PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 153 (8860)	TRST, torek', 2. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO POROČILU PREDSEDNIKA VLADE HUMORJA
V senatu začetek razprave o potrditvi zaupnice in gospodarske politike vlade
Rumor je v glavnih obrisih ponovil vladni program in ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti na področju zaostritve davkov in podražitve javnih storitev - Danes nadaljevanje razprave
RIM, 1. — Kot prejšnji teden v poslanski zbornici, je predsednik vJade Rumor imel danes v senatu poročilo o perspektivah sporazuma, ki so ga dosegle stranke leve sredine v vili Madama v zvezi z reše-vanjem gospodarske krize, potem ko je predsednik republike zavrnil odstop vlade. Tudi senat bo po končani razpravi o Rumorjevem poročilu glasoval o potrditvi zaupnice vladi.
Predsednik vlade je v svojem po-
ročilu v glavnem ponovil izjave 'h stališča, ki jih je obrazložil v Poslanski zbornici. Poudaril je, da vlada čuti dolžnost, da ponovno obrazloži senatorjem osnovne črte okrepov in pobud, ki jih namerava sprejeti za ozdravitev gospodarstva 'P ki so bili dogovorieni med šti-rimi strankami vladne koalicije «umor je poudaril, da namerava vlada sprejeti vse odgovornosti, da *e spopade s hudimi gospodarski-h1' težavami.
Potem ko je še enkrat poudaril, da ostaja še vedno edina veljavna Politična osnova vlade levosredinsko sodelovanje z gotovo večino in s Programom, s katerim se namera-ya stvarno soočiti z opozicijo, je Rjavil, da ostajajo še vedno prav tako veljavne programske obveznosti vlade, ki se tičejo predvsem razvoja in obnove struktur italijanske družbe. Rumor je pri tem poudaril, da če se noče zavreti izvajanje programov za preobrazbo razvojnega sistema, se je treba zavedati, da je treba te programe dosledno vključiti v sedanjo gospodarsko konjunkturo. Zato je pozval vse politične in socialne sile na vodenje dosledne politike in zagotovil, da bo vlada napravila svojo dolžnost.
Po vsem tem je Rumor prešel na bistvo svojega poročila, ki se je nanašalo predvsem na obrazložitev ukrepov, ki jih bo vlada sprejela, da zagotovi državni blagajni najmanj 3000 milijard lir v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Uresničitev tega sklepa, je dejal Rumor bo omogočila razširitev splošnega notranjega kredita, da se zagotovi finansiranje za približno
22.000	milijard lir investicij v obdobju med letošnjim marcem in marcem prihodnjega leta. V tej zvezi je predsednik vlade zelo malo povedal, komu bodo kredite razdelili in iz njegovega poročila ni razvidno, v kolikšni meri bo preprečena nevarnost gospodarske recesije zaradi pomanjkanja likvidnosti Predvsem v mali in srednji industriji, ki predstavlja v Italiji 82 odstotkov industrijskega potenciala.
Zelo podrobno je predsednik vlade obrazložil ukrepe o davčni zaostritvi in o podražitvi javnih pre-
iiiiiuiuiiiiii n n mi iiiiiii iiiiiiii iiiiiii m miii ni um im
vozov in javnih storitev. V tem okviru je ponovno poudaril, da bodo podražili električni tok in druge storitve ter da bodo podražili tarife javnih prevoznih sredstve (da zmanjšajo primanjkljaj krajevnih ustanov).
Povedal je tudi, da bodo sprejeli ukrepe predvsem za zmanjšanje izdatkov bolniških blagajn, da bodo povišali plačevanje socialnih dajatev delodajalcev in da bodo u-vedli novo obliko prispevanja zavarovanca pri stroških za zdravila. Govori se, da bo vsak zavarovanec moral plačati 200 lir za predpisano zdravilo. Določili bo tudi
enkratno izredno takso na avtomobile, povišali obremenitev IVA na luksuzno in drugo blago ter obdavčili z IVA vrsto blaga, ki je bilo do sedaj izključeno. Nato je omenil, da bo vlada, skupno z nabijanjem novih davkov, začela tudi z novo politiko cen. Ker je včeraj zapadel rok zamrznitve cen, ki je bila do sedaj v veljavi, je Rumor povedal, da bodo sprejeli ukrepe za nov način nadzorovanja in da bodo še posebno pozornost posvetili nadzorstvu nad cenami nekaterih osnovnih živil in proizvodov.
Potem ko je Rumor zagotovil, da je vlada že dala pristojnim organom stroga navodila za boj proti prevratniškemu delovanju, da se zagotovi svoboda in demokracija, je zaključil z zagotovilom, da je vlada sklenila, da bo «zamrznila» znamenite sezname bivše italijanske obveščevalne službe Sifar, «da
miiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimimiim/iiiiiiiiiiiii
Nixon v Minsku
V	senatu, kot prejšnji teden v poslanski zbornici, se je začela razprava o programu vladne go-
\ spodarske politike, ki se bo zaključila z glasovanjem o potrditvi zaupnice sedanji Rumorjevi vladi. Predsednik vlade je imel poročilo, v katerem je obrazložil vladni program za ozdravitev gospodarstva in ukrepe, ki jih bo vlada v tem pogledu sprejela. Gre predvsem za zaostritev posrednih in neposrednih davkov, za podražitev javnih »toritev in javnih prevozov, kar naj bi prineslo državni blagajni do julija 1975 najmanj 3000 milijard lir. Iz predsednikove obrazložitve je razvidno, kar smo že večkrat napisali, da bodo glavno breme nove davčne obremenitve in podražitev nosile ljudske množice. Še posebno je treba pri tem poudariti, da bodo napovedani ukrepi vplivali na nove podražitve blaga široke potrošnje, kar bo še bolj Zmanjšalo kupno moč delavskih plač.
V	Kulturnem domu bo danes Zvečer ob 19.30 protestno zborovanje, na katerem bodo predstavniki SSG seznanili javnost s kritičnim finančnim položajem našega gtadališča, ker ministrstvo za turizem in prireditve v Rimu zavlačuje s potrditvijo statusa stalnosti in s tem z izpolnjevanjem svojih obveznosti za sofinanciranje gledališča. Predstavnike SSG sta včeraj sprejela predsednik pokrajine dr. Zanetti in župan inž. Spaccini in zagotovila slovenskemu gledališču svojo solidarnost in pripravljenost za nadaljnje korake pri osrednjih oblasteh v Rimu za dokončno ureditev vprašanja.
V	Atlanti je mlad črnopolti študent s streli iz samokresa ubil mater pred nekaj leti umorjenega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga. Po prvem dnevu preiskave kaže, da ne gre za dejanje ne-uravnovešenca, pač pa za nov poskus rasistov, da bi likvidirali vidnejše predstavnike gibanja za državljanske pravice afroameriškega prebivalstva. Morilec je namreč imel v svojem stanovanju sezname ljudi, ki jih je bilo treba ubiti.

Po skoraj 16. urah razgovorov z Brežnjevom si je ameriški predsednik Nixon privoščil dan oddiha in si kot turist ogledal glavno mesto Bjelo-rusije Minsk, kjer ravno v teh dneh praznujejo 3fl-letnico osvoboditve mesta iipod nacistične zasedbe. Ameriški državni sekretar Kissinger pa je odpotoval v Moskvo, kjer skupaj s sovjetskim kolegom Gromikom nadaljuje politične pogovore. Na sliki. Nivonov prihod v Minsk
jih ne bodo izpopolnjevali, da bodo poskrbeli za njihovo najstrožjo tajnost in da bodo pod osebno odgovornostjo načelnika SID» — nove obveščevalne organizacije, ki je nadomestila Sifar.
Po Rumorjevem poročilu se je začela razprava, ki se bo nadaljevala jutri. Danes so govorili le nekateri senatorji. Prvi je spregovoril liberalec Brosio, ki je napovedal, da bodo liberalci glasovali proti potrditvi zaupnice. Za njim je govoril demokristjan Carollo, ki je proti vsakemu pričakovanju ostro napadel «politiko leve sredine», ki naj bi bila osnovni vzrok za sedanjo gospodarsko krizo». Carollo je poudaril, da obstaja tesna zveza med gospodarsko in politično krizo. Pri tem pa je razvil teorijo o najširši odgovornosti vseh komponent italijanskega pohtičnega in gospodarskega življenja in še posebno poudaril, da je prišlo «do enakih stališč desnice Confindustrie in politične levice».
Demokristjanski senator je pri tej svoji izjavi očitno mislil na socialiste, ki jih je kmalu nato napadel, skup no z demokristjani, tudi socialdemo krat Buzio. Zanj pa so osnovni kriv ci sedanje krize «socialisti in demo kristjani, ki niso mogli nakazati pred sedniku republike nobene politične alternative levi sredini», saj bi vsak premik «na levo ali na desno postavil v nevarnost demokracijo in republiko». Po drugi strani pa, je nadaljeval socialdemokratski senator, «leva sredina ne more več prenašati, da jo krščanska demokracija instru-mentalizira, da drži v svojih rokah oblast in da jo socialisti izkoriščajo za prikrivanje dvomljivih stališč in odprtja na levo».
Za neodvisno levico je govoril senator Antcnicelli, ki je dejal da je sedanja kriza «izključno politična» in da bodo posledice gospodarskih težav ponovno samo v breme ljudskih množic. Rumorjevo poročilo je Antonicelli označil za hladno in tehnično, v katerem ni nakazal nobene politične in gospodarske perspektive.
Priprave za stavke po posameznih deželah
RIM, 1. — Izvršni odbor federacije kovinarskih delavcev je na današnji seji razpravljal o stavkah, ki jih bodo tri sindikalne organizacije priredile v prihodnjih dneh po posameznih deželah, v okviru boja za boljše gospodarske razmere delavcev. Sklenil je, da se bo izvršni odbor sestal ponovno 8. julija in proučil izid prihodnjega sestanka med vlado in sindikati. Izvršni odbor je potrdil, da se bodo kovinarji udeležili štiriurne razčlenjene stavke in da bo pozneje odločal o zaostritvi boja, če sindikati ne bodo zadovoljni z odgovori vlade.
DVA DNI
BREZ DNEVNIKOV
V okviru vsedržavnega sindikalnega spora za zaščito svobode tiska bodo danes stavkali časnikarji dnevnikov, ki izhajajo v severni Italiji, jutri pa bodo stavkali tiskarji istih dnevnikov. Za dva dni ne bo torej v severni Italiji izšel noben dnevnik. Tudi časnikarji in tiskarji našega lista so se pridružili stavki, zaradi česar bo prihodnja številka Primorskega dnevnika izšla v petek, 5. julija.
ZARADI NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI RIMSKIH OBLASTI
Danes zvečer v Kulturnem domu protestno zborovanje za SSG
Predsednik pokrajine dr. Zanetti in župan inž. Spaccini izrekla solidarnost z upravo in umetniškim kolektivom SSG v njunih upravičenih zahtevah • Solidarnost dramskih umetnikov Slovenije
V Kulturnem domu v Ul. Petronio bo danes zvečer ob 19.30 protestno zborovanje, ki ga sklicujejo člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča kot protest zaradi kritičnega položaja v katerem se je znašla najvišja slovenska kulturno-umetniška ustanova v Italiji zato, ker rimsko ministrstvo ni izpolnilo svojih obljub ir» obvez v zvezi s sofinanciranjem gledališča v okviru dokončne potrditve njegove stalnosti. Na tem zborovanju bodo člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča seznanili vso kulturno in politično javnost z ogroženostjo nadaljnjega obstoja gledališča.
V okviru te svoje akcije so pred-
stavniki uprave in ansambla SSG, predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar, ravnatelj dr. Filibert Benedetič in člana igralskega kolektiva Mira Sardočeva in Silvij Kobal, obiskali včeraj dopoldne predsednika tržaške pokrajine dr. Zanettija in tržaškega župana inž. Spaccinija.
Oba sta predstavnikom našega gledališča izrekla solidarnost v i-menu pokrajinske in občinske uprave in svojo osebno ter jih seznanila s koraki, ki sta jih že sprejela pri pristojnem ministrstvu za turizem in prireditve v Rimu, da se brez odlašanja potrdi gledališču status stalnosti in da ministrstvo nemudoma izpolni sprejeto obvez-
nost glede sofinanciranja gledališča na način, ki je v veljavi za vsa ostala stalna gledališča v državi.
Predsednik pokrajine dr. Zanetti, ki je predstavnike SSG sprejel ob 10. uri v svojem uradu, je potem, ko so ga podrobno seznanih s sedanjim predstečajnim stanjem SSG in ko so ga zaprosili za solidarnost in podporo, izrazil svojo osebno pripravljenost, da ponovno neposredno na pristojnem ministrstvu posreduje za rešitev vprašanja, kakor je že doslej poslal vrsto brzojavk ministru za turizem in prireditve Ripamontiju, v katerih je urgiral dokončno rešitev vpra-
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN PRVI DEL SEMINARJA OZN V OHRIDU
DANES SE PRIČNE RAZPRAVA 0 MEDNARODNI ZAŠČITI MANJŠIN
K manjšinam je treba pristopiti kot skupnostim ■ Odprta razstava založniške dejavnosti manjšin v Jugoslaviji - Slovenski strokovnjak Jogan o položaju manjšin v komunalnem sistemu Jugoslavije
(Posebni dopis)
OHRID, 1. — Z današnjim popoldanskim zasedanjem se je zaključili, debata tia prvo temo ohridskega seminarja OZN o manjšinah: napori za zagotovitev človečanskih pravic manjšin v okviru posameznih držav. O prvem delu seminarja je predsednik Dimče Belovski dejal, da je bila v bogati diskusiji podčrtana potreba, da se pristopa k manjšinam kot skupnostim in da se ne obravnava samo individualnih človeških pravic. Pri tem je bila tudi izražena zahteva, da se dejansko ustvarjajo pravice, ki jih proglašajo posamezne države. Belovski je tudi govoril o težavah glede definicije pojma manjšine, saj gre za zelo težavno vprašanje in kaže, da ni mogoče uporabiti ene same formule za vse primere.
Danes je govoril indijski diplomat Dayal (ki je bil izbran za poročevalca seminarja), ki je dejal, da ni nobene države na svetu, v kateri bi bilo prebivalstvo povsem homogeno. Prišlo je do polemike med predstavnikom Turčije Gun-duz Ukqunom in predstavnikom Cipra Tornaritisem glede pravic turške manjšine. Predstavnik iz Zaira Yoko Yakembe je podčrtal, da je očitno, da ne bo miru na svetu.
nillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllUIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIHIHIIIIIimillllllllllllllllllHIllir
Smrt argentinskega predsednika Perona
Star je bil 78 let ■ Predsedniško funkcijo je prevzela njegova vdova Isabelita
BUENOS AIRES, 1. — Predsednik Argentine Juan Domingo Peron je umrl danes po krajši bolezni v starosti 78 let. Sporočilo o njegovi smrti je dala po radiu in televiziji njegova žena Maria Estela Martinez, ki je že prejšnji teden prevzela predsedniško funkcijo, potem ko so morali Perona odpeljati v bolnišnico. «Isabelita», kot imenujejo novo predsednico Argentinci, je sporočila žalostno vest z odločnim glasom: «Peron — je dejala — je delal do zadnjega trenutka za narod. Dal je življenje za argentinski narod.» Peronova vdova je tudi povabila vse državljane, naj ostanejo enotni in naj pomagajo državnim oblastem v težki nalogi, ki jih čaka. Povabila je tudi «prijatelje in nasprotnike», naj se odrečejo «osebnim strastem» ter izrazila željo, da ji bosta «bog in Peron» vlila potrebno moč za nadaljevanje Peronove misije. Isabelita je tudi sporočila, da v skladu z ustavo prevzema funkcijo predsednika republike. Ko je dala to sporočilo, so jo spremljali vsi člani vlade in vrhovni poveljniki treh rodov argentinskih oboroženih sil.
Vest o Peronovi smrti ni prišla nepričakovano, posebno v zadnjih urah pa je bilo jasno, da skoraj 79-letni predsednik ne bo preživel zadnje hude krize. Prvi znaki bolezni so se pojavili pred devetnajstimi dnevi, 12. junija, po veliki peronistični manifestaciji na Trgu De Mayo, na kateri je govoril sam Peron, že zvečer se je predsednik počutil slabo; sprva je kazalo, da gre za navadno influenco, ki pa se je sprevrgla v bronhitis. Pre-
Juan Domingo Peron
tekli petek pa so zdravniki že govorili o trombozi in o delni paralizi obraza. Sam Peron, ki je do zadnjega ohranil popolno zavest, se je tedaj odločil, da tudi formalno preda predsedniško oblast mladi ženi.
Juan Domingo Peron je bil prav gotovo ena najvidnejših političnih osebnosti Latinske Amerike, njegova politika nihanja med najbolj mračnjaškim konservativizmom in populizmom naprednega videza pa je sprožila val polemik. Peron se je rodil 8. oktobra 1895 nedaleč od Buenos Airesa, v družini zmerno
premožnih kmetovalcev. Njegova | cij in začeli celo oblegati predsed-mati je bila baskovskega porekla, niško palačo, tako da je morala vla-
oče pa italijanskega, saj so bili njegovi predniki rojeni na Sardiniji. Leta 1911 je Peron vstopil v vojaško akademijo, istočasno pa se je zanimal za politiko. Kot pravijo njegovi življenjepise!, je v tem obdobju kazal veliko razumevanje za potrebe najbolj zapostavljenega dela naroda, istočasno pa je kazal simpatijo do evropskega fašizma in nacizma in predvsem do Mussolinijevega režima, ki ga je imel priložnost dodobra spoznati v svojih pogostih potovanjih v Italijo.
V	teh letih se je Peron povezal z nacionalističnimi krogi v argentinski vojski in bil pobudnik raznih nacionalističnih organizacij. Tako se je 4. junija 1943 udeležil vojaške vstaje, s katero je bil strmoglavljen predsednik Ramon Castil-lo in ustanovljen «nacionalistični in moralizatorski» režim, ki pa ni bil nič drugega kot posnemanje nemškega nacizma. Sicer pa Peron ni skrival simpatij do nacizma, tudi po vojni ne, kot priča dejstvo, da so številni nacistični in fašistični prvaki po vojni našli dobrohotno zatočišče v Argentini.
V	novi vladi je Peron prevzel funkcijo ministra za delo, kjer pa so ponovno prišle na dan njegove populistične tendence, ki so se jasno pokazale predvsem z gibanjem tako imenovanih «descamisadosov». To njegovo zadržanje pa je sprožilo reakcijo skrajne desnice: oktobra 1945 so Perona aretirali in odpeljali v zapor, kjer pa je ostal samo osem dni. «Descamisados» so priredili vrsto masovnih manifesta-
da, v strahu pred izbruhom revolucije, kloniti. To je bil prvi Peronov uspeh, do pravega triumfa pa je prišlo le malo pozneje, februarja 1946, ko je bil Peron izvoljen za predsednika republike. To funkcijo je obdržal do 23. septembra 1955, potem ko so mu na volitvah leta 1951 potrdili mandat.
Po osemnajstih letih vladanja so ga strmoglavili vojaški krogi, ki mu niso odpustili nacionalizacije železnic, telefonov in drugih dejavnosti in njegovega odprtja do ljudstva. Zato se je moral Peron zateči najprej v nekatere latinskoameriške države, nato pa v Španijo, kjer je ostal do lanskega leta. Prav iz te države je Peron zelo spretno vzdrževal vezi z domovino in pripravljal svoj povratek. Prvič se je Peron vrnil za kratek čas v Buenos Aires leta 1972, nato pa dokončno 30. junija 1973, potem ko je na predsedniških volitvah zmagal njegov zvesti pristaš, bivši zobozdravnik Hektor Campora. Sam Campora pa je ostal na oblasti samo en mesec in nemudoma odstopil, ko je to od njega zahteval Peron. 23. septembra lani so bile nove volitve, na katerih je Peron premočno zmagal, njegova žena Pa je bila izvoljen za podpredsednico. Takoj po zmagi pa je Peron sprožil vrsto ukrepov, ki so močno razburili njegove pristaše, predvsem pa levo krilo peronističnega gibanja. Začel se je val nemirov, za katerega je lahko predvideti, da se bo po Peronovi smrti še zaostril.
dokler bodo obstajale razlike v položaju med narodi in da je iz tega vidika treba tudi obravnavati položaj manjšin.
Mg. Savin Jogan je v sodelovanju s Stipanom Kopilatovičem iz Vojvodine in Milanom Pištalom iz Zagreba izdelal kompleksno poročilo o položaju narodnostnih manjšin v komunalnem sistemu Jugo-slavije na osnovi analiz občinskih statutov občin. V poročilu se poudarja načelo samouprave državljanov, ki prihaja do izraza v občinah, kot osnovni samoupravni e-noti, oziroma emandmane iz 1971. lata, kjer se prenaša težišče na temeljne organizacije združenega dela - TOZD, s čimer se ustvarjajo možnosti, da se delovni ljudje svobodno in samostojno dogovore za skupno reševanje skupnih vprašanj.
V tem okviru so bili letos odobreni številni statuti občin, ki mnogo širše in konkretneje obravnavajo vprašanja narodnostni (kot se v jugoslovanskem ustavnem sistemu u-veljavlja izraz za narodne manjšine) in zagotavljajo njih pravice v občini. Pri tem se ne zastavlja samo vprašanje o zaščiti in o zagotovitvi pravic s strani organov občine, temveč se povsem naravno obravnava zaščita narodnosti kot skupno nalogo vseh, kot obvezo vseh delovnih ljudi in vseh državljanov ter kot dolžnost vseh organizacij in skupnosti, ki delujejo v okviru občine. Zaradi tega je tudi razumljivo da se pri uvajanju pravic ne u stvarja odnos občinski organi: dr žavljan, temveč da gre za zaplete ne odnose, ki so vtkani v celotni sistem občinske organizacije.
Kot konkreten primer navaja poročilo več občinskih statutov in med njimi statut občine Polj, v katerem je med drugim zagotovljeno vsakemu pripadniku italijanske narodnos. ti v občini, da lahko svobodno uporablja svoj jezik, razvija svojo kulturo in skrbi za vzgojo svojih otrok. Pripadniki italijanske narodnosti lahko uporabljajo svojo zastavo, ki se jo razobesi na javnih poslopjih, pri izbiranju delegatov pa je treba zagotoviti njih sorazmerno zastopstvo Za realizacijo pravice do uporabe jezika je občinska skupščina organizirala brezplačno prevajalsko službo itd. Občina zagotavlja potrebna materialna sredstva zato, da se tudi v praksi zagotovljajo pravice italijanske narodnostne skupnosti, statut tudi ureja sestav posebne paritetne komisije za vprašanja narodnosti, ki obravnava vsa vprašanja za položaj manjšine.
Zvečer so v Ohridu svečano otvorili razstavo založniške dejavnosti narodnosti v Jugoslaviji. Seminar se bo jutri nadaljeval, ko bodo obravnavali drugo točko dnevnega reda, ki predvideva razpravo o mednarodnem sodelovanju za napredek pravic in za zaščito manjšin.
LJUBOMIR GAJDOV
zadovoljen, da ponovno obišče Jugoslavijo, s katero, kot je rekel, je Indonezija vedno imela najtesnejše prijateljske stike in sodelovanje.
Zunanji minister Indonezije v SFRJ
BEOGRAD, 1. — Včeraj vabilo zveznega tajnika za nje zadeve Miloša Minica prispel na štiridnevni uradni obisk zunanji minister Indonezije Adam Malik. Ob prihodu je Malik izjavil, da je
je na zuna-
Dolanc sprejel odposlanstvo KP ČSSR
LJUBLJANA, 1. — Sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes v Ljubljani študijsko delegacijo češkoslovaške partije, ki jo vodi Jakeš Miloš. Delegacija je prišla v Jugoslavijo na temelju dogovora o sodelovanju med partijama. V Sloveniji si je ogledala več podjetij in se pogovarjala s predstavniki občinskih komitejev Zveze komunistov v Ljubljani in Postojni.
LJUBLJANA, 1. — V Slovenijo je danes prispela delegacija Domoljubne fronte Laosa, ki jo vodi Uplavan Thonoghan. Gostje, ki so prišli v Jugoslavijo na povabilo zvezne konference Socialistične zveze so si ogledali muzej NOB v Begunjah na Gorenjskem in partizansko bolnišnico «Franja» ter Postojno in Portorož.
sanja stalnosti našega gledališča. Župan inž. Spaccini pa je predstavnike našega gledališča, katere je sprejel ob 12.30, seznanil s svojo ostro intervencijo v Rimu pri vseh forumih centralnih oblasti, kakor tudi z vsebino svoje brzojavke predsedniku vlade Rumorju, v kateri ga seznanja s položajem slovenskega gledališča v Trstu in prosi za njegovo osebno zavzemanje, da se po tolikih letih zavlačevanja vprašanje dokončne potrditve statusa stalnosti našega gledališča končno premakne z mrtve točke in z izpolnitvijo sprejetih finančnih obvez ministrstva zagotovi njegov nadaljnji obstoj in nemoteno delovanje.
Župan Spaccini je predstavnikom SSG izrekel svoje obžalovanje, da v Rimu doslej niso storili ničesar za izpolnitev sprejetih obljub in obvez do SSG, medtem ko tukajšnje krajevne ustanove svoje obveze do SSG redno izpolnjujejo. Zagotovil je svojo pripravljenost, da še naprej naredi vse korake, ki bi se pokazali za potrebne in koristne, da se status in z njim finančni položaj SSG dokončno uredi.
Tako dr. Zanetti kot inž. Spaccini sta predstavnikom SSG izrazila tudi svojo solidarnost z današnjo protestno manifestacijo v Kulturnem domu.
Stalno slovensko gledališče prejema medtem dan za dnem izraze ogorčenja in solidarnosti stanovskih združenj dramskih umetnikov Slovenije in gledaliških hiš. Tako sta Skupnost slovenskih dramskih gledališč in republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije objavila skupno protestno izjavo, v kateri ugotavljata, «da postopek odgovornih italijanskih političnih dejavnikov zavlačuje uveljavitev zakonitega statusa stalnosti edini poklicni gledališki instituciji, ki s stoletno tradicijo deluje v Trstu za slovensko prebivalstvo Italije. To zavlačevanje — je rečeno v izjavi _ je v nasprotju s sprejetimi obveznostmi, ki so bile definirane v mednarodnih sporazumih, posebej še v spomenici Londonskega dogovora, in v katerih se to iijanska vlada obvezuje zagotoviti nemoten razvoj kulturnega in umet niškega izražanja, posebej na ti stih področjih, ki so že po tradi' ciji bila prisotna med Slovenci na Tržaškem in Goriškem».
