Po kricanskem §velu Vedno ostrejši proticerkveni ukrepi. Na- rodncsocialistični režim v Nemčiji nadaIjuje in poostruje svoje ukrepe proti krščanstvu in cerkvi. Predvsem sta dve točki, okoli katerih se sedaj osredotočujejo narodnosocialistični liapadi: samostani in šole. Odprava samostanov je sedaj na dnevnem redn. Samostani so obdani od vohunov, ki imajo nalogo, da nabirajo obtežilne dokaze, ki služijo oblasti kot pretveza, da se deložirajo (preženejo) redovniki ter pridejo zgradbe in.ostala posest v državno last. Kjer so prej stanovali, molili in učili redovniki, se naseJijo financarji, orožniki vojaki ali člani napadalnih in zaščitnih oddelkov. V Innsbrueku je bilo ukinjeno katoliško vseučilišče, ki so ga vodili jezuiti, in zaplenjen velik zavod, kier so se prej vzgajali in izobraževali diiaki. Zaplenjena so bila tudi posestva opatij Zwettl in Gfott- weig, zaprli so samostan patrov servitov v Irmsbrucku, ista usoda tudi čaka opatijo v Wiltenu. Kar se šole tiče, se vedno bolj razkristjanjuje. V vseh šolah je prec. \n in raztolmačen učencem oblastven odlok, s katerim se ueenci osvobojujejo vsake obveze, da bi se morali učiti veronauka in obiskovati službo božjo. Za učence izpod 14 let zadostuje izjava staršev, da ne želijo verskega pouka svoiim otrokorn, učenci nad 14 let starosti pa odločajo o tej zadevi sami, njih niti starši ne morejo siliti. Učitelji in kateheti ne smejo v tej stvari dati učencem nobenih nasvetov. župniki ali katehetje l.e smejo za prejemanje sv. ,zakramentov določiti kak dan, ko je šolski pouk, marveč sarno takšen dan, ko ni pouka. V nekdanji Avstriji je novi režim odpravil praznik sv. Leopolda, zaščitnika Avstrije, in prelep praznik brezmadežnega spočetja Marijinega; ta dva dneva so otroci morali v šolo. Učitelji glasbe ne smejo vežbati otrok v cerkvenih. pesmih. V šolah ee smejo ueiti samo narodne, vojaške in narodnosocialistične pesmi. Ker se ponekod še vedno nahajajo po uoilnicah učitelji »stare šole«, ki še spoštujejo vero, jim zveza narodnosociaJističnih učiteljev to preprečuje. Tako je ta zveza poslala učiteljem v okraju Fiirstenfeldbrucku pri Monakovem vprašanje s temi točkaini: 1. Ali se i>ri vas še vedno poučuje sv. pismo? 2. Ce se uči, iz katerih razlogov? 3. Če se učd, kako morete pouk sv. pisma spraviti v sklad s svojim plemenskim prepričanjem? 4. AH želite, da se ustavi pouk sv. pisma? 5. Ali še vršite službo organista? 6. Ce, iz katerih razlogov? 7. Ali boste opustili to službo? 8. Ste li član stranke? Odgovor na vse točke obvezen. — Tako se vrši pritisk na tiste učitelje, ki so ostali zvesti veri svojih očetov in bi radi v njej tudi vzgajali šolsko deco. Judje in krst. Judje se morajo prav tako krstiti kakor vsi nekrščeni. Zanje ne veljajo posebni predpisd. Da se more kdo dati krstiti ter biti sprejet v katoliško Cerkev, morajo biti prej izpolnjeni od cerkvene oblasti predpisani pogoji. Med zahtevami je ena glavnih: 1. čist namen, ki ga ne smejo prepletati zgolj samopašne zemeljske težnje; 2. vera v osebnega Boga, njegovo razodetje in njegove ustanove; 3. zadostna poučenost v kršeanskih resnicah, ki jih je treba verovati, in v krščanskih dolžnostih, ki jih je treba izpolnjevati. Ti predpisi so stari in ne vsebujejo nič novega. Nov pa je ¦po nekaterih krajih pojav, da se judje pri~ javljajo v mnogo večjem številu s svojimi željami po krstu kot se je to prej godilo. To ni znamenje časa, marveč nasledek stiske, v katero so prišli judje zadnji čas v raznih državah. V prejšnji številki »Slov. gospodarja« smo omeniii »varnostne« ukrepe, ki so jih poljski škofje odredili v vprašanju krščevanja judovskih oseb. Judovski beg h krstilniku narašča tudi na Madžarskem, kjer so že tudi začeli vznikati protijudovski zakoni. Ogrski primas kardinal Szeredy je dal duhovščini v tem oziru potrebna navodila. Na eni strani je grajal absolutno odklanjanje vseh judovskih prijavljencev za sv. krst, ki so ga začeli praktioirati nekateri duhovniki. Na drugi strani pa je opozoril na to, da se morajo duhovniki strogo ravnati po tozadevnih cerkvenih predpisih ter skrbeti, da se izpolnijo vse zahteve, zlasti; tudi čas in vsebina priprave za sprejem zakramenta sv. krsta. V naši državi je med judovstvom opazen večji pokret za vstop v katoliško Cerkev osobito v Bački in Banatu. Zato sta beograjski nadškof dr. Ujčič, čigar škofija sega tudi v Vojvodino, ih subotiški škof Budanovič izdala duhovščini potrebna navodila v smislu cerkvenih predpisov.