Writ* U* Today
RATES«« REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih.delavcev v Ameriki
>NE: CHeLu* 3—1242
Entered u
dsn Matter
21st, 1903 at the Post Office at New York. N. I, under Act of Congress of Blarcfa 3rd, 181».
No. 78. —Stev. 78.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 3, 1940— SREDA, 3. APRILA, 1940
ODARSKI BOJ
Volume XLVIII. — Letnik XLVII1.
EVROPI
Anglija skuša Nemčiji odrezati zunanji vir vseh potrebščin
LONDON, Anglija, 3. aprila. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v poslanski zbornici naznanil, da bodo zavezniki Nemčijo gospodarsko popolnoma obkrožili ter je obenem posvaril nevtralne države, da jih bo zadela ista usoda, kot druge žrtve Nemčije, ako ne prenehajo pošiljati vojnih potrebščin Nemčiji.
Chamberlain je v zbornici povedal, da angleške bojne ladje že vstavljajo nemške in nevtralne par-nike, ki vozijo železno rudo iz Norveške v Nemčijo.
SEST NAČINOV ZA IZSTRADANJE NEMČIJE
Chamberlain je poslanski zbornici naznanil, da je najvišji vojni svet na svoji konferenci prejšnji teden sklenil izstradati Nemčijo na naslednji način:
1.	Anglija bo vstavila izvoz v nevtralne države, ako ji ne dajo jamstva, da blago ne bo šlo v Nemčijo.
2.	Zavezniki so gluhi za vse .mirovne predloge in bodo sami določili, kakšen mir bo sklenjen.
3.	Za časa vojne bodo z nevtralnimi državami sklenjene pogodbe, da bo izvoz v Nemčijo kar najbolj omejen.
4.	Zavezniki ne bodo več trpeli, da bi Nemčija imela od nevtralnih držav kak dobiček na škodo zaveznikov.
5.	Najuspešnejše zavezniško orožje bodo bojne ladje, ki bodo blokirale Nemčijo od vseh strani.
6.	Angleške bojne ladje na Daljnem Iztoku vstavljajo ruske parnike, ki skozi Vladivostok vozijo razno blago za Nemčijo.
ROMUNSKA ZA VEČJI POLJSKI PRIDELEK
BUKAREŠTA, Romunska, 3. aprila.—Romunska vlada je naznanila, da bo vpoklicala 4,000,000 mladeničev v poljedeljsko armado, da poveča poljski pridelek za izvoz in posebno v Nemčijo.
VSTAVLJANJE LADU NA JADRANU
BEOGRAD, Jugoslavija, 3. aprila. — V Beograd je prišlo poročilo, da ho angleške bojno ladje nekje na Jadranu vstavile jugo8lovani»ke trgovske parnike. Po teli izročilih, ki so prišla x »vec strani, so parnlki Vozili bauksid v neko italjan-sko pristaniške. Ker Italija sania izvaža hauksid, iz katerega se izdeluje aluminij, so Angleži mnenja, da gre bauksid, ki prihaja iz Jugoslavije, skozi Italijo v Nemčijo. Pamiki, ki «o nili večinoma namenjeni v Trst, so bili vstavljeni «v severnem Jonskem morju in v južnem Jadranu.
Angleško poslaništvo v Beogradu sieer priznava, da je slišalo sliena poročila, pa jili ne more ]»otrditi.
Nemški tovorni parnik Ankara, ki v Dubrovniku nalaga bauksid, še ni zapustil pristanišča. V Dubrovniku pričakujejo V nek drug nemški tovorni parnik, ki je bil do sedaj v Trstu. Včeraj pa je odplul iz Dubrovnika nek nemški tovorni parnik z bakrom v Ttalfjo.
Angleži hočejo zamašiti vsako vrzel 'v blokadi na Jadranu. Trst in Reka sta z železnieo zvewna z Nemčijo in jkj tej poti gre mnogo tihotapskega blaga v Nemčijo.
NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so nap rosen i, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k padal j ni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo prihranki pri opominih so upo-lista.
Cromwell svari pred propagando llržZZTZZ.
državah menda zadovoljne. — Propagande proti demokraciji.
TORONTO, Canada, 1. apr. — V poneedljek je govoril tukaj ameriški poslanik James H.'R. Cromwell ter svaril pred nevarnostjo propagande, naperjene proti demokraciji. Poudarjal je, da se je treba šolati v idealih demokracije ter s tem onemogočiti delovanje onih, ki žele oropati ele'veka vseh človečauskili pravic". Po njegovem mnenju ie vežbanje in izobraževanje v demokraciji bolj potrebno kot katerikoli drugi predmet.
Cromwell je govoril pred čla-
ni Zveze mladih moških na tukajšnji univerzi.
To je bil njegov tretji govor v teku dveh tednov. Govor, ki ga je imel lil. marca pred kanadskim klubom, je izzval veliko ogorčenje ameriškega držav nega departmenta, kajti poslanik se je bil postavil odločno na stran zaveznikov, česar bi kot zastopnik nevtralne države nikakor ne smel storili.
rpati je, da so bili z njegovim zadnjim govorom v Zdr. državah zadovoljni.
Kratke dnevne vesti
Poplave pretijo Vzhodu in Zapadu
Dvajset tisoč oseb je brez strehe.—Prebivalcu štirih mest iščejo varnejšega zavetja. — Tudi v Calif orni ji so velike poplave.
Drago popravilo
SAX FRANCISCO, Cal., 1. aprila. — Harold T. Lantheau-inc, nadzornik pri WPA, je nastopil kot priča pred zborničnim odborom, ki preiskuje reliefno administracijo.
Landbeaume je rekel:
—	V mojemu uradu .->ta se podrla dva »visoka >tola. Stola sem dal popraviti. Pri popravilu je bilo zaposlenih pet f-binet-makerjev in trinajst njihovih pomagačev, dva karpen terja in j>et paintarjev. Delali so 11»4 ur. Popravilo je -veljalo
Dewey L. I>ec, bivši accountant državne reliefne administracije je rekel, da popravilo stolov ni veljalo $190, pač pa samo $90. V resnici bi pa ne smelo biti dražje kot $10.
Neupravičen strah
WASHINGTON, D. C., 1. aprila. — Pred sodnikom Me-Mahononi se je zagovarjal po-stareu slabo oblečen možak zaradi pijanosti. Kar naenkrat mu je počil pas, in je bila nevarnost, da mu zlezejo hlače jkhJ kolena.
Sodnik je ukazal nekemu u-službencu: — Odvedite tega človeka v sosednjo sobo in mu preskrbite kos vrvi.
—	Kos vrvi! — je vztrepe-tal pijanček. — Če sem si ga nekoliko čez mero privoščil, me menda vsaj ne bodo obesili.
Izplačalo se jim je
LOS ANGELES, Cal., 1 a-prila. — Iz blagajne neke tukajšnje trgovine so odnesli ponoči neznanci za pol milijona dolarjev draguljev. Policija je dognala, da je bila v njihovi družbi tudi neka ženska. Do-zdaj nimajo o njih še.nobenega sledy.
Važna odločitev za delavce
BUFFALO, N. Y., 31. marca. — Charles. S, Desmond,
sodnik državnega najvišjega sodišča, je 'včeraj odredil, da morajo lastniki pralnic v tukajšnjem okrožju plačati svojim delavcem najmanj po 14 dolarjev na teden, četudi so zajKJsleni manj kot pet dni na teden.
Iz Kapitola :
Predsednikova bolezen
WASHINGTON, 1). C., 2. aprila. — Bolezen, ki se je lotila predsednika pred tremi tedni, je bila nekakšna črevesna iuflucnca, ne pa navaden prehlad, kot se je splošno domnevalo. Zdaj je vsa nevarnost presta na, toda na počit-nice v Warm Springs, Ga., se ne bo mogel podati pred 18'. aprilom. Obiskov se zdaj ne sprejema.
W LLK ES-BARRE, Pa., 2. aprila. — Ob strugi Susqueha-na reke, od newyorske meje do južnega dela Peiinsvlsvanije, divjata voda in ogenj. Kolikor se je moglo sinoči dognati, je devet o<eb izgubilo življenje. Štirim mestom, ki imajo 150 tisoč prebivalcev, preti velika nevarnost. Dvajset tisoč oseb je brez strehe.
Poročalr smo že, da so pri Kingstonu nasproti Wilkes -Barre, eksplodirali štiri gazo-linski tanki. Vnelo se je 400,000 galou gazoline.
Najbolj so ogrožena oziroma prizadeta mesta: Wilkes-Barre, Sunburv, Kingston in Plymouth. Prebivalcem je bilo naročeno, naj nemudoma za-puste domove in naj si poiščejo zavetja v višje ležečih kra-jih.
