Leto V., šfev. 28« V Celju, čeiriek dne 8. marca 1923* Foštnina plafona a sDtosini. Stane ietno 60 Din, meseCno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna StevilRa stane 1 Din. Iztiafa vsak torek, četrfeK in sotoolo. Uredništvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, Teles. 53. UpravnIStvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. C e 1 i e, dne 7. marca. Dasi jc voIHna borba v njcncm razniahu v popotaem teku in vse poli- tiCne stranke ponujajo vernim in never- iiim volilcem svoj najboljši političen rc- ccpt, s katerim se boclio v Sloveniji o- zdravile politične razmcre. Toda pri ta- kfh rcccptih, ki jo vsak pisan po drugoni političncm zdravniku za ozdravljenje razmer pri nas, jc mod Istimi gotovo nad polovko^ takih, ki bi ravno nasprot- no učmkovali, kar je go-tovo pogubonos- >no. So pri nas ljudjc, kr pravijo, da ho- čejo doycsti na rod k srečnejšmi ruznie- raan, pri tem pa zasledu-jeio po največ le lastncga haska. Tukaj nočcin imeiiovati «e strank, nc oseb, ker so iste žc davno praznate, čirditi se pa moram le eneftiru. Pra»v ^ dobro pa so mi znane razmere organizacije različnfti stanov in kadar je bila kaka organizacija pridobitwh slo- |ev neljubo prizadeta po kaikih nared- ¦baih, je pri nas šlo vse to iui rovaš^sjo- •vercske demokracije, če je brio shičajno kaj ugodnejišega, mko pa ni bil« nič po- kazati, to je bila. ediiia zashiga klerikal- cev, kateri pa v narodtit skupščini uiso crniz>efca dekilfl, kakor ovirali delo, da ni š!o naprej in če je bila še taka narodna potrefoa niso samo ovirali, ampak na- ravmost onemogočati so hotelr. Pri tem moramo omenlti debato v zatoonodajnem odboru, ko se je sk> za podajjšanje delaynega časa za malo o- brt, kcdo je bil najbujši iiasprotnik v tem ¦vprašanju, ki je prekašal celo socijalde- mokrate? — To je bil katoliški bolše- vik dT. Oosar, strasten klerikalec. On ni oil s tem zadovoljen, da sc je obrtnik kaznovsil z ogromno svato, čc se jc slu- čnino {n-ejjTešil proti krivičnenm zako- nii, on je pri isti seji vstrajal na tem, da se mora obrtnik kaznovati s stroKim zaporom, čc bi hotel prekoračiti 8-tirni' ddlavni čas. Na.šci obrtništvo, ki je orRa- niztraiio v stan-ovskih or^anizacijah brcz raxljkc p-olitiCiic prii)aboko brazdli; režejo v nasc iiarodno «osipodarstvo; toda trcba jMi je bi'to in /at« jtH stranka z vs-o svojo encrj?ijo po- speševala resitcv socijalncKa problema l)r. S. S. Nekaj besedi k sporedu Trostovega koncerta. Na vsporedw koncerta urnctniskc dvojicc Tmst stojta dve najsijaiiiiejtli fclavirskiih skladb svctovne literature Schumaraiov »Carnaval« in Musorgskc- «a »Razstava siik«. Robert Schumann (1810 — 1856) je Prcd'stavnUv ronunitiCMie stnije, nekak ¦imizikajcn impresiionist. Kljub tem«, da 3t- ustvaril v^ posrečcnih velikih del, je pravzaprav mojstcr male forme, v ka- tcri nann je podai ncjp.(>za-biic umotvore, .katenm je vililinil tolüko duševne vse- bine, da najdtnio Y s-vctovni literaturt le malo del, pri katerih ^bltka tako \z- raža vsebino, da ob slednji sploh poza- himo na prvo. »Caniaval« spad» v nje- ffovo najplmlov-itejšo dobo. Qlavni mo- ¦tiv sestoja h štiridi tcoiov: a, es, c, h; Kotovo sponim-ii na inesto Asch (Ceho- 5?iovaska), posveceni ¦biva.Iršču njcKovc ¦*»A"oüenke. Delo obstoja h ^0 miniatur- :»o izdclanih slik, v katerih delotna ka- r-alkterizira sv-oje sodobmke. Tehniaio je <*tfo pohw> naravnost vratolonrnih, ^rckcl bi Paiffaiiniijevskih težkoč 3n bo irnela «a. Ciairc Trost - Fiedler dovolj prilikc. n se rnoralo po- lovioü nagnati k njih prvotnemu pokli- cu, ker za ta posel niso kvalilicirani. Tejca, to se razume, svojim sodrugom, namreč delavskim masam, tm povnejo, kako so' oni njih nekdanji sodirug-i z lah- kim deloni dobro plačani, ker drugačc bi jih vihar delavske nevolje moral' ta- k«j odnesti. O premenibi delavnega ča- sa se ravno sedaj razpTavüja v Beogra- du ki kakor čitamo, jere ta razjyrava pre- cej v ostrem tempu. Delavski zastop- nikii zaffavarjajo absolutno 8-urni delav- nik, ne glede na g.ospodarSki pofožaj na- še obrti in tndiistrije. Ravno rajdi tega s>o je biüti, da bo imelo dtelavstvo najbrže še to kito pri'liko, sploh dolo opwstiti. ker kaikor se kaie je naša üulustrijfika bilanca toliko pasivna, da stoji pred bankeroto'in. Zdai sem pa radoveden, s kakšnim receptom bodo demagogi na- si-cali d'elavstvo in njiti rodbine. Naj §e omenim, ko bi deUwski kolovodiji hoteli videtr, koliko delavstva noče dülatii le osem ur, osobito srrokovno dclavstvo, katero st išče dola po svojeni doAočenem delaviTKjtin času v drugih malih jfrodj^t- jih i'n tam dela še naprpj celo po Stlri ure, tako postane ipotetn ta dok)čeiii čas popolnoma ¦ihizorlčen. Iz vsega te^a sc mora konstatrrati, da to vprašanje se še sedaij nc t>o fncKglo definitivno za- klinci'ti, kar bo nnjholje pokaxa) nas j?o- spodctrski razvoj. Naj se moje umenje o tem vpraša nju ne tolmačJ krivrčno, ker kot düber pozna.valec delavskih težkoč nioratn v polneni -obseffu prizjiati 8-urni ¦delavniik, ker se človeik zimiči fizrčno iu duševno in ker ravno v dohi «bstoja taka raztika, se ne sine vse v en ko§ metati. Zatorcj smenw) pricak^yvati, da se bo to vp-išanje v prihodnji narodni skupščini enkrat delinitivno reMIo. ro- sitp pa se mora tako, da bo ne le obstoj nase obrti, industrye in rrjjovine omo- sočen, ampak is to sc bo rnoralo dvig- nitr na višek svoje sposobnosti, z čemnr bo pomagano vsem, v najveCji meri pa našcmu delavstvu. Ivan Rebek. da se naiin pokaže kot vsestraiisko n- Ttietnico: forme in daše. Modest Musorsskrj (1839 t- 1881) spad'a med ruske »novotarije« ter se je zlasii s trafinim uspehom uveliavül1 v ojxiri, katerih naiznamenityja je goiovo «Boris ücxlunov«. Povod h kompoziciji »Razstava slik« (Tasbk^u d'uiw exposi- tion) je büa razstava akvarelov in risb arhitekta V. Hartmaiui (187-4), dolgolct- nega koniponistove^a prijatelja. Uvod rn niedigre, imenoyanc »promenada« tvori tema z varijacijaimi, ki označtije, kako hodfl kom-ponist od sliike do slike: 1. »Oiiomus« slika prrtlUvavca, ki se z ncrodnimp koraki opotcka na malih fcri- vih nogah; 2. »Stari grad« v sredntem voku, pred' katermi poje pevec svojo pesem; 3. »Tuileries« nas povede v znan pariski drcvoi\M hi njega lirupno življenje; 4. »Bydfllo« jc sliika polaskega» z voli vpreženesa lestvenega voza z velikmii ksteii; 5. I^ilet piščanccv v niihovih jajcjih lupinah« je Hartmanova risba za bailet »Triby«; 6. »Samuel Ciol- d'enberg in Sclnnaiyle« nam prtnlstavt bosatega in siromašnega poljskeffa ži- da; 