki, da zagotavljajo najboljšo rešitev med vsemi predlaganimi, in da se zato žc nekaj časa mudi tam naša delegacija, ki bo skušala v konkretnih dogovorih skleniti ustrezne pogodbe. Zraven te dejavnosti nc smemo pozabiti na možnost prodaje vrtalnih garnitur, od katerih so nekatere ie prodane v Etiopiji preliminarni pogovori o odkupu licence pa so med predstavniki ZAR in našo državo. Značilnost sodelovanja Geološkega zavoda iz Ljubljane • tujino je pravzaprav v tem, da zavod ne nudi izključno tehnične usluge, ampak pristopa kompleksno k reševanju posameznih problemov s področja raziskovanja mineralnih surovin, vode to inženirsko - geoloških dol, kar Vrtalni stolp garniture Geološkega zavoda Iz Ljubljane mu zagotavlja ustrezno prioriteto z ozirom na ostale ponudnike, ki prevzemajo raziskovalna dela le parcialno. Ta usmeritev prihaja še toliko bolj do Izraza zaradi sodelovanja z združenjem »RUDIS«, v katerem so včlanjeno tudi druge gospodarske organizacije, za katere predstavlja delo ljubljanskega Geološkega zavoda pravzaprav osnovo, na podlagi katere morejo zasnovati svoje ponudbe. Razumljivo jc pa, da Jugoslavija kot celota ni čutila posebne potrebe v preteklih letih s ponudbami geoloških raziskav v nerazvitih državah. Selc v zadnjem času, ko jc stopnja raziskanosti domače države omogočila normalen razvoj bazične to predelovalne industrije, in ko so dozoreli tudi pogoji, so raziskovalne usluge postale pomembne, kor predstavljajo osnovo, s katero more jugoslovanska Industrija prodirali na tuja tržišča. Prav zaradi tega so geološke raziskave še toliko bolj pomemben faktor našega izvoza, ker v bistvu usmerjajo zahteve dežel v razvoju na našo opremo in na naša projektiranja. Številni pregovori, ki sc nanašajo na geološka raziskovanja, med Geološkim zavodom in drugimi državami, kažejo, da jc bila usmeritev zavodove koncepcije razvoja pravilno, saj lahko nudimo ne samo tehnične usluge, temveč tudi vse slofmje geoloških raziskovanj ih- uporabo vseh vrst pomožnih metod, ki ec kjerkoli v svetu sploh v takih raziskovanjih uporabljajo. Dosedanji uspehi v odkrivanju slopih rudišč doma opravičujejo trditev, da se enaki rezultati lahko pričakujejo tudi v raziskovanju v ostalih državah. Na ta način bi Jugoslavija 'dobila tud-i v geoloških raziskovanjih tisto mesto, ki ji gre. H šfe-L'. ■ X . Tovarna težke investicijske opreme etalna« Maribor 'Metalna« Maribor je bi- za obdelavo v matičnem pod- pa je podjetje izdelalo 3 ce-^ osnovana pred 43 leti in jetju, ki so namenjena za vovode, medtem ko je za si- 6°di danes med pomembne ^edsftvnike jugoslovanske strojegradnje. Podjetje je v ?°vojnih letih z udeležbo pri lz8radmji številnih mostov, e,ektram, železarn ter rud-nj^kih, pristaniških in raz-industrijskih objektov, 'hnogo doprineslo jugoslov arinemu gospodarstvu. Dalo je ?* trg vrsto novih objektov, težja in komplicirana dela v stem za namakanje na Cey-bodoče racionalneje uporab- Ionu dobavilo večje število ljena, kar bo znatno dopri- zapornic. Razen v države neslo k boljšemu gospodar- Afrike in Azije pa je pod-jenju in omogočilo večje jetje lani izvažalo tudi v Za-proizvodne uspehe. Med po- hodno Evropo in Avstrijo, memtane novosti v podjetju Vzhodno štejemo tudi industrijsko-in- 6ko. vesticijski biro, ki prevzema projektiranje, izdelavo in Nemčijo in Polj- Značilno je, da podjetje montažo kompleksnih indu- vsebolj izvaža objekte; za so gradbeni žerjavi, la- sirijskih objektov. j^iski pokrovi in oprema za adJe, hladilne naprave, vr-specialnih naprav za dvi-Ban5e in transport, to je ^ndardne pristaniške žerjavi raznovrstne transporterje zunanji in notranji tran-sPort, žičnice vseh vrst in še Vrsto drugih objektov. . Proizvodni program podrtja je precej obširen, saj Vsebuje projektiranje, izdc-*av° in montažo industrijske “Preme, mostov, jeklenih dnetrukcij za visoke gradil dvigal in transportnih aPrav, hidromehanske opre-. e- cevovodov, rezervoarjev cistem, industrijskih hla-^ n‘h naprav, ladijskih po-rovov in opreme ter strojev ** Zaščito rastlin. Letošnji plan predvideva r)alrio povečanje proizvod-i/!c' Tako je predvideno, da j- Podjetje letos izdelalo nad p iieoč ton razne opreme, j 0 s,rukturi se letošnja pro-,,v«nja ne bo mnogo raz-^Pvala od lanske, saj bo j^ietje tudi letos izdelalo k JVe* konstrukcij za visoki gradnje, takoj za njimi (r 80 Po količini dvigala in "«POrtne naprave, raznosi- . pločevinaste kon-kcije, Indijski pokrovi in opla, hidromehanska opre-Pa* k ” cevovodi- Poleg toga ton °° ‘zdelanih tudi več sto hladilnih naprav, vijač-^ga blaga, poljedelskih stro-PlitL elts pandi ranega metala, k°v in drugega. Hkri>U s povečanjem pro- V J*0'- leto LANI: ZA 1,822.500 DOLARJEV IZVOZA katere je potrebna višja stopnja obdelave. Asortiman izvoznih objektov se spreminja zjasti zato, ker tudi že države s povprečno nizkim Največji uspeh pri izvozu industrijskim potencialom je^doseglo podjetje lani, ko razpolagajo z domačo indu-je četrtino svoje letne pio- stri jo, ki je vedno bolj soo-izvodnje izvozilo v dežele p ob n a zadovoljevati potrebe Evrope, Azije in Afrike. Med domačega tržišča. Prav v teh izvoznimi objekti velja orne- državah se zato zanimaio niti zlasti ogromni žerjav, ki slasti za tiste proizvode, ki ga je podjetje izdelalo za la- jih doma še ne morejo izde-djedelnico GDYNIA na Polj- iovali, sitem. Ta žerjav, katerega nosilnost je 500 ton, ni samo največji, kar jih je podjetje doslej izdelalo, ampak je Podjetje -Metalna« Maribor sodeluje tako v tujini, kakor tudi doma z domačimi hkrati tudi največja tovrstna *n tujimi podjetji. Pred krat- naprava v Evropi. Med pomembne dobave sodi tudi 23 zapornic za jez Matatila v kim pa se je pojavil še nov način sodelovania s tujimi podjetji, za katera podjetje Največji ladjcdelnlškl žerjav v Evropi jc izdelala »Metalna« Maribor za ladjedelnico Gdynia n Poljskem. Fotografija prikazuje maketo žerjava Indiji. V Indijo je podjetje obdeluje pogojno uvoženi dobavilo tudi transportne material, ki ga potem izvaža naprave in drugo opremo za naročniku; s tem se podjetje koksarno Durgapur in 75 ton- vključiva v mednarodno desko dvigalo za Hirakud Dam. *'tev dola. Iz leta v leto je vse večji Za potrebe rudarstva izde-tudi izvoz v afriške države. lUje 'podjetje po licenci fir-Zu hidroelektrarno Tis Abai me -Eickhoff- raznovrstne v Etiopiji je bila izdelana hi- transporterje, predvsem dvo-dromehanska oprema in 780 verižne grabljaste transpor-metrov dolg cevovod. Razno- terje tipa EB 440. EB 515 in vrstne konstrukcije za visoke EB 620. transporterje z lekle-gradnje Je podjetje dobavi- nimi trakovi T 800 in T 100 lo cementarni v Adis Abebl.\^ in transporter^" z gumijasti-Za Gvinejo, Togo in Sirijo mi trakovi. Razen transpor- terjev, ki so namenjeni predvsem za potrebe rudarstva, pa izdeluje podjetje transporterje za viseči in talni transport za tovarne s serij-fcko proizvodnjo in viseče železnice* Podjetje ima dolgoletne izkušnje tudi v izgradnji vseh vret dvigal, prekladalnih mostov in drugih ransportnih naprav, saj je d slej izdelalo nad 800 tovrstnih objektov. Med njimi so pravi velikani. Naj omenimo samo dva. — Žerjav, ki ga je podjetje izdelalo °unje pa podjetje iz leta V0;>° širi tudi svoje proiz- itti Z novogriid- f^bjih j^arhi jn ri,/.širitvami dose- tovarniških prostorov •‘00o°^e^e Lmi dobilo okrog oPr m pokritih in sodobno uto,' proizvodnih pro- Pos“v- Posebno pozornost Ji V®'* Podjetje organizaci-* Anione kontrole, ki z “kav rn^mi »parati za razi-0 materiala med proiz-kop,J0 in pred odpremo je “ 'ra vsak izdelek. Svo-žHat/““SlJivosti je podjetje l'°Vitv- .P0VOl?alo tudi z ustaven'.!0 novega obrata na t>r0cjvjN'tem, kjer izdelujejo 'kilce 'M'ln konstrukcije za vi-^^jc in druge cno-objekte. Tako boji in druga sredstva za ladjedelnico na Poljskem, sedi ne samo med največje (visok je nad 60 m, težak pa okrog 1300 ton), marveč tudi med zelo precizne naprave te vrste. Ta značilnost je zlasti pomembna, saj je žerjav namenjen za montažo ladijskih sekcij, ki jih je treba kljub njihovi veliki teži prenesli in postaviti natanko tja, kjer bo treba iz sekcij sestaviti tudi največje prekooceanske ladje. Prav tako pomemben in svojevrsten objekt so prekladalni mostovi in oprema za žitni silos na Reki. Opremo lega silosa čte- A. — . — » jemo med najsodobnejše to- . -.. 