Izjava nato nadaljuje: «Ko izra' žarno svojo solidarnost z napori Upravnega sveta in celotnega kolektiva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, pričakujemo, da bo vprašanje nadaljnjega nemotenega in ustvarjalnega delovanja SSG v Trstu obravnavano in ugodno rešeno na vseh tistih stičiščih, ki pogojujejo naše sosedske odnose in kulturno sodelovanje.*
V posebni brzojavki listom Republiški odbor in članstvo dramskih umetnikov Slovenije «odločno protestirata proti zavlačevanju potrditve statusa stalnosti slovenskega gledališča v Trstu in izražata čvrsto solidarnost s pravičnimi zahtevami tržaških gledaliških kolegov in tržaške slovenske javnosti».
iiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiHiiai
Prisega novega predsednika ZRN

BONN, 1. — Novi zahodnonemški predsednik republike Walter Scheel je danes na skupni seji obeh domov parlamenta prisegel pred predsednico Bundestaga Anne Marie Renger. Scheel je bil izvoljen za predsednika 15. maja z glasovi socialdemokratov in liberalcev, svojo novo funkcijo pa je prevzel šele danes, potem ko je opolnoči potekel mandat njegovega prednika Gustava Heinemanna. V kratkem nagovoru po prisegi je Scheel pozval sodržavljane, naj nadaljujejo prizadevanja za napredek države, med drugim pa je tudi napravil skorajšnji obisk v zahodni Berlin, V tej
zvezi je dejal, da njegov obisk nima demonstrativnega značaja in da je njegov cilj razviti vezi, ki jih predvideva štiristranski sporazum o bivši nemški prestolnici.
Tudi predsednik Heinemann je I-mel kratek govor, v katerem je med drugim omenil vprašanje tujih delavcev, zaposlenih v ZRN. Dejal je, da ti delavci ne smejo več biti predmet izkoriščanja, pač pa jih je treba smatrati kot sodelavce, ki morajo skupaj z Nemci biti deležni sadov skupnega dela.
Na sliki:	novi zahodnonemški
predsednik Scheel med prisego.
TRŽAŠKI
m
EVNIK
2. Julija 1W4
PO TRINAJSTIH DNEH INTENZIVNEGA ŽIVLJENJA
F nedeljo so se zaprla vrata
ZA 97 KANDIDATOV ZAČETEK ZRELOSTNIH IZPITOV
Danes na vseh višjih šolah
mednarodnega tržaškega sejma pismena naloga iz slovenščine
Razstavo si je ogledalo okrog 110.000 obiskovalcev - Priprave na Tecnomar 74 . 27. sejem bo od 17. do 29. junija 1975
Šestindvajseti mednarodni velesejem je za nami. V nedeljo opolnoči so se njegova vrata zaprla in na razstavišču se je začelo običajno razdiranje standov in spravljanje esponatov, medtem ko razstavljavci in sama uprava velesejma pripravljajo sejemske bilance.
Kakor smo zabeležili v nedeljski številki našega dnevnika, je letošnji velesejem uspel tako po številu prisotnih razstavljavcev in držav, kakor tudi po pomenu sprem nih prireditev in po številu obiskovalcev. čeprav je dež skoraj vsak dan motil prireditev in je bil dostop občinstva možen le v popoldanskih in večernih urah (zadnji dan pa je bilo vreme kot naročeno, tako da je zadnja nedelja občutno vplivala na bilanco splošne ga obiska), so dokončni podatki o številu obiskovalcev potrdili naša predvidevanja, da se bo namreč tu di ta prireditev zaključila z zadovoljivimi rezultati. V resnici si je razstavo ogledalo okrog 110.000 ljudi, kar predstavlja vsekakor lep u speh take prireditve, čeprav a biskovalci niso dosegli števila iz lanskega leta. Omeniti pa moramo tudi, da na letošnji razstavi ni bilo težje mehanizacije, ki pride v po štev za specializirano razstavo Tecnomar 74, na sporedu v letošnjem septembru
Med razstavljavci, ki so posebno zadovoljni z letošnjo prireditvijo in z obsegom sklenjenih kupčij, naj omenimo proizvajalce in trgovce z računskim istroji (obiskovalci so pokazali zanimanje zlasti za tako i-menovane mini-computers in za računske stroje žepnega formata), z grelci in ogrevalnimi napravami (prednost so imeli zlasti grelci na zemeljski plin) ter z raznim okrasnim materialom in gospodinjsko o-premo.
Med športnimi rekviziti in izdelki za razvedrilo so letos prodrli zlasti manjši motorni čolni, veliko zanimanje pa je občinstvo pokazalo tudi za week-end hišice in za počitniške prikolice (rulotke). O večjih kupčijah poročajo tudi s pod ročja pohištva. Obiskovalci so pokazali posebno simpatijo do izdelkov v kmečkem slogu. Kar zadeva obrtniške izdelke, kaže da so dosegli največji uspeh razstavljavci izdelkov sovjetskega rokodelstva.
Prihodnji mednarodni velesejem bo junija prihodnjega leta. Mednarodna zveza velesejmov je določila za tržaško prireditev čas od 17. dc 29. junija 1975. Medtem bo od 8. do 13. septembra prva specializirana prireditev izven običajnih sejemskih prikazov, to je razstava «Tecnomar 74». Gre za mednarodni prikaz — in ustrezni kongres — naprav in
strojev za ladjedelnice in ladijsko opremo, za pristanišča in pristaniške dejavnosti, znanstvenih in tehničnih pripomočkov za raziskovanje in izkoriščanje podmorskega bogastva, naprav za boj proti onesnaženju morij in za razsoljevanje vode. Skrb za organizacijo te pomembne prireditve je prevzel Center za prirejanje specializiranih mednarodnih razstav COMIS iz Milana. S to prireditvijo se bo Trst uvrstil med maloštevilna mesta v Evropi (Atene, Hamburg, Oslo in Amsterdam), ki uprizarjajo take razstave.
ključna slovesnost, na kateri bo odv. S. Mugnozza orisal «sedanje perspektive v Europi».
Jutri druga pismena naloga, v soboto pa začetek ustnih izpitov
Danes ob 8.30 se bodo pričeli na i enega si bo izbral sam kandidat, vseh višjih srednjih šolah zrelostni I drugega pa bo izbrala komisija.
;\7r,~u n"7 i---— u„ : i~	• • j_ •__:t_ i„^ ■
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji sinočnji seji pregledal potek priprav za mednarodno konferenco o manjšinah, ki se bo na pobudo tržaške pokrajine začela 10. t.m. in končala 14. t.m. Sprejel je še zadnje potrebne ukrepe, da bi bila prisotnost Slovencev na njej čim bolj učinkovita.
V	drugi točki dnevnega reda je izvršni odbor razpravljal o kritičnem položaju Stalnega slovenskega gledališča in ponovno izrekel vso svojo solidarnost upravnemu svetu in umetniškemu kolektivu SSG v njihovih naporih za dokončno uveljavitev statuta stalnosti našega gledališča in s tem tudi njegovega financiranja. Pridružil se je tudi pozivu za današnjo protestno zborovanje v Kulturnem domu.
V	preostalih točkah je izvršni odbor razpravljal še o mednarodni šoli v Sesljanu, o kulturnem domu v Gorici, o zakonu 474 o šolskih področjih in šolskih svetih ter soglašal v ugotovitvi, da je treba temu problemu posvetiti vso pozornost, ker neposredno zadeva koristi slovenskega šolstva.
V četrtek zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi Generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v četrtek, 4. julija, za prti, zaradi državnega praznika.
Sindikat časnikarjev o današnji stavki
Upravni odbor in sindikalna kon-zulta sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine sta na svoji sinočnji seji izrazila popolno podporo pobudi vsedržavnega združenja italijanskega tiska, izvedeni v soglasju s tiskarji sindikalnega združenja CGIL, CISL, UIL, z namenom, da vzbudi pozornost političnih in socialnih sil ter javnega mnenja na potrebo po reformi sredstev informacije, ki edina lahko zagotovi dejansko svobodo tiska.
izpiti. Vseh 97 kandidatov bo imelo šest ur časa za pismeno nalogo iz slovenščine. Jutri pa bodo imeli drugo pismeno nalogo in sicer 27 učiteljiščnikov bo pisalo nalogo iz matematike, 38 maturantov trgovskega tehničnega zavoda bo pisalo nalogo iz knjigovodstva, 15 maturantov klasičnega liceja bo prevajalo nalogo iz latinščine, 23 maturantov znanstvenega liceja pa bo pisalo nalogo iz matematike.
Ustni izpiti se bodo na vseh šolah pričeli v soboto, 6. junija, proti polovici meseca bodo verjetno že znani rezultati. Vsak dan bodo lahko izprašali največ šest kandidatov, verjetno pa se bo kaka komisija držala nižjega števila, kot določa ministrstvo. Vsakega kandidata bodo izprašali iz dveh predmetov —
Poleg izida pismenih nalog in izpraševanja — ali kakor pravi novi pravilnik za maturitetne izpite —-poleg «izida razgovora», bo komisija upoštevala tudi splošno dijakovo oceno, ki jo je pripravil razredni zbor, komisija pa bo tudi upoštevala mnenje notranjega člana komisije, ki bolje pozna posamezne dijake.
Vsem maturantom želimo obilo uspeha, ki prav gotovo ne bo izostal, zlasti če bodo ohranili tudi pred komisijo hladno kri in mirne živce.
• Praznik Unità, ki je bil v soboto, v nedeljo in včeraj na pomolu Pescheria, se bo nadaljeval tudi danes ob 10.30. Ob 19.30 bo javni shod, kasneje pa ples.
Vprašanje svetovalca KPI o diskriminacijah v Acegatu
Komunistični občinski svetovalec In-winkl je naslovil na odbornika za javne in industrijske usluge vprašanje v zvezi z dokumentom, ki ga je objavil sindikat CGIL o diskriminacijah med uslužbenci v Acegatu. U-prava občinskega prevoznega podjetja, trdi svetovalec KPI. ne izvaja vseh določil delovne pogodbe in ne ravna enako z vsem osebjem. Zato sprašuje, kakšno stališče bo zavzela občinska uprava do tega zaskrbljujočega pojava v javni ustanovi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiKiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiui
PO VEČDNEVNEM DEŽJU
Fnedeljskem sončnem vremenu so Tržačani napolnili plaže
Uspela vinska razstava v Križu . Gost promet na mejnih prehodih
• Na tržaški trgovinski zbornici se je včeraj zaključil ciklus predavanj o evropski integraciji, ki ga je organizirala deželna uprava v sodelovanju z uradom za Italijo pri evropskih skupnostih. Zadnje predavanje je imel prof. Di Gioia, in sicer na temo «deželna politika». Na zbornici bo v četrtek ob 17. uri za-
Lepo sončno vreme se je v nedeljo zjutraj nasmehnilo Tržačanom in jim končno naznanilo prihod poletja. Od 21. junija, «uradnega» začetka najtoplejšeg^ letnega časa, pa do nedelje je vsak dan deževalo. V nedeljo pa so končno prišli na svoj račun ljubitelji morja. Plaže so bile natrpane, tako v Bar-kovljah kot tudi v bolj oddaljenih krajih. Mnogo Tržačanov je odšlo na kopanje v Istro, kjer je voda mnogo bolj čista kot pri nas. Kopalci so1 v nedeljo napolnili plaže nekoliko kasneje kot običajno. Sobotna ploha je namreč puščala le malo upanja na lepo vreme in zato je v nedeljo marsikdo zaspal še pozno v jutro. V poznih jutranjih urah je bil tako v mestu kot v bližnji okolici promet zelo gost in dolgim vrstam avtomobilov smo bili priče ves dan, še posebno pa zvečer, ko so se Tržačani vračali domov.
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo je bil tudi v nedeljo promet zelo gost. Največ àVtdfnobilov je šlo čez prehod pri Škofijah; večinoma so bili Tržačani, ki so se odpravljali na kopanje. V večernih urah pa je bilo precej prometa tudi pri Fernetičih; iz Jugoslavije so se vračali predvsem izletniki (mnogo je bilo avtobusov), ki so preživeli dva praznična dneva onstran meje.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Zelo lepo uspel izlet na Dunaj z ogledom cvetlične razstave
,V lej prvi skupini je bilo okrog JÓO izletnikov s Tržaškega Ogledali so si še Schoenbrunn, Grinzing in mestne zanimivosti
Marsikdo se je v nedeljo poslu-žil tudi javnih prevoznih sredstev. Polni so bili predvsem hidrogliserji in ladje, ki vozijo v bližnja kopališča, znatno manjše pa je bilo število potnikov na avtobusih.
Zelo živahno je bilo po tržaški okolici, kjer so bile polne gostilne in osmice, ki jih je v tem času še kar precej. Mnogo ljudi je bilo tudi na vinski razstavi v Križu, kjer so po dveh deževnih dneh prireditelji končno prišli na svoj račun, saj je bil obisk v nedeljo res izreden. Sicer pa so tudi Križani sami poskrbeli za mnogo zabave. Igrala je domača godba na pihala, v večernih urah pa je goste zabaval ansambel «Kras». Največja atrakcija dneva je bila ženska nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi, ki se je po napeti borbi, ki je dosegla višek v drugem polčasu (prvi polčas se je zaključil z rezultatom 1:0 v korist poročenih), končala z zmago neporočenih s 3:2. še prej pa so se v nogometu"' spoprijeli «Gurenjci» in «Dulenjci»,. vendar pa je bil obisk na ženski tekmi mnogo številnejši. Fantje so pamreč igrali pod pripekajočim .soncem ob štirih popoldne.
Praznik terana in pršuta, ki bi moral biti v nedeljo v Dutovljah, pa je odpadel. Prireditelji so se očividno prestrašili sobotnega dežja in so prenesli praznik na kasnejši datum.
Včeraj okrog 3. ure zjutraj se je vrnila v Trst oziroma v okoliške kraje na Tržaškem prva skupina kakih 150 udeležencev izleta našega dnevnika na Dunaj na ogled mednarodne cvetličarske in vrtnarske razstave WIG 74. Na pot so se podali v petek popoldne s tremi avtobusi. Po prenočitvi v hotelu Orel v Mariboru so naslednje jutro nadaljevali pot preko Šentilja in mimo Gradca ter prispeli na Dunaj v opoldanskih ur* h, kjer so se nastanili v enem nelepših in najbolj sugestivnih dunajskih hotelov, v Parkhotelu Schoenbrunn, katerega zgodovina sega v «zlate» čase av-stroogrskega cesarstva in katerih patina se ga še drži, če že ne v tedanjem blišču, pa vsaj v luksuzni staromodni opremi sob. restavracije in ostalih prostorov.
Po kosilu so se izletniki podali z avtobusi na razstavišče WIG, ki je od mestnega središča oddaljeno kakih 10 km. Razstavišče, ki se razteza na obsežni rahlo valoviti površini, nudi s svojimi pestro - barvnimi vrtnimi nasadi, vodometi, je-zerci z labodi in plamenci, razsta-viščnim vlakom na en tir pa še s svojimi številnimi kioski, res čudovito pašo za oči, je pa seveda tudi predmet zanimanja zlasti za tiste, ki ljubijo vrtove in cvetje in se s to panogo gospodarstva tudi ljubiteljsko ali celo poklicno ukvarjajo. Nismo strokovnjaki, da bi naštevali poimensko raznovrstno cvetje in okrasno drevje, lahko pa zagotovimo, da je razstavišče vredno ogleda in da ni nič čudnega, če privablja dan za dnem na deset-tisoče obiskovalcev iz vseh krajev sveta. Našim izletnikom je bil vljudno na razpolago za strokovno razlago inž. Vladimir Vremec.
Ogledu WIG 74 je sledila večerja v enem od številnih karakterističnih dunajskih gostinskih lokalov v slovitem Grinzingu. kjer seveda ni šlo brez petja. Povratek v hotel na prenočitev, saj je utrujenost že začela lezti v kosti, naslednje jutro pa najprej v grad Schoenbrunn in nato na turistični ogled mesta z avtobusi s strokovnimi krajevnimi vodiči, pa seveda z neizbežnim postankom v Praterju in skokom čez most nad Donavo do starega razstavišča WIG in «Do-
nauturna», pa sem in tja po širokih dunajskih ulicah z monumentalnimi stavbami in gotskimi cerkvami, ki dajejo zlasti mestnemu središču patino časa, ki se je umaknil v zgodovino.
Po kosilu v restavraciji v Kon-greshausu na znanem Margarethen-giirtlu spet na avtobuse za povr? • no vožnjo, ki je izletnike popeljala
—	tokrat po drugi cesti čez Semmering — ponovno do Gradca. Še postanek za žejne in lačne na prostornem dvorišču predmestne pivovarne ob zvokih štajerske godbe na pihala in nato v enem skoku preko «odprte meje» pri Šentilju do Celja. Večerja v hotelu Evropa in potem kar brez postajanja domov.
Izletnike je razen v presledkih med vožnjo spremljalo na Dunaju lepo in toplo vreme in razpoloženje med njimi je bilo res odlično. Čeprav je bilo na razpolago razmeroma malo časa, so vendarle videli poleg cvetlične razstave in Schoenbrunna še lep del dunajskega mesta in uživali v lepoti pokrajine, skozi katero so se vozili. Zaradi dobre organizacije potovalne agen* je Aurora in tudi zaradi vzorne discipliniranosti udeležencev, je izlet potekel skoraj brezhibno in izletniki so bili očitno zadovoljni. Na povratni ižnii so si dajali duška s pesmijo in dovtipi in čas je kar prehitro minil, čeprav so se proti Proseku in Križu že oglašali prvi petelini.
Druga skupina izletnikov se bo
—	kot poročamo — podala na pot že ta petek, naslednja, tretja in zadnja, pa 14. avgusta. Vsem želimo enako prijetno pot in bivanje na Dunaju, kot ga je bila deležna prva skupina.
Delovanje deželnih organov
Peta deželna komisija, ki jo vodi svetovalec Rigutto (KD), je na svoji zadnji seji sprejela z večino glasov — proti so glasovali predstavniki KPI — zakonski osnutek, ki določa nove posege dežele v korist krajevnih uprav za izvedbo raznih javnih del na gospodarskem, družbenem, kulturnem in turističnem področju.
Danes dopoldne se sestane deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o raznih vprašanjih, ki so jih sprožili predstavniki svetovalskih skupin, v drugem delu seje pa bo skupščina začela razpravo o zakonskem osnutku, ki določa nadaljnja finančna sredstva za delno kritje obresti na posojila, ki jih krajevne uprave najemajo pri bančnih zavodih za izvedbo javno koristnih del.
Ta teden se bodo sestale tudi nekatere stalne komisije deželnega sveta. Danes se bosta sestali tretja komisija, ki jo vodi svetovalec Ri-bezzi (KD) in četrta, ki jo vodi svetovalec Volpe (PSI). Jutri pa se bosta sestali na skupni seji četrta in peta komisija (slednji načeluje demokrščanski svetovalec Rigutto), da bi razpravljali o zakonskem o-snutku o izkoriščanju kamnolomov in zaščiti naravnega okolja v Furlaniji - Julijski krajini.
VČERAJ V VIDMU
Dfželni predstavniki strank leve sredine o videmski univerzi
Deželni svet bo posvetil sejo, ki je napovedana za prihodnji torek, 9. julija, razpravi o morebitnem odprtju nove univerze v Vidmu. V zvezi s tem vprašanjem so se včeraj sestali v Vidmu deželni predstavniki strank levega centra (KD, PSI, PSDI in PRI), da bi na skupnem sestanku obravnavali in primerjali gledišča posameznih političnih grupacij do tega problema. Prisotni so bili deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, in sicer Tonutti in Del Gobbo za KD, Tringale in Pit-toni za PSI, Bianchi in Vitale za PSDI (načelnik PSDI v deželnem svetu prof. Lonza je odsoten) in Di Re ter deželni odbornik Mauro za PRI. Sestanka se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Co-melli.
Gledišča posameznih strank do odprtja nove univerze v Vidmu in do časovnega redosledja za uresničitev ustreznih struktur so si v marsičem različna, odtod tudi potreba po skupnem sestanku, kateremu bodo po vsej verjetnosti sledili še drugi pred razpravo v deželnem svetu.
Deželno tajništvo PSI je sinoči
objavilo krajše poročilo, v katerem zavrača trditve tržaškega italijanskega dnevnika, češ da skušajo socialisti povezati vprašanje videmske univerze z vprašanjem nasledstva dr. Berzantija ob krmilu deželnega sveta. Berzanti je bil, kakor znano, imenovan za novega predsednika Tržaškega Lloyda in bo verjetno odstopil s predsedstva deželnega sveta.
Poleti pogrebi samo dopoldne
S 1. julijem je stopil v veljavo novi delovni urnik pogrebnega in pokopališkega osebja. Zato je občinska uprava sklenila uvesti za poskusno dobo nov urnik za pogrebe, ki bodo od 8. ure do najpozneje 13.15. Pogrebi po novem urniku bodo do konca poletja. Pokopališče pa bo odprto od osmih dopoldne do običajne ure brez prestanka. Ob nedeljah in praznikih ne bo pogrebov in bodo tudi zaprti pogrebni uradi. Ob delavnikih r^j bodo uradi odprti od 8. do 14. ure ter od 16. do 19. ure. Vsekakor pa bo delovala ob vseh urah in vse dni služba za prevoz trupel umrlih v stanovanjih.
PRI TRŽAŠKI OBČINI
Razpis natečaja za 3 knjigovodje
Tržaška občina je razpisala javni natečaj za zasedbo treh mest pomožnega knjigovodje v staležu u-pravnega osebja. Zahteva se starost od 18 do 30 let in potrdilo o uspešno opravljeni trgovski akademiji. Prošnje, sestavljene na kol-kovanem papirju, in priložene dokumente bo sprejemal občinski urad splošnega protokola do 12. ure 10. avgusta 1974.
Podrobnejša navodila in program natečajnega izpita prejmejo zainte-resiranci v sobi štev. 92 občinske palače, II. nadstropje.
Pridržani prognozi zaradi prometnih nesreč
V prvih popoldanskih urah sta se dve ženski precej hudo ponesrečili pri prometnih nesrečah. Kmalu po poldnevu je Miramarskem drevoredu pri barkovljanskem por-tiču 81-letna upokojenka Maria Per-tot iz Ul. Lavareto 38 prečkala cestišče na zebrastem prehodu za pešce. Ravno tedaj je privozil s svojim fiatom 500 23-letni Videmčan Giorgio Cegato, ki je vozil proti Mi-ramaru in ki je priletno žensko podrl na tla. Pe, totovo so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi močnih udarcev po glavi in udih sprejeli s pridržano prognozo v nevrokirurškem oddelku.
Z isto prognozo so sprejeli pozneje v ortopedskem oddelku 36-letno Aldo Piaia iz Ul. Scomparini 12. Peljala se je na motornem kolesu po Ul. Teatro f-Rdttiàho, ko jo je malo pred kvesturo podrl 36-letni Tommaso La Gioì» iz Ul. D’Alvia-no 98, ki je s svojim fiatom 128 ravnokar privozil «'pariririšča. Piaia si je zlomila levo ramo in utrpela več udarcev v glavo. V bolnišnico jo je odpeljal La Gioia o-sebno.
Zaradi težkega položaja SSG
Danes v Kult. domu
protestno
zborovanje
Zaradi izredno težkega položaja našega gledališča, ki mu ministrstvo za turizem in prireditve noče priznati ustreznega juridičnega statusa,
vabijo člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča
vso slovensko javnost na
PROTESTNO ZBOROVANJE
danes, 2. juUja 1974, ob 19.3« V7 Kulturnem domu v Trstu.
ZA VELIKI ŠMAREN IZLET NA DUNAJ
Za izlet, ki je bil razpisan na veliko povpraševanje naših bralcev, je na razpolago še nekaj mest. Kdor se želi udeležiti izleta, ki bo od 14. do 16. avgusta 1974, naj se javi najkasneje do 4. julija dopoldne na upravi našega dnevnika, v Ul. Montec-chi 6. Cena izleta je 39.000 lir.
UREDNIŠTVO
Kino
Razna obvestila
ZVEZA PARTIZANOV na Opči-
nah vabi na 8. partizanski tabor, ki bo v nedeljo, 7. julija, z bogatim sporedom; dan prej, v soboto zvečer, pa na partizanski taborni ogenj s polento in golažem. Govorila bosta Dušan Košuta in Arturo Calabria.
Šolske vesti
Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti.
Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr-delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l.
IZ NABREŽINSKE POSTAJE
Karabinjerski podčastnik podlegel poškodbam ^ .

■i' -
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
SOGLASNO ODOBREN ODGOVOR OBČINI
v
Šentjakobska rajonska konzulta o novih gradnjah v UL D. Bosco
Konzulta soglaša z nekaterimi predlogi občine, drugim pa oporeka
Šentjakobska rajonska konzulta je na zadnji seji soglasno odobrila odgovor občinski tehnični službi, ki je pripravila «conski načrt» v zvezi zgradnjo poslopja lacp na mestu sedanjih hišic okrog Ul. Don Bosco. Načrt je konzulti orisal odbornik za urbanistiko De Luca in predvideva namestitev 1.350 prebivalcev na mestu sedanjih 500.
V svojem odgovoru najprej ugotavlja, da je področje okrog Ul. Don Bose» že danes zelo gosto naseljeno in prepredeno s cestami, ima pa zelo malo zelenja in prostorov za javne usluge. Vsekakor, nadaljuje dokument konzulte, je zelo hvalevredno, da je občina sklenila uveljaviti na tem področju zakon za ljudska stanovanja in na tak način odvzela področje zasebnim špekulantom. Pozitivno je tudi dejstvo, da občina namerava namestiti v novih poslopjih lacp dosedanje prebivalce in da so se odgovorni orga ni sestali s krajevnimi predstavniki.
Kljub temu pa ostaja nekaj odprtih vprašanj, kot na primer visoke stanarine v novih poslopjih, ki
bodo predrage za sedanje prebivalce. Iz poročila občine ni niti jasno, kje bodo bivali sedanji stanovalci v obdobju od podrtja sedanjih hiš do dograditve novih poslopij, v ka terih bo vsekakor preveč stanovalcev in premalo prostora za socialne usluge, končno pa tudi niso povsem rešili vprašanja povezave z mestnim središčem in ostalim šentjakobskim rajonom.
Zato je konzulta sestavila nekaj predlogov in sicer naj bi zmanjšali število stanovalcev in povečali področje namenjeno za javne usluge in zelenje, določili višino stanarin, k: ne smejo preveč presegati sedanjih in priredili varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu za področje nekdanje predilnice jute.
Zaradi vsega tega šentjakobska konzulta soglasno predlaga, naj bi se še sestala z občinskimi upravitelji in naj bi ti čimprej dokončali conski načrt.
Plin omamil delavca v livarni Italsider
Malo pred 17. uro se je v livarni Italsider zastrupil 21-letni delavec Giuseppe Tedesco bivajoč v Miljah v penzionu «Millo». Opravljal je popravila na peči, v kateri talijo kovino, ko se je iz peči dvignil oblak plina, ki je zajel tudi Tedesca. Mladi delavec je vdihnil plin in se onesvestil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za oživljanje s prognozo okrevanja v tednu dni.
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F, FIIZI 10	jc^8r1Q1, 38*045 ;
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
28. junija 1974
Ameriik) dolar	652.—
Funt iterling	1580.—
Švicarski frank	216,20
Francoski frank	134.—
Nemtka marka	253,95
Avstrijski šiling	35,35
Dinari debeli	43.—
drobni	43.—
V nedeljo so kopalci do zadnjega kotička napolnili baikovijausko obalo
MENJALNICA
vseh tujih, valut
Včeraj so iz tržiške bolnišnice pospremili na zadnjo pot v rodno Reggio Emilio podčastnika nabre-žinske karabinjerske postaje Leo-neja Ferri ja. 42-letni marešal Ferri. ki je poveljeval enoti avtomobilskih izvidnic, se je hudo ponesrečil 12. maja letos, ko je zvečer urejeval promet na trbiški cesti blizu Nabrežine, kjer se je pripetila huda prometna nesreča. Privozil je avtomobilist, ki ga ni opazil sredi ceste in ga je silovito podrl na tla. Ferri je pri tem utrpel zelo hude poškodbe in so ga odpeljali v tržiško bolnišnico. Sprejeli so ga s pridržano prognozo, nato je njegovo zdravstveno stanje rahlo izboljšalo, v soboto pa je nenadoma podlegel srčni kapi.