7. »Tržišče v Limo^csu« nas zafea- va s prepirom žensk na trgu; 8. na slik? »Kataikombe« jc naslikal Hartman sa- jnega scbe, kako razitskuje pri svftif JDS. Volilnit shodi JDS. Voliliii shodi J. D. S. se vrše: V sredo, dne 7. marcai 1923 ob K-8. uri zvečer v Teharjih v prostorih ^ostüne j pri Cajhnu, v petek dne 9. marca ob ?. uri zveecr v Üs'roznem v xostilniskin prostorih g. Fazjirinc, v torek dne 13. marca ob X-8. uri zvečer v Vojiukn v gostiliii&kih piostcrih k. Vrecarja. Kme- tje, obrtniki', javni uameščenci vsi na shod«, da slišite Vaše kandidate R.ic. Re- oeka ozLr. prof. Mravljaka. Volilni shod JDS v St. Jurju ob j. ž. mjnuli torok dne 6. marca 1923 v gostil- niskih prostorih g. Fran Kincl-a j« bii n^d vse pričaikovarije dobro obi&kan. G. Rebek Je v poljwmrh besediab, pod-aT svoj stroffo sospodarski program, za katerega je žel od vseh navzočih — raz- mim stratikam pripadaiočJh volilcev spkošno (KiotoravanjicL O. profesor Mrav- liak je volžlce s svojim jasnim. krasnim, v sree segajočim govorom na inah pri- dobil. Na razna vprašanja dal je %, Rc- bek točna pojasrri'la. Po pozivii g. Praim- seisa, da na] navzoči zastavijo vse svo- ie sue za fevolitev kandJdatov Napred- ne kmeoke obrtne zveze, je predsednik g. Sinko zakljivčil ofrcijemi del skoda. P-o zborovanju se je shod razvil v iep pnjateljsiki sestanek. Pevski ztoor nor prtjdawh šentjnrčanov zapel je par več- no lepih naTodnih in ufnefnfh pesmi. Le prehitro nam je miaiul krasen večer. !>ontjurčani pa bodo v Ti-edeljo dnei 18. 3. po pretežni večrni od-daili kroffMice v pr- vo skrinjico. Volilni shod JDS v Trbovljah. Pre- tekfo nedelio se je vršil v Trbovljah vo- Irljii shod demofcratske straiikn.", katere- ga so se itdc^c/i'li so'inisljeniki (kI Ws/ai in daleč, pa Uidi nefcij pristašev SLS in NSS je bib navzočih. SrezJci kamlidat JDS dr. Fran Roš je v dofeem sijajnem ffovom 'Očrtaj ik$o demokratske stran- ke, dotaknil' pa sc je tudi dek)vanja drugili strank ter razkrijika} demago- štvo klerikakcv. Omenil je tuüi novo NeodVisno s-oc. deiavsiko stranko in sc cudit, da delavstvo noče onemogoeiti A^ihe Koreiui in NaiclrtiKala, ki sta sc pokilonila Ljcninu, sedaj sta pa posta- la državotvorna radikalca. Povdarjal je, da se demokratska. stranka ne ukvar- ja s puhlimi frazami. antpak izpolni s pozitiVnim dcHO'in svoje oWjubc. Ob kon- cu govora ie pozvctH prisraše drugih strank, naj se ogla-sii kdor se ne stritija svetilkia -notranjost parišikih katakomb; 9. »Koča Jagc-Jbaibe« je m-a v obliki kg- če na kurjih mogah, last pravljične rus- ke čarovnice »Jaga-babe«; 10. »Vehlka vrata Kijevska« mini predočijo Hartma- p.ov načrt vhodnih kijevskih vrat v sta- rornskem slogu s kupolo v obliki slo- vanske celadc. Tcmti slukarskeinu delu v glasbi bo g. Anton Trost ki zna irvoj- strsko barvati ton klavirja, gotovo po- dal toliko plast'ike in nijans, da nam bo proizvajanje tcga dela npvscm nov(>. • • • Vspored koncerta timetnišlie dvo- jice Trost. Na klavirskeni koncertu, ki sc vrsi 10, tin. v ma1i dvoranr hotcla l> nion v Celju bosta ga. Clainc- Trost- fiedler in g. Anton Trost izvajala sle- deče točke: t. Ferd. Chopin: Sonata v B-inohi, op. 35. I. Grave. Doppio n:ovl- mento. ~ II. Scherzo (ARegno encrgico). — III. Marche funebre. — IV. Finale. Presto. (Anton Trost.) 2. Rob. Schu- mann: Carnaval, op. 9. Prexvmbute. — •Pierrot. — Arlequin. — Valse noble. ...... Kusebius. — Coquette. — Repliqu«. e— I Pappilort. »— Lettres dasantes. — Chia- rina. — Chopin. — MstreHa. — Recoir I naissanoc. — Pantalon et Co^ombine. — j Vatse aHlemamide. — Raigiwiinr. — Aveu. ! Promenade. — Pause — Marche d^s z njegovimi izvajanii Od kJerikalcev se nihee ni oglasij, le en pristaš NSS je je i'zjavil, da so bile besede demokrat- skega kandidata lepe, da pa tuili NSS ni brez napak. Ob koncu zborovanja ie govoril sei Miloš Rozina, ki je povdar- jal, da vidijo' v dr. Rošu ne same) demo- krata, ampak tudi moža poštenjaka, za katerega bodo vsi kotnpaktno glasova- li, nakar je bi'l shodi zaključen. *- JDS — Celje. Ker vsJed občinske seje, ki se vršf v sredo, odpade na ta dan že določeni sestanek širšega od-bora JDS za Cefje, se vrši isti v četrtek 8. marca ob 8. uri zvečer v restavratiji Narodnega doma. Prosimo polnostevil- iK udeležbe radi važnih zadev! Poliiične vesti. Volllne drobtlne — slovenskim vlnJčarjem. Od mariborskih gosposkih radikalov ukradena »Naša vas« prinaša v svoji prvi številki od 1. marca sle- dečo senzacijo: »Naš kandidat Fran Verlič dosegel izplačilo enkratne nujne pomoči v znesku 1 milijon 400.000 K. Bog ve, da je čudno, da se volilne dobrote delijo v kronski veljavi, ko je vendar že davno uvedena uradno di- narska veljava. Ta ljubezniva podpora, ki jo je gotovo naklonil g. finančni mi- nister Stojadinovič samo zato, ker je na svojem službenem potovanju po Sloveniji se prepričal o bedi na§ih viničarjev. Vidi pa se tudi že vnaprej, kako sposoben politik mora biti radi- kalski kandidat g. Verlič, ki doseže že sedaj kot kandidat take uspehe, kaj vse bo 5ele dosegel, kadar bo poslanec. Oj zlati čas se bliža slovenskim vino-' rodnim goricam, ampak samo na Šta- jerskem; sedaj mora pa gledati kranf- ski radikalni kandidat Zupanič, da kot minister ne zaostane v uspehih za svojim tovari.^em viničarjem Verličem na Štaicrskem, sicer bo na Kranjskem izbruhnil punt in nesreča za radikaüjo, za g. ministra Zupaniča pa sramota. Menili smo nekdaj, mi bedasti idealisti in nacijonalisti, da je s končano vojno in zlomom dunajskega režima nad nami konec korupeije, pa se ponavlja danes v tako ostudni obliki. Ali se mora slovenska hlapčevsko-suženjska in denarja lakomna duSa res vedno prodajati nekomu. Kedaj bomo vzgojili rod značajen, ponosen in poSten, ki bo vreden, da živi v svobodni domo- »Üavidsbündler« contre les PhrlistLne. (Ciaire Prost - Fiedler.) 3. Fr. Liszt: Funeraiilles (Pogrebna- svečanost). (Clal- re Trost - Fiedler.) 4. L. M. Skcrjanc: Stiri klavirske skladbe. 