Vsa trgovina počiva, Šole so zaprte, cerkve so spremenjene v reliefna središča. Vsi zmožni moški, so bili pozvani k u-trjevanju nasipov. Živil zaenkrat še ne manjka, ne ve se pa, kaj bo, če bo vodovje naraščalo.
The Pennsylvania Power and Light Co., je dala zapreti plin v poplavljenem ozemlju.
V Harrisburgu in Philadelphia je pripravljenih več letal naloženih z zdravili in drugimi potrebščinami.
Ponekod je narasla voda za 34 čevljev, torej za 7 čevljev več kot ob času velike povod-iiji leta 1936.
Po zadnjem poročilu iz tega okraja je razvidno, da nevarnost še ni polegla, četudi ni voda dosegla višje mere.
SAN FRANCISCO, Cal., 2. aprila. — Več tisoč moških je bilo poklicanih k utrjevanju nasipov v Sacramento dolini,
Delavske Vesti
Porazdelitev zavezniških naročil
WASHINGTON, I). C., 31. marca. — Pomožni vojni tajnik Louis Johnson je izjavil, da je v Združenih državah 175 tov am, ki izdelujejo letala, zrakoplov ne motorje in potrebščine za letala. Zavezniška.naročila, ki se od dne do dne večajo, bo treba pač tako porazdeliti, da jih bo dobila vsaka tovarna nekaj in da bo vsaka tovarna deležna dobička. Nekatere tovarne imajo z vojnim departmentom pogodbe, ki jih pa lahko i>otom pogajanj izpre-inene. Za posredovalca med •vojnim departmentom in privatnimi aeroplan?kimi družbami je bil imenovan polkovnik James H. Burns.
Povpraševanje po jeklu
BIRMINGHAM, Ala., 31. marca. — Tukajšnja produkcija jekla je že dalj časa me-rodajna za vso jeklarsko industrijo v Združenih držav. — Prejšnji mesec se je pojavil nekak zastoj, dočim je bil me-sec marc izredno dober. Pro-
da odvrnejo nevarnost preteče povodnji. Reka Napa je na treh krajih prestopila bregove. V gorenjem delu doline že več dni nenehoma dežuje. Pri mestu Kennett ob Shasta nasipu je padlo v 24 urah nad 7 inčev dežja. Zvezni 'vremenoslovec E. H. Fletcher je izjavil, da preti povodenj v izredno velikem obsegu ter je označil i>o-ložaj kot zelo kritičen.
dukeija se je >v enem tednu povečala za osem točk. Jekla r-ne obratujejo z 95 odstotki svoje možnosti. V Evropo gre razmeroma le'malo jekla. Največ ga je namenjenega za domači trg in nekaj tudi za Južno Ameriko in sicer državam, ki so bile pred vojno v tem oziru odvisne od Anglije in Nemčije.
VLADA PROTI IZKORIŠČEVALCEM
WASHINGTON, D. C., 1. aprila. — Philip B. Fleming, administrator "wage - hour'* postave, katera določa maksimalni delovni čas in minimalno plačo, bo najodločneje nastopi. proti v^em kršilcem.
Vso pažno bo posvetil tistim industrijam, ki ne smejo plačati svojim delavcem manj kot trideset centov iia uro.
— Do?edaj smo se locirali samo na ovadbe, — je rekel Fleming. — Delodajalec, ki je plačeval delavcem postavno določeno najnižjo plačo, se je pritožil, da ne more izhajati, ker njegov konkurent blago ceneje prodaja. Ceneje mu je pa mogoče le zato prodajati, ker plaču svojim delavcem manj ot trideset centov na uro.
Tako se je gla-ilo več pritožb. Oblasti so te obtožbe preiskale in kaznovale kršilca.
V bodoče bodo take pritožbe oziroma ovadbe brezpotrebn kajti oblast bo od easa do časa preiskala vsa taka podjetja in podjetnika Strogo kaznovala, če ga bo zalotila, da plačuje delavcem manj kot je postavno določeno.
John L. Lewis o novi stranki
Lewis je govoril v Monongah, West Virginia, ob priliki obletnice izvojeva-nja sedem urnega delovnika za majnerje.
John L. Lewis, načelnik Kongresa je v govoru, ki ga je i-mel v Monogah, W. Va., zapre -til z ustanovitvijo .nove politične stranke, če ne bodo denio-kratje izbrali primernega predsedniškega kandidata in sestavili primerne platforme.
Govoreč 20,000 maj ne r jem, je povdaril svoje nas p ros t vo tretjemu Rooseveltovem terminu ter izjavil, da je Roosevel-tova administracija prekosila Hoovrovo v vežbanju industrijskih spijonov.
— Ko, je bil Herbert Hoover predsednik, — je vzkliknil Lewis, — je potrošil samo $2,800,000 za zvezni preiskovalni urad (Bureau of Investigation), docim hoče naša lastna administracija imeti $9,800,-000 za vežbanje industrijskih spijonov.
Besede 4'naša lastiva administracija" je Lewis, svoječa-
sni navdušen Rooseveltov pri staš, močno poudaril. S tem je hotel vpozpriti majnerje na visok znesek, ki so ga leta 193(i prispevali za demokratsko 'volilno kampanjo.
Lewis je rekel, da bo pridobil delavce, farmerje ter razne mladinske organizacije za tretjo stranko, če ne bo demokratska strtanka nominirala takega kandidata in sestavila take pltfonne, ki bo povolji delavstvu in preprostem narodu. Sklicati namerava veliko konvencijo delegatov, ki bo sestavila program, katerega bo za-mogel podpirati vsak Aineri-kanec.
— Takrat bomo videli, —je vzkliknil, — kaj je močnejše v tej deželi: mašinska politika ali pa volja naroda.
Njegova pretnja glede tretje stranke lje pa naperjena tn-Idi proti republikancem, kajti
oil republikanske stranke ni pričakovati nobenih dobrot.
—	Kdor plača muzikante,— je rekel, — jim lahko za pove, kaj naj igrajo.
Lewis je govoril v tem west-virginskem majiiarskcm mestu ob priliki dbletnirie »važnega dogodka, — izvojevanja sedemumega delovnika« S|>o-limil se je konvencije United Mine Workers, vršeč se meseca januarja v Columbus, Ohio, in svojih taknatnih napadov na Rooseveltovo administracijo. Takrat je Jizrazil upanje, da bo delavstvo obdržal v demokratski stranki.
—	Po vsej pravici sem domneval, — je rekel, — da bo de-demokratska stranka izdelala program, ki bo pomagal pretežni večini ameriškega rtaro-da, obremenjenega z indirekt-nimi davki, toda v svojem u-panjn sem se varal. Prišel sem
namreč do zaključka, da demokratski voditelji nočejo sodelovati z delavstvom in s širokimi plastmi naroda. V Co-lumbusu sem rekel: Demokratska stranka ni rešila problema nezaposlenja, nizkega narodnega dohodka in višanja notranjega dolga. Izza onega časa ni noben državnik, noben član Kongresa, noben politik, nolten branilec administracije, noben industrijalec in noben bankir skušal ovreči mojega, u-gotovila-
Glede nezaposlenosti je izjavil :
— CIO je po precej točnih podatkih dognal, da je v deželi 11,934,000 nezaposlenih. » Oit nikjer ni nobenega nasveta, kako bi se to število zmanjšalo. Kongres nima nobenega tozadevnega programa, predsednik nobene rešitve. Na eni strani utrgnje kongTes relief, ne meneč se za usodo reveiev, na drugi strani pa priporoča večje vsote za zapoeienje vetQč%& števila zveznih ctetektiwrj <Eaj nam pomagajo detetkivi, čo moški in'ženske prosijo kiuhaf
« f, iJtji * JtfO ~ lTtmr Voft

"GLAS NARODA
(VOICE OF 3HE PE<^U!)
Owned and Published by SlarenJe Pt^Uishing Co«* way, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupili«, Sec. — Place of business of the corporation and addresses of above officers 216 '.WEST 18th STREET,
NEW YClRS, N. T.
47th Year
'Glaa Naroda" is issued every day ej£t*pt Sundays and holidays. —-Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
i
Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; sa Četrt leU $10». — Za New York aa celo leto $7.—; xa pol leta $3.60. Za inosemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3-50.
"GJ-AS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZTZEltŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
-glas NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: GHelsea 3—1242
POMAGAJTE nmm IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po« trebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA.
LJUDSKO ŠTETJE
Te dni se je začelo v Združenih državah ljudsko štfctje, čigar namen ni samo ugotoviti število ljudi, prebivajoč i h v, deželi, pač pa zbrati tudi razne druge statistične podatke, d.a bo izid štetja nudil preoej jasno sliko socijahiega in gosjMerskega življenja.