• V nedeljo, 7. julija, bo občinski bazen B. Bianchi odprt za občinstvo samo od 13. ure dalje, ker bodo dopoldne plavalne tekme.
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki: Danes počitek.
Ariston — I.N.C. 15.30—21.30 «Cinque pezzi facili». Barvni film. Jack Ni-rem igra glavno vlogo Jack Ni-ckolson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Squadra speciale con licenza di sterminio». Barvni film-
Excelsior 15.30 «Per favore non mordermi sul collo». Igrata Jack Mac Goweran in Sharon Tate. Barvni film. Prepovedano mladini pod IL letom.
Grattacielo 16.00 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis Roger Moore. Barvni film.
Fenice 16.00 «La bottega che vendeva la morte». Igrajo Jan Carmichael, Diana Dors in drugi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30—22.15 «Il portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Il bianco sole del deserto». Ruski barvni film.
Aurora 16.30 «Il dormiglione». V glav. ni vlogi Woody Alien. Barvni film.
Capito! 16.30 «Quattro bassotti per un Danese». Walt Disneyeva barvna risanka.
Cristallo 16.45 «Ne onore ne gloria». Nastopata A. Delon in C. Cardinale. Barvni film.
Impero 16.30 «La governante». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Le maliziose». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’elefante africano». Barvni dokumentarni film.
Ideale 16.00 «Una testa di lupo mozzata». Léonard Miney in Vera Mi-les». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso». V glavni vlogi Woody Alien. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Abbazia 16.00 «Zambo, il dominatore della foresta».
Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m.
Radio 16.30 «Il debito coniugale». Barbara Buchet in Landò Buzzanca. Barvni film.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «La calata barbari». Laurence Harwey in Silva Koscina. Barvni film.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 2. julija MARIJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 19.26 in zatone ob 3.26.
Jutri, SREDA, 3. julija NADA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 18, ob 19. uri 24.4 stopinje, zračni pritisk 1015.7 mb. stanoviten, veter 13 km na uro severovzhodni, vlaga 68-odstotna nebo 1 desetinko pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. julija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 28 oseb, UMRLI SO: 69-letni Bruno Conci na, 39-letna Maria Cociancich, 81 letna Maria Scala vd. Devescovi, 70 letna Lidia Delneri vd. Boncore, 82-letna Maria Diem vd. Vio, 74-letna Maria Gandusio vd. Ugo. 69-letni Lui. gi Gomezel, 67-letna Valeria Cher baucich por. Bassich, 74-letni Fran cesco Gualchi, 85-letni Mario Furlan 69-letna Giuliana Pressi vd. Vittu relli, 90-letna Albina Sacchi, 81-letna Emilia Bizzi por. Nappi, 55-letni Romeo Zalateo, 79-letna Anna Bossi, 63-letni Fausto Flego, 75-letna Adele Kattnig por. Boik, 77-letni Dardo Dardi, 83-letni Edoardo de Visintini, 79-letna Francesca Andreassich, 65-letna Geltrude Dragar vd. Zimolo, 80-letni Cesare Nobile, 86-letna Maria Miletti. 87-letna Erminia Fischer, 83-letna Vittoria Berteli vd. Polli, 86-letni Vittorio Tranquilli, 60-letni Egidio Mania
in 52-letni Ezio Buschi.					
BARI	LOTERIJA .	74 71		79	13	18
CAGLIARI	51	77	56	9	53
FIRENCE	51	63	82	66	79
GENOVA	46	69	48	90	75
MILAN	45	73	78	25	58
NEAPELJ	88	82	56	2	32
PALERMO	60	64	13	85	12
RIM	28	32	19	50	23
TURIN	14	87	21	16	4
BENETKE	86	33	53	28	75
	ENALOTTO				
2 X X	X X 2	X 1 1		2 2 X	
KVOTE: 12 točk — 20.317.000; H točk — 387.400; 10 točk — 29.300 lir.
Prispevki
Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane daruje Adalgiza Biekar v spomin Draga Martelanca 1.000 lir v spomin Franca Gombača 1.000 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI Bòljunec (tei. 228-124), Bazovica (tei. 226-165); Opčine (tei. 211-001): Prosek (tei. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav-ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Rt
Dne 28. junija je preminila naša draga
ANA EMILI vd. PIZZULIN
Pogreb bo danes, 2. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo sin, snaha in drugi sorodniki
Trst, 2. julija 1974
Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C
primorskf dnevnik

ORISKI DNEVNIK M
2. julija 1974
DEVINSKO-NABREŽINSKI ŽUPAN LEGIŠA SPREJEL PREDSTAVNIKE DELAVCEV V PRIREDBI DOMAČEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Zaskrbljenost v kamnolomu Montecatini zaradi skorajšnje zamenjave najemnika
Delavci predlagajo, naj da občina kamnolom v najem podjetju Gorlato, ki jim je zagotovilo vse pravice
V petek dopoldne je devinsko-nabrežinski župan dr. Drago Le-giša sprejel ravnatelja kamnoloma Gorlato, predstavnike sindikata CGIL in predstavnike kamnoseških delavcev kamnoloma Montecatini. Družba Montecatini je že pred časom sporočila, da bo opustila kamnoseško dejavnost v Nabrežini. Glede na dejstvo, da je kamnolom, ki ga je imela v najemu omenjena družba, eden najboljših, se lastniki vseh večjih podjetij zanimajo zanj.
Sindikalno stanje v nabrežinskih kamnolomih je še vedno pereče. Baje nekateri lastniki še vedno zelc samovoljno ravnajo z delavci in jim ne priznavajo vseh pravic, ki jih predvideva sindikalna pogodba. Zato je razumljiva zaskrbljenost uslužbencev kamnoloma Montecatini, ki se boje, da bi se po spremembi lastnika njihovo stanje v podjetju bistveno poslabšalo.
Delegacija, ki jo je sprejel de-vinsko-nabrežinski župan, je pojasnila, da je pripravljeno podjetje Gorlato vzeti v najem tudi kamnolom Montecatini. Omenjeno podjetje bi sprejelo v sliižbo vse delavce, ki so tam zaposleni in jim priznalo vsa leta, ki so bili zaposleni pri družbi Montecatini. Njihovo finančno stanje bi se torej nikakor ne poslabšalo in zato so prosili župana, naj bi občinska uprava dala v najem kamnolom Montecatini podjetju Gorlato Ravnatelj omenjenega podjetja, ki je zelo zainteresirano za najem tega kamnoloma, je zagotovil, da bo plačeval desetkrat višjo najemnino, kot jo je plačevalo podjetje Monte-catini. Z najemom tega kamnoloma bi se podjetju Gorlato izplačalo tudi vzdrževanja lastne delavnice za ob delovanje kamna, kar bi pomeniiN povečanje števila delovnih mest. Doslej je namreč Gorlato izvažal neobdelan kamen.
Župan je delegaciji pojasnil, da zapade pogodba z družbo Montecatini šele leta 1976 in zagotovil, da se bo zavzemal, da bodo ob spremembi lastnika zagotovljene delavcem vse pravice. Sicer pa bo o tem vprašanju v kratkem razpravljal občinski svet, ki bo tudi odločal o novem najemniku.
Pred dnevi so se sestali komunistični predstavniki v deželnem odboru vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI in proučili pe-
reča vprašanja v zvezi z vodenjem občinskih uprav. Razpravljali so o odnosih med občinami, deželo in državno upravo in so sklenili, da bodo na prihodnjem zasedanju deželnega odbora ANCI predlagali razpravo o vlogi krajevnih uprav v sedanjem političnem stanju in še predvsem v sedanji hudi finančni krizi, ki bi lahko popolnoma onemogočila delo krajevnih uprav. Predlagali bodo, naj bi ANCI zastavilo vse sile, da se premosti sedanje kritično stanje.
Predlogi devinsko-nabrežinske občine
Zagotoviti pravico do uporabe slovenščine v zdravstvenem konzorciju
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je pred kratkim proučil osnutek statuta za pokrajinski zdrav-stbeni konzorcij. Osnova je bil statut podobneka konzorcija goriške pokrajine.
Predlogi, ki jih je predložila de-vinsko-nabrežinska občina, se v veliki meri nanašajo na razlike med goriško in tržaško pokrajino. Vsekakor pa je občinski odbor vključil v statut tudi postavko, da morajo uslužbenci konzorcija, ki delajo na jezikovno mešanih področjih, poznati tudi slovenski jezik in dodal osnutku še en, 28. člen, ki zago-
tavlja enakopravnost uporabe slovenskega jezika v skupščini konzorcija in drugih organih ter v pismenem in ustnem poslovanju s prebivalstvom.
V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
150.000.000 lir za javna dela
Pred časom smo poročali, da je komisija, ko odloča o razdelitvi finančnega «sklada za Trst», zaklju čila z delom. V tej poslovni dobi je devinsko-nabrežinska občina prejela skupno 150 milijonov lir, ki so tako razdeljeni: 35 milijonov za prvi del občinskega športnega centra pri Štivanu: s to vsoto nameravajo pripraviti načrt za športni center zgraditi nogometno igrišče, ki nujno potrebno zaradi priljubljenosti tega športe v spodnjem delu devinsko-nabrežinske občine. 65 mili jonov lir je namenjenih gradnji ob činskega kulturnega doma v Nabrežini. Tudi tu gre za prvo vsoto, ki bo verjetno zadostovala le za načrt in za porušenie stare zgradbe na nabrežinskem trgu, v kateri je bi! pred leti nameščen otroški vrtec Preostalih 50 milijonov lir pa so nakazali za gradnjo nove osnovne šo le v Devinu, kjer je šolsko poslopje zelo staro in neprimerno za sodobni način pouka.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim
V NEDELJO, 14. JULIJA, NA VRHNIKI
Proslava obletnice ustanovitve prve tankovske brigade NOVJ
Proslavili bodo tudi obletnico ustanovitve dolomitskega odreda
Proslava 30. obletnice ustanovitve 1. tankovske brigade NOV Jugoslavije, zbor borcev tankovskega odreda pri GŠ NOV in PO Slovenije in dolomitskega odreda bo v nedeljo, 14. julija, na Vrhniki.
Poleg nekdanjih borcev’ omenjenih enot se bodo proslave udeležili: enota JLA — nosilec tradicij 1. tankovske brigade NOV Ju-
NAGLUSNOST
Čemu bi trpeli zaradi slabega sluha? ? ?
Morda zato, ker nočete nositi tradicionalnega slušnega a-parata? ? ?
Sedaj vam ELETTROACUSTICA nudi priložnost, da zveste vse o novih nadvse modemih iznajdbah v elektroniki za boljši sluh.
IZREDNA NOVOST! ! !
Dobite lahko tenkočuten stereofonski sluh na obe ušesi ne da bi imeli karkoli v ušesih.
Praktično in brezobvezno demonstracijo te senzacionalne novosti bo prikazal naš visokokvalificiran strokovnjak v
GORICI : v sredo, 3. julija 1974 dopoldne, od 9. do 12. ure v lekarni all’Orso Bianco, dr. E. Tavasani, Korzo Italija 10 — Telefon 2576
TRŽIČU : v četrtek, 4. julija 1974. ves dan od 9. do 13. ter od 15.
do 19. ure v podružnici ELETTROACUSTICA, Trg Republike 6
ČEDADU: v soboto, 3. julija 1974, dopoldne od 9. do 12.30 v lekarni dr. Levrini — Telefon 71-264 Le v teh primerih bo ELETTROACUSTICA prodajala po izrednih cenah
ČAKAMO VAS
Kdor bi ne mogel priti, naj piše na naslednji naslov: ELETTROACUSTICA — Galleria Bailo, 12. — Tel. 47762, TREVISO
goslavije in mladinski odred iz občine Vrhnika. Pričetek proslave bo ob 10. uri (po krajevnem času) pred domom JLA na Vrhniki s pre gledom postrojenih enot in govori predstavnikov JLA in družbeno - po litičnega življenja Slovenije. Nato bo sledil kulturni program s sodelovanjem vojaške godbe ljubljanskega armadnega področja in recita-cijske skupine SNG iz Ljubljane. Po slavnostnem zborovanju bo skupno kosilo (ter podelitev «Partizanske porcije» s posvetilom jubileja) za borce omenjenih enot v Grogar-jevem dolu v neposredni bližini Vrhnike. Popoldne ob 15. uri bo prireditev s kulturnim programom, v katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor. Po končanem programu bo ljudsko rajanje.
Organizatorji proslave (odbor za proslavo vodi inž. Marjan Krmav-nar, predsednik IS SO Vrhnika) so poskrbeli tudi za reševanje vseh o-stalih vprašanj v zvezi z izvedbo proslave, tako npr. je preskrbljeno za prenočišča tistih borcev, ki bodo prišli iz drugih republik (v šolah «Janez Mrak» in «Ivan Cankar» na Vrhniki), borcem iz SR Slovenije pa priporočajo, da pridejo na sam dan proslave zaradi premajhnih prenočitvenih zmogljivosti.
Prav tako so poskrbeli za izdelavo spominske značke 30. obletnice ustanovitve 1. tankovske brigade NOV Jugoslavije, ki jo bodo izročili vsakemu borcu omenjenih enot (osnutek značke je izdelal akademski kipar, vojak, Dragan Jovanovič).
Predvideno je, da bodo borcem Dolomitskega odreda izročili knjigo «Dolomiti v NOB», ki jo je napisal generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik - Svarun, borcem 1. tankovske brigade NOV Jugoslavije in tankovskega odreda pri GŠ NOV in PO Slovenije pa bodo izročili spominsko plaketo.
A. K.
PONUDBA OBČINSTVU ZA 200 MILIJARD LIR
OBVEZNICE 1974-1981
ENEL
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA
DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
S ŠESTMESEČNIMI NIHAJOČIMI OBRESTMI TER VEČANJEM GLAVNICE
NOMINALNA VREDNOST 1000 LIR . IZDANIH PO 985 LIR DAVČNE OPROSTITVE
Obresti ter ostali dohodki, izhajajoč iz teh obveznic so oproščeni dohodninskega davka na fizične osebe, dohodninskega davka na juristične osebe ter krajevnega davka na dohodek.
* * *
Te obveznice, ki so del posojila za skupno 400 milijard lir, nudi občinstvu bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj označeni ceni plus obresti.
Naročila se sprejemajo do 19. julija 1974, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore, pri običajnih bančnih zavodih, kjer se dobe tudi prospekti emisije s pravilnikom posojila.
Z bogatim sporedom folklore in petja nadvse uspel ljudski tabor v Sovodnjah
Goste iz domovine je pri Ušarju sprejel sovodenjski župan Češčut - V imenu SPZ je goste pozdravil Waltritsch - Takih praznikov si še želimo - Nagrajevanje udeležencev fotografskega natečaja
Takšnih praznikov kot je bil nedeljski ljudski tabor v Sovodnjah si v zamejstvu želimo še in še. Ne da bi povzdigovali ta praznik, vendarle moramo reči, da so tokrat prireditelji imeli srečno izbiro. Skušali so dati poudarek kulturne prireditve folklornemu momentu in to jim je popolnoma uspelo. Istočasno so Sovodenjci s sprejemom gostov na začetku vasi pokazali, da lahko pri takih praznikih vs» vas sodeluje.
Ljudski tabori so bili v prvih po vojnih letih v Sovodnjah na programu vsako leto. Prav je tudi, da so potegmli iz arhivov stare klišeje, katerimi so olepšali plakate, ki so vabili na poletno prireditev in ena ko bi bilo prav, da bi tudi ob drugih prilikah poskrbeli s slikovno obogatitvijo plakatov, ki vabijo na slovenske prireditve.
Vreme je bilo v nedeljo kot nalašč za tako prireditev. Marsikdo je lepo sončno '.Teme izkoristil, da je odšel na morje, drugi pa so gledali televizijski prenos nogometne tekme na svetovnem prvenstvu. Kljub temu pa se je pred Tomšičevo gostilno na U-šarju zbralo veliko domačinov, da bi pričakali goste. Med njimi so bili sovodenjski župan Jožef češčut, predsednik prosvetnega društva «Sovod-nje» Janko Cotič in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič.
Ko so iz goriško . štandreške smen prišli z avtobusom gostje iz Gorij pri Bledu, so jim domača dekleta in fantje, oblečeni v narodne noše, po nudili kozarček domačega vina. Go renjski godbeniki in plesalci so se hi. tro pomešali med domačine in med goste, pevce iz sosedne Prvačine. Dobrodošlico je gostom iz Gorij in iz Prvačine izrekel župan Jožef češčut. Gorenjska godba je nato pri Ušarju zaigrala nekaj koračnic, nato so ude. kženci praznika odkorakali v sprevodu po glavni sovodenjski cesti do Kulturnega doma.
Na čelu sprevoda so hodili mladi domači nogometaši, ki so nosili slovenske in italijanske zastave, za njimi so šli predstavniki občine, prosvetnega društva ter prosvetne zveze. Sledila je godba v lepih gorenjskih narodnih nošah, kar je še bolj vzbujalo zanimanje domačinov. Za godbo so šli gorenjski folkloristi, sledili so jim pevci iz Prvačine, ki so bili oblečeni v lepe rdeče jopiče, zadnji pa so bili člani sovodenjske folklorne skupine oblečeni v . belokranjske narodne noše. Ob straneh ceste je bilo polno ljudi, ki so navdušeno ploskali udeležencem sprevoda.
V kulturnem programu, ki se je odvijal deloma na odru, deloma na cementni ploščadi pri Kulturnem domu. so sodelovale vse omenjene skupine pa tudi moški pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ronk. Prireditev je pričel predstavnik prosvetnega društva «Sovodnje» Janko Cotič, ki je izrekel dobrodošlico gostom iz domovine in iz zamejstva. Večkrat je v programu nastopala godba na pihala iz Gorij: igrala je slovenske narodne, bosanske, ruske, partizanske in umetne skladbe. Vodi jo starejši kapelnik Jule Sorgo. Za godbo je nastopil s štirimi pesmimi moški pevski zbor «France Bevk» iz Prvačine, ki
ga vodi Dominik Sulič. Domačini so pevce nagradili z aplavzi in marsikdo je izrazil željo po stalnih medsebojnih obiskih med Sovodnjami in Prvačino. Trikrat je prišla na oder tudi gorenjska folklorna skupina iz Gorij, ki je zaplesala «Potrkani ples», šuš-tarsko polko» in «Ples z metlo».
Poseben aplavz so gledalci namenili pevcem iz Ronk. Ljudje, ki jih je sila razmer potisnila iz slovenskih vasi v italijansko mesto, niso pozabili na svoj jezik. To najbolje izpričujejo s sodelovanjem v pevskem zooru «Srečko Kosovel», ki ga vodi Pavlina Komelova. Zapeli so štiri pesmi .
Sledil je govor tajnika SPZ Marka V-aitritscha. Omenil je važnost takih praznikov, ki služijo za stike med Slovenci v domovini in v zamejstvu ter ohranjajo slovenske običaje. Kulturo moramo varovati, kajti prav ta nas bo ohranila, je dejal tajnik SPZ, in omenil težave, s katerimi se na tem področju Slovenci srečujemo ter izrekel solidarnost Stalnemu slovenskemu gledališču, ki se zaradi šikaniranja oblasti nahaja v hudih teža-vah.
Sovodenjska folklorna skupina, ki jo vodi Nada Križmančičeva, se nam je ob tej priliki, po dolgem času, spet predstavila, tokrat z belokranjskimi plesi. Ta skupina je z nedeljskim nastopom dokazala, da se lahko razvije v kvalitetno folklorno skupino .seveda če bodo njeni mladi čla-
ni, ki jih je kar precej, vztrajno vadili.
Med gosti je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, o-pazili smo tudi predsednice prosvetnih društev iz Doberdoba, Ronk, z Vrha, iz štandreža in števerjana, predsednika Mladinskega krožka, zastopnike ANPI itd.
Pred večernim plesom — takrat se je na veseličnem prostoru zbralo zelo veliko ljudi — je bilo na vrsti še nagrajevanje udeležencev fotografskega natečaja. Nagrade so porazdelili zastopniki občine, prosvetnega društva in SPZ. V Kulturnem domu je prirejena lepa fotografska razstava, prireditelji so za to priliko izdali okusen katalog.
Praznovanje v Sovodnjah se bo na' daljevalo ob koncu tedna z raznimi zabrvnimi prireditvami.
Goriški župan na kulturnem srečanju v Celovcu
Goriški župan De Simone je v soboto zvečer predstavljal goriško občino na celovški kulturni manifestaciji «Woche der Begegnung», ki že vrsto let žanje veliko uspehov. Na njej je letos sodelovalo veliko pisateljev, pesnikov in skladateljev, ki se bavijo z ljudsko kulturno tematiko.
OBNAVLJANJE STIKOV OB MEJI
KONEC TEDNA DRUGO SREČANJE ZASTOPNIKOV SOSEDNJIH MEST
Tokrat bodo na sporedu stvarna vprašanja, ki se tičejo Gorice in Nove Gorice - Spopolniti naše predstavništvo
V skladu z dogovorom, ki sta ga predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj ter predsednik izvršnega sveta občine Vinko Mozetič sprejela 18. junija na pogovoru z županom občine Gorica Pasqualom De Simonom ter odbornikoma Moisejem in Ciuffarinom, se bodo predstavniki občinskih u-prav obeh sosednjih mest znova sestali, verjetno že ob koncu tega tedna, da bi poglobili začete pogovore ter se predvsem soočili s skupnimi vprašanji, ki zadevajo politične, gospodarske, kulturne, športne, rekreacijske in ostale odnose med obema mestoma ter njunima širšima zaledjema. Za taksen stvaren pristop k obravnavi skupnih vpra sanj sta se predstavništvi obeh občin dogovorili nu prvem sestanku 18. junija letos, na katerem sta šušmelj in Mozetič, nova predstav nika občinske uprave, izvoljena na zadnjih volitvah, seznanila pred stavnike občine Gorica predvsem z novim upravno-političnim sistemom, kakršnega si je samoupravni socializem izbral na sedanji stopnji svojega razvoja ter ga uzakonil v re publiški in zvezni ustavi.
Skupnih vprašanj med dvema so sednjima mestom?, kot sta Gorica in Nova Gorica, je prav gotovo ve liko. Za njihovo uspešno reševanje pa sta predvsem potrebna dobra volja in pripravljenost, želimo, da bi se na srečanjih med zastopniki dveh sosednjih mest uresničila te pripravljenost, da se obnovi vzdušje medsebojnega zaupanja, ki je nujno potreben humus za rast novih pobud.
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||l|||||||„|||,|||„||l,
Pl?VI DAN ZRELOSTNIH IZPITOV ZA NAŠE DIJAKE
Danes na trgovski šoli v Gorici pismena naloga iz slovenščine
Končni izidi male mature na nižji srednji šoli «Ivan Trinko
i»
Danes se v vsej državi pričnejo l Konec prejšnjega tedna se je na 1 Drevi bo na programu konferen-zrelostni izpiti za zadnje razrede I nižji srednji šoli «Ivan Trinko» za- I ca na temo «Pravosodje v Italiji», višjih srednjih šol. Danes bo na ključila mala matura, katero je na kateri bosta govorila goriška
opravilo 96 dijakov. Rezultati so	»*--•- -
Goriškem pisalo italijansko nalogo (na slovenskih šolah bodo pisali naloga iz slovenščine) 727 dijakov, od katerih je 36 privatistov. 12 dijakov treh slovenskih šol bo danes pričelo z zadnjim trudom. Zanimivo pa je, da bo letos prvič v Gorici matura za dijake slovenske trgovske šole, dijaki ostalih dveh šol pa bodo delali izpite v Trstu.
Na trgovski šoli bo pet dijakov pričelo danes s pismeno nalogo iz slovenščine. Predsednik profesorske komisije na tej šoli bo ravnatelj slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» iz Trsta Janko Jež. V komisiji pa bodo še prof. Vera Sedendo - Semenič (za italijanščino), prof. Franc Škerlj (za slovenščino), prof. Leopoldo Zutulio (za politično ekonomijo), prof. Marijan Bajc (za pravo) ter prof. Vladimir Štur, katerega so izbrali kot predstavnika razreda.
NA POBUDO LJUBLJANSKIH USTANOV
V	knjigarnah je na prodaj dvojezični zemljevid dežele
Zabeležili smo pomanjkljivosti glede Goriške
V	teh dneh so v slovenskih knji- j Tasso vd. Šanson iz Ul. Aquileia gamah dobili novi zemljevid z ita- \ 84. Ženska je v jutranjih urah, ver-lijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni za Furlanijo - Julijsko krajino in Benečijo. Avtor zemljevida je dr. Jakob Medved, pripravljen je bil v Inštitutu za geograjijo univerze v Ljubljani. Tiskali so ga
Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo pri FAAG v Ljubljani, Geodetski zavod SRS pa je imel na ramenih kartografsko obdelavo in tehnično izvedbo.
Zemljevid je za naše potrebe zelo koristen in potreban in bo prišel prav šolam, ustanovam, organizacijam. V predgovoru je napisano, da so ga sestavili v sodelovanju z zamejskimi strokovnjaki in ustanovami. Njih imena so tudi objavljena. V prilogi je tudi slovensko - italijanski abecedni seznam ter italijansko - slovenski abecedni seznam vseh krajev, ki so omenjeni na zemljevidu.
Podrobnejša analiza zemljevida bo v našem dnevniku še objavljena, vendar pa lahko že po površnem pogledu nanj ugotovimo, da vsebuje vsaj za Goriško precej pomanjkljivosti, saj niso vrisani v njem celo nekateri večji kraji, da o manjših zaselkih niti ne govorimo. Tudi nekateri prevodi italijanskih imen niso v skladu z rabo pri ljudeh.
Ko bodo morda ta zemljevid ponovno tiskali, bodo morali vnesti popravke in dopolnila.
Kljub temu pa je pobuda hvalevredna. saj je prva po precejšnjem času, vse od znane, a sedaj že zastarele Čermeljeve. V knjigarnah v Italiji (tudi v Gorici) stane 2.800 lir. v knjigarnah v Sloveniji pa 60 dinarjev.
Priletna ženska napravila samomor
V Tržiču je včeraj napravila samomor 79-letna upokojenca Maria
jetno zaradi hude psihične krize, skočila iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju.
Priletna ženska, ki živi skupaj s hčerjo, je počakala, da se je ta odpravila na delo, ter skočila skozi okno kopalnice. Sosedom, ki so ji takoj priskočili na pomoč, se je nudil grozen prizor.
Poklicali so rešilni avto, ki je žensko odpeljal v tržiško bolnišnico. Zdravnik pa je ugotovil, da je smrt nastopila že pred prevozom v bolnišnico, zaradi prebitja lobanje.
MLADINSKE IGRE 1974
Dijak Igor Kont na tekmovanju v Rimu
štiriindvajset mladih tekmovalcev je včeraj odpotovalo v Rim, kjer bo sodelovalo na zaključnem tekmovanju mladinskih iger 1974 v atletiki in orodni telovadbi.