7- ^ _ Al _____________* vrstne naprave v Sredozem- » - ’*f -? lju. Kapaciteta prekladalnih *, t \■*>*»* mostov je 4001 h. Zadnja le- "g m« jj* ' , Ker obseg« proizvodnja ob- . i ! , '* jektov težke investicijske lil >- »• > 2 9 opreme večji del proizvodne- K^ m* ■. ga programa podjetja, je ci- Srol "**’"* mK klus Proizvodnje v mnogih primerih dolgotrajen, tako - ^H da 60 zlasti izvozni uspehi v B iSBr «r. -- lEw t 7' posameznih letih različni. A , 'JiŠŠM * bo W1/ 'fin {mnBj proizvodnje, ki je namenjena v tw&9 *$"'*'$**23 izvoz, nekaj manjši kot hi&gŠBUF ' '4wBB* laziski, medtem ko bo pri- Hi KS&ŽNr. hodnjc leto znatno večji; za s' --1. • f-a 1'^tsači* ‘ izvoz v prihodnjih letih ima S f:J le, ''jJfo&Sr podjetje že sedaj zaključe- ^1 ne pogodbe v \-rednosti 2 mi- f Mi »' '.Mr " Jijona 450.000 dolarjev. V le- tu 1963 bo podjetje direktno Prekladalni most silosa ra žitarice na Reki, najsodobnejša tovrstna naprava v Sredo* izvozilo za milijon dolarjev zcmlju. Prekladalni mostovi in oprema so Izdelek »Metalne« Maribor objektov. ) t « Metalurški institut v Ljubljani Metalurški inštitut je bil ustanovljen po osvoboditvi leta 1947, kot eden od prvih raziskovalnih ustanov z namenom, da izvršuje prepotrebna raziskovanja s področja proizvodnje in rabe železa, jekla, težkih in lahkih kovin ter nekovin. Hkrati naj daje praktične in teoretične osnove študentom metalurgije ljubljanske montanistike, ki je bila tedaj edina metalurška šola v naši državi. Z delom je pričel inštitut 1. maja 1950. Tedaj je bil v sklopu montanistike v Ljubljani, pozneje neposredno vod pristojnostjo Izvršnega sveta, od leta 1958 pa je prepuščen Združenju jugoslovanskih železarn kot posebna raziskovalna ustanova. Če je danes ustanovitelj Metalurškega inštituta Združenje jugoslovanskih žele arn s tem ni rečeno, da je njegovo delo osredotočeno le na probleme črne metalurgije. Z raziskovanji s področja predelave rud, izkoriščanja domačih goriv za proizvodnjo surovega železa, jekel in njihove predelave je zasedena , komaj polovica inštitutovih raziskovalnih kapacitet. Ostala raziskovanja so posvečena zlasti problemom naše predelovalne in kovinske industrije, metalurgije kovin, proizvodnji nekovin ter visoko-temperaturnih in posebnih keramik. Metalurški inštitut sc ne omejuje le na raziskovanja, temveč gre do industrijske realizacije, kar se izraža v njegovi organizacijski razde- * litvi, ki je naslednja: Družbeno upravna vodstvo Metalurškega inštituta se- • stavi ja jo tile organi: — svet Metalurškega inštituta, v katerem so predstavniki Združenja jugoslovanskih železarn, strokovnih sodelavcev inštituta, Izvršnega sveta SRS in fakultete; — upravni odbor Metalurškega inštituta; — strokovni kolegij, v katerem rešujejo raziskovalci inštituta strokovna vprašanja; — direktor Metalurškega inštituta. V nadaljnjem navajamo nekaj podatkov o splošni - dejavnosti Metalurškega inštituta, ki označujejo tudi njegov pomen. Notranja organi zacijuzku razdelitev Metalurškega inštituta je naslednja: — administrativni oddelek / računovodstvom in finančnim odsekom, — oddelek za načrt in izvrševanje raziskovalnega dela, — splosni tehnični oddelek s konstrukcijskim birojem, gradbenim birojem in delavnicami, — kemijski oddelek s kc-/ mi j.sko-analitskim in kemijsko tehnološkim odsekom, — oddelek za goriva. — oddelek za rude in kovine, — oddelek za železove rude in grodelj, . — metalurško tehnološki oddelek, — splošni metalurški oddelek. Oddelki so razdeljeni na odseke, laboratorije in delavnice. Poskusni in polindu-strijski agregati so nameščeni v dvoranah in delavnicah inštituta ter so na razpolago raziskovalcem vseh oddelkov. Razvoj svetovne tehnike terja stalno tesno sodelovanje proizvodnje z raziskovalnimi ustanovami. Kot organ Združenja jugoslovanskih železarn je Metalurški inštitut v Ljubljani zaposlen zlasti z reševanjem različnih metalurških problemov naših železarn. S permanentnimi raziskovalnimi nalogami opravlja delno kontrolo nekaterih izdelkov, ocenjuje njihovo kakovost in predlaga na podlagi doseženih rezultatov izboljšave kakovosti in tehnoloških postopkov. Sodeluje in pomaga pri reševanju proble- mov ob uvajanju novih, kvalitetnejših proizvodov in izvršuje v svojih laboratorijih in na polindustrijskih napravah naloge, ki so v tesni zvezi s proizvodnjo črne metalurgije., Poleg osnovnih nalog fun-damentalno znanstvenega značaja, ob katerih vzgaja Metalurški inštitut svoj raziskovalni kader, in ustvarjanja teoretične osnove za aplikativne in rutinske preiskave, se venomer veča obseg raziskav, ki služijo neposredno napredku proizvodnje črne in barvaste metalurgije, rudnikov premogov in rud, tovarn proti ognju odpornega materiala, elektro in strojne industrije ter predeloval-no-kovinske industrije. V zadnjih letih se širi tudi, obseg nalog za izdelavo idejnih, investicijskih in glavnih projektov za tehnološke postopke in izgradnje metalurških objektov v tu — in inozemstvu. Strokovni kader Metalurškega inštituta sodeluje pri izvrševanju polindustrijskih in industrijskih poskusov, ki jih vršijo obstoječa indu- —, — ----------- sirijska podjetja in podjetja Poizkusne celice obratujem v izgradnji na domačih in ki svinca in topilnico Meži' ca, kjer tudj že obratuje. " v -JPR... ... tudi že v inozemstvu, karn°f inozemskih poskusnih in in- so bile prodane, in kjer vl»* da zanje veliko zanimanj® Metalurški inštitut je c**® dustrijskih agregatih. Dejavnost inštituta je dina- uveljavlja se pa tudi v drugih panogah gospodarske dejavnosti, v kolikor ima v te namene strokovne in materi- zelo obširno, obojestransk koristno, lahko pa služi sti razširjanju delokrog izdel* alne pogoje. Osnovo dela pa včlanjenih tovarn, ki jejo konstrukcije in opreta za rudarske in metaluršk. predstavlja vsekakor razvoj sodobne znanosti, njena dognanja, dosežki raziskovanj obrate. Velike možnosti, iji v znanstvenih in raziskovalnih se odpirajo naši industriji 'nTtkmov k tLu sLda uva Šiških in azijskih d janje novih postopkov in''teh- terjajo temeljite študije * nologijc v proizvodnji, širje- ‘™klh baz *“ mater'Zc nje surovinske baze na nove Glede na posebne razg? in kvalitetne proizvode pri tch dczel nerazvitc mdusU istočasnem prehodu od kla- ic, različnih surovin m delo sS. K0 ' . , , „ , nih tehnoloških postopka' Strokovni kader Metului- prj načrtovanju proizvodu11 škega inštituta je izšolan na objektov. Številne - zaklet e V° domačih in inozemskih la- študiju, izdelavi idejnih 111 kultetah, stiokovnih šolah, investicijskih programov 111 znanstvenih inštitutih in m- po ponudbah za izgradnji dustrijskih obratih. Med nje- objektov, ki prihajajo iz gove stalne sodelavce spada dežeI leri;i'ro piedvsem P®' s znanstveno strokovni kader fakultete za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za montanistiko in metalurgijo ljubljanske univerze, kakor znavanjc surovinske baze, j. razpoložljivega materi*'3' ki ga je treba analizirati 1 tehnološko preiskati. . Prav za osnovne preiska tudi visoko kvalificirani ka- materiala in njegove der nase metalurške in ru- nosti lahko nudi Metalurg darske industrije. Tesna po- inititut svojc sodelovanje- ) vezanost inštituta z industn- svojih laboratorijih za rU® jo se izraza zlasti v sodelo- jn kovin oriva k,-mijs^ vanju pn strokovnih preda- analize in tehnologije, '® vanjth, prirejanju posvetu- lotne tehnike in mineral^ gijc, metalurške tehnologih in splošne metalurgije l®1. svojim raziskovalnim * drom, lahkp inštitut n*crr j .... , . . daj no izvršuje in rešuje 0 domač, m inozemski strokov- , zvczi s lakinimi pr® ni literaturi, kakor tudi z *-™ vanj in simpozijev, ki so tudi mednarodnega značaja. Pomemben je tudi prispevek sodelavcev inštituta v strokovnih publikacijah, v jek ti. Konstrukci jski kovnih koncih H0*111* Slr°" inšt!