Poštnina plačana T gotovini« Leto IX., št. 40 jutro« xvui., st. »31 a) Ljubljana, ponedeljek 4. oktobra 1937 Cena l Dir upiuvuLsLvo. Ljubljana, Knafljeva 6 ^ — Telefon št. 3122, 3123, 3124, |f 3125, 3126. iseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ut — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja > Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ESOLUCIJA ODKLONJENA največje presenečenje — Z glasovi Albanije in uničena vsa ženevska prizadevanja za ureditev španskega problema ženeva, 3. oktobra, br. Ko so po celo-tedenskih mučnih pogajanjih v pododboru naposled dosegli soglasje glede načrta resolucije, nanašajoče se na španski problem. so docela nepričakovano nastale težave pri zaključnem glasovanju v plenu-mu skupščine Društva narodov, kjer je bila resolucija z glasovi dveh maUh državic, Albanije in Portugalske, odklonjena. V ženevskih krogih so prepričani, da je to delo Italije, ki je hotela za vsako ceno preprečiti sprejetje sklepov, ki bi pomenili odtočno obsodbo tujega vmešavanja v španske notranje zadeve ter bi dali španski vladi vsaj moralno podporo. Po soglasnem sprejetju načrta resolucije v pododboru je prevladovalo splošno naziranje, da je plenarna seja skupščine samo še forma'na stvar in da bo glasovanje o resoluciji poteklo gladko. Par minut pred priče tkem seje pa sta Avstrija in Madžarska predložili spreminjevalni predlog. Zahtevali sta, naj se iz resolucije bri-fie stavek, da se »v Španiji bore cele armade tujih vojska«. Zahtevali sta, naj se namesto tega rabi izraz »oboroženi oddelki . Prav tako sta Avstrija in Madžarska zahtevali, naj se odstavek, ki govori o tem, da bo v nasprotnem primeru opuščena politika nevmešavanja ter da bodo mogle posamezne države svobodno podpreti špansko vlado, stilizira previdnejše in ne tako določno. Ta avstrijsko-madžar-ski predlog, o katerem se je prvotno glasovalo, pa je bil z veliko večino odklonjen. Zanj so glasovali le zastopniki Avstrije, Madžarske in Albanije. Ta odklonitev pa je postala brezpomembna, čim je bil objavljen izid glasovanja o sami resoluciji. Od 48 navzočih delegatov Druš+va narodov je glasovalo za resolucijo samo 38, 14 se jih je vzdržalo glasovanja, Albanija in Portugalska pa sta glasovali proti. Izid glasovanja je zbudil splošno presenečenje. De Valera je utemeljeval stališče onih držav, ki so se vzdržale glasovanja. Med drugim je naglasil, da to nikakor ne pomeni, da bi se te države in sicer Avstrija, Madžarska, Čile, Kuba, Bolgarija, Peru, Švica, Urugvaj, Venezuela, Južna Afrika, Panama. Argentina, Irska in Bolivija, des-intereffeale na dogodkih v Evropi. Nasproten, vzdržale so se glasovanja iz strahu, da bi moglo priti do še večjih komplikacij. Določitev roka za ukinitev politike nevmešavanja predstavlja silno nevarno grožnjo, švicarski delegat je utemeljil svoje postopanje z načelom nevtralnosti, ki pa je dvomljiva, če se upošteva, da je Švica nedavno priznala tudi režimu generala Franca enake pravice kakor legalni španski vladi. Zastopnik Južne Afrike je naglasil, da ga je baš skrb za usodo Evrope napotila k temu, da se je vzdržal glasovanja. Razširjenje španskega konfMk-ta bi nedvomno izzvalo nov svetovni požar. Portugalski zunanji minister je estro napadal Rusijo, ki da je torpedirala politiko nevmešavanja v Londonu. Predložena resolucija pa bi bila samo v prilog valen-cijski vladi, ne pa v prilog vse Španije. Bolivijski delegat je navajal, da se je s tem samo oddolžil Španiji, ki se tudi svo-ječasno ni vmešavala v bolivijske konflikte. Tudi zagovorniki resolucije so nastopili zelo ostro. Splošno se je opazilo, da je zlasti angleški delegat najostrsjše nastopil proti vsaki spremembi predložene resolucije. Tik pred glasovanjem je govoril tudi španski delegat Azcarate, ki je opozarjal na to, da je predložena resolucija plod kompromisa. Zavračal je očitke nasprotnikov valencijske vlade in naglašal, da obstoja velikanska razlika med tujsko brigado, ki se bori na strani valencijske vlade in tujimi armadnimi zbori, ki so jih poslali na pomoč uporniškemu generalu Francu. Mednarodno brigado tvorijo res ino-zemci, toda inozemci iz vsega sveta, ki so idejni pristaši valencijske vlade in se bore pod španskim vodstvom in pod špansko avtoriteto, dočim predstavljajo armade, ki se bore na strani generala Franca, tuie vojske, ki nimajo nika.ke pravice, na španskih tleh nastopati proti španskemu narodu in njegovi legalni vladi. V ženevskih krogih si še niso na jasnem, kaj bo sledilo sedaj. Boje pa se, da bo ta. dogodek položaj še poslabšal. Z vseh strani se izraža bojazen, da bo neminov-no psišlo do r.ajresr-ijših konfliktov, ako ostanejo brez uspeha tudi prizadevanja Francije in Anglije v Rimu. da bi se dosegel sporazum o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Ne glede na to pa v ženevi naglašajo, da pomeni rezultat glasovanja o resoluciji mogočno politično manifet-tacijc. Predsednik kakor običajno ob zaključku debate ?n glasovanja o takih vprašanjih sicer ni podal nikakega svojega komentarja. Načrt lesclucije ne bo uveljavljen, ker ni bil sprejet soglasno, kakor je predpisano po paktu Društva narodov. S formalnega vidika se bo torej opustil. Zato pa se je pri glasovanju materialno pokazalo, da je velika večl.ia držav za francosko-angleško akcijo. Francija in Velika Britanija bosta nedvomno tudi spr*o tega solidarno nadaljevali svoje delo za pomirjenje v Španiji v smislu resolucije, ki so jo njuni de-legatje pri Društvu narodov tako odločno zagovarjali. Pariški komentarji Pariz. 