Gre za najboljše mladince naše pokrajine, ki so zmagali v pokrajinskem delu. Z njimi je v Rim odpotovalo pet spremljevalcev, ki bodo odgovarjali za posamezne odseke. Med goriškimi mladinci je tudi dijak slovenskega liceja «Primož Trubar» Igor Kont iz Gorice, ki bo v Rimu tekmoval v lahki atletiki, in sicer v metu krogle. Kont se je na pokrajinskem delu mladinskih iger uvrstil na prvo mesto in je tako dobil vozovnico za Rim. Vsekakor je to pravično 'plačilo za požrtvovalnega športnika, ki je tudi član mladinske košarkarske ekipe «Doma».
Tekmovanja bodo trajala ves teden in bodo razdeljena v razne panoge. Goriški mladinci bodo tekmovali v ženski in moški atletiki ter v ženski in moški orodni telovadbi.
naslednji.
III. a — Izdelali so: Davorin Bo-netta, Artur Bresciani, Marko But-kovič, Lucijan Devetak, Klavdij Durli, Aleš Figelj, Renco Frando-lič, Danijel Gabrijelčič, Andrej Kogoj, Silvan Lakovič, Mavricij Ma-ligoj. Maver Pavletič, Severin Peric, Mavricij Petejan, Rajmund Pe-tejan, Livij Rožič, Dominik Sobani, Franko Sošol, Jurij Tomažič.
III. b — Izdelali so: Ivo Cotič, Štefan Cotič, Tomaž Devetak, Aleš Doktorič (odlično), Maver Dornik (odlično), Peter Klanjšček, Aleš Lojk (odlično), Marko Lutman (odlično), Edvin Pahor, Marino Pelicon, Klavdij Predan, Vladimir Predan, Peter Rener, Ivo Rojec, Marko Škorjanc, Jožef Štacul, Bojan Tomažič (odlično), Klavdij Vogrič.
HI. c — Izdelale so: Rita Cej, Ksenja Križmančič, Sonja Culiat, Patricija Gergolet, Ticijana Gergolet, Franka Jarc (odlično), Marta Koren, Mirijam Košič, Suzana Krulc, Damijana Markočič, Ana Michelus-si, Ticijana Mikuluš, Nives Oblak, Mirijam Petejan, Manuela Primi-žič (odlično), Elizabete Princi, Vanda Srebotnjak (odlično), Klavdija Terrana, Lucija Uršič, Orijana Sa-kaulig (privatistka).
IH. d — Izdelale so: Loredana Alt, Julijana Bastijani, Vesna Car-gnel, Evelina Carli, Silvana Cijan, Dorela Cingerli (odlično), Frenka Devetak, Ivanka Devetta, Cirila Devetti. Valentina Feri, Julijana Frandolič, Mirijam Gergolet, Ana Gravnar, Lucijana Komjanc, Aleksandra Maraž, Damijana Peric, Marija Terpin, Marija Petra Terpin, Klavdija Vižintin, Erika Zavadlav (odlično).
III. e — Izdelali so: Franko Bu-žinel, Mavricij Černič, Klavdij Devetak, Marino Devetak, Silvan Devetti, Robert Ferfolja, Boris Gergolet, Fabij Gergolet. Mavricij Koncut, Jurij Laurentič, Bruno Lavrenčič, Albano Marušič, Lucij Nanut, Bruno Okretič, Marko Zua-nič, Silvan Ladič (privatisti. En dijak je bil zavrnjen.
RALLY VZHODNIH ALP
Nad dva tisoč ljudi v soboto na Kalvariji
Približno dva tisoč radovednežev se je v soboto zvečer zbralo ob robu ceste, ki iz Ločnika pelje proti Grojni, da bi prisostvovalo avtomobilskemu rallyju vzhodnih Alp, ki je veljalo za italijansko prvenstvo in za srednjeevropski pokal. Avtomobili so privozili na Kalvarijo ob 11.30 ter so na tem kraju tekmovali do 02.30.
PRAZNIK TISKA V PODGORI
Drevi konferenea o petoveljskem atentatu
V Podgori se nadaljuje praznik komunističnega tista «Unità», ki se je pričelo že prejšnji teden ter se bo zaključilo v nedeljo, 7. julija, z manifestacijo v letalskem modelarstvu. V nedeljo se je «pod topoli» zbralo veliko obiskovalcev, ki so preživeli nekaj prijetnih ur. Nedeljski program je predvideval samo prosto zabavo ob zvokih ansambla «Mejaši» (bivši «Briški slavček»).
odvetnika Battello in Maniacco. Govornika se bosta predvsem dotaknila zakulisnih spletk v italijanskem pravosodju ter bosta podrobneje a-nalizirala njegovo realno stanje v državi. Konferenco prirejata krožka «Salvemini» in «Rinascita», predsedoval pa ji bo odv. Gianluigi De-vetag.
Praznik se bo nadaljeval v petek. Večer bo posvečen ženskim problemom. Po okrogli mizi bodo predvajali film «La fabbrica». V soboto bo spet tekmovanje v bri-školi: pričelo se bo ob ir1, uri.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici javlja, da se je že pričelo vpisovanje v vse razrede te šole. Učenci, ki so dokončali peti razred osnovne šole naj prinesejo s seboj šolsko spričevalo, potrdilo o cepljenju in rojstni list.
Medtem ko dajemo priznanje določenim političnim krogom v Gorici, da so se iz svojih nagibov in pod pritiskom objektivnih okoliščin pričeli odpirati do stvarnosti v naši soseščini, pa moramo zabeležiti večkratno odsotnost predstavnikov preostalih komponent v koalicijski formaciji na teh in na podobnih srečanjih. Zelo pogosta je socialistična odsotnost, še bolj pogosta pa je odsotnost predstavnikov naše narodnostne skupnosti, ki se uveljavlja v koalicijskih skupinah kakor tudi v opozicijski.
Za dokajšnjo politično pomanjkljivost ocenjujemo zlasti odsotnost predstavnikov naše manjšine, kar je nesporen deficit v stališčih vodilne politične stranke, saj na takšen nv čin izpodbija vlogo povezovalca, ki jo manjšini tudi sama pripisuje.
Prepričani smo, da bi vsak izvoljeni slovenski občinski svetovalec rade volje prispeval k skupnim naporom za napredovanje dobrososedskih odnosov, če bi mu za to bila dana priložnost.
Iz skladišča URIM v Tržiču ukradli za več milijonov lir blaga
V skladišču veleblagovnice Upim v Tržiču v Ul. Cesare Augusto Colombo so neznanci v noči med soboto in nedeljo odnesli veliko blaga za več milijonov lir vrednosti. O tatvini se je vodstvo veleblagovnice, ki ima sedež v Tržiču, Ul. Duca d’Aosta, zavedlo komaj danes zjutraj. Obvestili so takoj agente kvesture, ki so pričeli preiskavo.
Tatovi so v skladišče prišli skozi okno, nato pa so s silo odprli vhodna vrata. Preiskovalci menijo, da so neznanci prišli na kraj celo s tovornjakom. Skladišče je namreč izven mesta, na samotnem kraju, tako da jih ni nihče opazil.
Kino
(iorica
VERDI 17.15-22.00 «Damico del pa. drino». R. Harrison in E. Blanck. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 «La signora del blues». D. Ross in B. Dee Williams. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE 17.30-21.30 «Senza tregua». J. Segal in S. Berger. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «La trappola per un lupo». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La morte bus sa due volte». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Izkrcanje v Anziu». amerišk barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Jezdec maščevalec», ame riški barvni film ob 18.30 in 20.30
DESKLE Prosto
RENČE «Kako skriti mrtveca», fran coski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Joe Kid», ameriški barv ni film ob 20.00.
MiiiimiiiiuiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiii
VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
V nedeljo in včeraj vrste nesreč na naših cestah
Pri Krminu so se včeraj zjutraj pri nesreči poškodovale 4 oseb
V	nedeljo in včeraj so se na go-riških cestah pripetile številne prometne nesreče, ki pa niso terjale hudih telesnih poškodb za osebe.
Včeraj zjutraj so se pri Versi na cesti, ki iz Krmina pelje v Gorico, ponesrečile štiri osebe, ki so se poškodovale pri čelnem trčenju med vespo, ki jo je vozil delavec Cesare Foscolini iz Krmina ,in fiatom 500, v katerem so se vozile 34-letna delavka Alma Cont iz Krmina, Ulica Venezia Giulia 38, Giulia Marino, prav tako iz Krmina ter 41-let-na Adelina Brandolini. Kontovo so sprejeli v goriški bolnišnici za 10 dni na zdravljenju zaradi lažjega možganskega pretresa. Druge ponesrečence so le obvezali in bodo ozdravili v nekaj dneh.
V	Štendrežu, v Kraški ulici, se je včeraj zjutraj poškodoval 10-letni učenec Marko Gomišček iz te ulice št. 11, katerega so sprejeli v bolnišnico na 5-dnevno zdravljenje zaradi poškodbe na levi roki.
V	nedeljo zjutraj je prišlo na križišču med Korzom Italija in ulicama Alfieri in Goldoni do trčenja med dvema voziloma. Iz Ulice Goldoni proti Ul. Alfieri je privozil avtomobilist, 23-letni Bruno Finocchio iz Pescare, ki ni dal prednosti drugemu avtomobilu, ki je vozil po Korzu Italija. V zadnjem vozilu so bile tri osebe: 60-letni uradnik Albiero Obes iz Drevoreda Virgi-glio 21. 85-Ietna upokojenka Maria Albiero in 53-letna Ester Caldana por. Valvassori iz Turina. Obe ženski so sprejeli v goriško bolnišnico, kjer so prvi ugotovili zlom reber in se bo zaradi tega zdravila 30 dni. Caldanijevi pa so ugotovili lažje poškodbe.
V	Gradišču se je prejšnjo noč noškodoval jugoslovanski državljan Jožef Likon iz Kožbane, katerega so v bolnišnico sprejeli na nekajdnevno zdravljenje zaradi lažjih poškodb na obrazu in na roki.
V	nedeljo ob 22.30 so v bol-
nišnici sprejeli 40-letnega Marcel Glessija iz Ulice Monte Saboti: 14, ki se bo moral zdraviti : dni zaradi hujših poškodb na brazu.
Izleti
Prosvetno društvo «Briški grič»
števerjana priredi dvodnevni izlet in 16. avguste v Velenje, Ptuj, L; tomer, Radence. Moravske toplic Varaždin in Zagreb. Poleg ogleda 1 rističnih zanimivosti obiskanih kraje si bodo izletniki ogledali še vins klet in kmetijski kombinat v L tomeru.
Vpisati se je treba čimprej pri č nih društva Ivanu Humarju, So Terpin in Lavreti Maraž, da si p vočasno rezervirajo mesta. Prev hrana in prenočišče so vključeni skupni ceni izlete.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Martina Fogar. Ret Aiaro, Stefano Bais, Massimilit Ballaminiut, Maria Giovanna Pui ti, Gianmarco Zotter, Massimilh Mauri, Davide Marega, Giuli! Rapetti, Serena Candolfo.
SMRTI: 57-letni upokojenec i gelo Lugo, 62-letn: čevljar Ivan 1 tistič, 52-letna gospodinja Ma: Kravanja vd. Colausig, 89-letna pokojenka Oda Beltramin vd. min.
DEŽURNA LEKARNA V GORI
Danes ves dan in ponoči je žuma lekarna Alesani, Ulica Care ci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIl
Danes ves dan in ponoči je žurna lekarna Alla Salute, Ulica sulich, tel. 72480.
PO TRIDESETIH LETIH BODO OBUDILI SPOMINE NA NOB
FENOMEN, KI MU PRAVIMO NOGOMET
V četrtek, 4. julija, v Momjanu proslava Dneva borcev Buj scine
Magična moč usnjene žoge ki si podreja celo politiko
Istega dne bo v Oskurušu sestanek aktivistk, ki so se udeležile prve konference AFZ v Bujah leta 1944 ■ Nekaj zanimivih strani iz zgodovine momjanskega prebivalstva
Ilarold Wilson se razume bolj na nogomet kot na politiko - Psihiatri in sociologi se danes ukvarjajo s preučevanjem psihe navijača - V svetu, prepolnem tegob, pomeni šport, zlasti nogomet, pomembno sprostitev in trenutek predaha
Osrednja proslava 4. julija — Dneva borca Bujščine — bo letos v Momjanu, kjer se bodo na ta dan zbrali vsi borci Bujščine, da bi se spomnili vstaje ljudstva na tem področju. Istega dne bo tudi proslava v Oskorušu, kjer so pred 30 leti ustanovili prvi okrajni odbor AFŽ za Buje.
Ob tej priložnosti naj omenimo čudno zgodovino prebivalstva Mom-janščine, o kateri je bilo do zdaj zelo malo napisanega, čeprav so naši in tuji arheologi odkrili, da so bili hribi in doline Momjanšči-ne že od konca 8. stoletja gosto naseljem s slovenskim prebival-1 fctvom in da se vas Momjan (villa/ Mimiliani) ne grad Momjan, ki gai
v	tem času še ni bilo, omenjaj
Že v diplomi cesarja Konrada U iz leta 1035.	j
Momjanska listina iz konca K. stoletja, ki jo je dal sestaviti ede i od prvih grofov Rota, da bi njeg -
vi	nasledniki vedeli, katere o njihove zemlje in kaj so jim kmet e vsako leto dolžni dati v desetim n v drugih davkih, kot tudi v brezplačnem delu. je zelo zanimiva, ker so v njej zapisana imena gričev, dolin, hribov, potokov, izvirov, pašnikov in polj, vasi in vasic, katerih imena so izključno slovanska. V tej listini so zapisana tudi imena kmetov, ki so v tistem času živeli na grofovskih zemljiščih in tudi ta so v veliki večini slovanska, kar pa je še bolj zanimivo je to, da priimke, ki jih omenja listina (trenutno jo hranijo v zgodovinskem arhivu na Reki) srečujemo še danes na vseh koncih Momjanšči-ne. Gre za Sinkoviče, Smiloviče, Buboloviče, Bartoliče in druge. O zgodovini teh ljudi, ki že več kot deset stoletij živijo, delajo in umirajo na tistih hribih in gričih, ni še ničesar zapisanega, medtem ko so italijanski zgodovinarji napisali precej študij o gosposki momjanskega gradu bodisi, da je šlo za devinske in goriške grofe, bodisi da je šlo za grofovsko družino Rota. Zgodovinarji prejšnjih časov so se zanimali samo za tuje gospodarje momjanskega gradu, čeprav ti niso v zgodovini prav nič pomenili in se sedaj omenjajo samo njihova imena in suhoparna vrsta datumov. Zgodovino so u-stvarjali brezštevilni rodovi mom-janskih kmetov, po katerih je ta kraj res živel v dolgih stoletjih. Tiste brezimne množice so skozi tisoč let redile gospodarje, ki so se iz stoletja v stoletje spreminjali, redile so vojske, ki so branile gradove, v katerih so bili shranjeni sadovi njihovega težkega dela, skozi dolga stoletja so bile množice kmetov samo izkoriščevane, tako da so se večkrat uprle proti gospodarjem. O tem pa zgodovinarji v svojih knjigah niso pisali.
Tudi novejša zgodovina momjanskega ljudstva, v časih Avstrije in fašistične Italije, ni dovolj osvetljena, čeprav so tudi v Momjanščini, kot drugod po Istri, zabeležili vrsto znamenj upora zoper fašizem med obema vojnama.
Stari prebivalci Momjana se spominjajo, da je v časih, ko je na tem področju vladala Avstrija, večkrat prišlo do pretepov med domačimi prebivalci in tujci, ki so po xlpravi fevdalizma kupili grofovska zemljišča v Momjanščini in so sili zagovorniki iredentizma.
Takoj po prihodu fašistov na o-jlast so se na vsem področju, posebno pa v samem Momjanu, pojavila znamenja odpora zoper črno strahovlado. Ljudje se še spominja-o, da je skupina fašistov iz )prtlja (v Momjanu fašistov ni >ilo) prišla v Momjan z namenom, la bi požgala društveni dom, kar >omeni, da je bil slednji zbirališče irotifašistov. V času med 1921. in 927. letom so bili v Momjanu ktivni protifašisti Giovanni Bassa, osip in Peter Šalič, ki so se vsi rije okrog 1927. leta morali iz-eliti v Ameriko in Francijo zaradi vojega protifašističnega zadrža-ja. Zaradi posledic fašističnega retepanja in mučenja je leta 1926 mrl v vasi Merišče Ivan Lisjak.
Mnogo let je minilo od takrat, inogo ljudi je umrlo, nekateri so dšli iz vasi in sedaj je zelo težko apisati zgodovino nasprotnikov fa-izma na tem področju, posebno po ,tih 1926., ko je fašistični teror adušil vsako protifašistično petično dejavnost. Še zlasti je to >žko tukaj, kjer biva skoraj iz-Ijučno kmečko prebivalstvo ki je ivelo v takšnih gospodarskih raz-lerah, da je njegovo življenje v >m času potekalo skoraj izključno borbi za sam obstoj.
Kljub temu pa je bilo ljudstvo lomjanščine občutljivo na revo-icionarna dogajanja v hrvaški in ovenski Istri. Terenci in aktivisti ; drugih krajev so prihajali tudi Momjanščino, tako da so se po apitulaciji Italije leta 1943 začeli >rmirati vaški narodnoosvobodilni ibori v vseh vaseh Momjanščine, Škličih, Briču. Oskorušu, Momja-u, Sv. Mavru, Merišču in Kreme-jù. V vasi Kucibreg so se v hiši 17 že marca 1943 začeli sestaja-Ivan Delošto, Vjekoslav Sušanj, eno in Riko Bubola in lahko re-emo, da je to bil prvi vaški na-xinoosvobodilni odbor v Momjan-Mni.
Momjanščina je dala kakih 100 >rcev, od katerih so mnogi padli.
Nekateri so padli v vrstah 43. istrske divizije na raznih bojiščih, drugi pri vdorih Nemcev v vasi Brič in Merišče, mnogo mladih fantov pa je padlo v bitki pri Topolovcu 4. novembra 1944. Prebivalci vasi Škrliči se še vedno spominjajo z grozo tega dne, saj so po končanem boju pokopali trupla mladih ljudi iz Škrliča, Kučibrega, Oskoruša in iz drugih okoliških vasi.
Niti momjanske ženske, še zlasti mladinke, niso stale ob strani in ko so se po vaseh Bujščine začeli ustanavljati odbori AFŽ, so tudi same ustanovile v vaseh Momjanščine prve odbore žensk, da bi pomagale pri dejavnosti narodnoosvobodilnih odborov, da bi skrbele za zvezo med borci in odbori, nosile pošto, zbirale hrano in obleko in jo nosile na teren ter sprejemale skupine borcev, ki so prihajali na to področje.
4.	julija se bodo kot pred 30 leti zbrale preživele aktivistke Bujšči-
ne v Oskorušu, da bi odkrile spominsko ploščo posvečeno prvi o-krajni konferenci AFŽ Buje, ki so jo organizirale preden so se odpravile na konferenco AFŽ v Trste-niku julija 1944.
Istega dne se bodo ob 11. uri v Momjanu zbrali vsi preživeli borci Bujščine z onimi iz Momjanščine, da bi po tridesetih letih obudili spomine na čase, ko so se borili za svobodo.
Na prvi pogled bi kazalo, da je zgodovina bila nepravična z mom-janskimi prebivalci. Pa ni. Čas včasih popravlja napake, ki jih ljudje zagrešijo. Nekoč ponosni momjanski grad se je spremenil v ruševine, brezštevilne in brezimne generacije kmetov, kolonov in borcev Momjanščine, ki so živeli, delali in umirali na tem koščku zemlje, pa so si zagotovili lep in svetal spomenik za bodočnost — svobodno Momjanščino v svobodni Istri.
T. F.
Zares je nekaj nenavadnega v tem, da neki premier, in to premier vlade, ki je manjšinska, torej v stalni nevarnosti, da se bo zrušila, za trenutek potisne ob stran vse svoje premierske skrbi in težkoče, vse obveznosti in odleti v neko drugo deželo, da bi si ogledal eno izmed tekem svetovnega nogometnega prvenstva.
Ni težko uganiti, kateri premier je to, v trenutku je njegovo ime izvedel ves svet. Bil je to Harold Wilson, britanski premier. Tekma, ki se ji ni mogel odreči, je bila tekma med Škotsko in Brazilijo. Celo v javno razpravo se je o tem spustil, ko je na televiziji ugibal, ali bi bila morala Škotska igrati z enim ali dvema srednjima napadalcema, pri čemer je z neprikritim ponosom izjavil: «Jaz se bolj razumem na nogomet kot na politiko.»
O tem sicer gre dvomiti, nikakor pa ni moč sumiti, da bi bil
gospod Wilson postal nezvest svoji znani nogometni strasti.
Svoje dni, pred kakima dvema letoma, je znal ta nekdanji «internatski nogometaš» naravnost z letališča, kamor je bil priletel z državniškega obiska v Washing-tonu, spet odleteti, postavimo, na poslovilno večerjo enega najslavnejših angleških vratarjev, da bi mu na isti večerji spregovoril nekaj spodbudnih, prijateljskih besed.
Zdaj pa se vprašamo, kaj je to, da se nogomet, da se sleherni popularni šport v svojih najlepših, vrhunskih trenutkih spremeni v igro, ki se je udeležujejo milijoni.
Tega nihče ne ve, vsaj ne natančno. Morda je v nekem smislu najbližji resnici prav primer britanskega premiera: le ta je mnenja, da se bolj razume na nogomet, ki je njegova strast, kot na politiko, ki je njegov poklic. Je pa možno tudi to oziroma je to nasploh najverjetneje, da gre v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiHmiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiimmmiiuiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiu
PODOBE IN UTRINKI IZ VREMSKE DOLINE
Divjanje nacistov in fašistov ni ukrotilo upornih prebivalcev
Nemci in Italijani so požgali vse hleve in skednje ter večino hiš - Vaščani so branili svoje imetje
3.
Potem je Prunkova nadaljevala z opisovanjem nemško - fašističnega zločina in z veliko čustveno prizadetostjo zapisala:
«Najbolj kruto, razburljivo in u-ničevalno «žaloigro» so nam nacisti in fašisti uprizorili v torek, 8. februarja 1944, ko so v vasi napadli namišljenega sovražnika. Dobro se spominjam tistega mrzlega, dolgočasnega in meglenega zimskega dne, ko je slana pokrila polja in gozdove. Prekrut je bil za vse nas, da bi ga mogla kdajkoli pozabiti. Že narava sama je navsezgodaj pokazala, da se nam ne obeta nič dobrega. Svinčeno siva megla se nikakor ni hotela dvigniti. Sonce je ni moglo razpršiti in prodreti skoznjo, čeprav je večkrat poskušalo, ter nas pobožati s svojimi zlatimi, svetlega upanja polnimi žarki, pač pa je neskončno dolgo skrivalo za oblaki svojo luč
In prav tega dne so se začele zbirati ob progi nemške in fašistične zločinske pošasti ter se sprehajati po njej, kakor bi nam nekaj krutega in tajinstvenega pripravljale. Že zgodaj so nas navdajale zle slutnje.
Marsikaj bi si človek lahko mislil in domneval, toda tolikšne mere zla in hudobije, kot so jo premogli nacisti in fašisti, bi si vendar še hudobec ne mogel zamisliti. Začela sem razmišljati, le zakaj se ti vragi tako skrivnostno zbirajo: «Je šla mar nocoj spet proga v zrak?» sem se vprašala. Namesto odgovora na nastavljeno vprašanje pa se mi je samo po sebi vsililo drugo vprašanje. «Bodo Nemci streljali, in na koga?» Odgovor je prišel sam po sebi! «Da, streljali bodo. prav gotovo bodo streljali na nas, ne na partizane, ker ti imajo orožje in bi jim vračali,» sem si odgovorila. In če bi partizane zasledovali, bi nacistom in fašistom pretila smrt. «Čemu bi torej tvegali življenje lastnih ’soldatov’, če pa je tu blizu uporniška ali «banditska» vas. v kateri vsakdo dela in čuti kot partizan,» so si dejali Nemci in njihovi sluge fašisti. «Zato si lahko nad neoboroženimi vaščani in njihovimi in partizanskimi domovi ohladimo svojo jezo,» so naposled sklenili.
Sama vas Dolnje Vreme pa je bila kot na dlani, čudovit cilj za fašistične strojnice in minomete, kot prava strelska tarča, nalašč pripravljena za vaje fašistične soldateske. Rečeno, storjeno! Kmalu sta se pripravili dve veliki skupini fašistov in Nemcev: ena na progi, druga pa z druge strani vasi v borovcu na Solinah, da bi obkolili vas. Ko se je nekoliko dvignila iznad vasi meglena zavesa, se je fašističnim in nacističnim izrodkom razkril oder in prvo dejanje krute vandalske igre se je začelo. Najprej je pri-žvižgala in treščila na streho mina iz težkega minometa, za njo druga, tretja in kdo ve še koliko. Hkrati so zaropotale iz borovega gozda strojnice, puške in brzostrelke. Na vas se je usula toča svinca in železa. Po hišnih strehah so se odpirale kot brezna globoke luknje. Mine so cefrale tramove in drobile opeko ter kamenje. Svinčenke so se zadirale v drevesa, lomile veje m vinske trte, okenska stekla so žvenketala in se drobila na tisoče koščkov. Nastal je pravi pekel, kakršnega vas še ni doživela. Ljudje so bežali v kleti ali se skrivali izza debelih kajnnitih sten, da bi si rešili življenja. V hlevih je mukala prestrašena živina, med njene glasove se je mešalo cviljenje prašičev. Ljudje pa smo se stisnjeni v kleteh in za zidovih tresli kot šibe na vodi v smrtnem strahu. Dotlej neznana groza nam je stre-
sala ude, mišice in kosti. Otroci so jokali in se stiskali k zaskrbljenim materam. Streljanje pa nikakor ni hotelo prenehati. Trajalo je polne tri četrt ure. Vsaka minuta je bila neskončno dolga. Sam bog je menda hotel, da ni bilo v tem strašnem besu nobene človeške žrtve. Le dve deklici sta bili ranjeni.
Končno je streljanje le prenehalo, vendar s tem še ni bila nemško-fašistična jeza ohlajena, pač pa se je začel le drugi — še hujši — prizor te strašne žaloigre. Nacistična krvava pest nam je tedaj še huje zapretila. Ljudje iz sosednjih vasi so takrat videli in nam pozneje pripovedovali, kako so se začele fašistične pošasti iz obeh skupin prihuljeno bližati naši vasi, medtem ko smo se mi še vedno v najhujšem strahu skrivali in pričakovali novi val besnega streljanja. Vendar nam ni bilo treba prav dolgo čakati. Kmalu so Nemci in fašisti vdrli v vas in začeli kar od kraja požigati hiše in hleve. Ni se jim zdelo škoda niti najnovejših poslopij, ki so jih njihovi lastniki šele pred nekaj leti s težko prigaranim denarjem obnovili: odstranili z njih stoletja staro slamo, popravili stene, zgradili nove strehe in jih prekrili z opeko. Ne goreče hiše, ne jokajoči otroci in ne na smrt prestrašene matere, pa tudi ne trepetajoči starci niso mogli ganiti in vzbuditi sočutja nacističnih pošasti v človeški podobi. Kar po vrsti so vse neusmiljeno požigali, kakor bi bile hiše postavljene le za hladitev njihove požmalske sle in v zabavo zločinskim izrodkom.