‘uta 'c sposoben izde^ Metalurški inštitut je s svo- jekte. jimi sodelavci razvijal nove tehnološke postopke, ki so patentirani doma in v inozemstvu. Vsa navedena dejavnost štituta je tudi njegov P'c gram za nadaljnje delo, k1 Veliko pozornost vedno tesneje povezuje z r'!j. posveča zlasti proizvodnji vojnim programom naše 1 koksa v kosih iz lignitov in dustrijc. Iniciativnost 03 rjavih premogov; pridobiva- ^kovalnega kadra jc v rttPj. nju pitne vode iz morske vo- s redno pomoč razvojnim ®s de; delal je poskuse proizva- delkom industrijskih podjc'# janja belega in sivega suro- ter tako posredno vpliva vega železa z različnimi ruda- pospeševanje proizvodnje '' mi in gorivi oziroma redu- izboljšanje kvalitete izdefk0, centi na polindustrijski na- ki postajajo tako kimkur-.‘° pravi nizkojaškastega plavža, ni na svetovnem tržišču. „ čigar konstrukcija je 'paten- Za uveljavljanje delov0' tiran prototip Metalurškega organizaeii, včlanjenih v zu'., inštituta. Izkušnje in rezulta- žen ju »RUDIS ', za plaši'*0’ ti, doseženi na tem agrega- svojih proizvodov na do'0; čem in tujem Tržišču, za tu, so bili izmenjani z rezultati dela zahodnoevropskega širjenje delokroga in ;<*<” komiteja za nizki plavž v Belgiji. Oddelek za oplemenitenje In tehnologijo mineralnih surovin je razvil In patentiral rii’ m< nta/izdelkov kakor tud* njihovo konkurenčno spOs ^ nost glede vene, kvalitet® sodobne tehnologije, so v’.fl Elektronski mikroskop. Izdelan pri nas, edini te vrste v Jugoslaviji kakor potrebna studlozn* . prototi pjugoslovanskc flota- raziskovalna delavki jih ,| cijske celice, ki je bSa izde,- ko nudi Melaluiski inšt lanu v sodelovanju z Rudni-v Ljubljani. Rudarski institut Ljubljana Naši rudarski strokovnjaki 60 že dolgo časa občutili vr-ael, ki je obstajala pri nas v tem, ker nismo imeli ustanove za povezovanje in usmerjanje raziskovalne dejavnosti na področju rudarstva. Njihova prizadevanja > tej smeri, da bi se ta pomanjkljivost odpravila, sta končno izpolnila z medsebojnim dogovorom Svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ter delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah, in sicer s tem, ia sta ustanovila RUDARSKI INSTITUT s sedežem v Ljubljani. Ze imeni obeh ustanoviteljev kažeta na to, da ata imela namen v novem institutu združiti teorijo s prakso. To kaže tudi statut Rudarskega instituta, po katerem lahko Postane njegov redni član ali • Zunanji sodelavec vsak inženir ali tehnik, pa tudi vsak drug izvedenec v rudarski in sorodni stroki, ki sc sistematično ukvarja s pospečeva-njem rudar.-ke znanosti in tehnike. To pa dokazuje tudi že Pjegov prvi raziskovalni piro-8ram, ki obsega v glavnem PtiNlednje: • študij odkopnih metod, d*trezno mineralnim surovi-lam glede na rudarsko geološke in geomehanske razbere nahajališča; • raziskave hidrogooloških razmer v naših rudnikih; te 60 še posebno potrebne, saj J® znano, da sc rudarji v večini naših premogovnikov bore s podzemeljskimi rezervoarji. vode, tako v krovnimi kakor tudi v talnini slojev koristne substance; 0 polindustri jski način oplemenitenja drobnih premogov, ki so šli doslej po večini na jalovišča ali pa v odpadne vode; 0 študij bogatitve nizko-odstolnih rud železa, mangana, svinca, cinka in bakra; 0 laboratorijske preiskave o mehanizmu mletja, z namenom, da se poveča koristni učinek raznih vrst mlinov; 0 študij odporov pri člen-kastih verižnih jn trakovnih transporterjih za določitev potrebne moči pogonskega stroja; ® primerjalno študijo za obstoječe tipe regulatorjev vožnje za izvažalne naprave na pogon z asinhronskim motorjem: A raziskave o škodljivosti prahu v delovnem ozračju rudarskih in industrijskih prostorov s posebnim ozirom na pojave pneumokonioze. ki so zaradi naraščajoče meha-nizncDe vse bolj pogostni; ® flzlkalno-kemlčne preiskave rud in drugih mineralnih surovin za ugotovitev ustreznih tehnoloških postopkov pri obogatitvi in predelavi ter izdelava tehnoloških shem s podatki o normativih In tehnični opremi; ® Izdelava projektov rudarskih objektov. Naštete so le nekatere glavne dejavnosti Rudarskega instituta, ki pa v zadostni mori označujejo njegovo usmerjenost. Za uresničitev programa Rudarski institut tesno sodeluje z rudarskimi in industrijskimi podjetji v Sloveniji In ostalih naših sociali- stičnih republikah. V veliki meri pa pomaga k realizaciji raziskav Sklad Borisa Kidriča, ki delno financira raziskovalno delo ob finančni udeležbi gospodarskih organizacij, katerim so izsledki Rudarskega instituta iz Ljubljane namenjeni. Vloga rudnika Mežica s svoj imi elektrostroj-nimi obrati kot član združenj a »Rudis« Rudniki svinca in topilnica Mežica — dciavniška izdelava flotacijskih celic V zditLŽcnje »RUDIS« sc je naše podjetje včlanilo decembra 1961 z luštno željo s tem, da bi plasirali specialno separacijsko In Rotacijsko opremo na domačem in eventualno tudi na tujem trgu tol izkoristili za rudnik že preraslo kapaciteto elcktro-strojnih obratov, in drugič, na željo samega združenja -RUDIS«, da potom naših rudarskih in separacijeko-Hotaci jekih strokovnjakov dopolni vrzel rudarske dejavnosti združenja, ki je bila de tedaj usmerjena zgolj na premegarstvo, ter jo razširi tudi na metalne rudnike. Ker smo v republiki Sloveniji (razen Idrije) edini metalni rudnik z dolgoletnimi izkušnjami ia tratite:rnalno preteklostjo* nmš pristop k združenju ni bil nepomemben. Iz tega sledi, da bo lahko vloga rudnika Mežica zelo pomembna, če bodo za to dani pogoji, odnosno če se bo združenje domu in v tujini med looeeituko koekurenee toliko uveljavilo. gTnn»\i|| ATOV RUDNIKA MU/HA Proizvodni program elčk-trodro.tnih obratov s- nanaša v glavnem m izdela«o specialne se parat: k c in flo-taciisko opreme za mc*ale in nemetale z eieklro-nrvnio in montažo kot so npj .; bodečim investitorjem Dokazati doma zgrajene i "wt-/Cije in Rotacije. pc*em ,ro bomo n!koli prodrli n« inozemski trg. V I tip pri n'-*mu bj bila naša prizadov -vi. tim več izvoziti, brezusp <-na. Žerjav s separacijo ločilni stroji, klasifikatorji, agitatorji ali mešalniki, visoko produktivne Rotacijske celice -Univcrzal KAPI«, do-zatorji za suhe i-n tekoče reagente, vzorčcvalci za suhe in tekoče vzorce, naprave za laboratorijsko testiranje, električne razdelilne in stikalne naprave ter ostalo signalne, krmilne in varnestne naprave za Rotacije, Nadalje izdelujemo 'sedaj prototip stroja za čiščenje livarskega peska. Ker spadajo ti stroji v grupo separacijskih strojev, skušamo osvojiti njih serijsko proizvodnjo. Poraja sc vprašanje, zakaj smo si zastavili ta preigram. Odgovor je enostavni - svetovna podjetja itfiajo svoje veliko laboratorije, pri nas pa se laliko praktične izkušnje in izpopolnitve iz naše separacije in Rotacije uveljavijo pri izdelavi tovnstrvh strojev.In še en moment Je, na kriti rega ne smemo pozabil i. da za dobavljeno opremo garantiramo po kvaliteti in kapaciteti, saj nam je mcr.no v našem tehnološkem la’ oratoriju, a tudi v siimcm glavnem i>ogonu predhodno p oizkusiti nekaj vagonov izkopa ni,ne, kako se jo da praktično najbolje sepnrirati odnosno flotirati. Olnavijamo pa tudi yoiz,-kusne obratovanje Horacij, zgrajenih in montiranje po naših strokovnjakih, tor iz-vežbamo strokovni kader za normalno vodenje teh Rotacij. - PERSPEKTIVA V ZDRUŽENJU Na dosodil j obrazloženo in z vidika našega proizvodne- < ga programa mislimo, da je dana velika možnost razvoja naše proizvodnje separacijskih in flotacijskih strojev • ter naprav, vendar Je prvenstveno važno, da združenje »RUDIS« še enkrat za vselej doseže pri Sekretariatu zh zunanjo trgovino, da se prepove uvoz separacijskih i*' Rotacijskih st.rojcv, ki V° kvaliteti in garantiranih ir-' plenih ne zaostajajo za inozemskimi stroji. Kolikor se to no doseže in bemo v Jugoslaviji še nadalje gradit* Rotacije s tujo opremo, **> ra:*.'ii rekoni-truiran:: Rotacije v Mežici ne bomo mogli SGP