3. oktobra r. Vsi pariški listi komentirajo izid glasovanja v Ženevi in poudarjajo. da ie s tem dobila politika Anglije in Francije v španskem vprašanju še trdnajšo osnovo. 3>Epoqu3t navaja, da je proti načrtu, ki je bil predložen, nastopila tretina članov skupščine Društva narodov. To izredno okolnost ni treba še posebej poudarjati. Valencijska vlada, ki so jo že odstranili iz sveta DN, je doživela nov n?uspeh. Želimo, naj bi v Rimu razumeli dobro voljo Francije in Velike Britanije. Proučitev španskega vprašanja v treh bo razčistila ozračje. >Populaire« pa piže: Moralni uspeh je dosežen. Resolucija, ki obsoja italijansko-nžmški napad, ni imela namena, da prisili člane Društva narodov k posebnim ukrepom. Praktičnih sklepov ni biio nobenih. Ogromna večina skupščine DN je priznala italijansko-nemški napad in se izrekla za lakojšen umik tujih vojakov iz Španije, kakor tudi za to, da je treba takoj nehati s politiko nevmešavanja, čs se pogajanja z Italijo v najkrajšem času ne obnesejo. ija in Francija odnehali Tnčl ne fcosta li, da bi se os Rim—Berlin podaljšala do Španije Pariz, 3. oktobra AA. (Havas). Sredozemsko vprašanje je slej ko prej predmet pariških listov. »Exce!sior« piše med drugim: če je to prava želja Rima, kar je rekel Mussolini v Berlinu, potem mora italijanska vlada razumeti, da Francija in Velika Britanija do določenega roka ne bosta odstopili od politike nevmešavanja, ki jo neka tretja država p

ka p*?ea reparacije in vi ne izdatke, ki že sedaj 'znašajo 2 in pel milijarde jenov. Kitajska ofenziva Sanghaj, 3. oktobra. A A. Kitajska vojska je prešla pri Kvanpingu, ki leži 120 kilo- metrov južno od Tajuana, v ofenzivo, da bi pregnala Japonce na drugo stran velikega kitajskega zidu. Predvsem bodo skušali v severnem delu pokrajine Sansi pognati Japonce na^aj na drugo stran kitajskega ziuu. Pri Juanpingu, ki leži 110 kilometrov severno od Tajuana, se je razvila huda borba Na japonski strani sodelujejo tudi mongolske in mandžurske edinice. Japonci so zaenkrat v premoči in hudo pritiskajo Kitajce, zaradi česar ni izključeno, da se bodo Kitajci umaknili vse do Rumene reke, ki je Japonci nedvomno ne bodo poskusili prekoračiti, ker bi se na tak način lahko izpostavili nevarnosti hudega pora? a. Pet velikih bombnikov je preletelo v Ca-pej, odkoder obstrtijujejr kitajske baterije že ves dan japonske postojanke pri Kijanguanu. Bitka divja na vseh šanghaj-slcih bojiščih. Kralj Boris o pomenu bolgarske vojske Sofija, 3. oktobra, p. Včeraj so se zaključili manevri bolgarske vojske. V Popovu je bil za zaključek prirejen obed, ki se ga je udeležilo 1.600 povabljencev. Na obedu so bili tudi kralj Boris, princ Ciril, člani vlade, bivši ministrski predsedniki in vojni ministri, veliko število generalov, vsi tuji vojni atašeji in še mnogo drugih uglednih osebnosti, ki so prisostvovali manevrom. Kralj Boris je imel ob tej priliki govor, v katerem se je zahvalil vsem četam za njihov požrtvovalni nastop. Poudaril je, da predstavlja vojska najtrdnejšo oporo za narod, ki se more na ta način mirno posvetiti delu in napredku. Na tak način služi, je dejal, naša narodna vojska plemeniti stvari miru, ki si ga bolgarski narod tako iskreno želi. Kralj Boris se je obrnil tudi do tujih vojaških atašejev in dejal: Posebno sem srečen, da vidim med nami tudi vas, predstavnike tujih vojsk, ki ste prisostvovali našim skromnim manevrom. Naša vojska vam ne more pokazati im-pozantne manifestacije, niti kakšne posebno poučne novosti, ker so njena sredstva reducirana. Vendar pa se zaveda svojih dolžnosti do domovine in si prizadeva izpopolniti se in razviti v sebi plemenite vojaške vrline, da bi tako mogla čim bolje jamčiti za varnost naše države ter prispevati k vse hvale vrednim naporom držav, ki se zavzemajo za mir. Zahvaljujem se da ste z vašo prisotnostjo počastili naše manevre in dvigam čašo na zdravje odličnih šefov vaših držav in na napredek armad, ki jih zastopate. Pri obedu je govoril tudi vojni minister general Lukov, ki je izrazil zvestobo in udanost cele bolgarske vojske do vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Borisa. Njegove besede so bile sprejete z viharnimi ovacijami. Po obedu se je kralj iz Popova vrnil nazaj v Sofijo. Med potjo mu je prebivalstvo prirejalo navdušene sprejeme in manifestacije. Rudarji grade svoje okrevališče pod Golico Sestanek predstavnikov Bratovskih skladnic pri Sv. Križu nad Jesenicami Jesenice, 3. oktobra V krasoti narcis pod Golico, na starodavnem Kosmačevem posestvu nad Sv. Križem pri Jesenicah, so se davi zbrali zastopniki naše najstarejše socialno zavarovalne ustanove, Bratovskih skladnic iz vse banovine, da se porazgovore o nekaterih važnih novih načrtih. Prisostvovali so zastopniki rudarjev in plavžarjev, zdravniki Bratovskih skladnic in šefi podjetij iz Ljubljane, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja Laškega, Rajhenburga, Velenja, Guštanja, Celja, Stor