5. Modest Mu- sorgskij: Razstava slik. Proinenada. —- Gnonius. — Pronienaida. — »U vecchio castello«. Promenada. — Tuileries. IgraJDČL' se otroci v prepiru. — Bai et piščancev v jajcnih lupinah. <— SaniiR"l (loldenberg in Schniuyle. — Promena- da. -- Tržišče v Lhnogesu. — Katakofin- be (Sepnil'cruni Romanuan). — Con mor- tuis in lingua mortua. — Koča Jage-ba- be. — Veliika vrata Kiijevska. (Anton Trost.) Podrobnosti k najznamenitejšim točkarn priimšaimo v dlanašnjem pod- Irstku. Opozarjamo še enkrat naše glas- bo Ijuibeče olbčinsrvo, da v kar največ- iem štcvilu poseri to resno umetniško Priredilev. ki bo nudHa. prvovrstien u- metniški užitdk, k} ga imaino le rodiko priliko slišatJ. Ha se bo inogel koncert točiiio pričeti. se občinstvo naproša, naj si vstopnice in sporedx: z razlago pre- skrbi že v predprodaji y trafiki ge. Ma- riije Kovač. Zunanje goste še enkrat o- Pozarjamo, da bo na večer koncerta: ka- vama v hotelu Evropa ixlpi'ta do 1. :irs po polnoči. Stran 2. »NOVA DOBA« Sfv. 28 ' " vini svobodno življenje, ako se bodo človeške duše tako kupovale. Ordo in gnusno je, da v človeku vse vre, ko gleda in opazuje nastopanje radikalne stranke med Slovenci. Težak odgovor in obračun bodo dajali peed našim na- rodom oni slovenski ljudje, ki ga da- nes tako brezstidno prodajajo, pnde čas, ko bo narod pljuval nanje, kakor je na one »dunajske romarje«, ki so iezli k cesarju imenom Slovencev pro- dajat Slovence. Kdor želi kravo zastonj, naj piše kmetiiskemu svetu v Maribor, Franči- škanska ulica 14 — ali narodnoradi- kalni stranki, ki se nahaja istotam, čisto zastonj ne bo, stane ena krava samo 4000 kron, vendar se bodo de- lile krave šele po volitvah, ker bodo 1. juniia šele odposlane iz NemČije. Tako sporoča »Naša vas« v svoji šte- vilki od l.marca. »Duša krščanska njkar ne zamudi«. Klerikalci in duhov- niki bodo vzeli križ iz tabernakla in ga pribili na volilno škrinjo, radikalci pa ponujajo prave žive krave. All nam je potreba 5e več dobrot, ko klerikalni raj in nebesa po smrti in žive krave, najboljše vrste in tzredno dobre mle- karice iz rok radikalcev na tern svetu, četudi Šele po volitvah. Skoda, da ne dobi vsak volilec dveh krogljic, prislu- 2il bi si lahko oboje — nebesa in dobro kravo — kaj zato, Četudi samo pred volitvami I. 1923. Tako se služi Bogu in državi pri nas, če je Korošec Bog in Ivan Hribar država. ProČ z vojno, žlvelmlr! Kukov- čeva stranka bi najraje zopet povzro- člla vojsko. Torej ne volite te stranke. To veliko tajnost prinaša radikalska »NaSa vas« v političnem pregiedu slo- venskemu ljudstvu. Gospoda radikali iz dežele Kranjske, ki ste prišli v Ma- ribor služit državni kruh, ali imate naše Ijudi na Štajerskem res za take bebce in norce, da jim pripovedujete tako krvave Storije, Pri nas je vera v vraže že zelo izumrla, ker je naže ljudstvo že dolgo pismeno, imamo dobre Sole in delavno učiteljstvo, ta- kim štorijam se pri nas smeje že sol- ska deca. Bo treba poskusiti drugače, več denarja morate pripeljati iz Ljub- ijane tn Beograda, pa ne morda nič- vrednih avstrijskih kron za naš zdrav predvojni denar, kakor nam pripralja to naša radikalna vlada. Laž ima pat kratke noge, Nemci in nemškutarji niüo^ dovolj zvesti, narodni Slovene; na Stajerskem pa znajo hvaiabogu vsi čitati in pisati in tudi misliti. O. kranj- ski vitez Graselli in g. agrarni komisar Pfeifer bi pač na svojih potovanjih po Štajerski deželi vsaj to že lahko bila opazila, kam pa pridemo, Če vodniki naroda ničesar ne vidijo in se nic" ne naučeI Radikalsko zborovanjo v Maribom. V iieddjo dopoida-n se ic vršil radikal- st shod v Mariboru v dvorani Kazine. Shod je otvoril vodja državnega pravd- ništva dr. Graselli. ki ima Tadikalski a- gitacüjski dopust. Prvi je govoril finan- čni minister Stojadinovič. ki je povdar- jäI, da ic cdiflo radika4ska strauka mo za- ščito radikahkc ylade. Kdor pa Sma in- teiese izven meje, ta nc more raeunati tia podnoro vt-ade in oblasti. Oudi se Nemccm, da so postaviH s/o;e kandl- datne li>ic. Oovor S'.pjadino''ača ni vz- bu-dU nobe-nega zanimanja. Za iiiuiistrom ?c nastopil srezki kaiidi.dat '.I'* J. I>rnov- Sek. V 5vojcrn ?ovoru je groz:1 ouim. ki se. ue pridruziio radiVa'.otiin kar jc ka- ^alo, da veCina ir'"Zo-x!h in hi!a radikal- skega mi^ijenia. Pcvd NaclitiKallovcin vodsivom jc prisobtvo\ alo t:iJi 30 žc- ¦lcznieariov, bUr?i\\ komuristov. Vsa u- stala inno/ica jc oJgcvar-.iila od stavka do stavka z o^jr>onimi uictli:iici, kar so sicer- dctcktivi pi-«>kirviU preprečiti, a se jim ni posrecily. 7,lasti ogorceno jc l)ilo nradniitvo, ki jc klica'ro: »Za pod- Viuwvanjc iniatc üiilijon.-, ?n uradnikc pa niti kruha«. Nastopil jc tudi Nachti- gall, pri čegar govor«: je nastal v dvo- rani vetiika'tiski vihar. (kasdli je hodi! ¦setii %i tja ves bled, Hrtoar in dr. Pfci-- fcr sploli msta prisia do l>cscde. Graselli je naecio '/aildiučii shod in radiJkalski iCo- spodje s<> üc na pctili avtoinobiiili odpe- Ijali. Fa&stovski napadi na roške Jugo- slovafliC Ko so la^ke čcic evakuiralc SuSak, so sc />raili rcski fašisti tcr na- Da^Hi ravnaMJa i>rvc hrvatske stcdu»- nice Puoka, udarili so ga z želez-nim draffom po fflavi, da se jc krvav zgrudil na tla. Skupina fašistov jc prišla na o- balo in prctila z revolviörji proti Susaku. Novi komandant se je zgražal nad ta- kim sirovim iwcctjein. Na italijanski strami tiprizarjajo te dogodke, ker se liočejo maščcvati za zasedbo Sušaka. Reski fašlsti še n^ mirujejo. Na Su- šaku vJada an cd prcbivalstvom veläka raziburjenost radi dogodkov na Reki. Due 6. tm. so fašisti napacJli Jugüslova- na Martilica in ga ok radii. Pretcpli so tudi Marka Jdiča, irradjiika Jugoslovan- skc tr.cfovske družfoc. Muogi diijaki, ki posečajo sušaško gimnazijo se nc ino- reio vrniti domov na Reko, ker se boje fašistovskiUi napadov. Odgovoniost za vse te napade nosirta poslanec Giunta in Castelli, ki |e cclo čtan italijanskc dei-e- jiacije. Bume scene v češkem parlameatu. Na seji poslanske zbornicc v Pragi ic •prKlo 6. tin. do viharnui prizorov. Vla- da jc ojačila parlaancntarno stražo z dctcktivi in polAoijo. Ko jc predsednik Tomašck otvoril scio wi poročal, da it kot pr\ra toc%a na diicvucni redn zakon o zaiciti države, sp komunisti vzdiignili tak hrušč, da se ni silišala nobcna bese- da poročcvaka Modvickega. Ker se Je razgrajanjc Ic še nadaiicvaHo je prcd- sednik izkljiičil nekai koniuntetičnih po- slancev, poiklical pariamentarno stražo, ki jc odncsla izktjucene komuniste tz dvoranc. Pri nadaljevanju scje je zapu- stüa vsa opozicija zbornico, koallicijske stranke ixi so same nadalievale debate Boj za Baroš in Dello. Dne 4. tm. je imela paritetna kornisija v Opatiji svojo četrto sejo, na kateri se je izdal komunike, ki opisuje nadaljevanje raz- prave o določitvi mej, nakar so se seje odgodile do srede. Med zaht^vami delegacij se je pokazala tolika diferenca, da je bilo treba prekiniti seje. Jugo- slovani niso bili zadovoljeni z izpraz- nitvijo SuSaka, ker Italijani niso isto- časno izpraznili Delte in BaroSa. Jugo- slovanska delegacija je zahtevala, da se nemudoma določi definitivna