Zasavje -T rbovlje eden od 16 članov združenja »Rudis« 2 leti je preraslo Splošno Vadbeno podjetje »Zasavje« Rbovlje v velik kolektiv, ki lani dosegel okrog 800 milijonov dim realizacije. nje po Zasavju. Sicer doslej podjetje ni iskalo del izven Trbovelj, ker se je v Trbovljah dovolj gradilo, na drugi strani pa se je podjetje hotelo najprej kar najbolj or- mičnih izdelkov in Steklarni v Hrastniku, gradnjo filtrov in silosov v Cementarni, dela za Tapetništvo in pa dela pri gradnji industrijske hale ža Blektrolivarsko in- °v° naselje Kešetovo v Trbovljah, ki ga gradi SGP »Zasavje« Trbovlje 2-AKAJ K ZDRUŽENJU ganizacijsko utrditi in uspo- dustrijo Trbovlje, ki so v “RUDIS«? šobiti za delo, kar bodo s teku. /taksa v našem gospodar- uPOTabljali v prihod- Podjetje je zgradilo po- > je pokazala, da je sode- nje’ kjer koh 50 pač P°treb- «lopje za PIT in Banko v podjetij nadvse ko- no" J®*110- To je bilo tudi vodilo 16 LET SGr -ZASAVJE« Črtiva SGP -Zasavje« Tr- Splošno gradbeno podjetje ko se je odtočil, da -Zasavje« deluje že šestnaj-Ir«opi kot član k združenju sto leto. Začetne težave niso kuDlS«. S tem so se začele bile majhne, oprema je bila ^'tirati podjetju povsem nezadostna, primanjkovalo je ^Katine perspektive, saj bo kadrov. Zlasti v zadnjih pe-v?, Jetje tako lahko sodelo- tih letih pa je podjetje dosc-0 z deli v okviru komplet- 8'° precejšen napfedek. POd-8a inženiringa. jetje zdaj gradi lastne pro- B0 , store za skladišča in remont- 0kvir. SGP -Zasavje« v ne delavnice, s čimer bodo 6e nu združenja -RUDIS« lahko Sc izboljšali svojo deti e] 1 opravilo kakih večjih javnost. Za zaposlene pa so del ,, 'Ta^ctkom gradbenih zgradili tudi samski dom in kovi.V Termoelektrarni Tr- obrat družbene prehrane. Za „ ■ z gradnjo koridorja za -Elektro-Trbovlje«, Veleblagovnico Trbovlje in poslopje za Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah. Mimo tega je Splošno gradbeno podjetje -Zasavje« iz Trbovelj zgradilo več kulturnih in prosvetnih domov, tako Dom Svobode Zasavje, Industrijsko rudarsko šolo Trbovlje, Industrijsko kovinarsko šolo Trbovlje in osemletko -Tončke Ceč« v Trbovljah. Opravilo pa je še rekonstrukcijo cest v Trbovljah in Hrastniku, obratne prostore Hrastniku, reguliralo in po- krilo je strugo Trbovetljščica in tako dalje. SGP »Zasavje« pa je zgradilo tudi vrsto stanovanjskih blokov in stolpičev. I IN PERSPEKTIVE? Naloga Splošnega gradbenega podjetja -Zasavje« iz Trbovelj je in bo, da se v okviru združenja -RUDIS« razvije v srednje, industrijsko gradbeno podjetje, da bo tako postalo enakovreden .partner ostalim članom združenja in da bo lahko prevzemalo vsa dela, ki jih bo zaključilo združenje »RUDIS«i 8rach^an‘sport premoga, z jil? ni° Tovarne pol prevodih v in z drugimi deli, ki tigjjh^zema »Rudis«, pa bo ZGRAJENO je bilo PRECEJ OBJEKTOV V zadnjih letih delovanja SGP -Zasavje-’ začelo jo Splošno gradbeno podjet-Vs(iati v okviru združenja je Zasavje zgradilo vrsto in-* Ja dela. . dustrijskih objektov, stano- vanjskih blokov in drugih ^**OSqunoST PODJETJA Zv'1 lK^b' Med Industrijskimi objekti zl- d%v š,cvil° potrebne velja omeniti: Tovarno •Uh tile, dovolj osnov- dakov z vsemi potrebnimi eduv nikih, in aparati navadne izvedbe, uporabljiv* rudnikih kovin, nekovin in v kamnolomih. . • Aparati za indiciranje metana, uporabljivi v * darstvu na področjih, kjer je metan. Tovarna eksplozijsko varnih eleklronaprav Telegram: »TEVE« Zagorje - Telefon: 81-104, 81-124, 81-144, 81-164 -š| : ' ' Elektromotor, uporabljiv v ozračju, nevarnem za eksplozijo In oženj, Izdelek »TEVE — VARNOST« Zagorje Informativni proizvodni program: Elektromotorji • Trifazni asinhronski stični, uporabljivi v ozračju, nevarnem za eksplozije in ogenj. • Trifazni asinhronski z drsnimi obroči, uporabljivi za žerjave in dvigala, z intermitencami 20, ™ 60 »/o ED, in za trajno delo. • Trifazni asinhronski z drsnimi obroči, z en o i1* dvema hitrostima, uporabljivi za osebna in tovorna dvigala. Prevzemamo izdelavo specialnih elektromotorjoVl uporabljivih za pogon tekstilnih strojev in napra^ strojev za obdelavo lesa, za pogog raznih special-nih strojev itd. Te motorje izdelujemo po dokumentaciji in zahtevah kupcev, po dogovoru pa tud' na podlagi lastnih konstrukcij. Specialni rotacijski električni stroji • Pretvorniki frekvenc z ali brez pogonskih elektromotorjev, uporabljivi ža pogon strojev oziroifl3 ročnih orodij. S Električni hidravlični tlačilci (ELDRO), up* rabljivi za zavorne naprave. • Cevni električni ventilatorji, uporabljivi v ozraC' ju, nevarnem za eksplozije in ogenj. Elektromagneti • Elektromagneti za dviganje feromagnetnih bremen s kompletnimi napravami za električno na' pajanje, uporabljivi v železarnah in v kovinsk* industriji. • Rotacijski elektromagneti za čiščenje nekovia' skih r.ud od feromagnetnih primesi, uporablj'*1 pri separiranju premoga, nekovinskih rud in d*3' teriala. • Elektromagnetne zavore lamelnega sistema, Pr|' rejene za vgraditev k elektro motorjem, uporablj*1 ve za zaviranje elektromotorja. Stikalna oprema za nizko napeto*1 • Kontaktorji do 200 A, uporabljivi v ozraČju’ nevarnem za eksplozije in ogenj. • Nihalna tipkala, uporabljiva v ozračju, nevaf' nem za eksplozije in ogenj. • Paketna stikala do 200 A, za odklopljanjc mo£*/ uporabljiva v ladjedelništvu in v elektroindustrij1' • Aparati za javljanje zemeljskega stika, uporab" ljivi v ozračju, nevarnem za eksplozije ih ogedJ’ Visokonapetostni aparati in transformatorji S Suhi silikonski transformatorji do 315. KVA’ uporabljivi v ozračju, nevarnem za eksplozije- • Malooljna visokonapetostna močnostna stik9**' uporabljiva v ozračju, nevarnem za eksplozije. Razsvetljava 3 >. • Rudarske naglavne svetilke, u|X>rabljive v ozr» ju, nevarnem za eksplozijo. • Kompletne naprave za polnjenje in vzdrževa1** rudarskih naglavnih svetilk. • Fluorescenčne svetilke, uporabljive v ozračji nevarnem za eksplozijo in ogenj. ŠPORTNI TEDNIK PRED KONCEM Po dveh neuspelih srečanjih v tekmovanju v slovenski nogometni ligi so minulo nedeljo po dolgem času prišli na račun ljubitelji nogometa v Trbovljah. Nedeljsko srečanje je prineslo enajstorici Rudarja tudi nadaljnji dve točki, tako* da imajo 'sedaj 27 točk. Srečanje pa je tudi pokazalo, da bi lahko Trboveljčani s tako igro premagali tudi veliko bolj nevarne napadalce in igralce kot pa je bila enajstorica Kladivarja, ki niti za trenutek ni bila kos razigranim igralcem Rudarja. Tu moram tudi podčrtati, da je našel svoje mesto v moštvu mladi Zveglič, ki je od tekme do tekme boljši. Pohvaliti velja vsekakor n/egovo izredno požrtvovalnost in borbenost. V zadnjem delu tekmovanja Ljubljanske nogometne pod-zvezc ni bilo posebnih presenečenj. Omeniti pa velja največje presenečenje XX. kola, ko so igralci Bratstva prvič v tem tekmovanju zapustili tgri-šče s sklonjenimi glavami v Kamniku. Kljub temu porazu je pa Bratstvo siguren zmagovalec, saj ima sedaj 37 točk, Sava pa 28. Na nižja mesta so se pa uvrstili Litija 53, Rudar (H) 19, Svoboda (Kisovec) prav tako 19. Po nedeljski zmagi nad Savo je Proletarec povišal število osvojenih točk na 21, tako da bo y naključnem delu tekmovanja Dristal nekje v zlati sredini: Rokometaši trboveljskega Rudarja so pa z neodločenim rezultatom proti Branilcu (v Trbovljah 19:19) zapravili vse možnosti za osvojitev prvega mesta, ki je bilo. že tako blizu. Po »vodiš je šlo tudi upanje za kvalifikacije za vstop v zvezno rokometno ligo. Skoraj nemogoče je pričakovati, da bi Slovenj Gradec izgubil kako srečanje... — ek SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR (T) : RUDAR (V) 3:0 p. f. (ek) LJUBLJANA — Vsem ljubiteljem nogorieta je še verjetno v spominu medla, neučinkovita in slaba igra trboveljskih nogometašev v srečanja z velenjskim Radarjem, ki se je končala neodločeno 2:2. Po tekmi je vložilo vodstvo trboveljskega Rudarja protest, ker sta igrala pri Velenjčanih dva igralca, ki nista bila pravilno registrirana. Na zadnji seji tekmovalne komisije ligaškega odbora prt