in Jesenic. Med njimi so bili generalni ravnatelj TPD Skubec, predsednik glavnega odbora Bratovskih skladnic s podpredsednikom Murnom iz Trbovelj šef-zdravnik dr. Cizelj iz Trbovelj, ravnatelj skladničnega urada Dular, rudarski glavar inž. Močnik ter šef bolnic Bratovskih skladnic dr. Obersnel z Jesenic. V imenu pravnega odbora in jeseniške bratovske skladnice je pozdravil goste dr Obersnel, ki je sporočil, da je Bratovskz skladnica letos spomladi pod prav ugodnimi pogoji kupila Kosmačevo posestvo, da zgradi tam okrevališče za svoje člane. Posestvo obsega 24 ha gozdov, polja, travnikov in pašnikov. Dobršen del te zemlje obsega planino od spodnje koče na Golici do državne meje. Kraj je idealen za letovi-ščarje in leži 1.050 m nad morjem na prisojnem pobočju sredi zanimive flore in je proti severu zaščiten, odlikuje pa ga krasen razgled na Triglavsko pogorje in idealen planinski zrak. Na mestu, kje; stoji stari Kosmačev dom, v katerem je Bratovska skladnica že doslej uredila 12 postelj za svoje zavarovance, bodo v kratkem začeli graditi veliko moderno okrevališče, nad njim pa poslopje za otroško počitniško kolonijo. Na koncu je dr. Ober- snel naglasil željo, naj bi krajevne Bratovske skladnice posvečale tej ustanovi vei pozornosti, kakor so ji doslej. Pod vodstvom dr. Obersnela in upravitelja jeseniške Bratovske skladnice Šetinca ter oskrbnika posestva Fenca so si gostje nato ogledali zemljišče, na katerem bo v kratkem zrastla ena naših najpomembnejših socialno-zdravstvenih postojank. Omeniti je vredno, da je Kosmačeva hiša poleti menda najvišja slovenska hiša, ki dobiva elektriko iz omrežja Kranjskih deželnih elektraren. Po ogledu so se udeležnei zbrali k skupnemu kosilu v Boštjanovem hotelu pri Sv. Križu. Pri tej priliki je imel generalni direktor TPD Skubec kratek nagovor, v katerem je poudaril, da so imeli rudarji že v srednjem veku svojo blagajno za medsebojno pomoč. 2e nad 100 let je njihovo socialno zavarovanje zakonito urejeno. Vojna je Bratovske skladnice hudo prizadejala, a z dobrim gospodarstvom se je zlasti bolniško zavarovanje v kratkem času vzorno obnovilo, nezgodno zavarovanje je zopet našlo ravnotežje, težave pa so samo še v pokojninski panogi, ki ji je vojna iz-podkopala kritje. Starim panogam pridružuje Bratovska skladnica sedaj še novo. Pod Golico je udarjen temelj za okrevališče, za katero se je prav v najtežjih časih zbralo v osrednji fond bolniških blagajn okrog 2.5 milijona Din. Ob koncu svojega govora je napil slogi delavcev in podjetij za prospeh socialnih ustanov. V imenu delavstva je govoril še podpredsednik Murn, ki se je zahvalil zlasti dr. Obersnelu za njegovo vzpodbudno pomoč, da bodo rudarji in plavžarji dobili sredi lepe Gorenjske primeren kotiček za oddih. Nadškof dr. Bauer resno obolel Po daljšem bolehanju je nenadoma nastopila oslabelost srca in se boje najhujšega Zagreb, 3. oktobra, o. Zagrebški nadškof dr. Bauer je že del j časa bolehal in je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Šele nedavno se je vrnil iz Dalmacije, kjer se je po daljši bolezni znatno okrepil, tako da so upali, da je glavna nevarnost že minila. Danes pa se je izvedelo, da se je zdravstveno stanje sivolasega cerkvenega dostojanstvenika nenadoma hudo poslabšalo, tako da so zdravniki v resnih skrbeh. Opoldne je bilo o zdravstvenem stanju nadškofa izdano naslednje službeno poročilo: V zadnjem času so se pokazali pri nadškofu dr. Bauerju simptomi dekom-penzacije srca. Pred 6 dnevi je nastopil infarkt na pljučih s temperaturo 39 stopinj. Naslednje dni se je stanje nekoliko popravilo, danes okrog poldneva pa je nenadoma nastopila slabost srca. V zagrebških cerkvah so zvečer molili za zdravje nadškofa, na Kaptol pa prihajajo z vseh strani vprašanja o razvoju bolezni. Spričo visoke starosti bolnika in že dolgotrajnega bolehanja se boje, da bi prišlo do katastrofe. Svečana otvoritev povečane Zenice Včeraj so začeli obratovati novi oddelki zeniške železarne — Govora dr. Stojadinoviča in Djure Jankoviča Zenica, 3. oktobra, a. Z velikimi svečanostmi so danes v Zenici otvorili nove oddelke tamkajšnje železarne. Na svečanost so prišle ogromne množice ljudi iz vsa okolice. Vsi so dobili opoldne in zvečer brezplačno hrano. Njegovo Veličanstvo kralja je zastopal komandant II. armije general Bogoljub Ilič, ki je bil ob svojem prihodu v Zenico svečano sprejet. V zastopstvu vlade so prišli ministrski predsednik dr. Stojadinovič z ministri dr. Spa-hom, dr. Behmerom, D juro Jankovičem in dr. Vrbaničem. Prispel je tudi ban drin-ske banovine Lukič. V dvorani tovarne je bila najprej slavnostna seja, na kateri je minister za šume in rudnike D jura Jar: kovač v daljšem govoru orisal pomen razširjenja zeniške tovarne za naše narodno gospodarstvo ln zlasti tudi za našo državno obrambo. Zahvalil se je predsedniku vlade in vsej kraljevi vladi, da so omogočili to razširjenje. Po njegovem govoru je predsednik vlade sprožil električne motorje in s tem simbolično otvoril obratovanje v novih oddelkih. Opoldne je bil za povabljene goste banket. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v svoji zdravici izrazil zadoščenje, da je bilo tako delo dovršeno v enem letu. Zahvalil se je vsem svojim sodelavcem pri tem velikem delu, na čelu jim minister za šume in rudnike. Nato Je rekel, da smo sedaj v Jugoslaviji priče gospodarskemu razmahu, kakršnega naša država še ni doživela. Spričo tega gospodarskega blagostanja se ni čuditi, da so se lahko izvršila tudi tako grandiozna dela, kakršna je železarna v Zenici. Na banketu je govoril tudi nemški poslanik von Heeren, ki se je zahvalil predsedniku vlade za priznanje, izrečeno tvrdki Krupp in vsej nemški industriji. Popoldne se Je predsednik vlade s svojimi spremljevalci s posebnim vlakom vrnil v Beograd. Zborovanje hrvatskih križarjev Zagreb. 3. oktobra o. Danes je bil v Zagrebu velik sestanek lako zvanih križarjev iz vseh pokrajin, kj»r ta polcerkvena organizacija obstoja in deluje. Na snočnjem občnem ztoru zveze je bil za predsednika izvoljen zopet znani zagrebški odvetnik dr. Ivo Protulipac. Tajniško poročilo trdi, da imajo križarji okrog 1200 organizacij z nad 40.000 člani. Danes dopoldne je bila najprej v zagrebški stolnici svečana maša. Za maševanje so križarji naprosili svojega zaščitnika sarajevskega nadškofa dr. Sariča, ki pa se je opravičil. Mašo je zato opravil eden izmed zagrebških duhovnikov. Po maši so odšli križarji v sprevodu v dvorano zagrebškega Zbora, kjer je bilo zborovanje. V sprevodu je šlo okrog 1800 križarjev e številnimi zastavami in tremi godbami, zborovanja pa se Ja udeležilo okrog 5000 ljudi. Živahno se je komentiralo. da je na zborovanju le malo duhovščine, čeprav so križarji ustanovljeni v cerkvenem okviru. Glavni govornik na zborovanju je bil dr. Protulipac, ki je dal delu svojih izvajanj ostro, protižidovsko noto. Te njegove izjave so zbudile viharno pritrjevanje V6eh navzočih. Po zborovanju se je zopet formiral sprevod v mesto. Tudi tedaj so se še nadaljevali klici proti zidom. Gamelin v Bukarešti Bukarešta, S. oktobra AA. (Havas). Načelnik glavnega štaba francoske vojske general Gamelin je danes prispel 6emkaj. Na postaji so ga pozdravili general Teodore-scu in druge ugledna osebnosti. Postaja je bila okrašena s francoskimi in rumunskimi zastavami. Opoldne so priredili ▼ čast generala Gamelina Irnriki m ...... »JUTRO« ponedeJjska tedaj« i n , --■■ .......rT---- Spominska plošča heroju Gosarju ki so jo odkrili včeraj, naj priča Se poznim rodovom, da je naša svoboda zahtevala mnogo krvi I ■=CTetra—a RmeHelJeE, 1 X. 1937, i 15.000 ljudi na kranjski tomboli Avto je sreča naklonila posestniku Petru Sajovcu iz Mlak pri Kokrici škofja Loka, S. oktobra tkofja Loka je imela danes lepo spominsko slavje. Počastila je spomin heroja domačina, neustrašenega borca za zedi-nje Jugoslovenov inž. Ivana Gosarja, ki je padel L 1917. v Beogradu kot žrtev čr-nožoltega nasilja. Njegovi tovariši dobro-voljci so mu danes na njegovi rojstni hiši v Stari Loki odkrili skromno spominsko pSoščo, ki naj še pozne rodove spominja, da je bila Jugoslavija ustanovljena s krvavimi žrtvami. Jutrad vlak je pripeljal iz Ljubljane številne udeležence iz vrst dobrovoljcev in rezervnih oficirjev, zastopnike ljubljanskih sokolskih društev s prapori iz ljubljanske in kranjske župe ter zastopnike drugih nacionalnih organizacij. Zelo številno so bili zastopani tudi četniki. Slavja se je udeležila tudi posebna četniška deputaci-ja lz savske banovine Rojstna hiša pokojnega Gosarja, ki nosi 4t 3 in v njej gospodari pokojnikov brat Tone, je bila okrašena z zelenjem in tro-bojnicami. Na pročelju je visela slika inž. Ivana Gosarja, na njeni levici slika kralja Petra L Osvoboditelja, na desni kralja Aleksandra I. Zedinitelja, zgoraj pa. v črnino zavita še neodgrnjena spominska plošča in nad njo podoba mladega kralja Petra n. £e mnogo pred 10. uro, ko naj bi se sačela siavnost, je prikorakala pred hišo častna četa z godbo 42. planinskega pol-lea\ Nato so se od vseh strani začele zgrinjati množice domačinov in zastopniki organizacij. Točno ob 10. so prikorakali pred hišo dohrovoljci s svojim praporom in predsednikom prof. Jerasom na čelu, za njimi Sokoli e prapori, četniki, zastopniki raznih organizacij in celotni oficirski zbor 42. pl. p. s polkovnikom Markuljem na čelu. Navzočni so bili tudi narodni poslanec Rajko Turk, dolgoletni kranjski župan Ciril Pire, ravnatelj Pustoslemšek kot predsednik banovinske organizacije interniran-cev hi Vodnikove družbe. Ko so se prapori razvili okoli pokojnikove slike, je stopil na govorniški oder dobrovoljec domačin g. Valentin Starman in se spominjal v pretresljivem govoru svojega tovariša. Opisal je mlada leta Hrenovega Janeza, kakor so domačini imenovali Gosarja. Po končanih gimnazijskih študijah v Kranju in na kmetijski visoki šoli na Dunaju je mladega inženjerja vleklo slovansko srce v Srbijo, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami in mu takoj dali službo gozdnega inženjerja v Bajini Bašti. Kmalu pa je nastala vojna in Gosarju ni bilo težavno izbirati, pod čigavo zastavo se bo bojeval. Jeseni 1. 1915. je Gosar obležal v boju pri Elbasaniu pokrit z več ko 40 ranami UJeOi so ga Bolgari. Spoznali so v njem bivšega avstrijskega oficirja in ga izročili po okrevanju avstrijskim oblastvom. Jeseni 1. 