Urad za ljudsko štetje je sestavil obširno vprašajLuo polo, ki vsebuje vprašanja glede gospodarskega položaja in gotovih finančnih zadev.
Nekaterim članom poslanske zbornice je dalo to povod za odločne proteste ter so celo izjavili, da na gotova vprkisa-ina sploh ne bodo odgovorili in so celo pozvali volilce v .svojih volilnih okrožjih, naj isto store.
Tako ravnanje je protipestavuo. Vsak prebivalec Zjdru-žcnih držav, državi jam ali nedrzavljan, je postavno obvezan po svoji najboljši vednosti in vesti odgovoriti na vsa vprašanja. Kdor bi dal napačne podatke, se izpostavlja zaporni kazni in denarni globi.
Nasprotniki gotovih vprašanj »v vprašalni poli pravijo, da se vlada nedopustno vtika v privatne zadeve prebivalstva ter da je to korak k diktaturi, ki jo namerava uvetti Roosevelt.
Take trditve so nesmiselne. Če hoče dobiti vlada statistično podlago za svoje politične odredbe, si mora ustvariti sliko o položaju vsega prebivalstva. Le na ta način lahko preceni vpliv gotovih zakonodajnih predlogov in ugotovi nujnost gotovih izpremenib.
Ljudsko štetje je tudi zaradi tega največje važnosti, ker bo pokazalo obseg nezaposlenosti. Na razpolago ni namreč nobenega oficijelnega ugotovila glede števila nezaposlenih. Od leta do leta objavljajo cenitve o tem: Ameriška delavska federacija, Narodni industrijalni konferenčni urad in pa Robert Nathan, gospodarski svetovalec ameriškega trgovinskega de-partmenta. Te oenitve se med seboj večkrat zelo razlikujejo. Za leto 1939 kolebajo nekoliko pod 9 milijoni in nekaj nad 10 milfjoni nezaposlenih. Temu nasproti s-ta ^načelnik wasli-ingtonskega urada nevvorško^a "Tiuiesa", Arthur Krock, in znana časnikarica Dorothy Thomson objavila več člankov, v i aterih skušata na podlagi lastnih raziskovanj dokazati, da ? v deželi le nekaj nad tri milijone nezaposlenih.
Jasno je, kako velikega »pomena je za nameravano zakolu .:ujo ugotoviti natančnejše podatke o nezaposlenosti.
V	to svrho bi bilo seveda potrebno večkratno štetje kot pa samo splošno ljudsko štetje, ki se vrši vsakih deset let. Toda že ljudska štetja, vršeča se v razdobju desetih let, nudijo ]K>dlago, na kameri je mogoče izpričati verjetnost privatnih cenitev.
Upati je, da ne bo nihče poslušal male skupine poslancev, ki iz nezadovorjstva s sedanjo administracijo priporoča -jo sabotirali je ljudskega štetja.
Postava zahteva na vsa vprašanja točne in pravilne odgovore. Zatorej odgovarjajte pravilno!
V	zvezi s tein je tudi važno pripomniti, da so uradniki ljudskega štetja prisegli strogo molčečnost in da se vlada ne too doboljenih podatkov posluževala v noben drug namen kot izključno le v svrho statičnega pregleda.
MOV VAJLNOSTNI SISTEM NA 2ELKZNI&KIH .
PREHODIH.
W Mehiki so se dogajale številne nesreče na železniškimi prehodih na ta način, da so črede živine ali tudi poedine trmaste živali* pre<po&no aa-piiščaie tire. Zavoljo tega so uvedli nov varnostni s »tem, ki se je dobro obnasel.
Na vbeh prehodih, kjer se lahko zgodijo take nesreče, so postavili telefonske aparate, ki «o Evea&ni z najbližjima 6u-vajnieacna na obeh straneh. Preden stopi gonjač s svojo Čredo na progo, mora na obe Strani! najprvo telefonično ypM^ikii ali je proga prosta, In daji ni pričakovati v bližnjem času vlaka. Ču\^aji tako fiodo, da pr&ofi ni gresj & t
Wednesday, April 3, 1940
SLOVENE (YtJGOSLXVT CULT
KOPANJE NA
j*' I
Francoski vojaki si pomagajo ščiti zdravje s kopanjem, četudi so nastanjeni ua fronti.
Iz Jugoslavije
najslabšem primeru vlak lahko ustavijo, če prej ne dobe telefonskega obvestila, da progi nI več Prede.
Volkovi oblegali 40 otrok v šoli.
(Pred «laievi je divjal v Ne-vesinju in okolici srašen siiei,-ni vihar, ki je onemogočil vsak promet. Šolsko poslopje v gorski vafci Udrežnje je bilo popolnoma zasneženo, in otroci popoldne, ni-so mogli domov.
Šestdeset učencev z učiteljem je prebilo vteo noč v edinem, za silo kurjenem prostoru in šele naslednji dan so jih rešili kmetje, ki so «e s težavo prikopali do šole. Tji noč bo o-ktala otrokom gotovo še dolgo v spmtnu. Vihar je divjal o-krog >W>le in je grozil, da lw» jo razkril. Ko s«* je stemnilo, se j«' začutilo luljenje lačnih volkov, ki so prihajali vedno hlržje .š<»li. Mali učenčki začeli od straliu jokati in jih je učitelj s: težavo pomiril.
NoJfoen otrok ni mogel zaspati. Bek? proti jutru so od utrujenosti zadremali in bili vsi veseli, ko so jih prebudili njihovi starci, ki so v silnih skrbeli za s veje otroke vko noč odkopavali sneg in bili -rečni, da so bratšli svoje malčke žive in zdrave. .
Boj za najlepše dekle v vasi.
i •
iŠibenisko sodišče je bilo te dni polno kmečkih fantov in mož, med njimi pa je veliko pozornost. vabujalo krasno dekle, ki je bilo povrni, da je prišlo do velike razprave. 23 letni Dušaai Marimkovič iz vasi Poljih se je zagledal v Trmo Radoljubae iz Predove — takoj se imenuje omenjeno dekle —, in je nagovoril svoje sorodni-] ke in prijatelje, naj mu pom a-j 'ga jo ugrabiti Trmo. Ko se je nekega večera Trnia vračala s 'svojo tovarišico Tonico Per-<kev ifz gozda domov, so jo!
.\faiinkoviči pograbili in od-vedli v Ihišaaiovo hišo. To-nica Perkovie je po stranskih stezicah prihitela v vas in obvestila Irmin^ga očeta, ki je j ta koj |x*zval na pomor svoje i sorodnike in vso vaščane. H i-jtro -o Ke zbrali in odšli k Dušanovi hi-si kjer so zahteva i naj jim takoj izroče Irmo. Dušan j«1 odgovoril, da je ua izroči pod nobenim pogojem. Ko -e je stemnilo, so Predovani obkolili hišo. Bilo jili ]»■ toliko, da so se Marinkovic'i ustrašili.
so se odprla r j«' Irma, ki
< W par minut vrata. Pojavila je vsa vtvela zaklicala: ^Svobodna >«m!" in padla svojemu očetu v naročje. Za y.ade vo je zvedela oblast, ki je ob tožila Dušana in njegove |m>-maga/re ugrabijenja in te dni je l»ila pred šilteaii-škiin stnli-švem raaprava. ki pa je bila o«l goden a. .
Žensko maščevanje.
'V "Beogradu je hišna jmujioč niča Karolina Celovški napad-
la .slugo Martina Mol na rja in mu zlila v obraz raztopino sode. Moluar je hudo ]>ošk okovan, vendar pa so oči k sreči ostale nedotaknjene. Nrapa-dalko ko aretirali. Karolina Oerovski, ki je poročena, in ima dva otroka, je imela že 10 let razmerje z Molnarjem. Zadnji čas >e je je Molnar izogibal, ker je -poznal dekle Ts ka-tero se je hotel |H>n»čiti.
Peter Zgaga
Rojakinja piše: 'Roman "Vaški Apostol"
. . , * - * mi je zelo ugajal, konec me je je srečna mati ]>orodila fantku
so na svatbi jedli in pili. Iu kako je bilo po enem letu, če
pa razočaral. Roman se je zaključil z mrtvim Petrom, ob katerem sedi zamišljena Li-inariea. To ni vendar noben konec. Kaj pa Beta in Roman ? Ze vsaj toliko bi moralo biti omenjeno, da sta se vzela."
ali punčko in kdo je bil za bo tra.
Po mojem mnenju je tako vpisovanje odveč. Bilo je pač tako kot vsak posamezen čila teij želi, da bi bilo. Omenjeni čitateljiei prisodim
I seveda sta se vzela! Čemu \že vsaj toliko izkušnje iu do
bi se pa ne? \%oga pa tudi ik-kaže i>ovcdati, ampak je treba marsikaj prepustiti čitatelje-vi domišljiji.