Ni se jim smilila niti k jasjim privezana živina, žalostni in obsojanja vredni prizori zločinskega početja okupatorskih robotov so se vrstili od kmečke domačije do vaške kajže, kot po tekočem traku. Pri Matičnovih je nemški vojak stopil v hlev, prižgal kup stelje in slame, počakal, da se je ogenj razplamtel, potem pa odšel in za seboj zaprl vrata; kmalu je plamen zajel hlev in nedolžne živali, ki so se obupno otepale s smrtjo v plamenih, dokler niso v neznosnih mukah poginile. Ko so ljudje prišli iz svojih skrivališč, so hlev že zajeli plameni in živine več ni bilo mogoče rešiti. Pri šiminovih je na dvorišču obstal gospodar, kot bi okamenel. ko je opazil, da so mu plameni zajeli skedenj, potem pa se zdrznil in stekel proti hlevu, da bi rešil živino. Toda nenadoma ga je zgrabil vojak z naperjenim orožjem ter mu osorno velel, naj prepusti živino, da pogine v ognju, ker tako ukazuje nemški komandant. Nesrečnemu in občutljivemu človeku se je živina smilila, zato se ni mogel ne sprijazniti in ne pomiriti s surovim ukazom, morda pa sta tedaj tudi vojaka ganila kmet in njegova živina.
zato je molče odšel, že isti hip pa je kmet prezirajoč smrt v plamenih smuknil v hlev in zadnji čas rešil živino. Pri tretji hiši pa je uniformirani hitlerjevski požigalec naletel na zaprta vrata, zato je udaril s puškinim kopitom po njih in ves penast od jeze vpil: «Aufmachen die Tur . . .!» Presta-šena gospodinja je morala zlesti po lestvah, da je od znotraj odprla vrata nepovabljenemu in nezaželenemu obiskovalcu, ki je prišel, da bi ji požgal dom. Nesrečnica gg je roteče prosila in roke v milost proti njemu vila, da bi 'ga od zločinskega početja odvrnila, toda zaman ga je rotila.
Surovo jo je odrinil, da se je onemoglo opotekla, nato pa hladnokrvno in z nasmeškom na ustnicah vzel iz žepa vžigalice, prižgal kup slame in sena ter počakal, da se je ogenj široko razvnel, nato pa odšel. Ni se mu zdelo škoda novega poslopja in nobenega sočutja ni pokazal do trpeče žene. Mimo in hladno kot pastir, ko na pašniku prižge suho bripje. da bi se ogrel, je hitlerjevec opazoval uničujoče delovanje ognja, katerega plameni so kmalu zajeli še sveže stropne grede in prodrli do strehe, ki je bila kmalu vsa v ognju, nato pa se razširil v sobe in klet, v kateri so bili shranjeni krompir, vino, korenje in druga živila ter postopno uničili vse, kar so si ustvarili številni pridni rodovi v več stoletjih». 11)
Ljudje pa se niso kar tako vdali. Borili so se za svoje imetje in življenje. Tako je Marija Colane iz D. Vrem z golimi rokami odnesla iz hleva na dvorišče gorečo slamo in jo poteptala. Nemški vojak jo je hotel ustreliti. Ona pa ga je zgrabila za puško in se z njim borila ter tako rešila sebe in hlev.
Podobni prizori so se vrstili od hiše do hiše, od hleva do skednja. PredvSem so požigali hleve in
skednje, toda v nekaterih hišah so plameni uničih vse. Hitlerjevci in italijanski fašisti pa niso le požigali, pač pa tudi ropali, karkoli so mogli, zlasti jim je šlo v slast suho svinjsko meso, klobase, denar in morebitne dragocenosti — ure, prstani idr. Prizanašali pa niso niti oblekam, posteljnini idr. Tako so torej opravili v Dolenjih Vremah dosledno in kruto svojo «vojaško dolžnost». Prunkova pa se je ob tem spraševala: «Ali so to ljudje, ki so jih rodile matere, ah pošasti z drugega sveta? Naj v tem vaškem peklu, ko se je iz vseh hiš valil skozi strehe in okna gost črn dim in so plameni uni-čevali vse, kar je bilo ljudem drago in sveto, še opisujem gorje in občutke mojih ubogih sotrpinov? Ne, to ni potrebno. Vsakdo si ga lahko predstavlja, čeprav ni sam nikoli česar podobnega doživel». 12)
MAKS ZADNIK
(Nadaljevanje sledi)
11)	Ana Prunk, isti vir kot pod 8.
12)	Ana Prunk, isti vir kot pod 8.
Rešitev nedeljske križanke
VODORAVNO: 1. LONJER, 6. tekači, 11. Sonja Milič, 14. R. N., 16. De Amicis, 17. K. E., 18. dim, 20. en, 21. nos, 22. nit, 24. znak, 26. fai, 27. goreti, 28. epitel, 29. Mas, 30. Dean, 33. ras, 34. kamen, 35. M. D., 36. OSKAR, 38. Ivan, 39. Lire, 41. tare, 42. ser,
43.	miriti, 45. rja, 46. Ir, 47. varianta, 49. il, 50. lena, 51. Aida.
NAVPIČNO: 1. Lord, 2. NS, 3. jod, 4. ENEL, 5. rja, 6. Tic, 7. Elis, 8. kis, 9. A. Č., 10. Ines, 12. Amen, 13. Mina, 15. NINO MAVER, 17. KOLESARJI, 19. Mi-ramar, 21. natakar, 23. tesen, 24. zid, 25. Ken, 26. first, 31. emiri, 32. ADRIA, 34. kisik, 37. Reale, 39. lira, 40. Etna, 43. Man,
44.	iti, 47. V. E., 48. ad.
Werner Kreindl v vlogi polkovnika Trepperja v zadnjem nadaljevanju «Rdečega orkestra»
			
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite se pred spremembami v razpoloženju. Popolno duhovno zadovoljstvo za vse, ki se ukvarjajo s študijskimi vprašanji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da bi s svojimi težkočami ne o-bremenjevali drugih. Ne vsiljujte okolici svojih idej.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izpolnjeni boste z dinamičnostjo, ki bo v prid poslovnemu razvoju. Nove možnosti v čustvenem pogledu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojimi napori si boste zagotovili svobodo akcije. Razgibano vzdušje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) če hočete doseči popoln uspeh, bodite bolj reahstični. Potrudite se, da bi prišlo do sprave, Ki ste se zanjo obvezali.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil je primeren trenutek, da uveljavite svojo zamisel. Posvetite večer reševanju družinskih vprašanj.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zanesite se bolj na lastne sposobnosti kot na tujo pomoč. Značaj neke osebe vas bo motil.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) S previdnostjo boste več dosegli kot z naglico. Nervoza proti ve-
čeru. Skušajte si najti primerno družbo.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Veliko predlogov, med katerimi tudi nekateri dobri. Povabili vas bodo na prijeten večer.
KOZOROG (od 21.12. do 201.) Neki vaš poslovni tovariš bo začel cincati, kar bo motilo sodelovanje. Ne nasedajte podtikanjem glede neke osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste vsestransko srečo. Vaši načrti bodo šli kot po olju. Svojih čustev ne prikrivajte nikomur.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki sodelavec je to bolj po imenu kot v resnici. Naj vas neprizadetost neke osebe ne moti.
tem primeru za priložnostno krilatico spretnega pohtika, ki upošteva čarobno moč, ki jo ima nogomet na množice.
Vendar, četudi pustimo ob strani politike in njihove «trike», ostane le resnica, da predstavlja nogomet svojevrstno stvarnost življenja. Nogomet ah košarka, tenis ah boks predstavljajo nastope, ki se jih na prostranih prizoriščih udeležuje ogromna množica, pri čemer vsak posameznik podoživlja trenutke, ki jih v vsakodnevnem opravljanju dolgočasnega poklica nikakor ne more. Bržkone zaradi tega. ker je v športni areni moč govoriti v jeziku, ki je daleč bolj razumljiv od onega na lastnem poklicnem področju, zlasti še na področju pohtike. Tu se mora celo britanski premier pogosto zatekati k nerazumljivim, zavitim frazam, ki so mnogokrat tako nesimpatične v primerjavi s svežimi, dasiravno večkrat zelo preprostimi in naivnimi izrazi športnega igrišča.
Najbrže ni te dni nihče več razmišljal na to temo od Angležev: nihče ni bil bolj nezasluženo izločen iz svetovnega nogometnega prvenstva, Angleži pa so ob tej priložnosti takole izrazili svoje vehko razočaranje: «Ena sama je žalost Velike Britanije, ker v Frankfurtu sploh ni Angležev». Žalost in razočaranje, pa poneki-krat postaneta tudi izvir modrosti.
Takšen je primer z Angleži, ki si zdaj skušajo pojasniti različne oblike pijanosti, povezane s športno areno, ki vanje lahko zabredejo tudi oni sami hladni in trezni otočani. Menijo, da vprav kontrast med grobo stvarnostjo in sladkim sanjarjenjem vse to najbolje pojasnjuje. So celo zelo pametni ljudje, od sociologov do psihiatrov, ki so povsem resno prepričani, da na stadionu, zlasti nogometnem, gledalci docela nezavedno zadovoljujejo svoje nagone, med drugim tako, da se tudi sami vključijo v svojo enajsterico in se v tem svetu osamljenosti čutijo njeni pripadniki. Stadion bi v tem primeru bil nekakšen velik združevalec, za one, ki se na njem preživljajo, pa obenem tudi velik mučitelj.
In vendar, ah ni to pretežka misel v zvezi z nečim, kar je v resnici le lažje razvedrilo, kar predstavlja kratko urico pozabljenja spričo surovosti vsakodnevnega življenja?! V tem vprašanju je vsebovan tudi odgovor, vsaj za večino nogometnih navdušencev po vsem svetu. Naj si bo na Angleškem kot drugod, kjer vsakodnevno življenje poteka zelo stvarno in tudi tegobno, predstavlja šport, še zlasti nogomet, očarljiv sanjski svet, povezan z dramo in heroizmom, spretnostjo in romantiko, z legendo ter vsem ostalim, za čimer hrepeni človek v svoji domišljiji.
Publike, tiste najširše in najzvestejše, ne zanimata nogometna taktika in pohtika, a tudi to ne, koliko dobiva ah ne dobiva kak nogometaš. Odličen strel enega njenih ljubljencev jo navduši tako, da je ne zanima prav nič drugega.
Treba se je poglobiti v gledalčeve občutke; kaj se vse v njem dogaja, kot na primer takrat, ko so nepozabni Madžari pred dvema desetletjima izgubili v finalni tekmi proti Nemcem ali ko so pred osmimi leti Angleži šele v podaljšku porazih Nemce in postali svetovni prvaki ah ob gledanju izjemnih nogometnih u-metnikov pred kakimi petnajstimi leti na Švedskem, ko je prvič pritekel na igrišče dotlej še neznani sedemnajstletnik, imenovan Pele.
Omenih smo občutek heroizma. Doživeli so ga gledalci, ko se je «britanska provinca», imenovana Severna Irska, domala zlomljena od silnih poškodb, prebila v četrtfinale. Potem občutek romantike, ko je 1. 1966 dotlej neznana Severna Koreja izločila favorita Italijo in še je na to prvenstvo prebila reprezentanca nogometnih proletarcev afriškega kontinenta, katere trener je bil Jugoslovan.
Malo norosti, malo radosti mora biti v vsakdanjem življenju, menijo najpametnejši ljudje. In, menda, še kako prav je imel tisti Anglež, ki je te dni nekje izjavil, da je napak napravil ameriški predsednik Nixon. ko se je v Moskvo podal prav v času svetovnega nogometnega prvenstva, ker da bo dogodek ostal v senci nogometa. Koliko to drži, je težke presoditi. Lahko pa rečemo, da te dni najmanj okrog pol milijarde ljudi našega planeta stalno sledi vsemu, kar se dogaja na svetovnem prvenstvu, živi s svojimi ljubljenci in z njimi vred stremi za vencem zmagovalca, ki bo prisojen najboljšemu med nastopajočimi moštvi.
In, na koncu, zakaj neki bi se izognili še tejle stvarni misli: ko bi ljudje tudi drugje, na resnejših področjih svojega življenja pokazali toliko zagnanosti, prizadevnosti in čuta privrženosti stvari, kot ga kažejo na področju zabave, zlasti nogometa, pa toliko navdušenja, prizadetosti in požrtvovalnosti, ki množično prihajajo do izraza na tisočih stadionih sveta, potem bi marsikateri pereč problem našega boja za neki boljši človekov jutrišnji dan bil z lahkoto rešen, vtem ko se danes zdi domala nerešljiv.
TOREK, 2. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.00	Program za mladino Atlante di Topino
18.30	Iz zgodovine cirkusa 19.25 Šport
Danes v parlamentu
20.00	DNEVNIK
20.40	Rdeči orkester
Peto in zadnje nadaljevanje
Iz Berlina pride namesto Gieringa svetovalec gestapa Paul-sen, ki ga ščiti vrsta visokih nacističnih osebnosti. Njegov namen je uporabiti «Rdeči orkester-» zato, da bi sejal razdor med Sovjetsko zvezo in njenimi zahodnimi zavezniki. Med Paul-senom in Boemelburgom se stvari že od vsega začetka zaostrijo, zaradi nasprotujočih si metod pri vohunskem delu. Septembra 1943 uspe Trepperju zbežati. Hotel bi obvestiti Moskvo, o tem kar se skriva za «Rdečim orkestrom», toda njegovi nasprotniki so hitrejši in imajo več sreče. Razširijo vest, da je Trepper sodeloval z gestapom. Sovjetskega polkovnika se vsi izogibajo, tako da se mora umakniti. Tragično končata tudi Andre in Grossvogel, ki sta zadnja dva obsojenca na smrt iz vrst «Rdečega orkestra». Ostaneta še Kent in Paulsen (Margarete so poslali v Nemčijo, Boemelburga pa so zamenjali). Smo že poleti 1944. Nemci zapuščajo Pariz, konec vojne se približuje. Kent, Paulsen in radiotelegrajist Liiders se potepajo po Nemčiji in se izognejo tako Nemcem, ki se umikajo, kot zavezniškim četam, ki se približujejo z zahoda. Paulsen bi hotel doseči sovjetske pozicije in jim izročiti tajne dokumente, ki dokazujejo protikomunizem nekaterih zavezniških krogov. Kaj več pa nocoj
21.35	REPORTAŽNA ODDAJA Nicolae Ceausescu
Nocojšnja oddaja je posvečena romunskemu predsedniku Ceausescu, ki ga je novinar Giancarlo Vigorelh intervjuval o nekaterih bistvenih vprašanjih na področju zunanje pohtike ter o sodobnem komunizmu. Orisal je tudi svojstven odnos, ki se je vzpostavil med predsednikom in romunskim ljudstvom. Romunija sodi med tiste socialistične države, ki so v zadnjih letih zabeležile največji gospodarski in družbeni razvoj. Ceausescu je obenem človek, ki je imel izredno pomembno vlogo v procesu popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom
22.35	II cambio della guardia
TV film — režija: Jean Laviron
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	Vzgojna oddaja
22.00	Večer s Francom Cerrijem
Gre za prvo od šestih oddaj posvečenih znanemu kitaristu Cerriju. Prevladuje mnenje, da so Cerri in drugi umetniki, ki se ukvarjajo z jazzom, mnogo bolj zabavni in neposredni, ko se zberejo in igrajo brez tistih togih okvirov, ki jih nujno imajo v ustaljenih televizijskih oddajah. Značilnost serije, ki se začenja nocoj, je tudi ta, da se gostje ne udejstvujejo v panogah, v katerih jih sicer poznamo. Tako bo na primer Enzo Jannacci igral na orgle, Lucio Dalla na klarinet itd. V vseh oddajah bo prisoten poleg Franca Cerrija tudi pianist Renato Sedani. Ta teden se bodo oddaje udeležili Renata Mauri, Nicola Arigliano, skupina Big Band, ki jo vodi Gii Cuppini, Antonella Lualdi pa bo pomagala Francu Cerriju
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10	OBZORNIK 19.25 Veseli tobogan
Ruše I. del
20.00	Cesta in mi 20.20 Naši zbori
Moški komorni zbor iz Celja 20.45 Risanka
21.00	DNEVNIK
21.15 Kam in kako na oddih
21.40	Pogovor o stanovanjih
22.10	W. S. Regmont: Kmetje 23.05 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Risanke za otroke 21.15 DNEVNIK
21.30	Skrivnost
Poljski celovečerni film
Režija R. Zaluski, igrajo A. Gordon - Goncha, L. Wysocka in H. Golanho
23.00	«Niti koraka nazaj, samo naprej»
Dokumentarni film o Kubi
Jutri, sreda, 3. julija
spored televizijskih prenosov s svetovnega nogometnega prvenstva
I. KANAL
16.55 ZRN — Poljska 20.25 Nizozemska — Brazilija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 16.50 ZRN — Poljska 20.20 Jugoslavija — Švedska KOPRSKA BARVNA TV 16.50 ZRN — Poljska 20.20 Jugoslavija — Švedska
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20 15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.35 Pratika; 12.50 Medigra za pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 1815 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Poje Riccardo Battilana; 19.10 Smeh ni greh; 19.20 Za najmlajše: «Tisoč in ena noč»; 20.00 Šport; 20.35 G. Verdi: Falstaff, opera v dveh dejanjih.
TRST
12.15 Deželne vesti; 15.10 Srečanje z avtorjem - Luigi Cando-ni; 16.20 Kulturna oddaja; 19.30 Deželne vesti.
KOPER
7.30,	8.30. 13.30. 14.30, 17.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Plošče; 9 15 Glasbena oddaja; 9.30 20.000 za vaš spored; 10.15 Orkestri; 10 41 Glasbena medigra; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Sedem not; 12.00 Glasba po'željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.00 Plošče; 15.45 Operne arije; 16.45 Plošče; 17.00 Orkester The Green Future; 18.00 Za mlade poslušalce; 18.45 Pianistka N. Kerševan; 19.00 Parada orkestrov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Domači pevci; 21.00 Večerna glasba; 22.15 Zbori; 23.00 Cigličeva glasba; 23.35 Jazz NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.45 Jutranja glasba; 7.12 Gospodarske in sindikalne kronike; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Današnje in včerajšnje plošče; 12.10 Glasbeno - govorni spored; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 13.20 Glasbeni program; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Za vas mlade; 17.05 Simfonična, lirična in komorna glasba; 11.40 Glasbena oddaja; 19.30 Ameriška glasba;
20.00	50 let radijske glasbe;
21.00	Radijska komedija; 22.20 Ponovno na sporedu z Modugnom.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.15 Svetovno nogometno prvenstvo; 7.40 Lahka glasba;
8.40	Kako in zakaj; 9.05 Pred nakupi; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Popevke za vsakogar; 10.35 Spored z M. Bongiomom; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče;
15.00	Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Opravljivci; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Supersonici 21.19 Spored s Cochijem in Renatom; 22.50 Človek v noči.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Salonska romanca; 11.40 Glasba XVIII. stoletja; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas: 14.30 Melodrama: 15.30 Plošče v izložbi; 16.15 Glasba in poezija; 17.40 Jazz; 18.45 Postindustrijska družba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Mefistofeles - opera v štirih dejanjih A. Baita; 21.30 Oddaja o novi glasbi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mali ansambli pojo;
10.40	Z našimi simfoniki; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Po domače; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Skladbe za
mladino; 15.40 «Na poti s kitaro»; 16 30 Glasbeni intermezzo;
16.40	Iz filmov in glasbenih revij;
17.00	«Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek; 18.10 Zveneča imena; 19.15 Z majhnimi ansambli; 19.30 V torek na svidenje! ; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Z ansamblom Braj-ka; 21.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 21.30 Radijska igra;
22.40	Melodije v ritmu; 23.15 Od popevke do popevke; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Iz oper, ki jih redko slišimo.
PZZISKA VA O PGXOLU PIÌZD eZfi&mXO KVESTURO
MEDTEfvl KO VOJAŠKA METLA «ČISTI» MED DV0RMKIKI IN VLf.D.'ilMI FUNKCIONARJI
FtÌAnàia ji/'.-.	POMOČ a KVESTURE
ki-uopi j a »fece iziioci „ LAŽfJE D.OKUMEMTE
iz fevdalne zaostalosti teroristu bertoluu
V nedeljo so vojaki aretirali mogočnega predsednika kraljevega sveta Kasa, včeraj pa predsednika senata Zevdeja • Mladi častniki o bodočnosti države
ADIS ABEBA, 1. — Vojaška metla se vedno krepko pometa med etiopskimi veljaki: potem ko so včeraj Predstavniki oboroženih sil «obglavili» kraljevi svet z aretacijo šestih PaJvidnejših predstavnikov tega vpliv-ne8a organa, so danes spravili za rešetke predsednika senata Gebra zevdeja in nekaj visokih častnikov.
Položaj v državi je navidezno mi-reo. Trgovine in banke poslujejo onnalno, po ulicah pa je le malo judi. Vojska se ni ukinila policijs-e ure, kar naj bi bil po mnenju Pazovalcev dokaz, da bo vojaška P’otla pometala še nekaj dni. po vesteh iz etiopske prestolnice ka. 2e’ da se je aanes sestal odbor, ki Sa sestavlja dvajseterica mladih čast-?«ov, po večini stotnikov in major. J(v, da bi razpravljala o bodočnosti oržave. Sestanek je bil tajen in doslej ni bilo mogoče še izvedeti, o čem s» razpravljali voditelji ponovnega “Pora, tretjega v zadnjih štirih merečih. Po vesteh iz diplomatskih krogov, kaže, da naj bi mladi častniki, *0 predstavljajo vse vojaške oddelke r3zpršene po državi, nameravali ses-teviti vojaško vlado.
Medtem vlada pred nedavnim imenovanega premiera Endalkačeva Ma-konena stalno zaseda v upanju, da se ji bo posrečilo najti izhod iz kri-2e’ najhujše odkar je leta 1936 Italija «sedla Etiopijo.
Vojaški oddelki so vso noč pregledovali razkošne četrti v Adis Abebi ® iskali plemenitaše ter visoke vlad-d® funkcionarje, katere dolžijo, da so dogateli na ramenih revnega etiopskega naroda. Med drugimi so bili dones aretiranj poveljnik tretje divi-aie druge armade Sejum Gedle Gior-f*s. bivši ravnatelj ustanove za načrtovanje in gradnjo cest Savi Wolde “tonam in predsednik senata Gebre Itovde. Po vesteh iz diplomatskih krogov kaže, da je bilo od sobote do da-nes aretiranih na stotine ljudi.
Položaj v Etiopiji ni še jasen, če-Prav kaže. da so tokrat mladi čast-toki odločeni prevzeti oblast v svoje doke in ne pristati več na kompromis kot zadnjič, ko je bil imenovan za tftodnega premiera Makonen. Mladi častniki so sestavili neke vrste jun-t°, ki vodi vse akcije, doslej pa ta organ ni še javno nastopil s točno določenim programom. Omejil se je to, kot pred nekaj meseci, na izjavo da je povsem zvest cesarju Haileju “dlassieju.
Ta se je davi kot vsak drugi dan Podal iz svoje rezidence v urad v staro kraljevo palačo s spremstvom Cesarskih stražnikov. Po pričevanju očividcev je 81-letni monarh prisrč-to* pozdravil tiste, ki so se ustavili na obeh straneh ceste, da bi se mu Poklonili.
Prav spričo tega nekateri opazovalci menijo, da je Haile Selassie sam navdihnil gibanje mladih častnikov v upanju, da bo vojaška metla dokončno pomel la mogočne dvorjanike in fevdalce in omogočila Etiopiji, da se otrese fevdalizma in začne pod modernizacije. S tem naj bi tudi zavaroval prestol pred morebitnimi pretresi.
številni izvedenci za etiopska vprašanja pa ne soglašajo s to oceno, zlasti še ker so vojaki «obglavili» kraljevi svet. Med aretiranimi je namreč tudi predsednik sveta, mogočni ras Kasa, ki je za cesarjem najvplivnejši človek v državi in lahko računa na lastno vojsko. Ta se še ni zganila, toda večina komentatorjev meni, da bi aretacija mogočnega Kaše lahko povzročila tudi državljansko vojno.
Vojska lahko računa na okrog 60 tisoč dobro oboroženih in izurjenih mož, toda na podeželju živijo še vedno milijoni ljudi, ki so vezani na patriarhalne strukture cesarstva in cerkve. Spretni politični mešetar bi lahko nahujskal te ljudi proti vojakom in sprožil bratomorno vojno.
Prav zaradi tega po mnenju komentatorjev vojaki stalno ponavljajo, da delajo v korist cesarja in etiopskega ljudstva.
Povod za upor vojske je bila obtožba, da Makonenova vlada ni spo-1 loge.
sobna ali noče začeti z izvajanjem reform, ki jih je obljubila pred tremi meseci.
Poleg tega je skupina poslancev zahtevala od vojske, naj osvobodi bivše ministre in visoke vladne funkcionarje, ki so jih aretirali marca med prvo vstajo pod obtožbo, da so se polastili denarja, ki je pripadal ljudstvu. S to potezo je senat, ki ga sestavljajo aristokrati, visoki častniki, bivši ministri in bivši guvernerji pokrajin, razpihnil v požar iskro, ki je že nekaj mesecev tlela pod pepelom.
Razgovori Bijedica s tunizijskim premierom
BEOGRAD, 1. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi-jedič in tunizijski premier Hedi Nui-ra sta preučila vprašanja dvostranskih odnosov, posebno gospodarskih in se pogovarjala o vlogi neuvrščenih držav. Njihovi sodelavci so se še posebej zaustavili pri vprašanjih gospodarskega sodelovanja na področju industrije, kmetijstva in drugih področjih.
Ustanovili so dve delovni skupini, ki bodo izdelali podrobne pred-
Sod niham za branjen dostop k Stefanu in Ki essavi
MILAN, 1. — Preiskava o atentatu in pokolu pred milansko kvesturo, ki ga je izvedel Gianfranco Bertoli 17. maja lani po odkritju kipa ubitemu komisarju Calabresiju, gre h koncu. Pri atentatu je ročna granata, ki jo je Bertoli zagnal med ljudi ob izhodu iz kvesture, ubila štiri osebe, dvajset pa jih je bilo ranjenih.
Tudi zadnje dni preiskave, ki jo vodi dr. Lombardi označujejo zasliševanja misovskega aktivista in sindikalista CISNAL, natakarja Mersija, ki mora pojasniti sodniku nekatere okoliščine.
Kot je znano se je Bertoli izdajal za «anarhista», čeprav je že v svojih beneških dneh bil prijatelj z ljudmi iz fašistične celice Franca Frede. S tem se je dokončno spoprijateljil v zaporih San Vittore.
Med preiskavo so prišle na dan čudne okoliščine, ki še enkrat dokazujejo, kako skrbno so določeni krogi zasledovali cilj, da bi krivce za tako ostudne zločine prikazali kot «levičarje». Ne samo, da se je Bertoli izdajal za anarhista in si dal v ta namen vtetovirati na roko črko «A», pač pa je zanimivo, da je svoj čas zapustil Italijo in se preselil v Izrael (tedaj so ga iskali zaradi ropa, med katerim je bila ena oseba ubita) z lažnim potnim listom. Potni list je izpisal na Ime Massima Ma-grija, znanega levičarskega izvenpar-lamentarca iz Bergama.