NZS, je komisija zaradi nepravilne registracije odločila to tekmo s 3:0 p. f. v korist trboveljskega Rudarja. Tako Ima Rudar sedaj 25 točk (tu ni upoštevana tekma Rudar : Kladtvar). Rudar : Kladivar 3:0 (2:0) (vk) TRBOVLJE — Sodnik Zorko iz Ljubljane je pripeljal na igrišče Rudarja v nedeljo naslednji enajstorici: RUDAR: Bantan, Pristav, .Zvcglič, Bostič, Knaus, Sori, Lamovšek, Ilalilagič, Breznikar, Pajer, Ocvirk; KLADIVAR: Bauman, Kovačič, Coklič, Kokotec, Vodeb, Koren, Perc, Dvornik, Vesič, Hribernik, Perpar. Strelci za Rudarja: PAJER v 16., HALILAGIC v 25. in BOSTKl v 71. minuti. V pričakovanju lepe in borbene igre se je zbralo minulo nedeljo na tribuni Rudarja nad 1.000 gledalcev', ki so po dolgem času zadovoljni zapustili prizorišče nedeljskega srečanja. Že prve minute igre so kazale, da so bo razvila borba za vsako točko. Domačini so prevzeli takoj pobudo. Starti na prvo žogo in tudi smola Celjanov', so zagotovili visoko in zasluženo zmago Trboveljčanov, že v 16. minuti je Bauman naredil napako, ko je zapustil vrata. To jc izkoristil Pajer, ki mu je podal žogo Ocvirk, Pajer jc žogo potisnil v prazna vrata. Ta gol je na trenutek razbil obrambo gostov, domači napadalci so pa z duhovitimi kombinacijami še napiči ogrožali vrata gostov. Tako jc v 25. minuti Halila-gič dosegel drugi gol za Ru darja. Do konca prvega dela srečanja so imeli gostje kar dve priložnosti za znižanje rezultata, ko so izvajali proste strele, žoga se je pa obakrat odbila od vratnice. V drugem delu srečanja se podoba rja’ igrišču ni spremenila. Domačini so nenehno igrali v polju Ktadivarja, tako da jc imela obramba gostov polne roke dela. Najlep-*si strel jc pa izVedcl v 56. mi troti Halflagič in zahvaljujoč dobremu vratarju Baumanu, je ostal rezultat nespremenjen. Gostje so le tu in tam izvedli kako nevarnejšo, toda neuspelo akcijo. Obramba Rudarja je bila vedno na mestu in ni dovoljevala kakršnih koli presenečenj. — Vse močnejši napadi Rudarja so bili kronani z uspehom v 71. minuti, ko jc Bostič poslal pravi topovski strel na Bau-manova vrata. Slednjemu ni preostalo drugega, kot da jc že tretjič pobral žogo iz svojih vrat. Do konca srečanja je imel Rudar še nekaj priložnosti za povišanje rezultata, ki jih pa ni izkoristil. Mladinci: Rudar : Kladivar 0:3 LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Mengeš : Rudar (H) 4:2 (3:0) (g) MENGEŠ — Gostje iz Hrastnika so prepustili v nedeljskem srečanju obe točki boljšim domačinom. Srečanje je bilo odigrano na neprimernem igrišču. Slabo igro so pa prikazali zlasti gostje. Omeniti velja, da je dva avtogola dosegel igralec h lastniškega Rudarja Tršck. Bratstvo : Litija 6:2 (1:1) HRASTNIK — V nedeljskem srečanju so si nogometaši Bratstva priborili dve točki v srečanju z nogometaši Litije. Kljub boljši igri v prvem polčasu domačini niso mogli ukrotiti obrambe gostov, ki je odbijala večkrat s skrajnimi napori nevarne napade in prodore do- 167. Koncilu je prišel tudi Dante in sklenili so, da odidejo naslednji dan zgodaj zjutraj. Tega dne se tudi Antonio ni ve# vrnil k svojemu mojstru, ostal je kar v skrivališču. I* Dante Je rekel, da mora še domov, ker iina na vrtu zakopane nekatere svoje stvari, ki bi jih rad vzel n seboj. Odkopal jih bo takoj, ko sc bo zmračilo in potem bo prišel, da bodo skupno dočakali julvo. Ob prvem svllu pa naj bi odrinili. .»Tudi nazaj k mojstru,- je relurt oklevajoče Giorgio, »obljubil sem AngeUeltl, da sc pridem po.-,lovil. Saj veste, kako dobra je bita z menoj.« — s»Jc že res, toda to jc zelo nevarno, -saj veš, da je tvoj moj-ter Rossi obvestil polioijo, ki te išče. A ec že mora biti. te bova z Auguslom spremljala, tako bo bolj varno.-<'Giorgio jr a trm • snnl.Kal In odrinili so takoj, ko je legel mrak na milanske ulice. 168. Giorgio Jc peljal prijatelja v mizarsko delavnico v Hiši. kjer so stanovali Rossijev!, od koder je imel skrit prehod v svoj podstrešni kol. Ni betel, da bi ga kdo srečal na step picah, Ae-gcllelta Jr veselo zaploskala z rokami, ko je stopil Giorgio v njeno soho. »Že sinoči sem te čakala... je rekla, »kdaj odrinete?« - »Jutri na-\ nezgoda j.« - .-Poglej- kaj sem ti pripravila!« In dal* mu #c zavezano culo, v kateri jc bila jedača, ki 'si jo je deklica prltrgala od ust. »Pa srečno hodi, Giorgio!« je še rekla s solzami v očeh. Krepko sla sl stisnila roke in oba sta ihtela. »St* *e bova videla. Angrllctta,« ji je dajal deček pogum, »obiskal te bom kdaj, ko bom velik... Toda dekletec Je žalostno zmajalo z glavo: »Nikon več se ne bova videla, ker ne boni več dolgo živela.- — Ko Je Ciorgio stopil Iz sobe, se mu je /delo, da nekdo na hodniku pritajeno sope. mače napadalne petorke. Prvi del igre se je končal 1:1. Šele v drugem delu igre so domačini vsilili gostom svoj način igre in jih povsem potisnili v obrambo. Nekaj časa so se Lilijani še upirali, nato so pa morali kloniti m prepustiti pobudo doma -noro. Slednji so to tudi znali izkoristiti in so njihovi -i.a-padaici kar petkrat zatresli mrežo vratarja Lilije. Proletarec : Sava 2 :1 (1:0) (e) ZAGORJE — Pribil/ > > 250 gledalcev je bilo prxa enakovrednemu srečanju P- >-letarec : Sava v prvem d u. igre. Nekaj obojestrans. n priložnosti za dosego gola ' > so znali izkoristiti napad: . i obeh moštev. Kl jub temu .i so bili domačini neko/ .<> boljši in so znali izkoristiti napako obrambe gostov, v >:i da so odšli na odmor z >-lom prednosti. Medtem ko je bila igra v prvem delu enakovredna, -o gostje v drugem dehi obč lino popustili in dovoliti mačim napadalcem, da > ustvarjali vse bolj neva ne akcije pred vrati Save. 7. n: > večjimi napori celotne obr, rabe so reševali nevarne Sit .racije. Kljub dokaj veliki b >r-benosti trt- požrtvovalno c' e uspelo igralcem Prelet j ,.i doseči še drugi zadetek r- si zagotoviti /mago. Po tem -a-detku so imeli domačini še nekaj priložnosti, ki jih pa niso izkoristili. Kljub podrejeni vlogi je uspelo gostom doseči ca zadetek. Srečan je jc dobro . vodil sodnik More iz Ljubljane. Kamnik : Svoboda ( K) 3:0 KAMNIK — Nogometaši ki-sovške Svobode so se v nedeljo pomerili v Kamniku z istoimenskim klubom, ter prepustili obe točki domačinom, ki so biti veliko borbenejši in boljše moštvo kot Kisovčani. Mladinci: Mengeš : Rudar — , preloženo Srečanje mladinskih el. > Mengeš : Rudar (Hrastni«j je preloženo, ker se je pok-, a* ril avtobus, s katerim so p<>-tavati mladi Hrastničani. Srečanje bo odigrano med tednom. Bratstvo : Litija 10:1 HRASTNIK — V predtekmi so mladinci lvrastniškegi Bratstva katastrofalno premagali ustrezno ena j stori. .» Litije, ki jim ni bila v nobenem pogledi# enakovredna. Z malo več truda bi bil lahko rezultat še višji. Proletarec : Sava 1:1 ZAGORJE — Mladinci Proletarca so si v predtekmi razdelili točki z mladinci Save. V prvem delu igre so bili boljši domačini, v drugem delu so pa nekoliko popustili in dovoliti gostom, da so prevzeli na trenutke pobudo v svoje roke. Pionirji: Rudar (H) : Rudar II (Tj 6:0 Proletarec : Litija 2:0 VAŠ OBVEŠČEVALEC GIBANJE PREBIVALSTVA Avto-moto društvo Trbovlje priredi v mesecu juniju zadnji poletni tečaj za motoma vozila A in B kategorije. — Priglasite se takoj, ker je število sedežev omejeno. Priglasitve sprejema med uradnimi urami. Avto-moto društvo Trbovlje Mali oglasi Zatekel se je pes ovčjak. — Lastnik ga dobi pri Alojzu Grlica, Zagorica, p. Hrastnik. OBVESTILO UPRAVA OSNOVNE SOLE TONČKE ČEČEVE Trbovlje obvešča starše: 1. vpisovanje v 1. razred bo 20. in 21. maja 1963 od 8. do 12. ure 2. vpisujejo se otroci rojeni 1956. leta 3. obvezno prinesite rojstni list. Uprava UPRAVNI ODBOR Delavske univerze Trbovlje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA DELAVSKE UNIVERZE pogoji: visoka ali višja strokovna Izobrazba ali vsaj večletna praksa na družbeno-političnem, prosvetnem ali gospodarskem sektorju; 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba oziroma večletna praksa na družbeno-političnem ali prosvetnem področju. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev je dostaviti do 1. junija 1963 upravi Delavske univerze Trbovlje. Preklici Preklicujem dne 24. apr. izgubljeno iadajnico št. 0426 za nakaznico 0209 bančnega čeka 124.220 v znesku 18 tisoč 908 din, za neveljavno. — Ivo Sušnik, Trbovlje, Šuštarjeva 30. TRBOVLJE Rojstva: Majda Jelnikar, Pod-lipovca 3, Zagorje — deklico; Ivana Kovač, Zgo. Im-bolje — deklico; Amalija posestnik, Vrhovlje 5 in Ana Kobilšek, kmet., Kan-drše 17; Anton Bregar, posestnik, Prvine 2 in Veronika Razboršek, kmetoval-ka, Brezje 11; Jože Rem-škar, žagar, Brezje št. 2 in Ljudmila Strajhar, krneto-valka, Jesenovo 9. Lekarna Trbovlje išče perico; interesentke naj se osebno zglasijo v lekarni. Kino Delavski dom v Trbovljah: 16. maja švedski film -Poletje z Moniko«; 17. do 20. maja amer. barvni CS film »Vrnitev v mestece Peytan.<; 21. do 23. maja francoski CS film -Lola«. Kino Svoboda - Trbovlje tl: 18. do 20. maja franc, film -Streljajte na pianista«; 21. in 22. maja amer. barv. CS film -Serenada ljubezni«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 18. in 19. maja Pintar, Nasipi 17 - dečka; Srnrli: T^al,ent™ Sernec, mj-Erika Borštnar, Ribnik 7 — deklico; Antonija Poboljšaj, Bmica 2, Hrastnik — deklico; Marija Bolarič, Šuštarjeva št. 1 — dečka; Ivaniča Robič, Hrastnik 208» — deklico; Jožefa Dolinšek, Praprotno 41, Hrastnik — deklico; Marija Markelj, Hrastnik 6 — deklico; Marija Perpar, Kešetovo 12 — deklico; Hilda Umek, Podvine 14, Zagorje — deklico; Maksimiljana Jurman, Partizanska 1 — dečka; Terezija Zavrl, Dole pri Litiji 16 — dečka; Majda Slabič, Hrastnik 5 — dečka. Poroke: Vinko Naraglav, kovinar, Partizanska št. 24 in Ana Andreja Merva, frizerka, Zagorje, Kidričeva 3; Roman Lopan, upok., Hoh-krautova 10 in Amalija Jo-kan. upok., Hohkrautova št. 10. iug. film -Velika turneja«; Smrti: Ana Šmid, roj. Zeme, 25. do 27. maja ital. barvni film »Evropa ponoči«. — Predstave v sobotah ob 17. in 19*15 in ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino Svoboda II v Hrastniku: 16. maja jugoslbv. film upok., Dobrna 29 — stara 88 let; Jožefa Sekili, roj. Vresk, upok., Kolonija 1. maja 29 — stara 77 let. HRASTNIK Rojstvo: Ivana Kovač, Studence 31 — deklico. -Saša«; 18. do 20. maja ita- Poroke: Ernest Plazar, gozd. zar, Izlake 21 — star 60 let; Marija KobiLšek, roj. Skrabar, gospodinja, Loke 65— stara 80 let; Martin Zavrašek, rud. upokojenec, Kisovec 52 — star 68 let. BREŽICE Rojstva: Zdenka Zakšek, Sela 48 dečka; Mira Kani-žaj, Gorica 4 — deklico; Romana TonSovič, Boršt 20 — dečka; Nada Ilijevski, Brežice — dečka; Dragica Ozime, Pri-lipe 15 — dečka; Stefica Fajin, Brežice — deklico; Katica Beluhan, Laduč — dečka; Vera Iv-nik, Šmarje 14 — deklico; Ana Severovič, Stojdraga 9 — deklico; Jerneja Bizjak, Veniše 15 — dečka; Jožefa Bosina, Videm-Krško — deklico; Danica Vidmar, Gor. Lepa vas 4.— dečka. Porok ni bilo! Smrti: Frančiška Kavečič, gospodinja, Nova vas 6 — stara 52 let; Ivan Požar, kmet., Podvinje 5 — star 82 let. lijanski film -Stranpot«; 22. in 23. maja sovjet, film -Al Nevski«. Kino Delavski dom v Zagorju: 18. maja ameriški film -Hudičev učenec«; 18. do 20. maia amer. barvni cin. film -Sedmo Sinbadovo potovanje«; 22. i.n 23. maja angl. film -Liga gentleme-nov«. Kino Liti la: 17. do 19. maja . sov i e toki barvni film -Dekliška pomlad«; 21. in 22. maia ital. film -Dolga noč 1943«. Kino Šmartno: 16. maja ital. film Prijatelj gangsterjev: 18. in 19. maja franc. barv. film -Noti Lukreclje Bor- delovodja, Sevnica, Savska ČETRTEK — 16. maja 25 in Adolfina Košir, bolničarka. Ljubljana, Rojče-va 11; Janez Klemen, električar, oDl pri Hrastniku 13 In Darinka Korene, delavka. Dol 13; Janez Udovč, rudar, Studence 22 in Anica Cupin, natakarica, Zagreb. Pobrežje 28. Smrti: Rudolf Bedenik. upokojenec, Hrastnik 257 — star 76 let; Franc Povše, 8.05 -Pomladni spev«; 10.15 Vsak dan nova popevka; 12.15 15 minut s Kmečko godbo; 14.20 15 minut v plesnem ritmu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.10 Češke narodne pesmi; 18.25 Naš plesni karnet; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov. upok., Bmica 3 — star 80 PETEK — 17. maja let; Janko Pavlič, upokojenec, Studeno 80 — star 64 let; Silvester Krajnc, rudar. Čeče 92 — star 30 let; Matija Anžlovar, upokojenec. Hrastnik 77 star 83 let. ZAGORJE OB SAVI gla«; 22. In 23. maja ital. Rojstev doma ni bilo! film »Dreni podvig«. Poroke: Valentin Jeretina, Tovarna polprevodnikov - podjetje v izgradnji, Trbovlje potrebuje večje število kadrov, in sicer: 1. elektro inženirje za jaki in šibki tek, 2. strojne inženirje, 3. inženirje kemije, 4. fizike, 5. elektrotehnike za šibki in jaki tok, 6. kemijske tehnike, 7. strojne tehnike, 8. visoko kvalificirane tehnlčarje, 9. visoko kvalificirane strojnike, 10. kvalificirane električarje, 11. kvallflclrabe strojnike, 12. laborante, 13. ekonomiste z visoko in srednjo strokovno izobrazbo, 14. finančnega knjigovodjo z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, 15. knjigovodjo za obračun proizvodnje z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, 16. referenta za evidenco osnovnih sredstev s srednjo strokovno Izobrazbo, 17. referenta za obračun osebnih dohodkov s srednjo strokovno izobrazbo, 18. materialnega knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo. Za razpisana delovna mesta pod številko 1 do 13 s prakso ali brez prakse, pod številko 14 do 18 pa samo s prakso. Interesenti naj predložijo plsmenp prošnjo na OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE, najkasneje do 25. maja 1963. 8.05 Plesne in razpoloženjske skladbice; 8.55 Pionirski tednik; 12.15 Poje Akademski oktet; 13.30 Plošča za ploščo; 14.05 Radijska šolaza nižjo stopnjo — Modre češnje; 15.20 Od polke do bosse nove; 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 20.30 Štiristo let klavirske glasbe; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 18. maja 9.25 Ciganske melodije; 9.40 Mali vokalni ansambli pojo naroenddne" pesmi; 12.15 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba: 13.30 Zabavna paleta; 14.35 Na.šl poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Dva orkestra — dva sllla; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Po domače . .. Dopisujte v Zasavski tednik — ljudi imata dovolj. Nožem slišati aa kakršnekoli ovire. Mi moramo te hitro rešiti, je s strogim glasom govoril inšpektor. Govori Se o veliki, zelo veliki zveri. Sama nam je padla V mrežo. Obveščajta me vsak trenutek, ne glede "a to, kje sem in ali je podnevi ali ponoči. Pokličita mc vedno in nc bojta se, da bo napačno. Ni se vam treba bati, da bosta zgrešila, Če me pokličeta podnevi ali ponoči, in da vaju b®m ošteval če se bosta zmotila, če pridem desetkrat in bo samo enkrat prav, bo vse dobro. Ni se vama treba bati. Vsi mi smo ljudje, tisti ki dela, tudi greši... To je vse. Srečno! Vedno, kadar je moral rešiti kakšno važno nalogo, Je odšel v kakšen miren kotiček, ponavadi v Nacionalni park. Tam sc je sprehajal. Premišljeval Je, če je morda zgrešil kaj pri Jeni. Kar samo od sebe se mu je porajalo vprašanje, zakaj je ni priprl? Za to je imel tudi upravičen razlog. Če bi ji prečltal ali pa spustil originalni trak z Avlnlm tovorom, bi morala priznati, da laže. Vedel je, da so ameriški gangsterji spremenili metode dela. Zelo dobro je poznal njihov način dela, Iti so ga uporabljali sedaj. Vedel je, da so obračuni med gangsterji zelo redki, in da sc ne opuščajo v boj s tako majhnimi ribicami, kot je Ava. Prvo zato, ker ona ne pripada nobeni bandi, zato ker je to poštena žena in ker njena smrt ne bi koristila nikomur. Gangsterji imajo svojo organizacijo, pravzaprav svojo administracijo, kjer je upoštevan le družbeni položaj. To je nekakšno združenje, ki 8a ne vodi samo eden, temveč več gansterjev. Trudijo se, da se čim manj In če Je le mogoče, epioh ognejo srečanju s policijo. Dobro vedo, da vsak uboj policija temeljito preišče, kar lahko Povzroči, da se banda razbije ali pa da prevzame delo kaka druga gangsterska skupina. 