meja, pri čemur je priSlo do velikih diferenc. Na5a delegacija vstraja na staliSču, da Baro> in Delta ne spadata v obseg htstoričnepca corpus separatum, ker so tudi Madiari priznavali pripadnost obeh teritorijev Hrvatski. Tudi bivSi italjanski ministrski predsednik Sforza je tolmačil rapalsko pogodbo v tem smislu, da pripadeta Baroš in Delta Jugoslaviji, zato tudi evakuacija našega ozem!ja pri Sušaku ni še popolnoma izvr5ena, ker imajo Italiani BaroS in Delto Se vedno zasedeno. Italjani hočejo ponovno razpravljati o teh razpornih toCkah in so povzročiu po svojem časopisju veliko kampanjo proti izro- čitvi BaroSa in Delte. Veiika napetost med Francijo In NemČljo. Francoske Čete so zasedle vse urade v Karlsruhe, Mannheimu in Darmstadtu, da bodo lažje kontrolirale curino. Vse eksportirano in importirano nemSko blago oo podvrženo 10 od- stotni carini. V Nemfiji vlada vsled tega veliko rozburjenje. Govori se o prekinjeniu diptomatičnih zvez med Nemčijo in Francijo. Dne 6. tm. je go- voril drŽavni kancelar Cuno v zbornici. Pričel je govor z natančnim opisom dogodkov, ki sd povzrofili predčasno klicanje plenuma državnega zbora. Omenil je predvsem zasedbo promet- nih naprav v Darmstadtu, Mannheimu in v Karlsruhe. Ostro je obsojal uporabo prisilnih sredstev po Francozih, zlasti zaporne kazni železničarjev. Prisilne naredbe Francozov so povzročile novo sovraštvo. Nem5ki narod je odločen 5e bolj ko prej na odpor in ta odpor bo imel kljub t'emu, da je nemSki narod razorožen, uspeh. Zavračal je očitanje Francozov, dase Nemci nočejo pogajati. Nemški narod je vedno pripravljen za pogajanja, ako se mu nudi priložnost za javno in mirno razpravo. Ako zah- teva Francija kapitulacij:; Nemčije, bo NemCija nadaljevala svoj moralični in neupogljivi odpor, dokler ne bodo nas- protnega preprjčanja. Med govorom kancelarja je prišlo do ostrih spopadov med komunisti in strankamt desnice. Porota. CELJSKA POROTA. Umar. V pondeljcik 5. tm. so se zacele po- lotne obravnavc, kateriii žc storaj eno lclo ni bik> pri cdjskem okrož-nem sodiu SCu. Poroti jc predsodovai dvomi svet- nik s dr. Kotnik, \v)tanta sta bila gg. dr. Kranjčič in okrajni sodiiik Ncndel, dr- žavni pravdnik dr. Rus, zagovornik dr. Hodžar. Obdolžeiicc je Karcl Bevc, 24- letni oženjeni pascstnik y Virštanju, ki je udarH svojoga tasta Jancza Smrckar- ja z želcznim batotn s tako sib po fflavi, da je bhl takoj mrtov. Ka-rej Bevc se K' prüzenä šele 16. septembra 1922 na Stnrckarjcvo poscstvo in je imel že sixd- četka tiho niržnjo do prcužitkarja. O- petovano se je proti raznfcm osebam iz- razil surovo o svojem tastu ter mil gro- zil. Jancza Snrrekairja jc uibil v postclji in ga natio vlokd pod kozolcc, kjer je pristavrl desko, da bi izgiedalo, ko da bi padel s kozolca in sc ubrl. Drugi dan je prišel mimo hiše neikr posestnik, ka- tereinu jc jokajoča žena pokazaja nirt- viga očcta tcr pravila- d'a se je ufbill. Ob- dolžoni Bevc je veekrat predrugačil svojc trditve. Trdil je. da sta se höi in 'Oče čcsto prepiraJa, radi Cesar jc sain pas redo vail, izvil očehi žclczni' bat iz rok in ga tako nesrečno udaril z njim po glaivi, da ga je umoril. iPriztiai je, da jc pri^iesel tastu po] sJatiaiske stekleiiicc vina s prošnja, naj pazi na domačijo, ker gre 'on obd&kat stariše v Pods redo. .V rcsnici se ic pa skril ix>d svojo poste- Jjo in čakat, da se začneta oče in hčl prepirati, kar je tast tudi res večkrat povzročil. Obdolžcnec jc hotel zvaliti krivdo tudi na ženo, ki je pa zanHotta vsafco so'krivdo. (irozil ji je celo, ko jc zaslišaJa očctov krik. Pri poroti' sc jc žcna odpovcdala vsakenm pri<5evanjn. Ena priča je pri razpravi potrdi'la,, da jc žcna Bcvca par dni po arctacilii moža izrecno pojasnila, da ni biilo drugc pomoči kot odstranitcv, ker bi se sicer od' niilaidih ločiJ od sknpnc hrane in zahteval prevžitck. Porotniki so ]x>trdili vprašanjc u- tnora z 8 glasovi protj 4. Ker je sodni dvor spoznaj olbdolženca krivim hudo- delstva imiora, ga je obsodi! na smrt na victsalih. Obsodfbo je obdalžcncc spreje! poipolnonia satnozavestno m mirno brez vsakega znamenja kesanja. Uboi. Due 6. ,tm. sc je vrsüla porotna ob- ravnava Proti Ivanu Suhodoičanu, sam- skcniu Tudarju roj. v Paiueča-h in Matiji Laporniku sanrskeiuu pose.stniJvoveinu simi iz Pčinuč radi liudodclstva uiboja. Pressed oval je g. nad'svetniik dr. Bračič, \>'otai]ta sta bila Rg. dlr. Stcpan- čič in Nerrdel, drzavwi i>ravid*nik g. dr. Rus, zagovornika gg. dr. Božič m dr. Mil\'o Hraiovcc. Ivan Suhodolčaii je zvecer 19. nov. 1922 v Paaiečaih zabodb] Franca Blatni- ka v htbet in pljuča z nožcm na tak iia- čin, da je iz tcga nastoipila smrt Ma- tija Lapornik pa je priixymogcl, da je Sithodolcaiiu dal .poprc'je svoj nož. V iie- deljo popoldnc 1.9. nov. 1922 sta bila obdolžeiica na obisku pri' Antoirii Cent! na VodiSkew. Ko sta prišla zvecer do- mov v Patieče, sta našla v Blaitnikovi hist} n-ckcga rudaTJa Bedenika, ki je zgrešil pot hi vstqpt v hišp s prošnja, j naj imi pdkažejo pot k iieki vdovi Vc- j bcr. Franc Bliatnilk Je bil pripravljen za to us-Lugo in obema se jc pridružil Ma- tija Lapomilk , ki pa jc- začel kmahi vri- skatii in klicati »auf biksx. Iz bližnje Je- len-čeve hSšc so se zaslišali tudi enaki klici, na kar jc prišlo 'u hi5c par Ijudi, Zacclo se je 'medstfbojno vpitje. iXez ka- ki dvc m.ruuti jc pridrvel v smcri iz hle- va ncki mozki brez s-uknje in z beseda- mi »proldeta Icrota ali sr mi prišel danes v roke!« udaril Franca Blatniika po gla- vi. Valentin Bedenik jc skočil med oba da bi prej>rccil pretep, pri tcm pa ga je napadaJcc brcz suknjc udaril po glavi z nekhn trdim lesenim predm-etom. Va- lentin Bedenik je odskočil za nökaj ko- rakov v stran. Komaj s.e je ustavil, ?