Radovedna rojakinja bi najbrž rada črno na belem čitala, kakšna je bila poroka, kako je bila nevesta oblečena ter kaj
je CVroviska zvedela za to, se je n:t<I svojim bivšim Ijuhim-
eeni maščevala. Sed:«j Ih» de-#
lala za svoje grehe pokoro v zaporu.
Mcž s kroglo v srcu.
IPred okrožnim sodiščem v Mitroviei je bila te dni razprava proti X>-letnemu kmetu Siuii Lojaniei iz Sr«'niskih Karlove«'v. ki je dne 11. dec. 193K na il.in poslanskih volitev <trelom iz samokresa Imdo ranil kandidata srliske zemlje-roilnrvke stranke za Staro Pa-Kovo, \filana Božiča. Kandidat Božič je v noči pn*d volitvami hodil s svojimi prijatelji po u!icah Sremskili Karlovcev. da bi preprečil trganje njegovih volilnih lepakov. Okrog petih zjutraj je prišel na poli-
na
PBVO LJUDSKO ŠTETJE V TEHERANU.
V ii'anski prestolnici Teheranu se prvič, odkar to mesto obstoji, izvedli ljudhko štetje. Oblasti so odredile, da določenega dne ob petih zjutraj do poldneva noben prebivalec ne sme iz svoje hiše. Skozi zapuščene uLioe so stopale eamo policijske patrulje a komisarji večinoma učitelji in študenti, ki so svoje delo opravljali zastonj, so hoditi od hiše do hiše ter zapisovali ljudi. Koliko prebivalcev so našteli, trenut-
VABILO
. PODRUŽNICA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
*t. 84 y New Yorku
mjvljiidnfjf vabi rojake in rojakinje i v New Yorkii in okolir« na svojo
GLAVNO LETNO ZABAVO
KI SE VRŠI PRIHODNJO NEDELJO
7. APRILA, 1940 v Cerkveni Dvorani :: :: na 62 St. Marks Place
NA PROGRAMU BO: SALOKiKA
"STARINARICA",
pevske in godbene točke, ples in prosta zabava.
Tudi xa žejne in lačne bo najbolje preskrbljeno
Vstopnina 25 centov
Začetek ob-5. uri popoldne. ZA OBHLNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA —	ČLANSTVO
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
eijo. in zahteval, nuj izuste njegovima pri>tivša, ki so ua ponoči aretirali. Pred policij-skim p^lopjdu jo naletel na več članov Ju^orasa, ki jim je očital, da so trgali njegove le-]>aikf. Ko jo zapazil I^ojenico, mu je rekel: 4'Le t;uko naprej, KojSinio! p() volitvah bova že obračunala!" U>janica jo za-klical: t4To »» <odaj lahko storimo!" po teli besedah jo potegnil iz žoi»a saniokn-s in ikstrolil Božiča. Krogla je wi-»lola Božiča v pr>i in jo tam obtičala. So dam s n«><i Miian Božič kroglo v pivih. Najbrže je krogla v sn u. vendar mu pa ne povzroča nobenih bolečm. Ta prirnor jo v zdravnikih krogih vzbudil veliko zamima TJ**- Ker jugoslovanski zdravniki niso mogli ugotoviti, čo j»« krogla v ^mi ali v njegovi bližini, ^o Božiča vzeli s reboj ju-goslovanski drlngati iki zdravniški kongres v Parim, ki je bi' lani meseca marca. V Pa-rizu so Božiča preiskali zdravniki, ki pa tudi niso mogli ugotoviti, če je krogla v srcu. ali v bližini srca. Tudi v Stras*-bourgu, kjej- je Božiča preiskalo več zdravnikov, niso mogli pojasniti tega vprašanja. —
Končno so zdravniki sklenili, da Božiča ne bodo operirali, ker mu itak krogla, kakor že omenjeno, ne povzroča nobenih bolečin. Za vsak primer pa je Božič pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Si m a Lojaniea je bil obsojen na pet "mesecev zapora.
UBtaoovljrnM 1*. aprilu 1K*.»4., iukor|Mirlrana 12. jauuarja 1896 v državi Illinois, h sedežem v mestu Juliet, IIUuuls IDSU JK ŽE 17. LKTO (■lavni urad v lastnem domu: 35! N. Chicago St., Joliet, Illinois^ SKll'NO I'KK.MOZKNJK ZNANA NAD $o.tNNI.(HH) SDLVENTNOST K. S. K. J KI »NOTE ZNAŠA
K. S. K. Jeduota ima nad 35.000 tlanov in Manic v odraslrm In mladinskem oddelku.
SKI'1'NO ŠTKVTIj*» KRAJEVNIH 1 »KI ŠTEV 1S'I
8KI1PNIH PODPOR JE K. S. K. 4EDNOTA IZPf AČALA TEKOM
SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.100.0«)
GKSU) K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VMKO, DOM ln NARODI"
Če m> hočeA zavarovati pri dohri, ptrfrteni in solventnl ppd[»ortil ort;aidzaeiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jed not i, kj"r se laliko zavarujeft za smrtnlne, razne poškodbe, o|*eraelje, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo smio Člane ln članlee od 10-do 00. leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. ZavarujeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ num>du "AA" Jili "BH". Mesečni prisp»»vek v mladinski «>*ldeU»k je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavar»»valniua z vsakim dnem nara-
V	sluesijn smrti otroka izplaea	ali $l,iNtO |tusmrtniue. Otroka si« lahko tudi zavaruje za d<»l>o 20 let, nakar prejme zavarovani iivotO izplačano v gtitavinL
-	BOLNIŠKA PODPtlRA:
ZavamJeS se lahko za $2.00; $1AK> In 50e na dan ali $5.00 na teden. Asesmem* primerno nizek.
K. S. K. Jednota uudi članstvu |»et najmodernejših vrst rovanja.
Člani in Clanlee nad 60 let stari lahko prejmejo prtnadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let stari člani ln članlee so prosti vseh nadaljnlh aa«i-mentov.
Jednota ima svoj lasten Ust "Ulasllo K. S. K. Jertu^te", U Ufla-ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članlea.
Vsak Slovenec in Slovenka hI moral(a) hiti zavarovani a) url K. S. K. Jednotl kot pravi materi vdov ln sirot. fie nisi član ali eJaniea te najstarejše «»li»venske i»udix>rne organizacije, i»otrudi se »n pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo' biti druStvo, »padajoče h. K. S. K. Jed noti. Kjerkoli 8e nimata druitva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaeljI, ustanovtte p; tv ba je le osem oseb t starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna po. ' Jasnlla ln navodila pišite na glavnega tajnika:
JOSIP ŽALAH, 851 N. CHICAGO STREET, JOUET. ILLINOIS
miši ji jo, da ji skrivnosti iu sladkosti medenih te<lnov ni treba podrobno o]>i&ovati.
Kodolfu Hočevarju na Bonna Avenue v Clevelandu ua n Lio povem, naj zagotovo priile 27. aprila v Union City, X. .7. Takole ob desetih dopoldne naj bo tam, da bo laliko primerno čestital svojemu vojnemu ka-meradu.
Nekam oudno me spreleti ob rita 11 ju kolone 44Smrtna ko-sa".
Umirajo v starosti od ]nkt-deset let naprej. In vsak teden je vee smrtnih slučajev.
Koliko jih je mod nami, ne štirideset let starih, ki so Se naši, to se pravi, ki Še en-tijo slovensko?
Koliko jih bo po desetih letih?
Pomlad . . . Srečni in zavidanja vredni so tisti, ki s pridom uživajo t a jili:4 wne ]*o-mladne večere, šei>erejo besetlo ljubezni ter dajejo v objemi m in iMiljndiih duška inlailo>tnf-inu koprniruju.
Tinla vse to jo večini nam že tla leč, daleč za gorami.
Človek se naposled tako spremeni, <hi mu je najljubši in edini pomladui čar — velika skleda mlade solate.
STANOVANJE po 3 in 4 sobe v najem na 40;i W. IHtli St.. Now York. Kurjava, elektrika, kopališča, vro&i voda, $25 do
— Snperintendent Apt. fi.
6x

Denarna nakazila iz« vriu jemo * točno in zanesljivo po dne?* nem kurzu.
V ITALUO
$ 5.90..........Lir 100
11.50.......... " 200
17.00 .......... " 300
28.00 .......... " 500
55.00 .......... 1000

KER SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDJKNB CENE PODVRŽENE »PBBMBMBl GORI ALI OQU
NUJNA	______
SJEMO TO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fL—
|s L O V £ N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) SI« W. 18th BT., NEW TORE
I^e ma lokaj bolj žalostnega je na svetu kot je usoda malih evropskih držav.