Kako to. da si je izbral prav to ime, - Bertoli ni pojasnil. Očitno je,
da se je potrudil Magrija vplesti v svoje igre.
Nepojasnjena pa je okoliščina, kako je Bertoli nalepil na potni list svojo fotografijo. Ni se šel slikat, pač pa je zaprosil prijatelja, naj mu prinese prav tisto sliko, ki so jo imeli na kvesturi. Prijatelj je res odšel na milansko kvesturo, v politični urad, kjer so mu dali kopijo Bertolijeve slike. To je nalepil na potni list in odpotoval.
Je mar mogoče, da niso v političnem uradu vedeli, čigava je slika? Saj ni znano, da bi dajali slike komurkoli, kot v kakem ateljeju! Kaj se torej skriva za tem odkritjem?
Z imenom komisarja Calabresija, člana tega političnega urada, ni povezano samo ime atentatorja Ber-tolija, temveč tudi njegovih domnevnih morilcev, fašistov, Nardija, Stefana in nemške igralke Kiessove. Slednja dva sta v španskih zaporih, kamor oblasti niso spustile italijanskih sodnikov. Izjavili so namreč, da je zadeva njihove izročitve Italiji v rokah policije. Sodnikom so bila vrata zaprta, ne pa branilcem zaprtih fašistov. Odvetnik, ki ju zastopa, je kljub prazniku prejel pri italijanskem konzularnem zastopstvu v Španiji dovoljenje, da jih obišče.
V Rimu so medtem odposlali na zunanje ministrstvo vso dokumentacijo o umoru komisarja Calabresija. Farnesina mora sedaj sveženj dokumentov poslati španskim oblastem.
Bivak staršev za vpis v vrtce
. 1   mi immilli ■mi I      
MORHEC JE IMEL SEZNAM DESETIH ČRNSKIH VODITELJEV
V Atlanti umorjena mati Martina Luthra Kinga
Sedemdesetletna Alberta King je na orgle spremljala molitev v baptistični cerkvi
ATLANTA, 1. — Živo ogorčenje je zajelo ameriško javno mnenje ob vesti, da je mlad črnopolti študent med nedeljsko mašo protestantske občine v Atlanti s streli iz samokresa ubil 70-letno mater pred nekaj leti umorjenega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, nekega diakona iste cerkve in težje ranil neko članico verske skupnosti.
V prvem trenutku je v javnem mnenju prevladalo prepričanje, da gre za osamljen izbruh nasilja pri neuravnovešenem človeku, pozneje pa se je izkazalo, da vendarle Kingova mati ni bila ubita le po golem naključju, pač pa da je šlo
V SEVERNI POKRAJINI MATANZAS
Zanimiv poskus volitev ljudskih oblasti na Kubi
Če se bo novi sistem neposredne demokracije obnesel, ga bodo osvojili po kongresu KP Kube za vse državno ozemlje
Havana, l. — Skoraj petnajst tot po revoluciji in prevzemu oblasti Kubi, se Fidel Castro pripravlja ha prehod od «preizkusne demokracije» krajevnih revolucionarnih odborov in centralističnega načrtova-hja k «ljudski oblasti», ki bo izraz heposredne volje prebivalstva.
V kolikor Kuba sploh ni nikoli Poznala, zaradi preteklih izkušenj v°jaških diktatur in poikolonialnega Položaja, oblik neposredne demokra-Clje morajo kubanski komunisti ro-v.e strukture decentralizirane oblasti fumiti» s fantazijo in poiskati hk sistem, ki naj najbolje ustre-Za potrebam trenutka gospodarske-in političnega razvoja na otoku. ” oblikah nenosredne demokracije “odo razpravljali ra prvem kon-sfesu KP Kube, medtem pa si ha-i boški voditelji skušajo nabrati ne-boj izkušenj. Zato so sklenili organizirati poskusne volitve v se-6rni pokrajini Matanzas. Tu bodo arnreč prebivalci tisoč volilnih o-rožij volili za svoje «delegate» v Ofgane krajevnih oblasti. Sistem vo-'tev je — po formalni plati — pn-«ben francoskemu, vsebinsko pa Pominja, v nekaterih obrisih, na goslovanski delegatski sistem, če-j av ate obe definiciji presplošni bgolj ponazoritveni.
bistvu bodo v nedeljo izvolili saaem volilnem okrožju po ene-iL e‘ePata. ki bo tako prešel v ma a, “sod'h delegatov. Glede na del n° število prebivalstva bodo eKati v pravi meri «talno v ne-krJs- nern sHku s prebivalstvom o-kra^8' ktelegati bodo izvoljeni v (jarJ?VI10 skupnosti, vodstva gospo-j; .slcih ustanov (izjemo predstav-čaM Poc'i°tja vsedržavnega zna-Tj''okrajne in pokrajinske zbore, lili •	’z svoie arede izvo-
u , V*tovršne odbore», ki bodo ne-0 bani zarodki ljudske oblasti na bilju pokraiine. oziroma okrajev. . blitve bodo taine. V vsakem o-bzju bodo volivci imeli na raz-‘ago naimanj dva kandidata (v okrožin so iih predstavili teajst). Volivci bodo glasovali za j izmed kandidatov, ki bo nro-1®. če bo prejel več kot 50 atotkov glasov. V nasprotnem pri-. eru bo prihodnjo nedeljo «balota-a!> med dvema najbolje plasira ni-b® kandidatoma.
V primeru, da izvoljen delegat ne bi zastopal koristi svojih volivcev, ga lahko ti na isti način odpokličejo. Za to se mora izreči najmanj 20 odstotkov volivcev.
Kandidati na volitve so bili določeni na zborih volivcev v posameznih vaseh ali podjetjih.
Če se bo novi sistem obnesel, pravijo na Kubi, ga bodo istitucio-nalizirali z zakonom in razširili na celotno državno ozemlje.
Pojavi kolere na Portugalskem
LIZBONA, 1. — Na Portugalskem razsaja, pa čeprav ne v množičnem obsegu, kolera. Od aprila dalje je za kolero zbolelo 272 ljudi, od teh jih je šest umrlo. Smrtne žrtve kolere so našteli v Lizboni (dve), Oportu (dve), Barreiru in Murtosi.
Vest o pojavih obolenja za kolero objavlja v prestolnici list «O Secu-lo». Vsekakor velja dodati, da je kolera bila na Portugalskem endemičnega značaja in je skoraj vsako leto beležila nekaj smrtnih žrtev, tudi zaradi okužbe, ki so jo prinašali povratniki iz Afrike, toda prejšnji režim je o tem raje molčal.
Zaostritev gverile upornih Kurdov
VAN (Turčija), 1. — Radijska postaja kurdskih upornikov «Glas Kur-distana» poroča o hudih spopadih med kurdskimi gverilci «pešmerga» in iraško vladno vojsko na področju mesta Duhok. Vladna vojska je morala mesto zapustiti.
Gverilci muilaha Barzanija so tudi razstrelili v mestu Kirkuk rezervoarje surove nafte, ki še gorijo.
ŽENEVA, 1. — Komisariat OZN za begunce je sporočil, da se je zaključila vrnitev beguncev, oziroma jetnikov, med Pakistanom in Bangladešem.
V Bangladeš se je iz Pakistana vrnilo 121.500 ljudi, v Pakistan pa se je vrnilo 103.750 ljudi. Nekaj nad 10 tisoč Pakistancev pa se je vrnilo iz Nepala.
za dobro pripravljen načrt, po katerem bi morali pasti od strelov voditelji črnskega gibanja za državljanske pravice, ki ga je svoj čas vodil ubiti Martin Luther King.
Zgodilo se je v nedeljo, med verskim obredom v cerkvi verske skupnosti v kraju Ebenezer, isti, ki jo sedaj vodi Martin Luther King starejši, oče ubitega"voditelja črnskega gibanja za državljanske pravice. Verniki so sedeli v klopeh in na glas molili, s sklonjeno glavo, kot določa obred, «Gospodovo molitev» (Oče naš). Tedaj je s svojega mesta sunkoma vstal mlad črnopolti študent, Marcus Wayne Chanault, star 23 let, izvlekel iz suknjiča dva težka samokresa in začel streljati. Že prvi strel je zadel v grlo 70-let-no mater Martina Luthra Kinga jr., Alberto, ki je na orgle spremljala zborovsko molitev. Trenutek zatem so streli zadeli še diakona verske skupnosti 69-letnega Edwarda Boy-kina in neko žensko, 65-letno Jimmy Mitchell. Iz strahu so se verniki začeli skrivati za cerkvene klopi, dokler niso opazili, da je morilec izčrpal svoje naboje. Kričal je, da je vsega tega naveličan, istočasno pa se pomikal proti izhodu cerkve, a so ga pred tem obkolili in zdra-žali do prihoda policije. Od tod so morilca odpeljali v mestno umobolnico, medtem ko so z rešiici odpeljali žrtve v bolnišnico. Kingova mati Alberta je izdihnila po polurni agoniji, medtem ko je diakon Boykin izdihnil že med prevozom.
Prvi trenutek so preiskovalci bili prepričani, da gre za neuravnove-šenca in ni izključeno, da je krajevna policija s tem upala, da ji bo uspelo pomiriti javno mnenje, predvsem črnopolto prebivalstvo.
Tedaj pa se je oglasila policija iz mesta Columbus, v državi Ohio, od koder je prihajal mladi morilec. Sporočili so, da so v njegovem stanovanju našli seznam desetih voditeljev črnskega gibanja za državljanske pravice, k' jih je Wayne nameraval umoriti. Na seznamu so bili starši Martina Luthra Kinga.
Očitno postaja, da preiskovalci ni-
majo opravka z dejanjem neuravno-vešenca, pač pa s človekom, ki je v določenem trenutku izdal koristi svojih rojakov in prešel v službo najtemnejše rasistične reakcije, ta pa mu je ngročiia poboj črnskih voditeljev. Kdo so? Tega preiskovalci trenutno ne vedo, oziroma če vedo, nočejo povedati. Pač pa to dobro ve morilec, pojasnila pa zahteva predvsem javno mnenje, ki ne mara nove zaostritve rasne nestrpnosti v ZDA.
Z Jalte se je medtem oglasil tudi predsednik Richard Nixon, ki je časnikarjem izjavil, da ga je vest o umoru v Atlanti hudo potrla.
RIM, 1. — Poslanca Luigi Angri-sani in minister za finance, poslanec Mario Tanassi (oba socialdemokrata) se ne bosta dvobojevala. Tako je sporočila tajnica posl. An-grisanija, ki mu je žal, da minister Tanassi ni sprejel vabila na dvoboj potem, ko se je prvi čutil užaljenega zaradi neke kritike. Zanimivo je, da je poziv na dvoboj v Angrisanijevem imenu nesel Ta-nassiju bivši monarhistični vodja, sedaj poslanec MSI Alfredo Covelli.
Začudenje ministrskega podtajnika za finance
RIM, 1. — V poslanski zbornici je ministrski podtajnik za finance Machiavelli izrazil «začudenje», ker so pripradniki opozicije mislili, da so bile določene premestitve častnikov finančne straže, tako rekoč «namerne».
Gre namreč za dejstvo, da so bili iz Genove premeščeni finančni častniki (šest jih je), ki so sodelovali s pretorji v preiskavi o «petrolejskih aferah» in korupciji političnih osebnosti. Od skupnega števila sedmih častnikov jih je namreč šest prejelo te dni sporočilo, da so premeščeni na druga mesta.
l S j r
'St
im


Slika je bila sicer posneta v Rimu, toda podobne scene sc ponavljajo v vseh večjih italijanskih roe.-Lh in tudi v Trstu. Včeraj se je namreč začelo vpisovanje v otroške vrtce. Teli je malo, zato so starši otrok priprav!‘eni prebdeti tudi celo noč, le zato, da bi jim uspelo najti še prosto mesto v vrtcu. Tudi v Trstu smo prejšnjo noč opazili dolge vrste in bivake staršev z naslonjači, zasilnimi stoli in odejami. Nekateri so se izmeni'no vrstili in potrpežljivo čakali, da so odprli šolska vrata
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V SOBOTO V MAJHNEM ŠVICARSKEM MESTU
V Dietikonu ustanovljena 21. sekcija Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije
Dino Bordon, predsednik nove sekcije: «Moramo v boj za svoje pravice!»
ZÙRICH, 1. — Dietikon je meste-, poučevanja slovenskega jezika v Brce oddaljeno kakih 10 km od glavnega svetovnega bančnega središča Ziihicha. V tem mestu življenje teče mirno, po švicarsko. V soboto 29. junija pa je bil Dieticon ga naše beneške izseljence izredno pomemben, saj so na ta dan naši emigranti ustanovili 21. sekcijo svoje zveze v hotelu Rutli. (Za tistg, ki ne vedo: Rutli je kraj, kjer je bila pred več kot 700 leti ustanovljena švicarska konfederacija). Dvorana je bila ob 20.30 nabito polna. Naši emigranti so prišli tja s svojimi družinami, ne samo, da bi izrazili svojo ogorčenost zaradi prepovedi
štiriindvajset fantov in deklet je umrlo v nedeljo v požaru, ki je izbruhnil v plesišču v Port Chestru New Yorku. Na sliki: dramatičen prizor iz plesišča, takoj ko so gasilci pogasili požar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniHJiii'HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiHn»
VEDNO VEČ LEPAKOV V KITAJSKI PRESTOLNICI
«Ghs» preganjanih na pekinških zidovih
Tarča kritik so predvsem krajevni partijski funkcionarji in državni aparat
PEKING, 1. — Na zidovih vseh pekinških ulic so tatsebao «zacveteli» kot gobe po dežju. Prebivalci kitajske prestolnice se v gručah ustavljajo pred lepaki, ki poročajo o usodi političnih preganjancev, berejo, zmigujejo z glavo in glasno komentirajo. Okrog poldne je mlada ženska lepila vrsto lističev, na katerih je opisala žalostni primer svojega moža, ki je že štiri leta v zaporu, ne da bi mu še sodili. Ko ji je zmanjkalo lepila, je prekinila delo, šla v trgovino po škatlo lepila in spet na daljevala z leplenjem.
Neznanci so medtem potrgali številne zidne časopise, ki jih je v prejšnjih dneh nalepila «zlata opica», neki pekinški delavec, ki je napovedal, da ga bodo najbrž v kratkem prisilili k molku in poudaril, da ga šest tovarišev že nadzoruje dan in noč.
Kljub represiji, o kateri toliko pišejo, pa se avtorji zidnih časo-
pisov ne vdajajo in vztrajno na-daljnujejo svojo kampanjo.
Eden od današnjih lepakov je spraševal o usodi neke profesorice, ki je bila zelo popularna v začetku kulturne revolucije. Gre za univerzitetno docentko Nieh Juancu, ki je leta 1966 sestavila prvi «državni marksistično - leninistični zidni časopis». Lepak sprašuje, zakaj so profesorici odvzeli vse funkcije, čeprav jo je zaradi ' njenega tatsebao pohvalil celo sam predsed nik Maocetung.
Lepak mlade profesorice, ki je bil nalepljen na pekinški univerzi, je imel leta 1966 izredno velik odmev po vsej državi. Sam Maocetung je naročil, naj tekst preberejo po radiu in naj ga objavijo vsi časopisi, «ker je Drvi strel s topom kulturne revolucije».
Profesorica je v lepaku izredno ostro kritizirala univerzitetne in občinske funkcionarje, ki so bili nato skupaj s pekinškim županom iz-
ključeni iz partije kot pristaši «črne linije».
Nieh Juancu se je aktivno udeležila kulturne revolucije in enkrat je bila celo ranjena v spopadu s pristaši reakcionarnih voditeljev Leta 1967 je bila izvoljena v pekinški revolucionarni odbor, dve leti pozneje pa je postala celo kandidat za člana CK kitajske komunistične partije. Od takrat se o njej ni zvedelo več ničesar.
Lepak so strgali nekaj ur potem. ko ie bil nalepljen, kakor tudi je zginil lepak zakoncev, ki sta tožila nad svojimi «nezgodami».
Ljudje so se zlasti zanimali za lepa!., ki ga je sestavila neka starka. ženska zahteva, nai poštni funkcionarji poiščeio in odpošljejo štiri pisma, ki iih je Dišala Maoce-tungu. ker so oblasti «protizakonito preganjale tri njene sinove», sicer grozi, da jih bo objavila na zidnem časonisu.
Starkin glas ni edini, ki obsoja kitajske poštne funkcionarje. Pro-
tizakonite cenzure jih dolži tudi neki vojni invalid in vrsta drugih ljudi, ki so čutili potrebo, da s svojimi lepaki kritizirajo nepravilnosti v državnem aparatu. Nekateri lepaki izražajo pristno žalost preganjanih, v drugih primerih pa je očitno, da pisci, ki se zavzemajo za svoje interese, napihujejo napake nasprotnikov in prikrivajo svoje. V vseh primerih je vsekakor ime obtoženih navedeno z imenom Danes ob 53. obletnici ustanovitve kitajske komunistične nartije je partijsko glasilo žeminžibao izšlo z ogromno Maocetungovo sliko na prvi strani in z uvodnikom, ki analizira pojav zidnih časonisov. List trdi da se kitaiska partija krepi ob neprenehni konfrontaciji med dvema linijama, poudarja pa tudi, da ne gre srravliati v dvom vodilne vloge partije. Z drugimi besedami povedano: kritika partijskih funkcionarjev je pozitivna, ker krepi KPK, ne sme pa prerasti v poskus zapostavljanja partije.
du in fašističnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, ampak tudi ker se čutijo pripadniki slovenskega naroda in prav zaradi tega zahtevajo pravice, ki so določene v italijanski ustavi.
Prisotni so bili poleg naših izseljencev iz Dieticona tudi predsednik zveze Marko Petrič, predstavnik francoskega dela Švice Luciano Feletič, predsednik sekcije St. Gali, Pio Kranjac, predsednik sekcije Winterthur Aldo Binutti in predsednik sekcije Arau Aldo Furlan. Dino Bordon, emigrant iz Na-diških dolin je odprl sestanek, pozdravil prisotne in jim orisal pomen ustanovitve sekcije. Nakar je dal besedo predsedniku zveze Marku Petriču, ki je na kratko, a precej učinkovito, kakor po svoji navadi, dal shematični pregled velike in borbene aktivnosti zveze od ustanovitve do danes in predvsem začrtal bodoče akcije in aktivnosti, ki bodo izraz skupnega dokumenta, ki je bil sprejet na prvem kongresu zveze novembra lani v mestu Orbe (Švica). Ko Kranjac je seznanil prisotne o dejavnosti sekcij v nemškem delu Švice. Luciano Feletič pa je poročal o izredni aktivnosti slovenskih društev v Benečiji in seveda tudi o zvezi emigrantov. Seznanil je prisotne z dejtsvom, da so bili predstavniki slovenskih kulturnih društev Beneške Slovenije in zveze emigrantov sprejeti pri videmskem nadškofu, pri tajniku krščanske demokraciie Beorchiu, pri bivšemu tajniku ZSDI Nanutu in da so organizirali beneške kulturne ve čere, proslavo 20-letnice smrti velikega beneškega buditelja Ivana Trinka in nazadnje, da delegacija istih društev ie bila snrejeta nri predsedniku videmske pokrajine Tu-rellu.
V diskusijo je poseglo veliko prisotnih, ki so poudarili, da je prav, da se naši ljudje družijo in skupno zahtevajo svoje pravice. Tako so soglasno odobrili predlog, da se u-stanovi nova sekcija in izvoli izvršni odbor, ki je tako sestavljen: predsednik Dino Bordon, podpredsednik Vittorio Bernjak, tajnik Paolo Kjačič, blagajnik Luigi Chiabai odbornik Giovanni Bernjak. Na koncu domača harmonika, domače beneške nesmi. Z milo «Oi božime» so zaključili ta važni sestanek.
«Zdaj — je zaključil Bordon — se je končal praznik, zdaj moramo v boj za naše pravice »
D. Del Medico
oranžna oznaka pokrajine na črnem polju spodaj pa oznaka pokrajine in številka (šest števil) v belem na črnem polju. Kratice pokrajin bodo enake kot doslej, le za Rim bodo napisali v stranskem delu celotno besedo Roma, na glavnem pa kratico RM.
Na podolgovati tablici pa bosta glavni in stranski del v isti vrsti, vse ostalo pa je enako kvadratnim tablicam.
Tudi tablice prikolic, stanovanjskih a!i ne, bodo podobne avtomobilskim, la da bodo imele nad številko oznako R. Pasebne tablice (diplomatski korpus CD, tuji tu-
Ncve italrrnska evidenčne tablice za motorna vozila in prikolice
RIM, L — V kratkem bodo italijanski avtomobili imeli nove evidenčne tablice, ki jih je ministrstvo za prevoze pripravilo v skladu z novimi navodili strokovniakov Evropske gospodarske skupnosti za o-moiogaciio motornih vozil. Zadevna določila so podrobno opisana v dekretu ministrstva za prevoze iz dne 7. iuniia, ki ie bil objavljen v Uradnem listu štev. 169 iz dne 28. iuniia.
Ministrstvo je za vsako pokrajino določilo številko, s katero bodo začeli izda iati nove tablice, ki sesto-jiio iz dveh delov, glavnega in stranskega, na raznolago na bodo v dveh oblikah: podolgovati in kvadratni. ,
Na kvadratni tablici bo na vrhu
DADA SHOW
Idi Amin Dada ali «Nihče ne teče hitreje od puškinega izstrelka-» je dokumentarec, zaradi katerega naj bi vročekrvni ugandski predsednik grozil, da bo prekinil d'.r'nmatske odnose s Franano Tako vsaj trdi pariški list «Journal Du Dimanche» v svoji zadnji številki in poudarja, da je ugandski pradsednik besen, ker so Francozi sprejeli film kot komika in se smejejo na njegov račun.
Dokumentarec je posnel za francosko televizijo švicarski režiser Barbet Schroeder, ki poudarja, da je bil Aminu film všeč, saj so ga celo oddajali na ugandski televiziji. Dokumentarec prikazuje predsednika v raznih trenutkih njegovega življenja in posrečeno opiše njegovo osebnost.
Schroeder je pokazal, kako je Amin prišel na oblast leta 1971. kako je poslal Nixonu telegram in mu izrazil svojo «simpatijo» zaradi nevšečnosti z _ zadevo Watergate. kako je pisal tanzanijskemu predsedniku Nierereju, «da bi ga vzel za ženo, ko bi bil ženska, čeprav ima že sive lase».
V neki sceni general Amin trdi, da je velik strateg in pokažem kako bi premagal Izraelce. Da bi bolje podčrtal svojo misel, organizira vojaške manevre in ukazuje operaterju, kaj naj posname. Na nebu se prikaže helikopter, s katerega skačejo padalci. Medtem ko vo-jak^ napadajo domnevnega sovražnika, Amin radostno vzklika: «Zmaga na Golanskem višavju.»
Neka druga scena pa prikazuje ugandskega predsednika v družinskem krogu s štirimi ženami in 18 sinovi, ko razlaga režiserju, da je «dober strelec». In še: Amin nabira banane v času, ko je organiziral kampanjo za pomoč Veliki Britaniji. Anglija je bila takrat v stiski zaradi vala stavk. «Razjarjen sem — pravi Amin — ker britanska letala niso še prišla po živež, čeprav sem jih obvestil, da bo tovor v kratkem pripravljen.»
risti EE in «prova») bodo imeli le glavni del oznaka pa bo napisana vertikalno.
V Trstu bodo začeli izdajati nove tablice s številko 185.001.
BAGDAD, 1. — Iraška vlada je sklenila obnoviti mesto Babilon kakih 100 km južno od Bagdada. Obnovitev nekdanje babilonske prestolnice bo stala 36 milijonov dolarjev, ki jih bo prispeval UNESCO.
PRIMORSKI DNEVNIK
6 P
SPORT SPORT SPORT
2. julija 1974
KOLESARSTVO
V ČETRTI ETAPI «TOURA»
Druga zaporedna zmaga Ser ca j a Merckx prvi na skupni lestvici
Belgijski sprinterji imajo še vedno glavno besedo
CAEN, 1. — Belgijski sprinter Patrick Sercu je drugič zaporedoma zmagal v sprintu na kolesar ski dirki po Franciji. Po včerajšnji zmagi v Saint Maloju pred Delpinom je danes premagal na ciljni ravnini v četrti etapi Nizozemca Karstensa, ki se je zaradi odbitkov uvrstil na drugo mesto na skupni lestvici. Vodstvo pa je prevzel Eddy Merckx. ki je odvzel svojemu rojaku Bruyeru rumeno majico. Vendar pa je Merckxova prednost pred nizozemskim predstavnikom minimalna. Dobro pa se je danes na 184,5 km dolgi etapi od Saint Maloja do Caena uvrstil tudi Italijan Ercole Gualazzini, ki je šesti na skupni lestvici s petindvajsetimi sekundami zaostanka. Vrstni red na cilju 4. etape:
1.	Patrick Sercu (Bel.) 4.48’54” s poprečno hitrostjo 3,875 km/h
2.	Gerben Karstens (Niz.) 4.48’54”
3.	Hulsenbosch (Niz.)
4.	Gualazzini (It.)
5.	Guimard (Fr.)
6.	Van Katvyck (Niz.)
7.	Lasa (šp.)
8.	Van Roosenbrock (Bel.)
9.	Mourioux (Fr.)
10.	Hoban (VB)
Skupna lestvica po 4. etapi:
1.	Eddy Merckx (Bel.)	17.02’48”
2.	Karstens (Niz.)	zaost. 2”
3.	Bruyere (Bel.)	4”
4.	Sercu (Bel.)	18”
5.	Van Springel (Bel.)	22”
6.	Gualazzini (It.)	25”
7.	Manzaneque (Šp.)	38”
8.	Hoban (VB)	43”
9.	Agostinho (Port.)	45”
10.	Danguillaume (Fr.)	52”
NA DEŽELNIH DIRKAH
Peto mesto Petelina in dober nastop Macarola
Od petih deželnih dirk na sporedu so se kolesarji Adrie v soboto in nedeljo udeležili le treh. Veterani so nastopali v Aiellu, amaterji pa v Beivarsu in v Morsanu pri Tilmentu.
Macarol in tovariši so tekmovali na 100 kilometrov dolgi krožni dirki v Furlaniji. Močan naliv je vseskozi oviral tekmovanje, tako da so se morali tekmovalci precej namučiti, preden so prispeli na cilj, kjer se je celotna skupina borila za osvojitev prvega mesta. Zmaga je pripadla padovskim predstavnikom, medtem ko so se lonjerski kolesarji uvrstili med prvo dvajseterico. Točnega mesta jim ? 'a ni mogla določiti, saj je bilo i. iogo-če razbrati blatne številke tekmovalcev. Tako je gotova le uvrstitev prve trojice. Še najbolje se je pri Adrii odrezal Macarol, ki je bil v drugi polovici tekmovanja na begu in bil pri svojem delovanju zelo aktiven. Vendar je moral proti koncu zaradi prevelikega napora popustiti, nakar se je začela glavnina nevzdržno približevati, predvsem po zaslugi nekdanjega italijanskega prvaka Selvatica. V konč- j
nem sprintu pa ni imel več možnosti, da bi nadoknadil zamujeno.