1916. so srbskega oficirja Gosarja vrgli v najtemnejšo celico gamizijsfltih zaporov v Beogradiu. V ječi in pred sodniki je Gosar pokazal ves svoj pogum in slovansko mišljenje. Ni se dal pregovoriti, da bi svoje sovražnike prosil milosti in si rešil življenje. Bil je junak do poslednjega diha in še 10. februarja L 1917., ko nw je na morišču hotel krvnik zavezati oči, je dejali: »Srbski oficir ima pravico umreti z odprtimi očmi.« Z vzklikom kraiju Petru in srbski vojski je izdihnil heroj Gosar. Četudi bi se lahko rešil, je Gosar čutil, da je treba narodu pokazati, kako se je treba za svobodo tudi žrtvovati. Govor, med katerim je bilo slišati pri- Ljubljana, 3. oktobra. Včeraj proti večeru so se v prostorih Siamičeve restavracije zbrali v lepem številu slovenski likovni umetniki iz Dru^tvž slovenskih likovnih umetnikov. K izrednemu občnemu zdo^u, na katerem so pretresli domala vsa življenjsko važna vprašanja svojega stanu mirno in složno, je prihitela več kakor tretjina članov. Prisotni so bili: Ivan Vavpotič ki je vodil zborovanje kot namestnik odstopivžega predsednika, od-stopivši predsednik A. G. Kos, prof. Ivan Zaje, častni član društva upravnik Narodne galerije Ivan Zorman, Fran Tratnik, Mirko Šubic, Saša Šantelj, Franci Gorše, Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat Zdenko in Boris Kalin, Maksim Gaspari Zoran Mušič, Rajko Šubic. Putrih, Aloj: Sedej, Elda Piščančeva, Franc Košir, Stane Kregar, Tone Kralj, Mara Kraljeva, Niko Omerza, Lojze Kogovšek in Ivar Kos iz Maribora. Za to veliko udeležbo se je toplo zahvalil predsedujoči Vavpotič. Nato pa je poudari javno zahvalo mecenu slovenske umetnost) in umetnikov dr. Franu Windischerju, k se je iz zdravstvenih ozirov spomnil zborovanja le pismeno, nadalje prisotnem! častnemu članu in upravniku Narodne galerije Zormanu, ki je vedno kot duša in desna roka stal na strani interesov slovenskih likovnih umetnikov, dosedanjemu požrtvovalnemu predsedniku A. G. Kosu in tajniku Mirku Subicu, g. banu in ban-skima konzulentoma konservatorju dr. Steletu in dr. Moletu, končno pa še prisotnim poročevalcem ljubljanskih dnevnikov, katerim je sporočil hvaležnost društva do našega časopisja, ki je v izdatni meri zastopalo v javnosti interese naših umetnikov ob vsaki priliki, ko se je izkazalo potrebno. Zatem je predsednik v obširnem referatu poročal zbranim umetnikom o vsem ogromnem delu, ki ga je društvo opravilo v pretekli poslovni dobi. Referat se ni omejeval le na suhoparno poročanje golih dejstev, temveč je nudil globok vpogled tudi v vsa tista vprašanja, ki so na Slovenskem kljub tako Številčno kakor kakovost« taijeno ihtenje globoko pretresenih poslušalcev, je izzvenel v želji, naj bi bila spominska plošča vsem rodovom izpodbuda in zgled prave domovinske ljubezni, M je edina čuvarica svobode vsakega naroda. Slava spornimi Ivana Gosarja! Nato je spregovoril predsednik organizacije dobrovoljcev profesor Jeras: Le v neštetih krvavih bojih prekaljeno bratstvo in tovarištvo je moglo dati junaka, kakršen je bil Ivan Gosar. Skromna spominska plošča je vidni znak najvišjega odlikovanja, ki ga morejo izraziti vojni do-brovoljci svojemu tovarišu, ki je kot heroj žrtvoval svoje življenje za svobodo in ze-dinjenje. Njegova smrt ni bila zaman. Danes stoji pred njegovo hišo z narodom najtesneje povezana jugoslovenska vojska, naš ponos in neomajna vera v srečno bodočnost Jugoslavija. Iz krvi ge je rodita Jugoslavija, s krvjo jo bomo branili, ako bo treba, proti vsakomur. Taka je volja še živečih vojnih dobrovoljcev danes in v bodoče. Jugoslovenski vojni dobrovoljci izročamo ploščo tvojim svojcem in njihovim potomcem v varstvo in naj jo čuvajo tako, kakor si ti z ljubeznijo in junaštvom ustvarjal Jugoslavijo. Slava heroju Gosarju Ivanu! Zavesa je padla in odkrila marmorno spominsko ploščo z napisom: »Tu se je 1. X. 1. 1888. rodil inž. Ivan Gosar, vojni dobrovoljec poročnik, padel je 10. H. 1. 1917. v Beogradu kot žrtev avstrijskega nasilja. Slava tovariša heroju!« Vojni dobrovoljci. Oglasila so se rezka povelja, častna četa je oddala gromko salvo, godba je intoni-rala državno himno. Z enominutnim molkom v stavu mirno je naša vojska počastila spomin pokojnega heroja! Na oder je stopil zatem upokojeni profesor vojne akademije v Beogradu g. Mile Pavlovič, ki je oskrbel o Gosarju lepo spominsko črtico pod naslovom »Slovenac Gosar«. Črtica je izšla v »Vojaškem zabavniku«, izdaji beograjskega »Vojničkoj glasnika« v februarju 1. 1921. Žena prof. Pavloviča je bila skupno z Gosarjem zaprta v Beogradu in je še pet minut pred Gosarjevo usmrtitvijo z njim govorila. Pozneje je tudi ona postala žrtev avstrijskegj vandalizma. Prof Pavlovič je očrtal velik« pokojnikove zasluge in je med drugim dejal, da je lahko ubiti človeka, ni pa mo goče ubiti ideje. Gosar živi še mrtev. V imenu vse Jugoslavije se klanja njegovemu spominu. V imenu kranjskih sošolcev pokojnege heroja je spregovoril dobrovoljec bivši sreski načelnik Poklukar, v imenu akademskega društva »Krasa«, ki mu je pokojni na Dunaju pripadal, pa dobrovolje< trgovec Lapajne. Kot zadnji je govoril š< domačin učitelj Horvat v imenu škofjeloških Sokolov in Sokolov dobrovoljcev Po spominskih besedah zastopnika ljubljanskega pododbora četnikov — četniki iz savske banovine so se posebej poklonil — je godba zaigrala »Lepo našo