^;a je napadel že nekdo d-ru^i nakar \c zbc- žal. Franc Blatnik jc izpovedal že dva dni pozneje kot priča v popolni zavesti, da Lapornik rad Mice na korajžo in da je iz. Jelenceve hise prihrulo par mo5- kih med njiani gospodar Jclenc, in ga ic udaril s kolorn po glavi, tako da je Blat- nik padel na tla. Tudi Suhodolčan je i- mel kol in ko jc ležai na tlch, sta ga Jelenc in Suhodolčan tolk.la po glavi. Ivan Suhodolčan j- poklcknil .na uu ''lcn ležečega Franca Blatnilcn in klical. nai mu ed.cn prhiese nož. Blatnik sicer ne ve, kdo je SulKxldeami princsel no7., čutil pa jc vbodljaj v hrbet, priplazil sc je do-mov, povedal kaj se nw je '/godiJo. due 24. nov. pa jc umrl. PriCe so izpovedale, da jc Ivan Su- j hodolčan kmalu po napadu nrišol v Je- lenčevo hišo ves krvav na srajci in ' desni told. Suhodolcan priznava, da jc udaril Blatnika parkrat s palico ter da je klečal na nK"m, pač pa taji, da bi ga z nožcm za'bodel. Pri porotni obravnav« so porotniki pri Ivauu Suhodolčanu e«o- glasno potrdHi vprašanje hudodelstva ubotja pri Matiji Laporniku pa sogjasito zanikali, na kar jc porotni sodni dvor obsod'll Ivana Suhodolčana na 4-letno poostreno tcžko ječo, glode Lapornika pa izrckcl oprostiLrw sodbo. Uboj. Popoldnc jc prišel prcd poroto sajn- ski čcvljar Alojzij Zorčič, rojen 1. marca 1895 v Bojanovcm, ki jc bil obdolžen, da je y sovražnem namenu s sunki z vojaškim bodalloan zoper Jožefa Kova- ^iča ta'ka ra-vnaJ, da je nastopila smrt, Antona Zaginajstra pa ranil nad 12bhn rebrotm ter zlobno razrezal klobuk Jožc- fa Kovaoifča. Prcdscdoval je g. nadisvetnik dr. Bračič, votanta gg. dr. Stcpančič in Nen- diol, državni pravdnik g- dT. Likar, zago- vornik g. dr. Milko Hrašovcc. Dnc 28. jaai. 1923 se je vršiUi svut- ba pri Ivanu Ger^ku v Vitivasi. Okoli hiše se je nalia'jaJo vcč fantov ojrlarjev in imed njinii tudi obdolženec, Anton Pmtcric in Franc ZgalnL Okoli 23. we ponoči so prišli tja tudi Jožef in Vinko Kovačič rcr Alojzij, Anton in Vfeiko Zag- malster, bili so Pa pregnani od orbdbfl- žcnca 'in njegoviih dveh tovarisev, ki so jih podiii prdko polja do potoka Drarröjc. Ob potoku so jiüh obdcriiženci dohiteli. k\o\vM Zorčič priz'iiava, da jc najpryo zabodcl Jožefa Kovačiča z bajonctom, da se je zgrudil na tla, nakar ga je 5e na tleh vcčkrat sun51. Priztiava tudi, da je potcm sunil z baionctom Antona Zaiginajstra in da jc pobral klobuk Jo- žcfa KovačiCa ter ga na ix)ti v Vitovas iz jeze razrezal. Qlasoni zdravni^kega mnenja so bile poskodSbc smrtno nevar. nc, ker je biio prebodeno levo pljučno krila osrčnik in sree ranjeno, radi Ce- sar je poš-kodovani uinrl. Poškodovani je obležal ob potoku, kjer so ga drugo jutro našli; J^oškodba Antona Zaginaa- stra je sicer lalika, toda prizadjana s takim orožjean lahko smrtno nevarna. Obdolženec A.lojzij Zorčič se sicer zagovarja, da je ravnal y silobvanu, toda že iz /agovora obdollženca sc vidi, du ni ru'vnal v niflcakem silabranu, teTiJ- več v divji jezi, saj jc vendar teke] -co. ¦bežečimi fanti do potoka. Sam prizna- va, da jc Jožcfa Kovačiča veckrat sunil, ko jc iežail na tlch. Tudi izpovedi njego- viih tovarisev dokazujcjo, da ni im^l vzroka za kak siloibran. Price Vinko Ko- vačič, Anton, Alojij in Vinko Zagmai- ster pravijo, da so jih obdo'zenec in njcgovi tovariši ibrez vzroka zn.podili od (icr^a.kove hiižc. PričL Fran.- Krošelj in Anton Urek trdijo, dia so hneli fantje w. Kovačičeve druz.be paV^e 7 zeleznimi ¦akovi, kar se pa ne iii-«re smatrati za resjiično, ker 1>i Kovučičc^a drnžba go- tovo ne bežnla na ta naV.n. ce bi iinvKi kaikšno orozje. Alo'z Zor'ic pri/:na\«. da je itr.cl on in towlsi obra/ zastil /. zajčjo kožo, da bi jih dvtiuji mm. spoztta'i Porotnikti so ix>trdiHi vpra^anje hu- dodclstva uboja ^o^ik^vc od 30. ian. tl. do '6. marca. Obdoi/o'iec je kazen sprejei in izjavil da jo takoj nastopi. Zavratni morilec. Porotno zascdauic dne 7. tin. <±<>- poldiie ^>c je vrsilo pod predscdstvioin t. dr. Preinschaka, votanta gg. dr. K- jeni Ivan Pili'h. oženjen poscstnik v Jaz- binah. Obdolžeii.je hudodclstva zavrat- ncga trmora, ker je 7. dec. 1922 v Š4. Ilju, občina Dramlje, nanieril svojo pu- ko dvoccvtko skozi okiio, jo sprožil in v razdalji 4 metrov proti Mihaelu l'wl- krajšeku ga zauel. v&lcd ccsar k nasto- pila smrt. Omeiijoncga veoeni zvecer sta sodela zakouüka MUiacI in MariDa PodkraiSek ,po vcčcrjt na veHki pcči v sobi, obrnje- na dtug proti drugemu. Na sredi med njiiiia je lcža-la račnnska Iknjiga in nc- kaj.denarja, o katercm ic pravi] mož žc- ni da ga je -dobil za drva. Naenkrat P» je pocil v sineri \a d&na v so'bo strel in I,.- Miha Podikrajšck • šc rekel »Kaj pa k to?« n;i Ikar je oniahiril in oblcžal mr- tev. Zdravuiki so izrekli nmcnjc, da jc bil Podkrajšek zaidct sŠTotoni. Oddalje- nost strcla ni bib veiika, ker so zadeli Stev. 28 »NOVA DOBA« Stran 3. snoti bfizu skupaj iu merjeiK) levo iiiio. Po preteku 6 dni so izsledili oroz- niki morilca v osebi Ivana Piiiha, ki Je prodai Mihi (Podkrajiseku sod yina. V «edeljo dopoddiic 3. dec. pa sta imela pri Podkrajšeku o-bracun, p-oktm pa je šeJ obdolženec iz. sobe v kuhinjo in rekci MarijJ Pod-krajšek, da inu je iPodkrajšek prcvcč do tea odraeunal. Nato je šel Mi- ha -PodkrajSek iz sobe in r-eke] ženi, naj gre k obdolžencu in naj ga poniiri. Žeiia je res šla, a I^lih sc jc še nadaljc jezil in rekel: e, saj mu ne bo dolgo nucafo«. Obdolženec je1 orožnJkom svojo fcrmlo v polni meri priznal in tudi po- vocfa! zakaj je Mihacla Podkrajšeka »- stretfl, v preiskavi pa je začel mešati in se različiK) zagovarjal. Tisti večer, da jc vzc! svojo lovsko pnsko. ker gre pot skozi gozd. Ko l>a je .prišeJ pred Pod- kr^'sekovo hiso, je vklcl, da so veiiia vrata zaprta, v hiši pa gori luc. Na peči pa je videl scdoti Mihaela Podkrajšeka. Ker pa Jc hotel govoriti z njim s Pod- icrajšekom je prisfopil k oknu hoteč" po- trfcati, pri čemur h vzel puško z ramc, lWÄka se je v tem liipu sprožila in streL ras&il akno. Štiri dni pot^m pa je tr- d"B. da se 3. dec. njsta rjipgla zaradi ¦jjrevoč ljudi mirno pogovpriti, vsled Ce- sar mu je Podkrajšek izplacal 2800 K. dotna i)a je ospazil. da mu je odtegnil PorfkrajŠek 1200 K- Motel se jc s Pod- krajsekorn o tern dagovoriti in porabil prilSto 7. dec. na kateri dan se mu ?e pri- pettta nesreca. V ostalem se je za&rf skiioeval na takratno svojo zmedenost, sploh midi, da ni zdrave pamcti. Zdrav- niki so pa spoznali, da je obdofženec duševno normalen človek in ctocela od- gorvoren za svoje dejanje. Priča Anton ija Kožnh izpove, da Jc utbdolženec prišel po zk>čin.u k njej ter jc rxstal tarn do K-ll. uxe zvecer. VicR^ti jc b-sl popolnoma normal en in le za spo- ziwnje nekoliko vinjen. Puške ni imol -s seboj. Da pa je imet obdotčenec namen Mihaela Podkrajšefca usmrtrti, jc izva- jati, ker je v nedeljo 7. dice, dama ves čas preklinjal z besedatni »strela in hu- dic ie vzet !>olinca in Jarmovičko, pa Bo^tudi Podkraj&eka vzel«. kar je slisala priča Jožef Javomik. Ob prrl?ki napo- verf;w>c aretacije 13. dec. je po-kazal ob- racini svoii žetii re'koc: »^lej zaradi te- Sa-fc me bodo.