Meti revnejšimi sloji prebivalstva je pomanjkanje, ki naj večkrat že na stradanje meji. Davki so neznosni, vlade šte-dijo na vseh koncih iu krajih, v enem pogledu pa presetra njihova -radodaniost Ln zaprav-Ijivost vse meje. Ko «jre za povečanje, izboljšanje in pre>kr-bo armade, se ne vpraša, kj<* se bo vzelo. Biti mora in ba-sta!	,
Lahko se reče, da £redo v nekaterih balkanskih državah tri četrtine narodnih dohodkov za armado, ostala četrtina pa za vse druujo.
Tako je v Jugoslaviji, na Romunskem, Bolgarskem, tako je v Turčiji in na Grškem.
Tako je bilo na Oehoslova-škeru in na Poljskem.
Kaj je pomagala Čehoslova-ški z milijardami čeških kron zgrajena 4 4 Maginotova črta' * proti Nemčiji; kaj izborilo razvito letalstvo, kaj armada, ki ji po opremi ni bilo para v Evropi ? Kaj je pomagalo Poljski milijon vojakov?
Čehoslovaška je bila že n saj tako pametna, da je udala nas i in i ku brez prelivanja krvi, dočitn se mu je ndala Poljska uničena, sestradana ter vsled izgube krvi oslabela do skrajnosti.
Kaj mislite, kako dolgo bi se mogla Jugoslavija ustavljati Hitlerjn aK »Mnssoliniju, pa lmj je jugoslovanska armada še tako dolira, še tako junaška ?
Ali ni z ozirom vso to nesmiselno zavržen »vsak cent, ki ga dajo male države za orožje?
Če jim v tem prokletem času res ni odprta nobena druga pot kot edinole pot v suženjstvo,. giedo Ijrn^ x sm ženjstvo že	<jeli.
__._
Wednesday. April 3, 1940
Lit
Kanadski Ye
Poročila is runih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
KANADA ZADOVOLJNA Z VOJNO
Kol je bilo že poroeano, je pri volitvah Jne -(J. marca zmagala z veliko večino vladujoča liberalna stranka.
.Ministrski |predsednik Mackenzie lviii£ je bil razpusiail parlament in razpisal nove volitve, ker so mu nasprotniki I konservativci) očitali brezbrižnost. Predbacivali so mu, da ne vrši !>vojih dolžnosti kot >»e spodobi "in da pod njegovim \mlstvom Kanada ne igra «v vojni take vloge kot bi jo morala igrati.
V	starem parlamentu je bilo l(i9 liberalcev, 138 konservativcev in 34 pristašev manjših strank.
V	novem parlainentu so liberalci močnejši kot stTbfli kJ«j poprej. Konservativci &o precej izgubili, ugled manjših ti rank se pa tudi ni| povečal.
Konservativci so bili trdno prepričani o svoji zmagi, pa so doživeli veliko razočaranje.
Voditelj konservativne stranke tir. R. Manion je bil poražen. lstotlako tudi njegov oproda MacPherson, strankin podpredsednik.
Izmed petnajstih liberalnih zveznih ministrov jih je bilo štirinajst zopet izvoljenih v parlament. Ob pisanju tega član ka še ni bilo znano, če je petnajsti omagal ali če je bil poražen.
Iz vsega tega je razvidno, da je Kanada zadovoljna z vojno, oziroma da odobrava vojno politiko ministrskega predsednika Mackenzie Kinga.
Voliti je smelo 70,000 konadskih vojakov, ki so prideljeni armadi, mornarici in zračnemu zboru. Tretjina jih jc že v Evropi, ki so tudi smeli .voliti. Iz Evrope še ni natančnih po-ločil, komu so oddali svoje glasove, kar pa ni važno. Te bi vsi vojaki gla-ovali proti Mackenzie Kingu, bi prav nič ne o-majali njegovega stališča.
Mackenzie King ima za seboj pretežno večino kanadskega prebivalstva.
Izid volitev pomeni veliko i>odporo za Anglijo in Francijo. Pa tudi lil>eralui principi, zaradi katerih je šla Kanada v vojno, bili splošno odobreni*
LETALSKA NESREČA V ONTARIO
Poštno letalo se je razbilo. — Pilot in trije pasažirji so najbrže mrtvi. Reševalna akcija.
v -soglasju z uovtrainostniini določba m i Združenih drža v. Ameriški državni tajnik ga je »stro ukoril in mu naročil, da mora vbodoče vsebino svojrii govorov prej predložiti državnemu departmentu.
O >voji nameravani kandidaturi se je hotel posvetovati s predsednikom Rooseveltoni. toda predsednik ga zaradi bolezni ni mogel sprejeti v avdi-jene i.
Ob svojem po v rat k r je rekel časuikarjem: Nobenih drugi! namenov nimam, kot vestno vršiti dolžnosti ameriškega slanika v Kanadi.
ShwwuL v JCcutadL
GIBANJE ZA' PODPORNO ORGANIZACIJO V KANADI
Tri ladje spremenjene v križarke
Iz Otawa poročajo:
Kanadska vlada je prevzela v vojne »vrhe tri kanadske parnike, ki so doslej vršili potniško službo ob atlantski in pa-ilični obali.
To "O ladje "North Star". 44Prince Robert'' in "Prince David."
Ladje 'bodo spremenjene v |K>inožne križarke.
Vsaka ima ]>o 6892 ton ter vozi z naglico 23 vozi je v. — Stroški za pregradnjo vseh treh bodo znašali $1,800,000.
LEAMINGTON, Ont. — Prejšnji petek (29. marca) je skušal na ledu pristati pilot Toni Higgius, ki vozi pošto na Pel le otok. Mogoče mu je zmanjkalo kuriva ali se mu jc pa motor pokvaril. Poskus mu ni u*pel. Letalo se mu je razbilo na ledu, štiri milje vstran od obrežja.
Pilot Beverly Briseo, ki se je takoj podal na poizvedovanje je sporočil, da ni opazil med razvalinami letala nobenih znakov življenja. Briseo
iii mogel pristati, ker se je pričel led tajati. Provincijalna policija je organizirala dve reševalni skupini.
Higgiue, ki je vsak dan po-letel na otok, je imel ob tej priliki s seboj tri potnice. Dve sta nameravali o^taitj na (b|bkn, d očim je tretja prod odletom rekla, davse bo vrnila s Hig-ginsom.
K prebivalci otoka ni bilo mogoče prva dva dneva po nesreči stopiti niti v telefonsko niti v brezžično zvezo.
Nesreča na morju
Iz Halifaxa pride poročilo: Izven pristanišča je neki pilotski čoln kolidiral s parnikom. Devet oseb je utonilo.
Na pilotskem čolnu je bilo petnajst mornarjev. Ko se je nagnil, so vsi poskakali v morje. Po>adk»a pamika jih je šest rešila.
POSLANIK CROMWELL NA SVOJEM MESTU
Splošno se govori, da namerava ameriški poslanik kandidrati za senatorja. S predsednikom se ni posvetoval.
OTTAWA. Sem se je vrnil po par dni trajajoči odsotnosti James H. H. Cromwell, ameriški .poslanik v Kanadi.
[Mudil *e je v svojem rojstnem kraju, v mestu Somiuer-vil le v ameriški državi New Jersey. Tukaj se splošno domneva, da -namerava kandidirati 7ta zveznega senatorja in sicer na demokratskem liketu.
Svoje kandidature sicer še ni prijavil, toda nedvomno se je bil podal »v ta namen v Združene države.
Razburjenje zaradi govora, ki ga je imel Cromwell nedavno tukaj, se v Združenih državah še ni povsem poleglo. Kar kor znano, se je bil pri tisti priliki malo preveč odkrito zavzel za aaveznike, kar pa ni
Mornariški častnik obsojen
HALIFAX. — Policijski sodnik R. J. Flinn je obsodil na trideset dni ječe 4 lie t nega Alexandra Moranta iz Londona, častnika neke angleške trgovske ladje. Obtožen je bil, dia je dal zastopniku nekega a-meriškega časopisa informacije, ki bi utegnile imeti za sovražnika koristne posledice.
Morant je zatajeval svojo nedolžnost.
Tudi uredništvo "Chicago Tribune", ki je objavilo neki članek o Kanadi, je izjavilo, da ni dobilo za članek potrebnih i odatkov od Moranta.
NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po S cente.
Prosim, tla mi dovolite malo prostora v ntfše nrpriljubljenem listn "Glasa Naroda" da zoi»et malo pokeaimijaiiio, ker se res nisciik že precej časa o-gfcrsil. Torej mi je že kar po-trobno, da pridem zopet na dan.