12 Veliko pričakovanje Pravzaprav je te/ko razdeliti področje delo-vanja gangsterskih skupin, je premišljeval Inšpektor. Vedel je dobro, da se njihovo delo Prepleta. Znano mu je tudi, da bande likvidirajo vsakega člana, ki začne groziti z Izsiljevanjem aH pa s policijo. Cc.ima gangster družino, dajo šeni večji znesek denarja, te sploh kaj ve, samo da bi molčala, In da jih ne bi poskušala Izdati. Tako postavijo ženo pred zid. da vzame denar, ki.ga ponavadi krvavo potrebuje, po drugi Strahi pa ve, da jo bodo ubili, če ne bo na to pristala ■n vzela denarja. O tem Je premišljeval. Prišel Je do zaključka, da Ava ni likvidirana. In kaj M se zgodilo, če bi zaprl Jeni, čez nekaj dni bi se pa na policiji Prikazala Ava živa in zdrava in pod prisego kjavila, da njena odsotnost ni z ničemer povezana s prijateljico. Čeprav bi JI reproduciral jVien govor in Izjavo, da stanuje pri Jeni, bi lahko dejala, da ni govorila pod prisego in da *<" je samo šalila. Za takšen prekršek pa bi jo lahko kaznovali le 8 kako majhno denarno kaznijo. Ali je Ava taka, da bi lahko storila kaj take-*a? Mislil je o njej in njeni podobi bi naravi. — Ona je naivna, preveč naivna, je polglasno kororil inšpektor. Prepričan Je bil, po razgovoru z inšpektorjem Hjustona. da je prišla sem zaradi nenadne »ntrti svojega otroka. Toda kakšne zveze hna ?"'» York s smrtjo njenega otroka? Toda zakaj, *nfco, na to ni vedel odgovoriti. Prepričan sem, da nisem naredil nobene aPake. Pravzaprav sem delal tako, kot sem Ogel in kot je v tem primeru edino prav. •angsterji bodo manj sumili. Mimo tega Je pa lu*' lako njeno življenje bolj varno. tem J1- zaključil razmišljanje In zadovoljen domov. b .i**0 razKOvoru z inšpektorjem se Je Jeni od-*:lialii domov. Takoj ko Je prišla, je služabnik, 'lila je, da je to Stock, ki Je bil šef nad vso ttilneadjo In ki Je bil očetov prijatelj, dejal, Jo je oče že klical po telefonu. Cer nekaj nt|t Je telefon ponovno zazvonil, s Naj so le vprašali na policiji? je zaslišala (,0**rl)IJen očetov glas. NI JI povedal od kod da lr*1 To I«-’ bila njegova navada. Vedela Je, Vei,.mn ,ut** Stock v ^rokl telefonsko slušalko, k,, "nkrut Je že razmišljala o lem. kakšna naj Proti temu staremu človeku, ki baje ni Imel nikogar od sorodnikov in katerega je oče Imel rad in spoštoval njegove nasvete. — Ah, oče spraševan so me la nekakšno mlssis Gringwotch, M je nedavno tega prebivala pri nas. — Nikoli nisem slišal za ta priimek! — Tudi jaz sem tako rekla, papa. — Ti si najpametnejši otrok, draga Jeni, ji je govoril, če bi te kdo še slučajno o tem kaj spraševal ali pa poizvedoval, povej to takoj Stocku. Temu Idiotskemu Inšpektorju povej, da mu bom tokrat oprostil, toda če te samo še enkrat pokliče, mu povej, da ga bom osebno tožil zaradi vznemirjanja in nezakonitosti. Nasvidenje! ... tn razgovor je bil prekinjen. Jeni je spustila slušalko. Solze so ji zalile oči in obraz. Rada je imela svojega očeta, toda ni vedela s kakšnim delom se ukvarja. Solze so tekle zaradi njene prijateljice Ave, katero je imela rada in za katero je mislila, da je sedaj v veliki nevarnosti. Pa tudi, ves ta slučaj, ta napad, ta ugrabitev, ali ni bila čudna? čeprav se ni nikoli ukvarjala s tem, da bi vsaj poskušala sama rešiti kakšen problem, se ji je zdela ta ugrabitev nekam preveč naivna. — Kaj bo z Avo? AH jo bodo ubili? Zakaj? Kaj je kriva? ta vprašanja so se porajala kar sama od sebe. Zakaj ji je oče dejal, naj'tako. govori? Ali se boji ali pa je morda sam ... Tu Je zaostala z mislimi. To Je nemogoče! Saj je bil ta tako pozoren proti Avl, ponudil ji je čelo denarno pomoč, to je slišala sama. Ne, ne, to ni mogoče! Pa vseeno? Pa tudi tale razgovor. Popolnoma je pozabila na S točka. — Mislim, da vem mlssis Jeni, zakaj ste tako žalostni In objokani, jt je dejal, ko sc je obrnila. Nič ne -skrbite. Že prej sem govoril z roi-strom Gerljem. Dejal mi je, da bo vsekakor rešil vašo prijateljico. Videl je, kako se je njen obraz raztegnil v zadovoljen nasmešek. In kot da bi se hal, da ne bi preveč povedal, je dejal: — Razumljivo, da se o tem ne sme nikjer ničesar govoriti, ker bi potem lahko prišel vaš dragi očka v zelo težak položaj! — Ah, moj dragi očka! je vzkliknila. Sedaj bom poklicala tistega neumnega In idiotskega Inšpektorja In ga oštela zaradi1 nezakonitih dejanj. Prijela je že za telefon, toda Stock Jo je prijel za roko in Ji dejal: — Prosim vas, ne kličite na dvoboj tistega, ki hna rogove, je dejal tiho, toda odločno. Umaknila Je roko, vedoč, da' Ima Stock zopet prav. To majhno epizodo Je že naslednjega dne pozabila. Nadaljevala je po starem vtirjenem življenju in navadah. Zvečer Je ponovno prišlo »Izbrano-, društvo. Prirejala Je sprejeme In bankete. Le tu In tam se jc še spomnila svoje prijateljice. Vprašala je o njej Storita, ki Ji je vedno odgovoril, naj ne skrbi za njo, da je to skrb njenega dobrega očka. Btla je zadovoljna. Bilo jc pozno ponoči, v času ko je newyorška podzemeljska železnica skoraj povsem prazna. Verjetno zaradi skrbi, ki Je morila oba, nista gledala okrog sebe, pogledala pa nista niti eden drugega. Samo vzroki njunih razpoloženj so bili različni. To bi sc lahko takoj videlo po njunih obrazih, pa tudi po načinu oblačenja. Bila sta približno enakih let, pa tudi po konstituciji sta bila zelo podobna eden drugemu. Toda že na prvi pogled se Je lahko ugotovilo, da sta njuna mošnjička zelo različna. Njune skrbi so bile zelo težke. Medtem ko osebo, so drugega morile finančne skrbi. Prvi je enega mučila ljubezen in skrb za ljubljeno sc je zdramil drugi moški In tiho dejal prvemu: — Gospod, to Jc zadnja postaja! Sele tedaj sta se spogledala. — Gospod Tom! je vzkliknil presenečeno prvi moški. »Gospod Tom Tomps, če se ne motim!« »Henil Park!« Je vzkliknil Tom. Njegov obraz Je kazal presenečenje. »Kje ste, kako vam gre? Vesel sem, da sem vas ponovno srečal. Popolnoma .sem pozabil, da Urite v New Y«rkn.<< Tudi obraz drugega moškega Je kazal, da jc vesel srečanja. Henri je zavzel čisto vojaško držo, ko Jc dal roko Tomu In ga pustil prvega iz vagona. Tomov pogled je preletel Henrtjevo postavo. Videi je nerazpoloienje in veUko skrb na Henrl-jevero obrazu in zamazano in zaprašeno obleko. •VON PAULUS o velikem porazu Korakali smo na povelje, streljali smo na po« velje, stradamo na povelje, umiramo na povelje in morda bomo spet korakali na povelje — v ujetništvo. Lahko bi že zdavnaj odšli v ujetništvo živi, toda tisti zgoraj, ki vodijo strategijo, sc niso sporazumeli. Kmalu bo prepozno. Upam, da bomo vendarle še enkrat korakali na povelje, v smer, ki Jo predvidevam, brez orožja, in nas bodo vodili drugi, ne Nemci.« V Stalingradu je bil med vojaki tudi sin nekega nemškega generala. Ta general seveda ni bil v tem peklu. Sin mu je pisal: »Prejel sem tvoj odgovor. Ne pričakuj, da se ti bom zahvalil zanj. Moje pismo bo kratko. Bil sem prepričan, da še lahko upam, kot sera ti tudi pisal, da se boš zavzel zame in mi pomagal. Toda ti si bil, si in boš večno ostal ,eden izmed neoporečnih’, to sva mati in jaz vedno vedela. Kljub temu jc težko razumeti, da greš v tej svoji .neoporečnosti' do konca in žrtvuješ celo lastnega sina. Prosil sem le, da bi storil nekaj, zato, da bi me premaknil od loti prej, preden me bo zaradi te absurdne strategi je zadela smrt. Zate to ne hi bilo težavno. Treba bi ti bilo reči samo besedo. A ti si ostal na svojih pozicijah. Zelo dobro, oče? To pismd ni samo kratko, ampak je tudi zadnje, ki ti ga pišem, ker nc bom imel več te priložnosti, četudi bi si jo ždel. Ne morem si zamisliti, da bom nekega dne lahko stal pred teboj, da ti bom lahko povedal vse, kar mislim. Ker so stvari pač take, se moram zadovoljiti s tem, da te spomnim na besede, ki si mi jih napisal v pismu 26. decembra: .Vključil si se kot prostovoljec ... Lahko je biti vojak v mirnem času. Naloge v vojni so mnogo težje. Ostati moraš zvest zastavi in z njo zmagati...' Te besede so mi jasne prav tako kot tvoje vedenje v zadnjih letih. Mogoče boš imel priložnost, da se boš spomnil vsega tega, ko bo prišel čas, v katerem bo v Nemčiji vsak razumen človek preklinjal blaznost te vojne, spomnil se boš besede .zastava’, s katero bi jaz moral zmagati. Ni zmage, gospod general. Zdaj so če zastave in ljudje, ki padajo, a na konca nc bo več ne zastav in ne ljudi, ki bi padali.,. Stalingrad ni nobena vojaška potreba, ampak politični podvig. Vaš sin, gospod general, vendar nc bo vztrajal do konca. Onemogočili ste mu oditi od tukaj, pa si bo izbral drug izhod. V nasprotno smer, ki vodi v življenje, toda na drugi strani fronte.