domovino«. Starološki župan Avguštin se je nate zahvalil navzočnim za tako številno udeležbo. Tudi on se je v imenu Ločanov poklonil pokojnikovemu spominu. Ko so razne organizacije, v prvi vrsti dobrovoljci Sokoli in Ločani položili pod sliko vene« z napisi, je bila svečanost končana. Ljudje so se razšli, dobrovoljci so se pa v prijateljski družbi s četniki še dolgo pomenkovali in obujali spomine iz dobrovoljskil časov. no uioeno zastopanemu stanu umetnikov ostala domala še vsa nerešena. Odkrito, tovariške in složno pretresena so bila tudi vsa tista vprašanja, ki se našemu umetniku dan na dan nenehoma pojavljajo in sekajo globoke rane tako s socialnega kakor tudi kulturnega stališča, v življenje vsakega posameznika in vse skupnosti Med ta vprašanja je šteti predvsem zavarovanje slovenskih umetnikov za primer kakršnekoli potrebe, organizacijo udeležbe na domačih in inozemskih razstavah, vprašanje uvedbe strokovnih umetniških šo ali umetniških ateljejev tam, kjer jih š« ni, uvedbo posebne umetniške instance, ki bi odločala o človeku-umetniku in ga predstavljala brez zapostavljanja in tudi brez pretiravanja naši in tuji javnosti, končno pa še s stanovskega stališča življenjsko važno vprašanje nepristranskega upoštevanja slovenskih likovnih umetnikov pri delih, ki jih slovenski narod postavlja s svojimi težko žrtvovanimi sredstvi v čast in spomin za njegovo zgodovino zaslužnih osebnosti. Volitve novega odbora Med prvimi točkami dnevnega reda so bile po nujnih okoliščinah, ki jih je povzročila odstopitev predsednika A. G. Kosa ln odbornika Toneta Kralja, volitve novegj odbora. Zborujoči so soglasno potrdili že od dosedanjega odbora kooptirane člane, in sicer Vavpotiča kot predsednika in Gor-šeta kot odbornika, kar se je izkazalo zlasti za umestno spričo kongresa jugoslovenskih umetnikov, ki ga je dosedanji odbor pripravljal. Iz poročila predsednika je bilo tud razvidno, da je dosedanji odbor agilno vodil v pretekli poslovni dobi društvene zadeve in se požrtvovalno potrudil z razstavami, ki predstavljajo važen izredni denarni vir, in pa tudi moralni uspeh ne le razstavljalcev, temveč tudi društva, ki je razstave prirejalo. Tako sta bili pomladni razstavi v Jakopičevem paviljonu in v paviljonu Cvijete Zuzorič v Beogradu deležni odličnega moralnega in materialnegj uspeha, s katerim so slovenski umetniki, j - ft Id niso baS razvajeni, lahko v poln! miri zadovoljni. Predsednik pa je še posebno čestital številnim društvenim članom, ki so bili v preteklem letu tako doma kakoi v tujini deležni častnih priznanj za svoje dela. Kljub tem razveseljivim ugotovitvanr pa je blagajnik Saša Šantelj opozoril, da prevelik optimizem v materialnih zadevah nikakor še ni na mestu, ker se izdatki neprestano pojavljajo, dokaj negotovi pa so materialni uspehi društva, ki redno lahko računa le na negotove prispevke člano\ samih. Izvolitev umetniškega sveta Ker se je izkazala za potr?bno tudi iz-prememba pravil. po katerih je Društvo slovenskih likovnih umetnikov doslej poslovalo, eo ''ili iznešem nekateri predlogi za i7pri>membo p?edvemi glede stališča, ki naj ga društvo zavzema pri presojanju spre jemanja novih članov. Kakor je poročal predsednik Vavpotič, j s že prejšnji odbor osvojil predlog A. G. Kosa. naj bi se pri včlanjanju novincev zlasti pazilo na to, da bi se društvo ubranilo vsesa, kar bi motilo resna umetniška prizadevanja. Iz izčrpne debate je izzvenela zahteva, naj bi se strogo pazilo na to, da bi društvo sprejemalo v svoje vrste le tiste, ki se poklicno v svoji stroki aktivno udeležujejo umetniškega življenja in s 6vojim delom bogatijo slovensko umetniško svojino. Društvena pravila glede članstva naj bi se izpremenila tudi toliko, da bi imelo društvo poleg rednih, častnih in ustanovnih članov se izredne člane, med katerimi bi bili umetniki neslovenske narodnosti in Slovenci, ki živ; izven Slovenije. Snujoči se umetniški svet, v katerega naj bi ee volilo iz članskih vrst po pet oseU bi imel predvsem to nalogo, da bi v kočljivih primerih odločal o sprejemanju novih članov. Poleg tega pa bi pripadala umetniškemu svetu tudi še posebna vloga. Ob oriliki domačih razstav in reprezentativnih razstav v tujini so se glede izbora razstavljajočih umetnikov in njihovih del pojavila velika nesoglasja in nezadovoljstva. V vrstah zbo-rovalcev je bila izražena želja, naj bi se pri bodočih razstavah ne gledaio na umetnike, temveč na umetnine. V interesu vseh umetnikov in umetnosti je torej, d« hi zlasti pri reprezentativnih razstavah delovalo posebno razsodišče, ki bi izbiro del nepristransko razsodilo. Da bi se temu na vsestransko zadovoljstvo odpomoglo. naj bi po potrebi pripadla zamišljenemu umetniškemu svetu tudi omenjena naloga. Po izčrpni debati, v katero je s svojim mnenjem in nasveti posegel tudi upravnik Zorman, so se člani odločili za izvolitev provizomega umetniškega sveta, v katerega so bili izvoljeni G. A. Kos, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Nikolaj Pirnat in Zdenko Kalin. Stvarno je bilo obravnavano tudi vprašanje umetniških akademij. Umetniški naraščaj nima doma polne možnosti za svoj razvoj, ker mu primanjkuje strokovnih 3oi. Odbor je sprožil vprašanje, naj bi se tudi v Ljubljani ln Beogradu