»Da, na dan. Ali ve>te dragi rojaki in rojakinje iSrom Kanade, kaj mislim ! Naše podli poni o društvo imam v m.i-lih. diirstvo, ki [xnlpira posameznika v slučaju bolezni ali po-škodfb in smrti.
'Naj navedem dejanja ki jas-no pričajo o globoko noteznem delu. Od okstoja društva (T let) je ono izplačalo skoro $7,0(H) za podpore. V samem letu 1939. je bilo izdano skoro $1,000 za rasznie bolezni, operacije in smrti. Ali ni to najbolj <lobičkanosna banka?
(Druwtvo bo, kakorliitro mogoče, povišalo j>osmrtnino, za kar nam je potrebna gotova vsota. Toda. kje vzeti? V članstvu. Samo potom večjega števila člamov in članic nam bo to mogoče.
^ Torej, kaj misliš, dragi rojak? Ali noče«, poskrbeti za svojce s tem, da jim daš kruha, ko si ti za delo nezmožen? A! i res hočeš, da tvoji, na kratko rečeno, stradajo, med tem ko ti na bolniški postelji vzdihuješ, kaj bo, pa kaj bo?
iNi res kar govore mnogi, da saj ddhim od boini.ške blagajne. Kaj j>a če te nesreča doleti na ce-ti. na polju, v hiši, ali kjer že bodi. ko nisi bil za-1«»>len pri družbi? Takrat te pol iplje morda za zadnji cent, ki si ga prištedil. Ako pa ni-maiš kjer vzeti, se pa kaj hitro znajdeš v bedi in revščini, kar ni nič re-dlko v tej deželi, kjer tehnika še jxusebno napreduje. Toda želodec tega ne prizna, on hoče svoje. .
'Zato. dragi rojaki in rojakinje širom Kanade, vas vabim. še več. pozivam vas, da nemudoma pristopite k tej. tako potrebni ustanovi.
iKot je bilo že jjoročano, imamo popoino dovoljenje, ta-kozvani "charter" za provinco Ontario, za katerega se je društvo trudilo celih pet let. Z oz iron i na to natn je tudi zagotovljen charter za ?ceJo državo (dominion charter) toda, potrebno nam je, da so odseki tudi po drugih provincijali, k<*r le tako dokažemo, da delujemo samo za dobrobit našega naroda a- tej zemlji.
iSedaj je tudi odprta kampanja za nabira njo novih članov. Imate najlep&o priliko za pristop in ustanovitve novih odsekov. Traja do zadnjega a-•prila. Novo pristopi i plača le zdravniško preiskavo in je po 90 dnevih deležen bolniške potlfwre in drugih pravic.
Vsi ti<sti, ki so pa že bili člani in so iz raznih vzrokov pustili ifctega, ravno tako plavajo zdravnika ter so deležni podpore fx> 60. dneh. 1
il)a ne bo napačnega razumevanja glede ustaaiov, naj pišejo po navodila na glavnega tajnika, kateri bo drage volje ustregel z vfcem potrebnim. .
Torej, Slovenci in Slovenke, pokažite voljo do re-ničnega fbraMva, d* resnične sloge, ter oheaicni v pomoč samim sebi. Naši južni bratje Hrvati in Si^bi so ravno tako všteti, ker prepričanje ali vera ne dela nobene rarzlike v potrebi. Vsi Jugoslovani bi morali biti člani, ker to je vendar edino dnrštvo v Kamadi, ki je samostojna, nepodrejeno nobeni drugi ustanovi, kjer bilo.
'Do^edaj je delovalo v popol no zadovoljstvo članov in članic. ter bo v bodoče še bolj r-kiibelo za red m pravila.
Pri tem je pa odvisno vse od vas, dragi rojaki, kako hočete raiZTimeti ta dopis. Upam, da boste spoznali potrebo združitve in ustanovili odseke po Vseh ntasel-binah in provinci-jah. Saj ni potreba več kot 8 članov za začetek, pri tem pa iobe voljo tudi drugi.
Toronto z okolico. Windsor in tam okoli, Sudbury, Tim-niiais in drugi kraji. Poslužite 4e prilike, katera se vam nudi.
Quebec provineija se je prva »ganila in ustanovila odsek "Ljubljana" št. 2. Posebno priznanje glavnega odbora in celega društva iz Kirkland Lake, neustrašenim borcem. Tje naprej tako. bratje in sestre! Korakajmo neustrašeno in složno v bodočnost, da se bo začrtalo začeto delo v jasni obliki vel ikega Vzajemnega Podpornega Društva v Kanadi, da bo ta na«a ustanova ]>o-JkazaJa tudi fcujcem, da v slogi bratstva je moč, k oje se ustra-fpi tudi največji sovražnik člo-Ve£tva — beda. • (Na vsak dopis bom točno Odgovoril, torej s ožite po papirju in pišite po navodila na spodnji naslov. .
iDo takrat pa najlepše popravljeni visi bralci. "Glasu Naroda*' a želim do<li novih naročnikov.
Frank Grebene, gl. tajnik za "tfled" Vzajemno Podporno Drusvo v •Kanadi. 81 MoKelvie Ave. KiHkland Lake, On., Can.
MAJNERJI SO ZELO VAŽNI V VOJNI
V stoterih olovisnskah domovih boate našli to knjigo umetniških slik, Naročite iqjfe vi.
1 i ' ^ V |J[
"Naši Kraji"
Slike Bp iz vtefe delov Slovenije in vemo, da betoke zadovoljni
Zliifka 97 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —	* *	i •
■ •


■Nj,	^ iS
v % V T*
fr. >
* aF*

^f * .i
t.«
i i * r
■ i « *
lO^tkJ^iJA "<2LAS NARODA-
216 WEST I8th STREET, NEW YORK
OTTAWA, Kanada, 3. apr. — sedanji vojni so obsežni rudarski viri Kanade velikanskega pomena za zaveznike. Ob pričetku svetovne vojne je bil vojni prispevek Kanade večinoma omejen na poljske pridelke. Danes je Kanada zelo povečala dobavo živeža-, pa tudi more pošiljati v Evropo mnogo vojnega inaterjala.
V zadnjih dvajsetih letih je Kanada zavzela vodilno mesto v rudarstvu. Med tvsemi drž vami na svetu prideluje največ niklja, platine in azbesta. Pridela skoro 15 odstotkov svetovnega pridelka bakra in zlata ter je med državami na tretjem mestu v pridelovanju svinca, četrta pa za cink.
iSkupni pridelek rud Kanade v lanskem letu je bil trikrat toliko kot leta 1913. Tek^m svetovne vojne so zavezniki plačali centov za funt bakra, danes pa ,ga dobe za 10 centov.
Kanada sedaj na leto pridela približno 200,000 ton svinca, leta 1918 pa ga je pridelala samo 17,542 ton.
JL , 48
BUDtiCE ZA
rONOGK&rSKK
v ceatk. INC.
DA LAHKO CITATE NOVI
t ■ ^ " • ' '
ROMAN OD ZAČETKA .
Ako Vaš prijatelj še ni naročen na "GlUas Naroda", in ako želi citati nekaj posebnieiga, o-pozorite ga, da je pričel dne I 4. marca izhajati novi roman: "PLANINSKI KRALJ.
Da bo roman še bolj zanimiv ga jfe prevajalec prikrojil našim razmeram. ,	t
Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče vselej vstreči novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. . . Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-ročilni listek.	1 * / 1
Zasigurajte si list že zdaj, ker imamo samo
nekaj preostalih številk na roki.
POSEBNA PONUDBA
2 meseca $1.-
NAROCILNI LISTEK
U.pravništvo "iilasa Naroda" 216 W. 17th St., New York, N. Y.
Pošljite mi Ust "Glas Naroda" za--
mesece. Priložim svoto --—
List začnite pošiljati z dnem 14. marca, 1940.
Ime ............................
Naslov..........................
__ .i..........................
Za celo leto----$6.00 Za pol leta......$3.00
_Za četrt leta .... $1.50
laninski Kralj
Spisal L. GANGHOFEB. Za Glas Naroda priredil X. X. i«"
Bosa 80 km po tnegj
•VWi, ki to gledali za njim, bo vede>Ti, kam se je odpravil. Sel je k ml inn in od t am ob strugi navzgor do tolmuna. " Vse si je enkrat natančmo ogledal, nato ^e pa odpravil v žup-
nišee.