« V tem pismu obupanega generalovega sina je ne le podoba razočaranega mladega človeka, ampak tudi avtentična podoba nemškega generala, enega izmed tistih, ki so posedali po štabih, tudi v stalingrajskcm, govorili o poslušnosti do Hitlerja in prisilili vojsko, da jc krvavela zanje. Bili so podobni von Pauiusu samemu. Prav ti so v glavnem krivi, da ic svet doživel strahote druge svetovne vojne in Nemčija katastrofo. STRASNE SMRTI »Ljudje cepajo kot poginjene muhe, je pisal stalingrajski obsojenec na smrt, eden izmed vojakov von Paulusove 6. armade. »Vendar nihče ne misli na umirajoče in mrtve. Nihče jih nc pokopava in tako razpadajo tam, kjer so padli. Povsod naokrog ležijo mrliči brez nog, brez rok, brez oči, z odprtimi trebuhi. To Je strašna smrt. A mor-, da bo nekega dne hotel nekdo to »požlaht-niti«, morda bodo na kamnitih podstavkih stali spomeniki, ki bodo v bronu predstavljali »umirajoče vojake« z Venci na glavah. Kakšna laž!« »Spraševati, ali je bog ali ga ni, ju tuka j v Stalingradu absurdno«, piše drugi vojak. »Nc, oče, tu ni nobenega boga. če jc sploh kje, potem je morda.tam pri vas, v knjigah psalmov in molitev, v besedah pastorjev in popov, v zvonenju zvonov in vonju kadila. V Stalingradu resnično ni boga.« j Poševni stolp je dovolj poševen Skoraj tri milijarde Ur bodo v prihodnjih štirih letih vtaknili v 800 let stari poševni stolp v Piši, da bi še vnaprej ostal poševen in da se morda lepega dne ne bi prevrnil. Strokovnjaki so izračunali, da se poševni stolp vsakih deset let nagne približno za šest milimetrov in da se bo nekoč — najpozneje do leta 2100 — prevrnil. Z elektronskimi merilnimi instrumenti so najskrbneje pregledali temelje znamenitega stolpa. Pogrezajoča se tla naj bi v razdalji 40 metrov od stolpa utrdili z jeklenimi ploščami. Nato nameravajo z osmimi, enakomerno okoli stolpa razporejenimi podzemeljskimi tlačnimi komorami, izgrebsti ves material, ki so ga nabili v tla v pretek- VAŠA KRIŽANKA lem stoletju, da bi zaščitili poševni stolp. Ta Izgrebeni material bodo nadomestili z ustrezno talno konstrukcijo, postavljeno v skladu z najnovejšimi gradbenimi izkušnjami. Strokovnjaki menijo, da bi lahko ta znameniti stolp vztrajal v svojem nagibu še dolga stoletja in da poslej 150.000 turistom, ki vsako leto preplezajo po stopnicah osem nadstropij visoko, ne bo treba več s strahom prisluškovati, ali se stolp podira. Nezadovoljni z nazivom VODORAVNO: 1. leteči vretenčar, 4. delavec, 7. skup. 3 tonov, 9. znak za radon, 11. gib v telovadbi, 12. budist, 14. življenjska raven, 15. kraj na otoku Braču, 17. kremenast kamen, 18. hrvaško mazilo, 19. Prešernov prijatelj, 21. svojeglavosti (hrv.), 23. grška črka, 24. angleško mesto ob r. Exe (brez ON), 26. pristanišče v Izraelu (fon.), 27. listnato drevo. NAVPIČNO: 1. vrsta tiskarske črke, 2. začetni črki slov. pisatelja »V krvi«, 3. zajedavec, 4. mož »copata«, 5. tehnična naprava, 6. starorimski državnik (fonetično), 8. jezero v Turčiji, 10." usta-ška lastnost, 13. zelena krma, 16, levi- pritok Parane (Brazilija), 20. žival — glodavec, 22. berač iz Odiseje, 23. avto krat. za Turčija. Nezadovoljni so s svojim službenim nazivom newyor-ški smetiščarji. Leta in leta so bili zadovoljni z nazivom »zdravstveni tehniki«, zdaj pa jim ta ne ustreza več. Predlagajo naziv »inšpektorji za odvečni material«. Smrt v hladilniku Triletna Sandra in petletna VVanda Sultuska iz Oklahoma Cityja sta se Igrali na vrtu, medtem ko je njuna mati opravljala domača dela v hiši. Med igro sta zlezli v velik neuporaben hladilnik, ki je stal za hišo. In zaprli za Seboj vrata. Ker se na več klicev nista oglasili, ju je mati začela iskati. Naposled ju je našla mati zadušeni v hladilniku. Iz albuma filmskih igralk: Kim Novak r ■ Piše: Franc Slapnlk-Boris Lepa In slavna kraljica starega Egipta Nefartel Kairsko letališče je oddihe- obronku puščave, je izredno no od glavnega mesta ccj 20 rozsežno zaradi tega, ker pro-prav na štor ne predstavlja nobenega kilometrov. Leži problema, moderno urejeno in opremljeno z vsemi sodobnimi napravami letalske tehnike. To je tudi umevno, saj je Egipt največja država v Afriki, Kairo pa stekališče vseh zračnih prog afriškega kontinenta ter ostalih medcelinskih zračnih prog. Zaradi naravnih pogojev, razsežnosti in večstoletnega kolonializma so zemeljske prometne zveze zelo slabo razvite, ter ;e_ zračni promet v tem delu sveta toliko pomembnejši in brezhibno organiziran, saj vzletajo s kairskega letališča letala vsakih S .ninut — podnevi in ponoči. Kljub temu, da naši časopisi danes veliko poročajo o Afriki, še vedno nismo dovolj seznanjeni z dogajanji v teh deželah. Afrika se prebuja iz zaostalosti, se bori za osvoboditev in neodvisnost, se gospodarsko krepi in razvija. Gospodarski napredek je najvidnejši v Egiptu. Tod so prvi uvedli plansko gospodarstvo, izvedli agrarno reformo, nacionalizirali industrijo in banke, kar je nedvomno zasluga priljubljenega nacionalnega voditelja Naserja. Egipt šteje že blizu 2S milijonov prebivalcev. Življenjski pogoji so vsak dan boljši, zato se prebivalstvo tudi hitro veča. Vendar so ljudje skromni, malo . zahtevni in žive izven mestnih središč še v zelo primitivnih razmerah. Večstoletni kolonializem je zasidral svo- povečati. V razvoju je avto je korenine pregloboko, mobilska industrija z dvemi da bi napredna miselnost licencama FIAT in NSU. Ra lahko izbrisala vse sledo- dio-telcvizijska industrija si ve težkih življenjskih po- hitro razvija. Rudarstvo je si-gojev in bede v najkrajšem cer na nii/i razvojni stopnji času ter je že postopni gospo- velike investicije vlagajo v ge darski napredek v okviru ološke raziskave, kjer je an-sprejetih gospodarskih planov gažirano tudi naše združenji pomemben korak k normalne- rRUDIS« s svojim članom Cernu razvoju te afriške države, otoškim zavodom Ljubljana, Kmetijstvo je glavna pano- Raziskujejo tudi področja lega gospodarstva, saj omogoča- ‘tšč uranove rude. Zelo nas jt jo naravni pogoji celo trikrat- ^razveselilo priznanje tej naši no letino. Največji izvozni ar- slovenski ekipi in zagotovili tikel je bombaž, ki ga skrbno 50 nam, da bodo vrtali lahko vzgajajo in je zaradi svoje tu“' v‘č let. Izredno pomemb-kvalitete zelo cenjen in iskan industrijska surovina so fos-na svetovnih tržiščih. Vendar ** uvaža tudi naša se danes njihovo vodstvo ne dt±va' j H.*'™ zadovoljuje, da bi še v bodoč- ‘m,° « dogovorih da bi tem nosti nastopali na svetovnih r"Jn,kom dobavila opremo tržiščih kot izvozniki te suro- SJW*f. tovarn* vine, temveč načrtno gradijo »«? Ponndtl, mož- predilnice in tkalnice, ker že- Pr ! lijo postati svetovni izvozniki Jlu.i 11 °P: P 5° J>f. tekstilnega blaga. Južno sadje, * TT« žitarice, riž in sočivje so dru- h fh dliava Z ' ... , gija separiranja in bogatenja Značilen za gospodarstvo fosfatov, vendar pa je po iz-Egipta je spremen,en gospo- javi strokovnjakov to problem, darski koncept — želijo nam- *,• ,, Ja Tozadevno smo reč zelo hitro razviti sto,o angažirali Rudarski institut » nacionalno industrijo in se in- Ljubljani. Strojna tovarna je anstnaUziratt. Tako naj bi molno zainteresirana za iz-Egipt ne bil več izrazito agrar- gradnjo teh separacij. Tehnična na država, ampak največja izgradnja ne predstavlja nobe-industrijska država Afrike, nega problema če bo tehnolo-Danes razpolagajo že z lastno gija ugodno rešena, železarno, ki jo nameravajo še (Dalje prihodnllč) Vtisi s poti po Afriki