po možnosti ustanovili umetnostni akademiji, za prvo silo pa vsaj mojstreki ateljeji, ki bi bili priključeni zagrebški akademiji. O tem pa bo obširneje in natančneje razpravljal še Kongres umetnikov ki bo na pobudo Društva slovenskih likovnih umetnikov 13. in 14. novembra v Ljubljani in se ga bodo udeležila društva umetnikov iz Zagreba, Beograda in Sarajeva. Ta kongres bi imel po zamisli slovenskih umetnikov zelo otširen program. Na njem naj bi se razpravljalo o vseh važnih stanovskih vprašanjih. Znano je, da eo umetniki kljub svoji nepogrešljivi važnosti za narodno kuituro med tistimi stanovi, za katere je najmanj preskrbljeno in so prepuščeni povsem sami sebi in lastni zaščiti. Naloga kongresa bi bila, da vsa ta vprašanja v izčrpnih rcLr&tih obdela in v obliki resolucij postavi svoje predloge in zahteve na javnost in oblastva. Na dnevni red naj bi nadalje prišla vprašanja študijske podpore, zaščite avtorskega prava, osiguranja velike večine ujetnikov, ki niso v javnih službah, za primer bolezni, starosti itd., nadalje smotrna ureditev prirejanja razstav doma in v tujini, možnosti raznih olajšav ob takih prilikah in drugo. Med slučajnostmi pa je bil že tudi izglasovan predlo«, naj bi društvo pri odločilnih »vrtaneah stavilo predlog za imenovanje sodnih umetniških izvedencev pri sodiščih, kolikor ee imajo ta ukvarjati z ocenjevanjem po svoji prirodi pošlem umetniških del, da bi se ne dogajalo več kakor doslej, da so imeli besedo taki izvedenci, ki za to po svoji kvalifikaciji niso lili primerni. Enaka vloga naj bi se predložila tudi gl®de zaščite avtorskega prava. Zakon sicer obstoji, a ee ne izvaja, temveč se presoja še vedno po starih preživelih sodnih pravilih. Tako se dogaja potem, da se n. pr. ilustrator ne smatra za avtorja. Društvo pa naj bi pokrenilo tudi zaščito in določitev minimuma pri odkupu umetniških del v svrho reprodukcij. Stališče do postavitve kraljevega spomenika Preden so se zborovalci po teh sklepih razšli, so načeli tudi še vprašanje priprav za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju in prišli do naslednjega zaključka: Ugotovljeno je bilo. da se priprave, kolikor so doslej napredovale, niso Tršile v redu. Zato ie bil soglasno sprejet predlog, naj »bšai zbor zahteva ponovni raspis ie nekoč r listih javno obljubljanega natečaja v smisla prvotne zamisli 1 določenim prostorom in koncepcijo. 0 predloženih našrtih pa naj bi odločalo le razsodišče sestavljeno is vrst umetnikov. Dalje je bilo dognano, da so a strani senatorja Hribarja ob priliki 6eje spomeniškega odbora, ki se je vršila 1. oktobra v magistratni posvetovalnici, padle hude žalitve na ves kiparski stan. Javno je g. senator imenoval umetnike megalomane, se-bičnei« in zaplotnike. Društvu likovnih umetnikov pa je na račun njegovega v Časopisju objarvljenega stališča glede priprav za spomenik naprtil očitek, da laže in da so njegove trditve iz trte izvite. Soglasno je 'bil zaradi teh napadov sprejet predlog, naj odbor Društva slovenskih likovnih umet aikov zahteva predvsem izročitev steno-gramskega zapisnika seje spomeniškega odbora v svrho natančne ugotovitve izrečenih napadov, hkratn pa naj na prošnjo kiparjev občni zbor odločno protestira preti takim napadom. Kranj, 8. oktobra Kranjsko gasilsko društvo je imelo danes svojo ie tradicionalno tombolo. Privlačnost je bila tokrat še večja, saj so bili med glavnimi dobitki l®p osebni avto, dvoje motornih koles, krasno pohištvo in razne druge potrebščine za hišo in dom. Na tombolo je prišlo rekordno število srečolovcev. Prostrani mestni trg in vee sosedne ulice so bile nabito polne. Samo z vlaki se je pripeljalo od vseh strani nad 10.000 ljudi. Računajo, da je žrebanju prisostvovalo okrog 15.000 ljudi. Žrebanje se je pričelo popoldne ob 16. in je trajalo vse do 20. Sreča je bila tokrat precej pravična. Lep osebni avto znamke Opel je zadel posestnik Peter Sajovic iz Mlak pri Kokrici, z mo- Maribor, 3. oktobra Lepo uspelo zborovanje omladine JNS Danes dopoldne je bilo pri Zamorcu lepo obiskano zborovanje JNS za mesto Maribor. Na zbor 90 prihiteli tudi zastopniki omladine JNS iz Ljubljane s tajnikom banov irskega odbora tov. Andrejem Uršičem, nadalje zastopniki iaščanske in trboveljske omladinske organizacije JNS. Današnje zborovanje je imelo namen zbirati o mladince JNS iz Maribora na informativnem sestanku, ki naj razvije temelje za nadaljno organiziranje nacionalistične omladine v Mariboru. Toplim uvodnim pozdravnim besedam tov. Grešaka, je sledil izčrpen referat tov. Urjjiča, ki se je v svojih izvaj?njih dotaknil vseh aktualnih problemov naše notranje politike in podal točno opredelitev omladine JNS nasproti političnemu dejanju in neha-nju JRZ in beograjskega in zagrebškega dela združsetne opozicije. Nato je izprego-voril v ognjevitih izvajanjih podpredsednik banovin3keg~a odbora JNS v Ljubljani tov. dr. Milan Gorišek ml., ki je podal kritične misli h gotovim pojavom našega političnega življenja, v zadnjem času. Na-vzočni omladinci nacionalisti so z navdušenim ploskanjem sprejeli izvajanja vseh referentov. Avstrijski gostje v Mariboru Današnja nedelja prectetavLja brazdvo-mno rekord glede obiska avstrijskih gostov v letošnji sezoni. Računa se, da je