' Ko je legel večer na zemljo, je inwel Juri že en opravek. Mrzliea sra je strosala, ko je s topa* ob grajskem zidu proti Jakobovi hiši. Iz sobe je bilo slišati Jakobov glas. Go-vorii je « staro grajsko oskrbnico. Starka, opazivši Jurja na pragu je zmečkala li>t papirja, ga spravila v nedrije in ee izmuznila iz hiše. . *'<Ti, Juri," za jecljal lovec. 4 4 Kaj hočeš t" . Juri gre k miizi in se zruši na leseno fciop. I w4Zdaj mi pa vse povej."	v
Zdi se, da ga lovec ne sliši. Presenečen opazuje njegovo raizkrito glavo.
» "Hrastar, Jeeu-s Marija, osivel si! • Kako se more kaj takega zgoditi! In kar preko noči!"
P4 Tako?" za mrmra Juri ter .se pogladi z roko preko las. "Veš, tako ti povem, vse se lahko zgodi, če leže naš gospod Bog k počitku in 6e ne briga za bitja, ki jih je ustvaril."
•	Žalosten ogleduje roke, kot da bi se hotel prepričati, če je na njih oetalo kaj sivine.
t ""Govori, Jakob."
Jakob prične pripovedovati ter zaključi z 'besedami:
44Ko je omahnil preko pečine, je zakrilil z rokajmi ter zakričal: 'Jezu-s Marija! Mojega Jurja pozdravi!' "
Znobemo besedico ni prekilnil Juri lovčevega pripovedovanja. ' Tedaj pa dvigne .^voj bledi obraz. i
•	44Mojega Jurija pozdravi! Toda jaz sem mu bil njegova zadnja misel? Da, rad me je imel. In ker je bila čast v njegovem sicu, ter ljubezen v njegovi duši, mora ležati tam spodaj, kamor ne prodre noben soPnč«ni žarek. Ali je to pravica? Da, da pravica!"
|S težavo se dvigne in vzame klobuk.
k'Mojega Jurija pozdravi! Hvala ti, Nande! Se v zadnji uri ti bom hvaležen za ta poadrav!"
Lovcu poda roko, rekoč:
*4Xikar ne zameri, če tako hitro grem. Toda veš . . ."
INekaj grenkega je bilo v njegovem glasu. ' 44Vd3, tukaj ne t>trpim. To so grajska tla . . ." ' 144 Nič slabša niso od kmetskih."
' ''Prav imaš. Jakob. Tla so tla. Toda ljudje, ki hodijo po njih, si niso enaki. No. pa pustiva to."
Vnovič poda lovcu roko.
"4Tebi se ne bom zahvaljeval. Kar je iz ljubezni storjena noh«ne hvale ne |H>trebuje. Vein, da si ga imel tudi rad."
144Da, Hrastar, rad sem ga imel. Kar naravnost ti pa povem, da imam tudi omeua rad, ki zdaj umira v cesarskem me-*tu. Ze veš, koga mislim."
44Ničesar ne vem. Prav ničesar."
"4Nikar ne govori. 1 Ti si bil prvi, ki je izvedel v va>i, rvedel od onega, ki je vse to zakrivil. Ne morem ti povedati, kako je zavrelo v meni, ko je bila ravnokar tukaj stara ctskrbuica in mi pokazala oski<bnikovo pismo. Moj ubogi gospod, moja uboga grajska gospa! Kdo bi si mislil, Hrastar, da je Nande zmožen kaj takega?"	»
l 04Jakob." ga prekine Juri 44Nande je tam, odkoder ni odgovora. In o mrtvih govoriti ..." ,
*4Vai grajski pravijo, tla ni mogel biti nihče drugi, kakor Nande. Nihče ga ni videl, kalko je prišel v hišo. Toda vsi ho ga videli pobegniti. Bil je mrtvaško bled in mudilo se mu .ie, kot da bi bila hudoba za njim. Zgoraj so pa našli mladega gowjMHla vsega v krvi. Na čelu mu je zijala globoka rana. Nande ga je, Hrastar. Tvoj brat ga je!"
(Molče sta motrila drug dragega. Juri se je uprl * pe-?»tjo na mizo ici so vzravnal. Nekaj trdega je bilo v njegovem obrazu, ko je o-orno spregovoril:
« 44No, in kaj. če je bil Nande Tistem« tvojemu gospodu se je prav zgodilo."	!
44Prav?" je vzrojil Jaikob. •"Kaj naj bi moj gospod storil Nandetu? Kaj si je Nande domišljal to ali ono, meni, Hrastar,, laliko verjameš. Čtebar mogoče ni nihče drugi opazil, sem opaizil ja® z mojim orlovskim pogledom. Skoro vse -ansko poletje sem preživel z go^po<lom. Vem. kako ga je gnalo od doma 'm vem, kako ga je gnalo zopet domov, ko je bil v goadu. Le meni verjami, Hrastar. t 0e je bilo komu žal za llanco, je bilo žal njenra. Naj se je zgodilo z Haneo karkoli, sem poglej, Hrastar. Tukaj je moja roka! Pri rami si jo dam takoj oifcokati, da je moj gospod Hanci kaj ialega storil."
Bliskajočih oči je stal kmet pred razfourjenim lovcem. Nato je zmajal z glavo ter si s klobukom pokril osivele lase.
*4Jakob, nočem, da bi tvoja roka po krivem prisegala. Žal bi mi bilo, če bi moral govoriti."
' Hrastar je brez pozdrava odšel. Pot! šfumečiin drevjem se je globoko oddahnil in naglo planil preko dvorišča, kot dat bi zemlja, ki so se je dotikale njegove noge, gorela pod njim.I
Ko se je vrnil domov, je že gost mrak pokrival vas. Iz poslovske sobe je bilo slišati mrmrajoče molitve. Juri je potešil korak. Na dvorišču je srečal Marjano. Ž njo se je molče odpravil v hišo.
Cenca je pregrnila mizo in prinesla večerjo. Na pragu spalnice se je pojavila Kvica, .
"Ali že spita?" jo je vprašala gospodinja.
(Eviea je prikimala, stoje »molila očenas ter sedla v kot pod hišni oltarček. Pri večerji je nenehoma opaaovala gospodarjev bled obrasz in njegov nemiren, sem in tja švigajoč pogled.
i Hrastar je bil le parkrat zajel, odložil žlico in si pokril obraz z rokama. Kvica je prižgala svečo, voščila laliko noc in ee podala k počitku..
i "Gospodinja je še nekaj brkljala po sobi, nato pa stopila k možu, ki je še vedno nepremično sedel. .	[
i, '"Juri, kaj ne greš opat?" ' Juri je prikimal.
n£ more večno iti. Moraš vendar malo nase pobi na otroke." i Zopet je prikimal.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
V Kosovski Mitrovici je te dni zbudila splošno pozornost mlada kmetica, ki je prišla v mesto bosa in oblečena samo v vrečo. Bila je očitno povsem izčrpana. Neka ženska se je revice usmilila in jo povabila v hišo, kjer ji je dala jesti. Mlada kmetica ji je pričela pripovedovati, da jo je napotilo, da se je opravila na potovanje, ki naj bi bilo dolgo :»20 kilometrov, in to bosa in oblečena samo v vrečo. — Acija Sujla»gi, tako je ime kmetici, je iz vasi l)uga Poljana. Preteklega leta so jo njeni starši dali za ženo kmetu Ilasku Sn-Ijagiju, ki je plačal zanjo KHX) kg pšenice. Minilo pa je leto, ne da bi mlada žena dobila dote. Vaška copernica je njenemu možu dejala, da je Acija nerodovitna, toda ona pozna sredstvo, ki bo vzelo od nje to prekletstvo. . Acija mora iti v teku sedmih dni bosa in oblečena v vrečo v svojo rojstno vas, tam izkopati iz zemlje zeljnato glavo, se vrniti (lomov, kjer mora naslednjega dne zeljnato glavo pojesti.
Obe vasi ležita v razdalji Hit) kilometrov. Ker je bilo Sulja-giču mnogo na tem, da bi dobil otroka, je svojo ženo prisilil, na to potovanje. Kmetica se je ]>odala bosa in oblečena samo v vrečo na pot v mrazu skoraj 30 stopinj. V dveh dneh jo prehodila 80 kilometrov in prispela do Kosovske Mitrovioe. Tu so seveda mladi kmetici na vse načine skušali poja-sniti kakšen nesmisel
je njeno početje in ji svetovali, naj se činuprej vrne domov.. Toda mlada žena je oklevala samo uekaj trenutkov, kajti vera v besedo vaške copernice se ji je že preveč vtisnila v dušo. V ugodnem trenutku, ko niso pazili nanjo, se je izmuznila iz gostoljubne hiše in se podala naprej na pot proti Dupl ici. Ali bo prispela tja, je veliko vprašanje. Najbrže bo mod potjo i»či»pana padla v sneg in zmrznila . . .