« Drufri dan pa k orožni- kom obšiirno in skesano priznal, potern ico je {do-bu-k pt>tej?nil na oči in začel }o- kati. I'sirelil ga je iz jcze radi obraču- na.. Povcdaj jc, da je šel s torn namc- aom -s piL^ko h Podkrajšeku, da bi Pod- krajšok v bodoče še dnijdh nc Koljnfai. Kt> je prsšel do F'odl'Ärajseka, je dviKnil pusko nameril na nje?:a. potein pa zbc- iM. Purotniki so enoKlasno jxitrdili vp.ni&in3e foudodetetva za\Tatnej:a u- mora, nakar W ie sodni dvor obsodil v smrt «a vešab. • MAR1BORSKA POROTA. Goljuflja dveh mUiüonov krön. i^red maribors-ko poroto se je za- ©ovarja! 24-letni Ka.rd Jenko, asistent .ftic^jie žeieznice v Mariboru. ki je te- kosr.) j>oldruKoletne sluibc ponevcril Juin} /eiczjiici dva milijona kroai in jili zaj>raviH z ženo in tcvarisi. Jenko je na- .pravil nicd vojno vojno maturo šel k vo- $ajkx>m in se prJvadil iKtobne^a žrvlje- rwiL Po \"0iini je stopil v siu*bo pri Juž. Mc7A\ici tcr TOičcl tihotapiti, da bi laž- jc koinccdino živcl. Radi poostrene kon- •tixic na mei'i ie opustil ta posel in za- čel kot ustužbencc račimskega oddelka za izplačeva«ic ddaveev ponarejati sprtjjemnice 7aš«K) ter zapravil Z:i ^hiStvo in ženi- ns oWekxj offromne svote. Obdolženec ie hki-dnokrvaio yse priznad, na kar je bii obsojen "a stiri leia težke ječe in v povraCilo prejetega denarja. Tatvina \ti rop. Drugi •uibdolžcJicc Plane Fürst je onzn-alt v jcči, kieT je bii zaprt radi tat- vtie, da je oroipal svojega gx>spodarja z.« 28.168 K in -likradd v veržejskem Matijanisču 16.000 K- Zaradi teh huido- ddstev je bii obs'Ojeji na 4 ^ta bcžke ječe. UUBLJANSXA POROTA. Premcteni potnik. Rudolf Pibrovec k' bii po prevratu zaipoLslc-n pri tvTdki Kirbisch v Celju, kjer pa je bii radi raznili nerednosti od- puščen. V liozicu 1921 je sklenit pogotf- bo s tvrdko Vosnjaik v Ptuju, da bo na^ kupoval na; Gorcnjskern liifbje in čreslo. Stiri mescce je dir?giral tyrdki vagone z omenjenhn blagom proti dogovorjenl provizijr. Iz.vabf] je od tvrdke Vošnjak 90.000 kron od tvrdke Fröhlich v Zagre- hu i>a 20.000 kron, vagona pa nobencga ni prisb. Vrhu tega je Kirblschu v Cclju ponevcri! 5650 K. Pred jx>roto je Pibro- vec tojiI vse poiieveT.bc. Porotntki so scM^lastK) potrdili vprasanjc o pomeverbi, ¦nakar je bii Pibrovec obs-ojen na dve lc- ti težkc j©če. Celjske novice. V znamcnju državotvoiuosti in u- radniške iieodvisuosti poSiiju neJcak u- rad-iuAki odbor Narodno Radikalne stranke za maribo-rsko otolast s pcxipi- so-m financiiega ministra dr Stojadino- \ iča na razne lOblasti in nrade \ elikan- ski lepak »Državnim nameščencfm«. L'boge, izstradane in preganjane držav- iie nanneščence si d^rzne ta stranika lo- viri zase. računajoc da sta poJiiaujka- rje in glad stria že ponos hi osebnj zna- čaj na^ega iiarodncga irradništva. To si upa storrti u'anes stranika., ki je tik pred sprcjetjem sbžbejie pragmatike razgna- la skupsčino tcr pojrazila nradniški i>n invalidski zakon z natnenotn, da lahko danes preganja in prem^sca brczpTavwo uniidnisko rajo po svojeni 'partizaiiskem rucqptu. Večje drznosti pač slovcnski uradJiik ni mogcl pričakovati, da je to sploh mogočc, to pač ziKxva izpričuje, za kako nizko padle srnatra ta stranka drž. iuiTrteščence. Sedaj troba še sama, da sicdr lepaku iiiiglja] s kolom, pa bo resena radikalska državotvornost tn u- radniška državljaiiska svoboščina, kate- re je ta stranka polna na papirju. Naš državni namešccnec takih metod ni bii vajen v svoji dr^avi, bilp je prUično ta- ke /pač v Avstriii. Strokovno predavanie. Včeraj zve- čer se je višilo v tukajšnji trgovski šoli predavanje mug. nadkomisarja I. Sirbica >'C) teineljnih državljaiiskih pravicah po vidovdanski ustavi«. Oovornik je podal kratvk uvod o člove&ldh in meščanskih pravicah kot jiih ie prokJamiraJla Fran- cija v revokicijsk; dobi, s-e dotakiiil a- merikaiiüki'h ustav siode teh pravic in abrazložM kako so iih pripravfjaJi dr- žavjiiki im fiivxoii v svoJHi dclih predno so {X)stalc last in zakon skoro vseh ci- viliiZiranrh držav. Nato se je jKxsebno pe- čal s jKisanieznimi pravicami ia doLž- iiositiTii državlianov po nasi itstavi, jLh prime rjal s prejšnjim* zadttvnimi ustav- nitni dotočbami in dodal še daties vc- Ijavne zakonite d'ol-ocbc prejšnje drža- ve, ki so še vedno v vcljavi. Predava- njc, pri katerem je bil-o vsk>d zanimive- Ka p red-met a pričako\'ati maiogo udele- žencev, je bilo za'l slabo o-biskano. Obeni zbor celjske podmznice Jugo- slov. matice vSe ie vršil 2, tm. v Narod- neaii domn. Tisthn, ki je to velevažno društvo na sreu, so prisli in tem gotovo ni biilo žal! Ziborovali smo skoraj tri ure, a čas je prav hitro potekcJ. Slisaii sino zelo zaaiiniivo predavanje predsed- nžka, gosp. A. Jei-ščnovdča o nalogi in podrobnem delu Jugoslovan-ske matice. Iz tega sino sci na novo pcxglcubili v živo prepricamje, kako naan je to dnistvo po- trebno. Zato pa smo Ponovno sklenili, da bomo vix>rabljali v^sa sredstva v o- krepitev in razsirjerije Jugoslövanske matice. Tetnu poroCilu ste sledili tajni- kovo in Wagainikovo i>orooilo, racuni so bHi odobreni, vsl'ed Cesar je dobil blagajnik absolutorij. Na to je biüa voli- tev novoga odbora, delegatov za pokr. .odbor in dveh pregtedovakev računov. Med raznoterostimi je bilo sklenjeno, da se letos vrši \"Olika iprircditev v korist Jugostov. matice. Za to je odločena 1. iKdelja jumija, v slučaju ncpovoljnega vremena se prireditcv odloži na 2. ne- delk). V to svrho je bill sestavljen obši- rcn odtoor iz vseh strank. Vse tiste ča- stite dame in gospodc, kaitere smo v ta odtoor voliJi in kateri bodo o tem v krat- kem obvesčeni, prav lepo prosimo, da sprejniejo to častno mesto. DRri tem pa nam je oponrnitii, da ie bila naša podruž- nica že večkrat napovedala kakoprire- ditev, — na pot pa so prihajale pTire- dit\re drugth društev — in naša pohlev- ¦na podružnica se ie v lastno škodo ved- no uinikala. Na zadnjem ot^nem zboru : pa snio sldenili. da tega n.e ban.o vrec • prakticirali in da ne bo kakega nepo- ' trebnega nesoglasja, ponovno pov-dar- jaino, da prva ali dru;c;a nedelja IctoS- . njega junija bo nedelja Jiigoslovansk'j I matice! — Odbor. Nova zajutrkovalnica v Celju. Tvrdka Frece & Plahnta je otvorila v Alcksandr-ovi ulici popohw na ntivo pre- ! nrejeno delikatesmo trgovwo. Prostori I so lepi, prav okusno opremljeni. Potre- ba no talkem lokalu se je v Celju zelo občutila. Pobiranje enorncga veselicJiega tlavka v iznosu 20% od vsake vstop- nice je dovolila pokrajinska vlada za Slovenijo celjski mestni občini v prid mestnemai uboznemu zakladu. Kino Oaberje. Cetrtek 8., petek 9., soboto 10. in nedeikx 11. marca »Ttije •Oiboževatelfji film&ke igralke«. veselo- igra v. petal dejajuiüh. Dnevna kronika. Stritarjey 87. rojstni dan. Nedavno i/ tiujine v domovino vniivsi se nestor