Petelin je v soboto nastopal v Beivarsu pri Vidmu, kjer so dirko prekinili zaradi močnega naliva in poplave, ki je onemogočila vsakršno vožnjo. Kolesarji so se kar naenkrat znašli do pasu v blatni vodi, tako da so sodniki, ki niso mogli nadaljevati poti z avtomobili, sklenili prekiniti dirko. Več sreče pa so tekmovalci imeli v nedeljo na levi strani Tilmenta, kjer je sijalo toplo sonce, tako da se je dirka lahko zaključila. Petelin je dosegel dober uspeh, saj se je v sprintu šestih kolesarjev uvrstil na peto mesto (omeniti je treba, da ni sprinter). Lonjerski predstavnik je bil pobudnik odločilnega bega takoj v prvem krogu, pridružilo se mu je še pet kolesarjev in kmalu so si na 96 km dolgi progi nabrali poldrugo minuto prednosti, ki so jo obdržali do konca tekmovanja.
KOŠARKA
JUTRI PRVA IZLOČILNA SREČANJA
Ostra konkurenca v Portoriku na sedmem svetovnem prvenstvu
Jugoslavija, sedanji prvak, bo igrala šele v finalnem delu - ZDA največji favorit za zmago
Jutri se bo v Portoriku začelo 7. svetovno košarkarsko prvenstvo. Nikdar kot tokrat ni bil izbor kandidatov za osvojitev prvega mesta tako širok. Za zlato bi se lahko potegovale reprezentance Jugoslavije, SZ, ZDA, Brazilije, Kube in seveda Portorika, ki je tudi prireditelj tega prvenstva.
Letošnje svetovno prvenstvo bo torej ponovno v Ameriki. Le enkrat so to prvenstvo igrali v Evropi, in sicer leta 1970, ko je Jugoslavija slavila zmago v ljubljanski hali Tivoli.
Spored 7. SP v Portoriku
Od 3. do 5. julija bodo v treh mestih Portorika (San Juan, Ca-gues in Ponce) predtekmovanja. Prireditelji so ekipe razdelili v tri skupine:
A SKUPINA: SZ, Brazilija, Mehika, Centralnoafriška republika.
iiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiKtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiininiiiiiii,mi,
V NICI SE JE ZAKLJUČILA 21. ŠAHOVSKA OLIMPI AD A
Sovjetska zveza premočno zmagala Jugoslavija spet osvojila «srebro»
Velik uspeh slovenskih velemojstrov Planinca in Parme
V nedeljo se je zaključila 21. šahovska olimpiada. Jugoslavija je osvojila srebrno kolajno in s tem potrdila sloves druge šahovske velesile na svetu. Prvo mesto je osvojila ekipa SZ, ki ni bila še nikoli tako močna. V ekipi so igrali trije bivši svetovni prvaki, Spasski, Pe-trosjan in Talj ter poleg Korčnoja in Karpova, ki se bosta kmalu spoprijela v finalnem dvoboju za naslov izzivalca svetovnega prvaka še mladi, nadarjeni Kuzmin. Brona-
30. JUBILEJNA KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Zmaga Šveda S. Nilsona v naporni sedmi etapi
Vrsta odstopov - Dirko je zapustil tudi Ivan Bobovčan
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Zmagovalec 7. etape 30. jubilejne mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji od Jajca do Bihača je 22-letni Šved Sven Nilson. 169 km dolgo progo je prevozil v 3,3115” , s poprečno hitrostjo 40,4 km na uro. Drugi je bil čehoslovak Bratislav Souček s 3 sekundami zaostanka. Z istim časom je prispel tudi tretje plasirani sovjetski kolesar Anatolij Thusov. Najboljši Jugoslovan je bil Jože Valenčič s časom 3,4219'’. V istem času je prispela na cilj tudi večja skupina kolesarjev. Današnja eta pa ni prinesla sprememb v snlošni uvrstitvi posameznikov; vodi še vedno čehoslovak Poslušnj, ki je privozil na cilj v veliki skupini kolesarjev z zaostankom 114”.
V tej naporni etapi je dirko zapustilo pet tekmovalcev, med njimi tudi nosilec rumene majice v prvih štirih etapah 19-letni Ivan Bobovčan. član hrvatske reprezentance. Jutri je na sporedu 8. etapa od Bihača do Crikvenice (162 km).
B. B.
ITW«JTf»r!WW5K';
MONZA, 1. — Anglež Peter Ge-thin je s chevronom zmagal na avtomobilski dirki v Monzi, ki je veljala za evropsko prvenstvo formule 5000. Gethin je v obeh dir-
kah vodil od začetka do konca ter je v skupnem seštevku doseženih časov prehitel Belgijca Piletteja za 36 sekund. Veliko presenečenje je pripravila Italijanka Leila Lombardi, ki je na loli dosegla odlično četrto mesto.
# * *
VIDEM, 1. — Tržačana Bacche!-li in Scabini sta na fiatu X 1-9 osvojila prvo mesto na 10. rallyju Vzhodnih Alp. Dirka, ki je bila dolga 700 km in je peljala po severovzhodnih predelih Furlanije, je veljala za italijansko prvenstvo voznikov tovrstnih dirk ter za srednjeevropski pokal. Favorita Munari in
Balestrieri sta odstopila.
* # *
TRIDENT, 1. — Jimmy Mieusset je na avtomobilu znamke march BMW zmagal na vzponski avtomobilski dirki od Tridenta do Bondo-neja. S to zmago si je francoski dirkač zagotovil naslov evropskega prvaka na vzponskih dirkah. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Italijana Serblin (march BMW) in Nest (loia BMW).
atletika
BAKERSFIELD. 1. — Američanka Debra Sapenter je s časom 52”2 izenačila svetovni rekord v teku na 440 jardov. V enakem času je progo že pretekla Kathy Hammond (ZDA) 12. avgusta 1972.
cto kol?inr> so osv^’h	7^^.
ki so prav do zadnjega dvoboja ogrožali drugo mesto Jugoslavije. Tudi ekipa Bolgarije je na tetj olimpiadi igrala zelo zanesljivo in če bi v zadnjem kolu premagala Španijo s 4:0 bi osvojila celo srebrno
K'-'-c* jilO. A v/vot.iil	AVa<1"
džari, ki so zasedli 6. mesto (!).
V jugoslovanski ekipi, ki je na splošno igrala dobro, vendar precej nestanovitno (kar je bilo usodno v nekaterih dvobojih, koc n. pr. z Madžarsko), je bil najuspešnejši slovenski velemojster Albin Planinc. V finalu je dosegel kar 8 točk izmed 10 možnih. V zadnjih šestih partijah je vedno zmagal, kar predstavlja izreden rezultat v tako hudi konkurenci. Planinc je izreden ša-hist, pravi umetnik kraljeve igre. Z vsakim nasprotnikom igra na vse ali nič. Predvsem mu je tuje vsako ekipno taktiziranje. Pod veliko težo odgovornosti in ekipnih zahtev se je tako večkrat znašel v oslabljenem duhovnem razpoloženju. Opora vseh ekipnih tovarišev in zaupanje kapetana Smederavca sta pripomogla. da je ta «strah» premagal in da je zablestel v vsem sijaju svojega velikega talenta. Tudi drugi slovenski šahist, mariborski velemojster Bruno Parma, je na olimpiadi dosegel velik uspeh. Parma ni zgubil niti ene partije. Čeprav ni veliko igral v finalnem delu, je prav gotovo bistveno pripomogel k uspehu jugoslovanske ekipe v polfinalnih bojih, v katerih se je proslavil predvsem z izrednim poznavanjem Pirčeve obrambe, ki mu je prinesla vrsto lepih zmag. V finalnem delu, razen spodrsljaja v prvem kolu (po okrevanju zaradi prometne nesreče) je zelo prodor-
no in zanesljivo igral Ljubojevič, trenutno najuspešnejši jugoslovanski šahist. Tudi mladi Velimirovič je v nekaterih partijah zablestel in prispeval, tako kot Bruno Parma, odločilne točke za osvojitev «srebra». Na prvi deski je Gligo-rič, najstarejši jugoslovanski reprezentant, imel najtežavnejše delo. čeprav ni njegova bilanca tako briljantna (7 točk v 13 partijah), je s svojo izkušenostjo in izrednim znanjem pomagal mlajšim tovarišem in dajal zgled s svojo uporno in trdovratno igro. Isto velja za Ivkova, ki je dosegel v finalnem delu 7,5 točke v 12 partijah. Za Gligoriča velja še poudariti, da je v partiji s Korčnojem p^pslavil visok jubilej: 200 odigranih partij na olimpiadah. s tem jubilejem se je kot tretji šahist vseh časov uvrstil v ekskluzivni klub «dvestotih».
Rezultati zadnjega 15. kola: SZ — Jugoslavija 2,5:1,5 (Korčnoj — Gli-gorič remi, Spasski — Ljubojevič remi, Petrosjan — Ivkov 1:0, Talj
—	Parma remi), Argentina — ZRN 1,5:2,5, Švedska — Anglija 2:2, ZDA
—	ČSSR 2,5:1,5, Romunija — Wales 2,5:1,5, Finska — Filipini 1,5:2,5, Bolgarija — Španija 3:1, Nizozemska — Madžarska 2:2.
Končni vrstni red: SZ 46, Jugoslavija 37,5, ZDA 36,5, Bolgarija
36.5,	Nizozemska 35,5, Madžarska 35, ZRN 32, Romunija 29,5, ČSSR
29.5,	Anglija 26, Filipini 25,5, Španija 25,5, švedska 25, Argentina
23.5,	Finska 22, Wales 14,5.
— SŠK —
	
1 1	Ì pil
1.	—	1.	Baqual	1
2.	Amontillado	X
2.	—	2.	Lido	1
2.	Sonoro	X
3.	—	1.	Caramello	X
2.	Kubilaj	X
4.	—	1.	Vezzano	1
2.	Ectima	X
5.	—	1.	Dodge	X
2. Marcus in Deux ter Port Said	X 2
6.	—	1.	Eudossio	X
2.	Dardor	X
KVOTE
12 — 1.469.294 lir 11 —	57.800	lir
10 —	6.000	Ur
B SKUPINA: ZDA, Španija, Filipini, Argentina.
C SKUPINA: Kuba, Kanada, ČS SR, Avstralija.
Svetovni prvak Jugoslavija in organizator prvenstva Portoriko sta neposredna udeleženca finalnega turnirja v San Juanu.
Kdo favorit?
Že pred odhodom v ZDA nam je trener jugoslovanske reprezentance Mirko Novosel dejal: «Če bodo ZDA igrale s Thompsonom, je zlato že oddano.»
In vse kaže, da so se v ameriških košarkarskih krogih le naveU-čali igrati vlodo «outsiderja» na takih prvenstvih. Odločili so se torej, da bodo v Portoriko poslaU nekaj asov, med katerimi je še najbolj znan David Thompson, imenovan tudi «dr. D».
Med favoriti je tudi Jugoslavija, ki se je za to prvenstvo temeljito pripravila s turnejami po Južni A-meriki, kjer je na dveh turnirjih osvojila dve prvi mesti, z zmagovito tekmo proti Italiji na evropskem pokalnem prvenstvu narodov in s štirimi zmagami proti ameriški selekciji «Big Eight». Na pripravah v Kranjski gori nam je Jelovac dejal:
«V Portoriku bo gotovo težje, kot je bilo v Ljubljani, ko smo igrali pred lastnim občinstvom. Če bomo osvojili eno od treh razpoložljivih kolajn, bo že uspeh.»
V izbor kandidatov za zmago bi prišteli še Sovjetsko zvezo, ki sicer v zadnjih letih doživlja krizo zaradi obnavljanja kadrov. Trener Kondrašin pa je za Portoriko ponovno uvrstil v moštvo veterana Sergija Belova in Paulaskasa, ki bi znala z dolgoletno izkušnjo presenetiti.
Portoriko je že na olimpijskih igrah v Munchnu izločil Jugoslavijo in bo na domačih tleh še posebno nevaren. Nevarna pa je tudi Kuba
Kot vidimo, bo letošnja konkurenca dokaj ostra, kar kaže tudi,
da se je košarka v svetu zelo razvila.
Dosedanja svetovna prvenstva
1950 — Buenos Aires 1. Argentina, 2. ZDA, 3. Čile, Jugoslavija je bila deseta.
1954 — Rio de Janeiro 1. ZDA, 2. Brazilija, 3. Filipini. Jugoslavija je bila enajsta. 1959 — Santiago
1. Brazilija, 2. ZDA, 3. čile, Jugoslavija ni sodelovala.
1963 — Rio de Janeiro 1. Brazilija, 2. Jugoslavija, 3. Sovjetska zveza. Italija je bila 7. 1967 — Montevideo 1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Brazilija. Italija je bila deveta.
1970 — Ljubljana 1. Jugoslavija, 2. Brazilija, 3. Sovjetska zveza, 4. Italija.
KOŠARKA
TRŽAČAN! TRETJI
Uspešno gostovanje borovcev pri Turinu
Prva letošnja zmaga «plavih» proti peterki SABA
Borovi kadeti so uspešno opravili gostovanje v kraju Brà pri Turinu. Naši košarkarji so dopotovali v nedeljo iz Turina s skoraj štirimi urami zamude. Bili so zato u-trujeni, vseeno pa so bili z gostovanjem vsi zadovoljni. Trener Renato Štokelj pa je nastop v Turinu tako ocenil: «Gostovanje v Turinu je bilo iz vseh vidikov pozitivno. Prireditelji turnirja so nas sprejeli izredno vljudno. Poleg tega so se tudi laskavo izrazili o naši ekipi. V prvem srečanju proti Fiatu iz Turina smo igrali res zadovoljivo. Bili pa smo utrujeni, kar se nam je v drugem podaljšku tudi maščevalo.»
Kapetan ekipe Vatovec je bil e-nakega mnenja: «Mislim, da smo proti Fiatu odigrali svojo najboljšo letošnjo tekmo. Lahko bi tudi zmagali, bili pa smo preutrujeni, poleg tega pa sta nam manjkala še Žerjal in Siega.»
lllllllll■lIlUlmllllllllllllll||||||||||||||||||||||||l|,||||I|||l||||I|(II|||l||l||,imunim,n,|,||||limil||||||||||||||||||
TENIS
NA FURNIRJU V WIMBLED0NU
Nepričakovan poraz Sveda Bjorna Borga
Jugoslovanka Mirjana Jaušovčeva podlegla v tretjem kolu
LONDON, 1. — Na teniškem turnirju v Wimbledonu je prišlo do prvega presenečenja. Šved Bjorn Borg, nosilec pete skupine, je mora! položiti orožje v dvoboju z Egipčanom El Shafeiem. švedski prvak se je moral tako posloviti od tega velikega mednarodnega teniškega turnirja v tretjem kolu, potem ko je bil med glavnimi favoriti za končno zmago. Za zmago je egiptovskemu predstavniku zadostovalo 59 minut igre, Borg pa je podlegel v
Švedski teniški igralec Bjorn Borg, ki je včeraj nepričakovano zgubil v Wim bledonu
vseh treh setih (6:2, 6:3, 6:1). Egipčan je vedno vodil proti švedskemu igralcu, ki se je predstavil na igrišču zmeden in utrujen.
Do drugega presenečenja pa je prišlo med srečanjem Tanner - Ashe. Tanner je po ogorčenem boju izločil Asheja, nosilca osme skupine, v štirih setih s 7:5, 6:3, 8:9, 6:3. Italijan Panatta pa je podlegel A-meričanu Connorsu, kateremu se je upiral le v tretjem setu. Prav tako je moral poražen z igrišča Jugoslovan Nikola Pilič, ki je zgubil po hudem boju proti Avstralcu Newcombu s 6:2, 7:5, 7:5.
Pri ženskah pa napreduje vse po predvidevanjih. Favoritinji med poSdftiteničšrtti;-Sovjetinja Morozdva ter Avstralka Goolagongova, sta zmagali, pa čeprav sta morali prepustiti prvi set Paishevi, oziroma Herrisovi (obe Avstralija).-------
Mlada jugoslovanska teniška i-gralka Mirjana Jaušovčeva pa je morala v tretjem kolu v dveh setih kloniti Američanki Casalnvi s 6:3 in 6 proti 4.
PLAVANJE
V SANTA CLARI V KALIFORNIJI
Evropski rekord Callijarisove na 1500 ra
SANTA CLARA, 1. — Italijanska plavalka Novella Calligaris je postavila nov evropski rekord na Drogi 1500 m. S časom 17’4”20 je popravila kar za 14 sekund svoj prejšnji najboljši dosežek, ki ga je postavila 24. junija lani. Calligariso-va se je v finalu znanega ameriškega tekmovanja uvrstila šele na 4. mesto. Pred njo so namreč prispele na cilj Američanke Hazen, Harshbarger in Greenvvood Ilaze-nova je s časom 16'49”4 dosegla nov ameriški rekord, ki zaostaja za svetovnim rekordom Avstralke Tur-rallove le za 1”2.
Med ostalimi rezultati izstopata zmaga Johna Henckena (ZDA) na 100 m prsno z najboljšim letošnjim časom 1’5"31 in nov nizozemski rekord na progi 200 m mešano ženske, ki ga je postavala Brigitha Enith s časom 2'26"67.
Ostali rezultati zadnjega tekmo valnega dne:
100 m prsno ženske:
1. Marcia Morey (ZDA)
200 m metuljček ženske:
1. Liz Hogan (ZDA)
3. Marina Corsi (It.)
1500 m moški:
1. Mike Bruner (ZDA)
V	tekmi za tretje mesto je Bor premagal tradicionalnega mestnega nasprotnika SABA. Omeniti moramo, da je to prva zmaga naših košarkarjev proti Frizzatijevim varovancem v tej sezoni. Pravi Renato Štokelj: «V tem srečanju smo igra' li zanesljivo in borbeno. V prvem polčasu je bila tekma izenačena. V drugem delu igre pa smo si l® priigrali tako prednost, da smo proti koncu lahko zadrževali žogo in tudi zmagali.»
V	obeh tekmah je bil najboljši strelec Borove peterke Robi Ki0-bas, ki je skupno dal 42 točk. Dobro je vodil igro «plavih» Valter Vatovec. Sicer pa je celotno moštvo igralo zanesljivo in je tako pripomoglo k uspešnemu nastopu-
Polfinalni tekmi
FIAT TURIN - BOR	68:W
(28:26, 54:54, 60:60)
BOR: Košuta 7, Vatovec 15, Klobas 23, Mazzucca 6, Parovel 2, Per' ko, Udovič 1, Bruno Furlan, B3-žem 9, Renato Furlan 2, Čok.
PROSTI METI: 17:34.
SAI BRA’ — SABA	90:10
Finale za 3. mesto BOR - SABA	64:57 (37:36>
BOR: Košuta 10, Vatovec 7, Klobas 19, Mazzucca 8, Parovel 2, Per' ko, Udovič 6, Ražem 6, R. Furlan 2, Čok, B. Furlan 4.
SABA: Svara 5, German 8, Pa0' gi 16, Pittini 6, Mechi 14, Gimona 6, Piccini 2, Spalletti, Marčna21' Pisetta, Checchi.
PROSTI METI: Bor 11:24, SABA 5:16.
Finale za 1. mesto SAI BRA’ — FIAT TURIN 81:63 Končna lestvica: 1. SAI Brà, 2-Fiat Turin, 3. Bor, 4. SABA.
BOKS
COSTANZA, 1. — Jugoslovanski bc’ sarji so osvojili na balkanskem prvenstvu štiri zlate kolajne. Pal? je zmagal v peresni kategoriji-Vukovič v srednji, Parlov v pol' težki in Milič v težki. Veliko presenečenje je pripravil Bolgar Gro-zev, ki je izločil evropskega prvaka velt-r kategorije Beneša.
1’15”43
2’21”33
2’23”47
1’03”84
■iv
Oddaje italijanske televizije za svetovno nogometno prven-
SREDA, 3. julija 16.55 Zahodna Nemčija - Polh ska (1. spored)
20.25 Nizozemska - Brazilija (1. spored)
ČETRTEK, 4. julija
18.15	Argentina - Vzh. Nemčija (2. spored, posnetek)
20.15	Švedska - Jugoslavija (2.
spored, posnetek)
* * *
Oddaje jugoslovanske televizije za SP:
SREDA, 3. julija 16.50 Zahodna Nemčija - Poljska (tudi KP)
20.20 Jugoslavija - Švedska (tudi KP)
ROKOMET
ZA VIDOVIČI, 1. - Jugoslavija je osvojila prvo mesto na mednarodnem rokometnem turnirju, veljavnem za «Pokal Jugoslavije». V odločilni ' u -m’ je jugoslovanska reprezentanca premagala svetovnega prvaka Romunijo s 15:12 (9:7) ter tako že desetič zmagala na tem turnirju.
V tekmi za tretje mesto je Madžarska premagala NDR s 6:4, po; tem ko je bilo srečanje v 37. minuti prekinjeno zaradi dežja.
MILAN, 1. — V prijateljskem ko; *arkarskem srečanju je italijanski klub Brina AH Starš premaga1 jugoslovanskega prvoligaša Zadar s 117:102. Pri Zadrčanih, ki so igrali brez reprezentanta čosiča. ki je * * * * v Portoriku, je bil najboljši stari Djerdja.
Kovina je presunljivo cvilila. Spet so se premikale velikanske roke žerjavov in ljudje so kot velikanske mravlje gomazeli med kupi kovine. Miha bi bil rad spravil Joža k lažjemu delu, ker se je bil že dovolj nagaral, pa ni maral. Hotel je delati pri starem stroju.
Nehote se je Miha spomnil na stavo. Pred dnevi mu je Joža dejal: «No, Miha, ali še velja tisto izpred desetih let, da boš šel po Severni steni Široke peči navzdol, če boni preplezal steber?»
«Se vedno! Dvakrat velja!» mu je odvrnil. Joža se je smejal:
«Pa dobro se pripravi, da ne boš brez kondicije! Sam te bom nadziral! Ce pa boš padel, bom spodaj pobral v žakeljc, če bo kaj ostalo!»
Mihova želja, da bi osvajal nepristopne stene in nove smeri, se je nekoliko unesla. Preveč je bilo drugih skrbi. Žena, otroci, tovarna, politično delo. To je presegalo moči in jemalo čas. čop pa je bil sam in zagnan kot nekdaj.
Predrli so šaržo. Curek ognjene kovine je jezno brizgnil. Roji isker so se metlasto dvigali in zajel jih je oblak jedkega dima .
«čas te stali in takole odcedi nekam, kjer te ulijejo po potrebi... Skoraj vsakogar ... Samo Čopa ne ...», je pre-
mišljal Miha.
Vrnil se je v pisarno. Na mizi je ležala kopica papirjev. Prišel je gorski reševalec Gorjanc in poročal da so sporočili iz Vrat, da se Joža in Pavla nista vrnila iz stene.
Miha se je prijel za glavo in resno ga je zaskrbelo: «Dedec je ponorel, da je šel tja z žensko! Saj ima nad petdeset let! Pa še v takšnem vremenu!»
«Miha, naj spravim vkup reševalce, da podjemo v Vrata?»
«Kar spravi jih in pojdite! Toda če je v stebru, si bo tudi tokrat pomagal sam, kot si je vedno, ali pa ga bo vzel hudič... Tam mu mi ne moremo kaj pomagati! Če pa sta padla, ne bo treba dosti pobirati pod steno ... Vseeno pa poskusite, da si ne bomo kasneje kaj očitali! Pa čim manj govorjenja, da ne bo nepotrebnega vznemirjenja!»
Opozorilo ni dosti zaleglo. Beseda je kot električna iskra potovala od ust do ust. Ko so tovarniški reševalci pripravili opremo in se spravili na jeep, je bila vznemirjena že vsa tovarna, pa tudi mesto. Vest, da je ostal Čop v steni, se je kmalu spremenila v govorice, od katerih je bila najstrašnejša, da se je Joža v Severni steni Triglava ubil in da ga gredo reševalci iskat.
Megleno jutro je zdramilo v premrlih Joževih in Pavlinih udih nove moči. Upanje, da bo za mokrimi navpičnimi skalami vrh, je tudi njo dvignilo toliko, da je bila trdna v volji, da ju plezanje lahko vodi samo navzgor.
Preden sta se spet spopadla s previsi, sta se lotila še zadnje hrane. Pavla se mu je čudila, kako je mlel z močnimi zobmi posušene skorje kruha; imela pa sta še malo salame in sira. Njej se je hrana upirala. Samo pila bi. Ko si je zaželela kave, se je Joža stegnil k čutarici na polico, pa mu je zdrsnila in zletela v prepad. Obupano sta gledala za njo, ona pa mu je očitala, da mu vse leti iz rok. Potolažil jo je, da žejna ne bosta, ker je v oblakih dovolj dežja... če pa bosta prej na Plamenicah, si bosta nastrgala snega.
Precej časa sta se morala prestopati na polici, da sta se toliko ogrela, kolikor je bilo potrebno za plezanje. Potem sta vstopila v prevesno grapo in se začela vzpenjati po gladkih stenah.
Bile so sprane in deviško čiste. Robovi oprimkov so bili ostri, da so posnemali kožo s konca prstov, in žal — borni. Navpičnost je rasila v previsnost. Na srečo se jima je pod nogami kopičila megla, sicer bi gledala v tisočmetrsko brezno.
Joža je plezal preudarno Klin je zabil samo tam, kjer se mu je zdela nevarnost skrajna. V počeh sta pustila že šestnajst klinov. Samo nekaj mu jih je še žvenketalo za pasom.
Ob težavah se je Pavle lotevala vse večja brezbrižnost. Noč jo je oslabila in poznalo se ji je, da ni jedla. Težnost jo je vse bolj vlekla v globino in roke so jo vse manj ubogale. Brezbrižnost se je spreminjala v otopelost. Spodbujal jo je in skušala se je potruditi. Izgubila sta občutek za čas. Postala sta redkobesedna. Vsak meter vzpona je terjal večje napore. Obdajala ju je mrtva, negibna sivina, kjer je glas odmeval kot
v pozabljenih katakombah. Bilo je grozljivo in odvratno, porajal se jima je občutek, da ju je stena ujela in da se z njima igra po mili volji.
Skozi meglo je Joža zagledal razjedo in temen madež, ki je označeval vhod v votlino. «Morda bo okno,» ga je prešinilo upanje, ki se je koj spremenilo v razočaranje. Splezal je tja in našel navadno past, s kakršnimi je posejana stena na gosto. Votlina je bila precej globoka, a tako nizka, da se v njej ni dalo sedeti. Nad njo se je dvigala čma lisa, iz katere je neprestano curljala voda. Vsaj toliko jima je koristila, da sta se lahko odžejala. Na srečo je držala od tam strašno izpostavljena polica na levo gor, k skalovju. Le-to je bilo videti kot čuden odlom z gredmi, ki so onemogočale plezanje stoje Bila je to negotovost in seganje v neznano, z odstotkom rahlega upanja. V tem položaju je moral Joža naglo odločati in zgrabiti za rešilno bilko, zakaj moči so tudi njemu poha-
jale. Stoje ni šlo. Moral je posnemati plazilce. V nenaravni drži, s hrbtom ob steni, se je z rokami in nogami porival ped za pedjo naprej, dokler se ni dvignil in se znova potegnil v navpičnost. Ozka poč ga je pripeljala do mesta, kjer se je lahko vstopil in zabil klin. Oddahnil se je in si obrisal s čela pot, ki mu je zalil oči in zlepil srajco s telesom. Skozi dlani mu je tekla mokra vrv, ki je spodaj, kjer je prečil, zaradi previsnih trebuhov odstopila od stene.