POSLEDNJI POGON
II. DEL.
britvica v Človeškem
telesu.

Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
V bolnišnici v Herfordu na
Westfalskom so obravnavali	'T'--"
. . v i • . koder zavije i vojevrsten primer. Neki krz-
nai'ski pomočnik je prišel v ?H>lni>šnieo in dejal, da je požrl britvico. Pri delu je namesto pravega noža uporabljal to britvico, ki jo je držal med ustnicami. Posilil ga je kašelj in pri tem nrn je britvica zdrknila v požiralnik.
•Mož mora imeti precej trdne živce, kajti -šele osem dni p<*zneje jo začutil bolečino v okolici želodca in šele tedaj se je spomnil, da je treba iti k zdravniku. Roentgenski posnetek jo pokazal, da je britvica želodec že zapustila. 1 (Zdravniki niso hoteli kar tako tvegati operacije. Deset dni so z roentgenskimi žarki fcarfedovali potovanje britvice skozi črevesje, deseti dan je po naravni poti prišla spet na dan, ne da bi napravila kakšno škodo. .
GOVOREČE KNJIGE.1
•Dansko društvo za slopce je začelo po večletnih pripravah izdelovati gramofonske plošče s posnetki danskih literarnih del. Plošče bodo dostopne vse slepcem, v prvi vrsti pa tistim, ki so oslepeli v starosti, ko se je težfko naučiti slepčev-ske pi-ave. in branja knjig v takšnem tisku. 4 4 Govoreče knjige" bodo tem slepcem cro-tov o olajšale enoličnost dni.
Kiorjan si ogleduje sledove. Po kratkem razmišljanju pravi:
*4Strel od spredaj na divjega merjasca je po navadi malo prida. Obrnila sta se v Grdo dolino, tam bomo lažje zastavili. Razvrstil bom gornjo partijo po grebenu. Roža na rimu pa naročite, naj spodnjo lovce nastavi po obeh stranskih robovih. Tam spodaj, pot proti Kro-garjevem mlinu, mora tudi kdo zapirati. fVz pol ure bomo spustili pse."
Po teh kratkih navodilih *odide izkušeni lovec spet na naporno pot v hrib, da zbere strelce, gonjače in pse.
fKomaj je minil dogovorjeni čas, že odjekne po Grdi dolini strel. Možina, ki je zapiral izhod iz doline proti mlinu, ga je sprožil in zadel vepra od strani, da je brizgnila črna kri daleč po belem snegu. Kosma-tin pa kakor da ne čuti rano, zdrevi po strmem bregu navzgor, kjer ga sprejme sviu-eenka iz Burje ve risanice. Za hip ?e ustavi in za spoznanje zadrliti. V begu pred bridko usodo divja naprej proti vrhu, kjer za debelo hojo čepi Mrkačev Tone. Ta obsuje zverino iz obeh cevi z debelim, nasekanim svincem.
(Težko telo se zgradi na tla in obleži neiribno. Merkač pa iznova nabije svoj zarjaveli pihalnik in požene še en strel v ležeče truplo živali, katere se je bil močno prestrašil.
Izračunali so, da je mogoče roman 200 strani spraviti na deset plošč. Z državno podporo bodo Mkušali izdati vsak me-*ec tri nove 44,knjige" po de-ret plošč.
fV tem poči strel tudi na drugi strani pobočja in še eden. Tam se je hotela mr-jaščeva družica prebiti skozi verigo zasledovalcev. Med Za-1 obar jem in Merčnikovim Janezom je stopila iz gostega grmovja na belo plan. Zadeta od obeh strani se je zamajala in udarila ob tla.
{Kmahi nato napolni glasno govorjenje in klicanje Grdo dolino, ki je bila prej že dolgo dni v zinit-ki tišini. Ljudje in psi se zbirajo. Vsakdo pripoveduje in opisuje svoje napore in junaštva, ogleduje uplenjeno divjačino, ceni njeno starost, težo in velikost, ter našteva nje navade, ukane in zvijačnosti. I Vi se prepirajo in -popadajo. Gorjan. Rožmarin in gonjači imajo zadosti posla ž njimi, še več s težkim tovorom, ki ga je treba spraviti v dolino. Pri Krogarju naložc plen na voz in ga slavnostno odpeljejo proti Osojam v številnem lovskem in pasjem spremstvu.
[Povedati pa moramo še to, da so bile te divje svinje prve, ki so ?e pojavile na Osojskem 'ovišču in ki so tam padle. O— koliškim prebivalcem so bile živali neznane, in sleherni, ki je srečal voz. jih je začudeno ogledoval. Kako gromozanske čekane imajo in grde glave, kako malo tolšče in tako trde goste ščetine! In domačim, prijaznim, gladkim pujskom da niso kar nič podoftme.
Da bi vsa fara napasla svojo znatiželjnost, je dal Možina divje svinje obe-iti v svojo hladno klet. Tja jih je nekaj dni hnklilo gledat staro hi mlado od blizu in daleč.
Tistega dne zvečer pa so se Obrali udeleženci lova pred gostoljubno streho Tatrmana. ki toči rdeče in zlato vince v to-
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel Stati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
i £o
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBrNA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRI2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 596 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — KsM sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladiija. — Kcča v soteski. — Miridit — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma fteWr. — Na <sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem sspsdn. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.59
WINNETOV
12 knjig, s slikanji. 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Zs detektiva. — Med Komanči in» Apači. — Ns nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Ssns Sar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. * Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2UTI
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Kili in njegova poslednja pot
Cena $1.50
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N.Y.
lažbo trudnih popotnikov in v dobro svojega tekočega računa pri občinsfki hranilnici.
Vino teče po mizah, kozarci zvene, hrupna pesem 6e razlega po tihi vasici. Dr. Kljun pa široko odpira globoko prekinila u*ta, in je najimetnejši med imenitnimi govorniki:
I4'Slavna gospoda, vsi veste, ali pa tudi ne — da je bila divja svinja ali pa latinsko "su> ^rofa" v starih časih doma po vsej Evropi, in da od nje izvirajo naši domači prašifflvi. Ker pa je d i veji mrjasee delal ljudem na polju veliko škodo, ko ga začeli le-ti povsod hudo preganjati. Zasledovali so ga k psi, lovili v jame in kakor nam je naslikal natš sloviti pisec Valvaizor. so ga pogumne/i natikali kar na ostne ali gole sulice. Zato je divji veper izginil i7. miših goodov skoraj popolnoma. Ko pa je začel izumirati koren jaški stari rod, Pe je črni kosmat in zopet opo-gumil. Začel se je množiti in hrustati kmetom koruzo in o-ves. Slednjič >e je predrznil priti celo na naš lov. Slišal je bil namreč govoriti naše som«-dc, da hodijo po našem lovi-s<*u sami zelenci in mevže, ki se upajo le nad divjad, ki ima samo uše^a in nič rog ali oklov. Kako slabo in napačno so bili naši prijazni sosedje in mrjasci ovedeni o naših vrlinah, je pokazal današnji dan. Potrdila je to tmli poguba neresen in njegove nere-ce. Zakaj sta poslušala slabe poročevalce in zakaj nista bila previdnejša !"
Izzivala sta najprej našega ljubega Previdnika — na njegovo čast izpijmo čašo — pa jima je pokazal puško in ju pozdravil s črnim dimom. Ta nežni opomin pa ni pomaga in veper se je s čekani postavil v*bran celo našemu lovskemu gosodarjun — pijmo mu na čast — ki mu je poslal pravično kazen med rebra. Ampak togotna žival se ni vdala, planila je proti gospodu inženirju, zvrnimo kupico,, ki ji je zadel drugi sunek. Zverina j«' uvidela, da je zašla v njegovo lovišče, zato se je pognala v beg proti meji, pa je slabo naletela. Tam jo je čakal Mrka-če v Tone. S sm radi ji vi m plinom jo je omahnil in položil na tla . .
""Gospod driktor, vi ste pa zlezli na drevo in niste . , vpije Mrkač.
•"Xikar se ne plas<i. Tone — na tvojo junaško dušo ga pijemo — kar je res, je res. udaril .si zadnji in natrosil v divjačino toliko svinca, da je za nekaj kilogramov težjiv. Pa še to moram povedati, da se ni divji svinji nič bolje godilo kot njeneimu ženinu. Potuhnjeno se je hotela umakniti pa jo je zagledalo bistro oko našega Amerikanca—živel Mark Zalubar — ki jo je z enim zamahom prevrnil in sedaj pošteno žalil z vinom, ki ga je plačal za našo drtrabo."
Dolgo je še govoril učeni doktor, dokler ga niso zadnji pivci zapustili, utrujeni in zaspani. >
Naročite jih lahko pri


PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami. fiovenio Pub-