slovenski'h knjizevnikov Josip Stritar, kjer bo v prijaziii Rogaški Slataii prc- živej dneve, ki so mu usojeni, je praz- novaj 6. tin. svoj 87-ileni rojstni dan. Slavljencu priisrčno častitamo in mu že- lirno, da bi preiivd večer življenja sre- cno in zadovo-ijno! Pesnik Josip Stritar svoMm roja- kom. Odkar sem se vrnil v svoio liub- ljeiH> domovino, scm prejd od vseh stra- ni in iz vseh krogov svojih rojakov to- liko isikreniti pozdravov, da bi se iuc- mogel vsakemn posameznemu zahvaliti, tndi) če bii bila moja roka še zmožna vo- di'ti peTo in če bi moje oči nc bile tako oslabele. Največje dokaze Ijttbezni iz \-seh süuiov naroda sem pa prejel k roj- stnemu dnevu, ki sem ga praznoval pr- vikrat po dolgiih letih diuševnega in te- lesnega trj>ljenja združen zopet za ved- no s svojim narodom. Prost vseh živ- ljciTtskih skrbi, skoro že na pragu vtčno- sti, so posveäene vse moje raisli blagru moiega naroda in veliki bodočnosti o- svotbojene domovine. Naj jo medsetwjna ljubezen in sloga vseh skiov troedinega naroda pripelk do višave od koder bo jednaka solncu z isto goTkoto oöjemala vse svojc rodakc. To mojo iskieno srč- n-o željo sprejmite drassi mi rojakj kot niDfjo zalivalo za Vaso izkazano mi l]u- bezen. V Koga'z.ki Slatini, dme 6. marca 192J. Josip Stritar. Masarykov rojstnj dan. Dne 7. tin- praznuje predscdnik CeškosLovaške re- piiblilke svoi rojstni dan. Ves češkr na- rod se z Ijinbeznijo in spoštovanjoin sjxr rninja svojeffa voditeijn. Oore^im že- ljarn, da bi predsednik Masaryk še dol- go vodil svoj narod, se pridrtižujeio tudi Jugoslovani, ki je bfl sosnovatelj naše svobode. Za predscdnika glavnega volilnega odbora za mariborstko in celjsko okrožje jc dtžavn-i odbor imenoval g. Ivana Vu- kovica, predsednika stola sedmorice v Zagrebu. h državne službe. Sef kabineta za poljedclstvo in vode Mšloš Štibler je Po službeni ix>trebi imenovan za uradnika 6. činovnega razreda naivišje plačilne stopnje pri oddolku za kmetijstvo po- krajmske uiprave v Ljubljani. Uniforma »Orjune«. Ministrstvo za notranje zadeve ie odobrik) načrt unifor- me katero smejo nositi člani »Orjuine« in srcer kalpak z državno kokardo. mo- dro srajco, sive hlace in pas, čez ra- raino pa jermen za orožie. Novi tajnik francoske akademije. Mesto umrlega Frederica Massona je h- bran za dosmrtnega tajnika Francozke Akademije literarni historik Renč Dou- mic, urednik * Revue des Deux Mondes«. Pri izvolitvi je bilo navzoeih dvaün- dvajset akademikov. med njimi Poin- care, Foch m Joffre. Doti'mic je bfl izvo- ljen enoglasno pri prwm giasovatiju. Atentat na šefa londonske poiielje. Porotniki sodišča y Old Belley so raz- sodLli po mnenju psihiaterjev, da je Wal- ter Tatam, obtožen poskusa zastntpJje- nja prefükta .londonskc polieije, slaJxi- umen. Obdiržali ga bodo v uorisnki. do- kleT se üijegovo zdravsh-eno stanje ne zboljša. Drzna tatvina. V soboto dne 3. mar- ca se poda Mari ja Krmenčeva p. d. A- patova, stanujoča v Ljubnem št. 8 na Forst st. 114, Tazbije okno, z=leze na to skozi okno v hišo, odpelje na malern vo- zičku nekaj pohištva, raznega posteljtie- ga in drugega perila in kiihmjske po- sode v vrednosti več tisoč kron. Orož- ništvu se je še tisti večer posrečilo iz- slcditi drziio tatico. Pač resničcn prego- vor ki pravi: iabolko ne pade daleč od drevesa. Metuzalem. Do-pisnik »Thnesov« poroča po kitajskih novinah, da i]yi v Mandžuriji neki starec, star 163 1. Vsled siromašnosti mu je država odredila mc- seeno pokoiniiiio, da bi mogel v miru umreti. Ta huanani akt ne dokazuje sa- mo, da ima vlaida nsmiljenje do reveža, ampak tudi nacijonalni ponos. Ni zna- no, da bi kaka druga država nwxgla bl- ljcžiiti eksiistenco stareišoga Človeka- U. Savinjske doline. Pristaš kme- tijske stranke, nam poroča, da name- rava lesrii trgovec Borlak v Celju opustiti lesno trgovino, ker prevzame prodajo »Naše vasi« na debelo, preskrbuje reflek- tantom tudj trafike, revežem deli tudi novae. Mi smo pa mislili, da je lesna trgovina še vendar precej koristna panoga zaslužka. za radikalne kandi- date pa ie očividno premalo, človek mora biti vsestranski, kdo bo samo materialist, od idealov se tudi živi, zlasti v rnlajših letih in v radikalni stranki. J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Redni občni zbor se vrSi v soboto, dne 10. marca 1923, ob *I2\4. uri na univerzi v dvorani 5t. 90 s sledečim dnevnim redom : 1) čitanje zapisnika ; 2) poročilo predsednika ; 3) poročilo funkeijonarjev ; 4) sprememba pravil ; 5) poroČilo revizorjev ; 6) poročilo raz- sodišča , 7) volitve; 8) slučajnosti. Udeležba obvezna, posebno ker je za spremembo pravil potrebna kvalificirana večina. — Odbor. Bernska konvenclja In Čeh<. V Bernu se bode vršila letos konferenca v svrho revizije bernske konveneije, na kateri so bile svoječasno, z ozirom na transportne težave derutne valutne raz- mere v evropejskih državah, uvedene različne mere, n. pr. prisilna frankatura do državnih mej, nedopustljivost po- vzetij rekomandirane pošiljke in nak- nadna doplačila. Popolna odprava teh izjemnih določb v nekaterih državah, katerth denar Je podvržen velikim spre- membam ni mogoča. Čehoslovaška, kakor tudi Francija in Švica pa imajo interes, da se v svrho gladkih trans- portov ta določila reducirajo na mini- mum. Transportni odsek čeških trgov- skih zbornic je na svoji zadnji seji obravnaval to zadevo in sklenil, da se v predstoječem smislu vpliva na države, ki so v isti meri na stvari interesirane III. Ljubljanski velesejem. Kakor doslej že dve leti, tako se bo tudi letos vršila ta v narodno-gospodarskem oziru tako va2na prireditev v času od 1. do 10. septembra. Predpriprave so že v polnem teku in lepo je že število ne- obve/nih prijav, na katere se bo po- zneje pri razdeljevanju prostor» v prvi vrsti oziralo. Čeravno sta oba dose- danja velesejma dosegla v vsakem oziru zelo lep« uspehe, vendar naj bi letošnji III. Ljubljanski velesejem po svoji sijajnosti in uspehih prekaSal oba prejšnja. LetoSnja velesejmska prire- ditev naj bi bila manifestaeija naše go- spodarske sile in pokazala naj bi svetu evet naše industrije in veletrgovine. Zato vabimo vse interesirane kroge, naj si že sedaj z neobvezno prijavo zasigurajo udeležbo, ker se je lansko leto zgodilo, da je moralo biti preko 50 reflektantov odklonjenih, ker so se zglasili prepozno in ni bilo več prostora. V mesecu marcu se bodo razpošiljale tiskovine za prijavo in se tem potom naproša vsakdo, ki je na tem intere- siran in slučajno tiskovin ne bi dobil, da jlh reklamira pri uradu »Ljubljan- skega velesejma« v Ljubljani. Predsedstvo »Ljubljanskega vele- sejma« poroča vsem društvom, korpo- racijam, klubom i. t. d., da se letošnji III. vzorčni velesejem vr5i v času od 1. do 10. septembra ter jih naproSa, da blagovolijo svoje nameravane kon- grese, koncerte i. t. d. sklicati oziroma prirejati v času letošnjega velesejma. Vse svoje tozadevne namere, želje itd. naj blagovolijo sporočiti uradu »Ljub- Ijanskega velesejma« v Ljubljani. Usposobljenostni izpiti za občc ljud- ske in nieščanske Sole pred iizprašcval- lio koimiisijo v Mariboru (na dTž. moš- kem učiteljiscu) se pričnek) dne 23. apr. 1923. Pravüno opremljcne prošnie za pripust naj se predlože po šol^slkem vod- stvu pravocaisno okrajneanu šohkemu svetu, da bodo naikasneje do 16. aprila v Tokah izprasevalne koniisijc. Kdor bi ¦ne bil ipripuščen. se bo pravočasno otr vestH; posebna vabila k izpitom se ne ! bodo pošiljala. ¦— M. Pirc, predscdmk. Stran 4.