«Bo Pavla zmogla?» se je vprašal. Odločil se je in se pripravil na varovanje, čez ves hrbet je čutil mrzlo vrv. Vedel je, da je to najtežje mesto v tridnevnem plezanju.
«Grem!» se mu je javila. Ped za pedjo se je pomikala vrv naprej in dolgo časa ni bilo niti besede. Nenadoma pa je megleno puščavo presekal krik. Stisnil je vrv in že ga je močan sunek skoraj vrgel s stojišča, vendar je klin zdržal-Pavla je zdrsnila s prevesne police in zanihala prosto nad prepadom kot zagnano urno nihalo. Groza ji je ohromila moči. Vrv ji je surovo in boleče stisnila prsni koš, da je komaj lovila sapo. Roke so bile prekratke Stena, ki se ji je zdela blizu, je bila v resnici nedosegljiva. «Takole je visel Lass,» je pomislila. «Nihče mu ni mogel pomagati... Kdove koliko časa živiš takole obešen?»
«Malo popusti!» je zakričala Skušala se je zadihati, da bi se približala skalam. Dvajset metrov nad njo je bil Joža, ne da bi jo videl. Stiskal je mokro vrv in kljuboval teži. Trenutno ni vedel, kaj naj stori. Ubogal jo je in nekoliko popustil-Potem se je nihaj sprostil in vrv, zataknjena v skalni rogelj, je zdrknila še niže. šele sedaj se je Pavla z nihanjem prikopala do roba police, jo zgrabila, zlezla nanjo in obležala na njej brez moči. Vsa se je tresla. Prijemali so jo krči, zavest pa ji je omrežil strah, ki ji je hromil voljo. To je konec njene poti in morda tudi konec življenja...
{Nnrinljrvnnje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
2. julija 1974
10. JUBILEJNO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V_ZAH. NEMČIJI^
Nizozemska, Brazilija, ZRN in Poljska se bodo potegovale za najboljša mesta
Jugoslovani so po odlični igri klonili Poljakom in se bodo zdaj borili le za 5. - 6. mesto
Jugoslovanski nogometaši pa niso] popustili in so minuto pred koncem polčasa stanje izenačili s Karasijem, ki se je tako delno oddolžil za grobi prekršek in za prejet gol.
Tudi v drugem polčasu so Poljaki igrali obrambno in so skušali s hitrimi protinapadi presenetiti jugoslovansko obrambo. V 18. minuti so s svojim najboljšim strelcem Latom dosegli še drugi gol in so tako pokopali poslednje upe Jugoslovanov. Ti so sicer v preostalih minutah navalili na nasprotna vrata, niso pa imeli takega strelca, ki bi znal prisebno izkoristiti dragocenih priložnosti.
Jugoslavija je tako v tem polfinalnem delu ostala še praznih rok, s porazom proti Poljski pa si je zapravila možnost, da bi se uvrstila med četverico najboljših.
NDR
2:0
Poljska — Jugoslavija 2:1
(1:1)
POLJSKA:	Tomaszewski, Szyma-
Bovvski, Gorgon, Zmuda, Musial, Kasz-Perczak, Maszczyk, Deyna (Domar-ski). Lato, Szarmak (Cmikiewcz),
Gadocha.
JUGOSLAVIJA: Manč, Buljan. Ha-džiabdič, Bogič(*’ič. Katalinski, Oblak,
(Jerkovič), Petkovič (V. Petrovič),
Karasi, Bajevič, Ačimovič, šurjak.
SODNIK: Glòckner (NDR).
_ STRELCI: v 27. min. Deyna (P)
>2 U-metrovke, v 44. min. Karasi (J), v 63. min. Lato (P).
GLEDALCEV: 55.000.
S porazom proti Poljski bo morala Jugoslavija opustiti vsakršen up *a dosego visoke uvrstitve na tem svetovnem prvenstvu, ki se je začelo za Oblaka in druge zares v velikem slogu, če so Jugoslovani slabo in lagodno igrali proti ZRN. proti Poljski pa so prikazali dopadljiv nogomet in so bili vsekakor kos nasprotniku, saj so večji del tekme napadali, večkrat pa so dobesedno oble gali vrata odličnega Tomaszewskega.
Tudi v tej za Jugoslavijo odločilni tekmi pa je prišla na dan stara hiba. to se pravi pomanjkanje uspešnega napada, ki bi znal z goli poplačati neutrudljivo delo nogometašev na sredini igrišča, če pristavimo, da je trener Miljanič disciplinsko ukrepa'
Proti Diajiču in ga je tako upravičeno izločil iz reprezentance in da se ^e. .?e v "vodnih minutah poškodova' odlični Oblak, potem pa je jasno, da J* postala naloga jugoslovanskih nogometašev še težja.
Jugoslavija je začela v velikem slo-p1- Startela je z napadalno taktiko bar je vidno presenetilo Poljake. k;
Pa so se kaj kmalu organizirali v obrambi in so tako zaprli Jugoslova Bom pot do odličnega Tomascewske-ga- V 27. minuti pa hladna prha ze Jugoslovane: Karasi je povsem neu mestno in neodgovorno v medsebojnem obračunanju podrl na tla v kazenskem prostoru poljskega naoadal oa Szarmaka. Sodnik je tako dosodi! enajstmetrovko in kapetan Poljske
Ueyna je prvič premagal Mariča.	_______________________________
|"iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiitiiiimiiil„„„|„,,u,„lllmlllll,l,iIIll,l)llltlllllllllllllllllllltlllllllllllmlllllllfllltv1lll
Nizozemska
(1:0)
NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Haan, Rijsbergen, Krol, Jan-sen, Neeskens, Van Hanegen, Rep, Cruiff. Rensenbrink.
Lestvica A skupine
Nizozemska	2	2	0	0	6	C
Brazilija	2	2	0	0	3	1
Vzh. Nemčija	2	0	0	2	2	1
Argentina	2	0	0	2	1	6
3. polfinalno kolo v Dortmundu:
Nizozemska — Brazilija v Geisenkirchnu:
Argentina — NDR
Lestvica B skupine
Zah. Nemčija	2	2	0	0	6	2
Poljska	2	2	0	0	3	1
Švedska	200225
Jugoslavija	2	0	0	2	1	4
3. polfinalno kolo v Dusseldorfu: švedska — Jugoslavija v Geisenkirchnu:
Poljska - ZRN
ATLETIKA
V MEDDRŽAVNIH SREČANJIH
Jugoslavija zmagala v Sarajevu in Gradcu
V'
Se en državni rekord Petra Sveta Tudi slovenske atletinje so se izkazale
Po dokaj nepredvidenem vodstvu Švicarjev, po prvem dnevu tekmovanja v Sarajevu, je Jugoslavija v nedeljo le nadoknadila razliko in na koncu jasno zmagala z 12 točkami naskoka.
Zaradi naliva v prvem dnevu rezultati niso bili posebno dobri. Odlikoval se je le metalec krogle Veteran Ivančič, ki je presegel 19 metrov. Vsaj zadovoljiv pa je bil tudi tek obeh Jugoslovanov na 400 metrov. Dokaj. presenetljivo je Ci-«ič prehitel favorita Alebiča.
V	drugem dnevu je za ponoven napredek poskrbel Peter Svet, ki io že tretjo nedeljo zaporedoma Popravil državni rekord in ga privedel do odličnega rezultata 8'29”6. Gas pod 8’30” je znamka velike mednarodne vrednosti.
* # *
V	Gradcu je jugoslovanska žen-ska vrsta z lahkoto odpravila u-strezno vrsto Avstrije s končanim
rezultatom 74:61.
Od slovenskih atletinj, ki so bile v reprezentanci so bile uspešne; °reda Pergar (1. na 1500 m s ča-s°m 4'25"9), Lovšetova (1. v skoku v višino s 173 cm), Paplerjeva (1. v metu diska s 50,01 m). Z dru-g'm mestom pa sta se morali za-bovoljiti Nataša Urbančič v metu ?°Pja (57,12 m) in Danica Uran-na 800 m s časom 2,6’,4.
k. b.
BEZBOL
V okviru italijanskega prvoligaškega bezbolskega prvenstva je Mobil-casa premagal Buzzin s 5:0, izida tekem v Ronkah pa sta bila taka: Cumini — Epidem 4:2, Epidem — Cumini 8:3.
NDR: Croy, Kurbuwelt, Bransch, Weise, Schnuphase, Kische, Pom-merenke, Lauch, Sparwasser, Lowe, Hoffmann.
SODNIK: Scheurer (Švica).
STRELCA: v 8. min. Neeskens, v 59. min. Rensenbrink.
GLEDALCEV: 70.000.
Nizozemska je tudi proti atletskim nogometašem NDR pokazala, da je upravičeno ena glavnih favoritov za končno zmago na tem prvenstvu. Nizozemci so proti nevarnim vzhodnim Nemcem ubrali pametno taktiko: najprej so navalili na nasprotna vrata in so že v 8. minuti s Neeskensem dosegli prvi gol, nato pa so močno ojačili sredino igrišča, tako da so odvzeli nasprotniku možnost organizacije igre. V drugem polčasu so ponovno navalili na nasprotna vrata, dosegli gol z Rensenbrinkejem, nakar so brez večjih težav branili prednost dveh golov.
Nizozemci so torej avtoritarno zmagali in so še enkrat pokazali moderen nogomet, ali tako imenovani «totalni nogomet», ko pri posameznih akcijah sodeluje vseh deset mož na igrišču. Center celotnega moštva pa je trenutno najboljši nogometaš na svetu Cruijff, ki je tudi v tej tekmi pokazal izredno nogometno znanje, s tem da je bolj sodeloval z ostalimi, kot da bi sam neumestno iskal poti do gola.
Proti takemu nasprotniku so nogometaši NDR igrali še kar zadovoljivo. Tudi v tem srečanju so pokazali dobro atletsko pripravo, nimajo pa v svojih vrstah takih talentov, ki bi se lahko kosali z Nizozemci, ki so pravo odkritje tega prvenstva.
Brazilija — Argentina 2:1
(1:1)
BRAZILIJA: Leao, Ze Maria, Per-reira, M. Marinho, F. Marinho, Carpegiani, Rivelino, Dirceu, Val-domiro, Jairzinho, Wma.
- ARGENTINA: Carnevali,. Glaria, Heredia, Bargas, Sa, Brindisi, Squeo, Babington, Balbuena, Aya-la, Kempes.
SODNIK: Loraux (Belgija).
STRELCI: V 31. min. Rivelino (B), v 34. min. Brindisi (A), v 49. min. Jairzinho (B).
GLEDALCEV: 40.000.
V južnoameriškem derbiju smo bili pravzaprav priča najbolj «evropskemu nogometu». Tako Brazilija kot Argentina sta namreč prikazali obrambni nogomet, ki ni zadovoljil 40 tisoč gledalcev, ki so si v Hannovru obetali boljšo igro.
Zmagala je Brazilija, ki ima bogatejšo tradicijo od svojih nasprotnikov, ki pa v tem srečanju niso igrali podrejene vloge. Vsekakor pa niso bili kos nasprotniku predvsem na sredini igrišča, kjer so Brazilci
I z Rivelinom, Dirceuom in Carpe-' gianijem le boljši. Brazilija je prva prišla v vodstvo z Rivelinom, ki je silovito streljal izven kazenskega prostora in tako presenetil Carnevalila. Le tri minute kasneje pa je Brindisi kar s prostim strelom prvič premagal na tem prvenstvu brazilskega vratarja Leaoja, ki je tako padel po 396 minutah igre na nemških tleh.
V drugem polčasu so Brazilci dosegli svoj drugi gol z Jairzinhom in s tem tudi zmago. Tudi v tem srečanju pa je Zagalovo moštvo
sLtreLTeAv
Lato (Poljska)
5
Szarmach (Poljska)
4
Rep (Nizozemska)
3
Bajevič (Jugoslavija), Neskens (Nizozemska!, Deyna (Poljska), Rivelino (Brazilija) in Edstroem (Švedska).
2
Krol in Cruyff (Nizozemska), Jordan (škotska), Houseman in Ya-zalde (Argentina), Sanon (Haiti), Breitner, Miiller in Overaht (ZRN), Karasi (Jugoslavija), Jairzinho (Brazilija) in Sandberg (Švedska).
1
Hoffmann, Streich in Sparwasser (NDR), Cullmann, Honess, Bonhoff in Gaabowski (ZRN), Lorimer (Škotska), Capello, Rivera in Anastasì (Italija), Heredia, Babington, Aya-la in Brindisi (Argentina), Ahu-mada (čile), Džajič, šurjak, Katalinski. Bogičevič, Oblak in Petkovič (Jugoslavija), Gorgon (Poljska), Pavoni (Urugvaj), Bonec (Bolgarija), Valdomiro (Brazilija), De Jong in Ransenbrink (Nizozemska).
Avtogoli
Curran (Avstralija), Auguste (Haiti), Perfumo (Argentina).
pokazalo, da ima boljšo obrambo kot napad. Torej... kar po evropsko.
ZRN — Švedska	4:2
(0:1)
ZRN: Maier, Vogts, Schwarzen-beck, Beckenbauer. Breitner, Hoe-ness, Bonhof, Overath, Holzenbein (Flohe), Miiller, Herzog (Grabow-ski).
ŠVEDSKA: Hellstroem, Avgusts-son, Karlsson, Nordqvist, Olsson, Tapper, Grahn, Bo Larsson (Ejder-stedt), Tortensson, Edstroem, Sandberg.
SODNIK: Kazakov (SZ).
STRELCI: V 26. min. Edstroem (Š), v 50. min. Overath (N), v 52. min. Bonhof (N), v 54. min. Sandberg (Š), v 78. min. Grabowski (N), v 89. min. Hoeness (N) iz' 11-metrovke.
GLEDALCEV: 68.000.
V morda najlepši tekmi tega prvenstva se je morala ZRN močno potruditi, da je lahko strla odpor žilavih Švedov, ki so celo prvi prišli v vodstvo in so tako v prvem polčasu držali v šahu domačine. Obe ekipi sta igrali duhovito, napadalno in z ostrim ritmom, tako da je bilo ugodnih priložnosti za gol na eni in drugi strani na pretek. Prisebnejši so bili v prvem polčasu Švedi, ki so z levim krilom Edstroemom dosegli prvi gol.
Že v uvodnem delu drugega polčasa so nemški nogometaši enostavno navalili na nasprotna vrata m so že po petih minutah stanje izenačili z Overathom. Le dve minuti kasneje je Bonhof povedel ZRN in s tem sprožil val navdušenja med domačimi gledalci. Le dve minuti kasneje pa so Švedi stanje remizirali s Sandbergom. Presenečenj torej na tej tekmi ni manjkalo. Vseeno pa je bilo jasno, da so se domačini razigrali. S stal nimi napadi so nato dosegli še dva gola. v 78. minuti je Grabowski izkoristil Miillerjev predložek in realiziral. Mniuto pred koncem pa je Hoeness dosegel še četrti gol iz enajstmetrovke.
«DELOVm PIKNIK» ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET
OPENCI SKLENILI POSTAVITI ŠE EN ŠPORTNI
CENTER
Naša društva niso aktivna le s svojo športno-tekmovalno dejavnostjo, ampak so v preteklih letih mnogo storila tudi za postavitev lastnih nogometnih, košarkarskih, odbojkarskih, balinarskih, teniških in drugih igrišč.
Med društvi, ki niso čakala na pomoč od drugod, ampak so kar sama poprijela za delo pri gradnji potrebnih športnih objektov, je bil tudi openski Polet. Toda tudi to, kar je zgradil doslej, je postalo za to aktivno slovensko društvo premalo in pretesno. Potreba po novih prostorih in lastnem društvenem sedežu je postala vse bolj živa in tako so openski športniki sklenili v preteklih dneh še enkrat poprijeti za delo, organizirali so «delovni praznik», zbralo se je lepo število vaščanov, ki so zavzeto in prizadevno opravili vrsto strokovnih in «nestrokovnih» del.
Uspeh ni izostal. Kraj, kjer bodo openski športniki v boHoče lahko izkoriščali svoj prosti čas, že dobiva podobo novega športnega centra.
Ker dobro poznamo zavzetost Opencev za lastno domače slovensko športno društvo, lahko že vnaprej zagotovo napovemo, da se bo njihov trud tudi v tem primeru bogato obrestoval.
V okviru openskega «delovnega piknika» so krepko «garali» tudi mladi in stari košarkarji. Mladostna moč je tokrat podlegla izkušenosti veteranov z 52:48
llllll•lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllll^Illnllllllmlllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||l|||||||■||||
PRED ZADNJIM POLFINALNIM KOLOM
Izenačene sile
v
Se vedno je težko napovedati, kdo se bo potegoval za zlato in kdo ža bronasto kolajno, nekoliko prednosti pa imajo Nizozemci in zah. Nemci
Zastor nad predzadnjim dejanjem letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva je dejansko že padel, čeprav polfinale še ni končan. Imena ekip, ki se bodo potegovala za kolajne so znana in zadnje polfinalno kolo ' bo določilo le še to, kdo bo igral za zlato in kdo za bronasto kolajno.
Ves dosedanji (novi) sistem letošnjega prvenstva je potrdil, da je bila letošnja formula te prireditve vsekakor dobra. Ekipe, ki so že v začetku pokazale določeno vrednost svoje igre, so napredovale, tako da o njihovi moči ni bilo mogoče dvomi-

ATLETIKA
NA NOVI STEZI V GORICI
USPEHI GOSTO V IZ NO VE GORICE
v
V teku čez ovire sta bila uspešna tudi Švab in Ruzzier
V Gorici so po dolgih letih dobili atletsko progo iz umetne mase in so v ta namen priredili tekmovanje. Manjkal je najmočnejši domači klub, Libertas iz Vidma, ki je bil zaposlen v državnem merilu, kakovostno pa so prireditev ovrednotili gostje iz Nove Gorice.
Rezultati so bili precej dobri. Za Novogoričane sta bila uspešna državni rekorder v deseteroboju Ivo Makarovič, ki je zmagal v teku na 100 m.
Dosegel je čas 11"! in za kak meter (segel je isto višino kot zmagovalec
prehitel enega najhitrejših tekačev dežele Mariona. Veliko jasnejša je bila zmaga Grilanca v metu krogle. Novogoričan je svoje orodje sunil preko 15 m. Tekmoval je nato tudi v metu diska, kjer pa ni bil dorasel Beraldu iz Trbiža. Komaj je prese-kel 40 m, medtem ko je Makarovič dosegel približno meter manj.
Eiizu zmage je od Novogoričanov bil tudi Novak v skoku v višino. Do-
V petek se je v Prosvetnem domu n« Opčinah sestala skupščina ZbSDI
(195 cm), na drugo mesto pa ga je obsodilo večje število napak.
Slovenska domača atletika je bila zastopana z običajnima dvema atletoma CUS. Švab in Ruzzier sta oba tekla najprej 110 m preko ovir. Bolj. ši je bil po predvidevanju Švab s časom 16"9, Ruzzier pa je še enkrat izenačil osebni rekord s 17'T. Švab je nato tekel tudi na 400 metrov in dosegel čas 53”3. kar je nekoliko slabše od predvidenega, na podlagi rezultatov na ovirah iz prejšnjega tedna.
Nekaj boljših rezultatov:
100 m — Makarovič (Nova Gorica 11” 1 Marion (CUS Trst) 11"2 viš ua — Spizzamiglio (Milje) 195 cm, f ovak (Nova Gorica) 195 cm IH m ovire — Pecorari (Goriziana) liS, Švab (CUS) 16"9, Ruzzier i CUS) 17” 1
40 m — Marion (CUS) 50" 4, Švab CUS) 53''3
m — Cecotti (Videm) r55"9. Cos-tessi (CSI Trst) r56”7 troskok — Serafin (Tržič) 14,75 m Vogla — Grilanc (Nova Gorica) 15,03 metra
isk — Beraldo (Trbiž) 48,50 m, 2. Grilanc (Nova Gorica) 49,04 m
k. b.
AVTOMOBILIZEM
ZELTWEG, 1. — Na mednarodnem avtomobilskem tekmovanju «1.000 km» v Zeltwegu so dosegli take rezultate:
1.	Henri Pescarolo - Gerard Lar-rousse (Fr.) Matra Simca s časom 4,51-20'’27 (p.h. 206,950 km. na uro).
2.	Andrea De Adamich • Carlo Fa-cetti (IT.) Alfa Romeo s tremi krogi zaostanka
3.	Jean Pierre Beltoise - Jean Pierre Jarier (FR.) Matra Simca s 4 krogi zaostanka
ti. po drugi strani pa tudi ni prišlo do raznih izločitev, ki bi onemogočile dobremu moštvu pohod proti vrhu končne lestvice, slabše pa bi se okoristile s slabo sestavljenimi skupinami. kot se je to dogajalo marsikdaj v preteklosti.
Po dveh polfinalnih kolih so predvidevanja popolnoma obveljala. Nizozemska (v A skupini) in ZRN (v B skupini) sta na vrhu lestvice, in vse kaže. da bosta tudi v sredo ohranili to svoje vodstvo, čeprav se bosta pomerili z ekipama, ki imata trenutno enako število točk, kot onidve.
Nizozemci bodo igrali z Brazilci. Glede na to, da južni Američani le s težavo uklonili borbene Argentince, Nizozemska pa je tudi proti NDR pokazala kakovostno igro, lahko rečemo. da startajo Evropejci v tej tekmi kot favoriti, čeprav jim bo stal nasproti kar svetovni prvak.
Za 3. mesto v tej skupini se bosta potegovali NDR in Argentina. Vrednost obeh enajsteric je precej izenačena, kljub temu pa imajo verjetno Nemci manjšo prednost, glede na to, da igrajo sicer manj spektakularno. pa zato bolj koristno.
V B skupini se bo borba za vsop v veliki finale odvijala med Poljsko in ZRN. Poljaki so izpolnili pričakovanja, njihov uspeh nad Jugoslovani v nedeljski tekmi (čeprav so ga izbojevali s pomočjo nekoliko sporne enajstmetrovke) pa je tem pomembnejši ker so ga dosegli proti enajsterici, ki je igrala zelo dobro. To dokazuje, da Poljaki še zdaleč niso izčrpali vseh svojih možnosti.
Nemci so naleteli na borbene Švede in niso le nevtralizirali njihovega vodstva, ampak so nato celo prepričljivo zmagali.
Odločilna tekma te skupine ZRN in Poljske zato nima izrazitega favorita, seveda, če ne upoštevamo dejstva, da bodo Nemci deležni velike podpore domačega občinstva.
Jugoslovani se bodo pomerili s Švedi v tekmi, ki bo nekako odločala o tem, kdo bo na končni lestvici na 5. oz. na 7. mestu.
Tudi v tej tekmi je težko predvideti končni izid. glede na to. da Jugoslovani zopet igrajo zelo dobro (vendar bodo v sredo verjetno nas topili brez poškodovanega Oblaka), a na drugi strani tudi Švedi igrajo tako, da so celo sami presenečeni, nad svojo igro.
Skratka, za vse ekipe, ki so se uvrstile v ta del SP lahko rečemo, da igrajo zelo dober nogomet, da pa jih lahko nekako le razvrstimo v tri kakovostne razrede: v prvega sodijo ZRN, Poljska in Nizozemska, v drugega Jugoslavija, NDR, švedska in Brazilija, Argentina pa je, verjetno, najslabša med vsemi. Seveda pa so te razlike tako majhne, da bi tudi tako ali drugačno presenečenje v zadnjem polfinalnem kolu (ki pa ne bi več bistveno vplivalo na ootek dogodkov) v bistvu niti ne bilo — presenečenje.
Zidarji so imeli obilo opravka okoli u.ejevanja zidu, ki obkroža zemljišče v Konkonelski uiici ,na katerem bodo
stkli novi openski športni objekti






fVf'**	'	" i'>’4 ^
"
;'T. M
s3 cm
4


*
•. .. j
Popravila in obnovitvenih del je bila potrebna tudi stavba, kjer bo imel Polet svoj sedež. Na pomoč so morali priskočiti tudi pleskarji, ki so ozaljšali notranjost stavbe, v kateri je imel svoj sedež Mladinski krožek
Delo pri usposabljanju novega Poletovcga športnega centra je potekalo po vseh pravilih, zato seveda ni manjkala niti obvezna malica. Dobro razpoloženi «delavci» so, seveda, prigrizek tudi zalili z dobro domačo kapljico» kar je tudi utijno sodilo zraven, zato da je «delovni piknik» v celoti zaslužil to ime
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.—-
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVN
Stran 8
2. julija 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi., iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
k.
ZTT - Trst
Prireditev ob zaključku natečaja «Moja vas» v Spetru Slovenov
Dejavnost zbora «Fr. Venturini»
Pr m
' J
j, f'j 1^4
■ /1 Ib rei
V soboto je bila v Spetru Slovenov zaključna prireditev s podelitvijo diplom zmagovalcem natečaja «Moja vas». Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano (zgoraj) je z burnim ploskanjem nagradilo nastopajoče, med katerimi sta bila tudi pevski zbor «Rečan» iz Ljes, ki ga vodi Aldo Klodič (desno) in pevski zbor beneških otrok, ki ga vodi Emil Cencič (levo).
Moški pevski zbor PD «Fran Venturini» od Domja Je v zadnjem času zelo aktiven. Pred kratkim je nastopil na domači Sagri, nato na festivalu «Dela» v Dolini, v petek zvečer na Radiu Trst A, v nedeljo pa na prazniku športa na Krmenki. 4. julija, na dan borca, bo zbor Venturini, ki ga uspešno vodi Rudolf Franci, nastopil v Izoli.
Letošnji praznik vina in rib v Križu med dežjem in soncem
Dela za spomenik padlim v Mačkoljah
Vsako nedeljo skupina Mačkoljanov vztrajno in požrtvovalno dela na gradbišču, kjer bo stal spomenik padlim v NOB.
2 nedeljskega «Ljudskega tabora» v Sovodnjah
V nedeljo se je uspešno zaključil «Praznik vina in rib» v Križu. Zaključek je bil sicer uspešen, ni pa bil tako uspešen začetek, ki ga je krepko zmočil dež. Mize, ki so dva dni čakale na goste (desno zgoraj) so se v nedeljo napolnile, saj se je gostov kar trlo. Za zabavo je med drugim poskrbela domača godba na pihala (desno), največja atrakcija dneva pa je bila ženska nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi (zgoraj). Občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo na tribuni (spodaj), je tokrat izjemoma navijalo za obe ekipi.

i ai*


A
Ljudski tabor, ki je bil v nedeljo v Sovodnjah, je zelo uspel. Goste iz Gorij so Sovodenjci pričakali že v začetku vasi, nato pa so v sprevodu prikorakali do Prosvetnega doma (spodaj). Na taboru so med drugimi nastopili tudi godba na pihala iz Gorij (zgoraj levo), domača folklorna skupina v belokrajnskih narodnih nošah (zgoraj) in moški pevski zbor iz Prvačine (levo).
v-
Nastop gojencev glasbene šole iz Skednja

Kljub temu, da so poročene (zgoraj) zabile prvi gol, j» zmaga na nedeljski tekmi v Križu pripadla neporočenim (spodaj) $ tesnim izidom 3:2.
Gojenci glasbene šole PD «Ivan Grbec» iz Skednja, ki so v petek z nastopom zaključili šolsko leto.