____________________________________________________»NOVA DOBA«____________________________________________________§tev. 28, Telefon štev. 75 In 76 i—- . .-mm„: SPOdlTll.Žl&iC2l ==s=s----- Poštnf ček rač.10,598 LjRtbljansKe Rredltne banKe v Celjia, ccntraia v Ljubljan! 142 | Delniška glavniea Din 20,000 000'— rasaa Rezcrve cca Din 17,500.000 - | 50-48 Podružnice v Brežicah, GoHci, SCranju, IMariboru, Mefkoviču, Nov. Sadu« P$uju, Sarajevu, Spliftu, Trstu. Sprejema Vloge na Imjlžlce in leROČi JRSgJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun protl ngodnemu obresfovanju. $$$* valut in dovoljuje vsa&ovrstne HredSle. 9*~ MT- WF- Pf JPi?ocl»j» specke dpžavne r»a,:zs*»©dLi*e> lcrfcei»ije. *Wi -v* -*w -^ P A L M A Kat*čt*k potpe tt>iKe i t\ po tpl ate Prednosti! JcTnejTll z n a t n o J |\ trajnije J 1 nego od to! . fl| ¦ Varstvo^Ä| n proti vlagi lfi ^^* mraza) ^^^ Dija&ke žtipendije. Minhstrski svtet je dovolil ministru prosvote 4 milijone dinarjev, iz katere svotc se smije iz,pla- čcvati ustanovc Ic oiifnt dijakorn, käte- rim je štipendijc od-obril ministrski svet, ttočhn se driiRim izplačevanje štipendij takoj irstavi. Odlikovanja. Oclliikovani so bili z rcciom sv. Save tretje stopnje: predsed- rrik dczelTKixa sodišča y Ljubljanii cž, pesnik Jositp ^tritar in ne- stor inariborskih Slovencev dr. Pavci Turner. Trgovska pogajania z Italijo. V RL mu se jc pričela 6. tin. italijansko - ju- goslovanska konferenca za sklcnitev trffovirLske pogodtoe. Sejf je prisostvoval tudi lninistr. predlsodnik Mussolini. Od jugoslovaaiskih delegatov so bill navzoči bivši minister Mihajlo Popovič, načel- mk v trgovmskem ministrstvu dr. To dorovič, rra^elnik v frnančnem ministr- stvu ozdrav je odgo- voril šof jugoslovanskc delegacije Po- povič ter izražal irpanje, da bo rned obema državama prišlo do sporazuma. Po Mussoläüicveni odhodu je bil na Po- pov ičev predlog izvoljen za prcdsediii- ka Luciolli, ki ie jugoslovanski delega- eiäi izTočil pozdrave. S tem in bila prva seja zaikliucena. Delavci na univerzi. Na zahtevo Delavske izobražcvabc lige na Japon- skem, k vlada dovolila ustanoviti- po- sebne oddeLke za clelavce na velikih n>- niverzah v Tokio, Waseda in Keie. De- lavci se bodo podučevali o gospodar stvn, literaturi in postavah. Nenavadeu slučaj. Iz mesta Wor- kingtovvn, Anglija, se poroča: Devet- najstlctna ileklrca, hči trgovca Lumdscn je vložila tožbo zoper svojega Ijubčka 14-Ietnega šolsikega dečka. katerega dol- l\% da je oče njcnega otroka. Deček, sin bogatega farmarja je priznal, da je že dalje časa oböeval' z deklico. Njegov oCe bo moral skrbcti za otroka. Izdaja in tiska: Zvezna tlskama v Celja. Odgovornl urcdnlk: Llc. Edvard šlmnlc Št. 4546/22. Volitve v narodno skupščino; določitev volišč. Razglas. V smislu člena 50 volilnega ^akona za volitve v narodno skupSčino se raz- glaša, da sta za Celje določeni 2 vo- lišči: Za volilce, stanujoče severno Ljub- ljanske ceste, Prešernove in Aleksan- drove ulice ter Krekovega trga volišče 1, ki se nahaja v telovadnici meščanske Sole v Celju (dohod skozi Strossma- yerjevo ulico). Za volilce, stanujoče v mestu južno Ljubljanske ceste, Prešcrnove in Alek- sandrove ulice ter Krekovega trga in v poslopju kolodvora pa volišče II, ki se nahaja v pritličju mestnega magi- strata. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 3. marca 1923. Župan: dr. Hrašovec s. r. Razšsrjajte „Novo Dofao"! Pozorl Pozor^l Britve, Skarje, stroje za lase striči, briv- sko milo prve vrste kupiš sarno pri strokovnjaku M, BuAcovčan, brivec, Celje, Kralja Petra cesta 27. 1 ¦§¦ Dame + katerim izostaja ali popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in Sčitim njih zdravje in pri- našam novo veselje do 2ivljenja. Obla- stveno preizkušeno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 ik Fesq 26~14 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Dr. Emerik Breschar, zdravnik in zobozdravnik, Celje, Nar. dom, cd 7. do 12. marca 1923. Oddam knatek dobpo ohranjen hlovip v najem proti primerni meseJni od- škodnini. Rudolf Lorber, Žalec. 2—2 Lokal primeren za manjšo trgovinoalipisamo se tsk^j odda. Vpraša se pri F. Jager, Celje, Kralja Petra cesta 22/1. 1 Knjigovešni sfroj za rezanje papirja in obrezovanje knjis z dvema nožema se proda. Cena kron 20.000.—. Ponudbe na upravo lista. SpFEjne SB nahrano instanovonje gospod all gaspodična Breg št. 28/1. 2—1 -v je kava iz sladne rži. CT*1 Pijemo jo samo brez pra- # I USB ve ^ave- Sladkor je drag, #11 nil mleko je drago, najdražje ¦0IHRM pa -e zcjravje! Za otroke, bolnike in rekonvalescente ni boljSe pijače. Izdeluje jo »Pražarna Žika« v Ljubljani, Rož. dolina. Številna pohvalna 414 pisma na razpolagol 3—-i j^pteA n ^ 1172 24_22 1^8) B, BH m ¦ za obdelovanje kovine, 9 p&očevine in lesay ^^«¦^.^1«^% kakor tudi transmts>jef plttgl, OlOajC motorJt in mlalilni strojl so ststlxio -v zalogi i>r»i fiarlo Jetzbacher d. d. ZAGREB, VlaSKa nl. 29. Tel.4 9O. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artijr Häuser & Co., Schweissanlagen. Za prodati so novi AEG-motorji motor za vrtil. tok 5 k. s. 220/380 volt za Din 7.500"— » » » » 3 k. s. 220/380 » » » 5.500'— » » » » 2 k. s. 220/380 » » •> 4.500'— » » » » 1 k. s. 220/380 » » » 3.500"— z jermenico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi vse druge vrste motorjev. Telef.St.74KarOl VlOTjanČlČ, Celje. Teles. St. 74 J4aznanjava Getijenemu obcitistvu, da sva otvorila 1 r Priporočava se za mnogobrojni obisk tcr zagotavljava tocno in solidno postrežbo FrecB S Flahuto, LBljBy fllehsondrouo ul. 7.