prispelo danes v Maribor najmanj 1.000 Avstrijcev. Danes so bih prvikrat ofici-elno sprejeti tudi člani Touring kluba, iz Celovca, ki so vrnili Mariboru mariborske izletne obiske v Celovcu v teku letošnje sezone. Okoli 120 Celovčanov je prispelo na motorjih pod vodstvom predsednika Touring kluba iz Celovca direktorja Spdmd-legerja v Maribor. Prva skupina je prispela že snoči, druga skupina pa danes dopoldne, celotno s preko 50 vozili. Na mestni meji pri Merdavsovi gostilni na Koroški cesti so pričakala Celovčane predstavniki mesta Maribora, Tujekoprormetne zveze, Touring kluba, mestnega turističnega odbora in drugih ustanov s »Pufcni- Samomor Ljubljana, 3. oktobra Davi v ranih urah, najbrže med 4. in 5., se je odigrala v Tivolskem parku pod tako zvanim Monte Carlom tragedija enega izmed ruskih beguncev, ki 30 raztreseni skoro po vsem svetu, a se kljub raz-memo že dolgemu bivanju v tujini ne morejo vživeti v tuje razmere. Ko J« šel davi ob 6. skozi park žek.miškl delavec Gr-bec Ivan z Vodovodne ceste, je našel na tleh mrtnega neznanca*. Ko si ga je po-bliže ogledal, je videl, da se je bil neznanec obesil na drevo z električno žico, ki se je potem utrgala, da je obešenec padel na tla. Grbec je žalostni dogodek takoj javil policiji in ta. J?, okoli pol 7. poslala Profesorska napredovanja Na predlog prosvetnega ministra so z ukazom kr. namestnikov napredovali na gimnazijah: v četrto skupino prve stopnje: dr. Ivan Dornik, prof. na klasični gimnaziji v Mariboru, Janko Orožen, prof. realne gimnazije v Celju, Adolf Lapajne, prof. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Kapus, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Karel Zelenik, prof. realne gimnazije v Celju; v četrto skupino druge stopnje: Alojz žitnik, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Makso IVezelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Fran Sušnik, prof. klasične gimnazije v Mariboru; v peto skupino: David Zupan, prof. realne gimnazije v Ljubljani, Ser a fina Po-Ijanec, prof. klasične gimnazije v Zagrebu, Ivan Kos, prof. klasične gimnazije v Mariboru, Franc Planina, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Srečko Baučer, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Mirko Rupel j, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; v šesto skupino: Peter Kovačič, prof. realne gimnazije v Celju, Franjo Cetlna, prof. realne gimnazije v Celju, Rihard Aplenc, prof. real. gimn. v Ljubljani, dr. Marija Perpar, prof. realne gimnazije v Celju, Alojzij Merčun, prof. realne gimnazije v Ljubi Jam; v sedmo skupino: Albin Mali, prof. tretje realne gimnazije v Ljubljani, Marja BorSnik, prof. prve realne gimnazije v Ljubljani, Anton Gorup, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; toraima kolesoma pa sta se odpeljala domov d;lavec Vinko Justin i® Lučan pri Gorenji vasi in pa dijakinja Nuša Klaskova iz Kranja. Kompletno kopalnico je dobil hlapec Jože Avsenik iz Kranja, krasno spalnico pa zasebni uradnik Ivan Zupan iz Naklega. Kajak je zadel mizar Janez Ogrin iz Mengša, moško kolo tesar Slavko Mavčič iz Bizovika, damsko kolo delavka Francka Pintarjeva iz Čepulj pod Sv. Joštom, otroško kolo Jožica Marinkova, trgovska pomočnica h Ljubljane. Posestnik Franc Korošec z Bleda je odnesel domov najnovejši sesalec za prah. enajsti glavni dobitek, voz opeke, pa je zadel Franc Breščak. hlapec na Jesenicah. Razen tega je bilo izžrebanih še 176 amb, 146 tern, Š3 kvatern in 48 čin-kvinov. kovim« ravnateljem Loosom r.a čelu. Na-vzočni so bili pri sprejemu tudi mariborski motociiklisti s predstavniki tukajšnjih motociklisti6nih klubov /--Pohorja« in >Pe-runar. Oficielni pozdrav je bil ob 12. pri Orlu in so med dTugim izpregovorili magistratni direktor Rodcšek za mestno občino. t Putrnkov« ravnatelj Loos. podpredsednik ^Pohorja« F-sžing in predsednik »Peruna-r Hlebš, nato pa so se zahvalili za prisrčne pozdravne bes-ede predsednik celovškega Touringkluba Splndle^or dr. Ko nig in Cizek. V najlepšem razpoloženju so se gostje odpeljali popoldne v Pekre, kjer so pri Tomšetu imeli svojo vinsko trgatev ob vznožju našega lenega Pohorja, ki ga gostje k;ir niso mogli prehvaliti. O tem m oetem.,. Danes je bila izredmo lepa jeeenatea nedelja. Zaživele so pohorsk?. in k orjaške rebri. Ljudem se je potožilo po otoku, kjer pa je sezona žal že zaključena. Po vinogradih so veselo peli klopotci svojo peeem. Vse je hitelo v prirodo, če izvzamemo zbor stanovanjskih najemnikov pri Gaimbrinu. kjer so mariborski stanovanjski najemniki razpravljali o aktualnih zadevah in zahtevah najemntišbva in začetek nove sezone v mariborskem narodnem gledališču. V kriminalnih bukvah ni bilo nič posebnega. Izsledili pa so nevarnega specialista na tuja kolesa 261etnega brezposelnega delavca Franca Koletnika, ki je v mariborski okolici ukradel nad 10 koles in Jih prodal. Vrli sbudenški orožniki so ga razkrinkali in ga izročili v zapore tukajšnjega sodišča. Pri Koprivovi gostilni je neki naš avto pregazil avstrijsko motorno kolo, vendar pa se je zadeva lepo iztekla brez hujših posledic. Otvoritvena predstava v gledališču Sinoči Je bila v polnem gledališču otvoritvena predstava letošnje gledališke sezone z uprizoritvijo Gogoljevega »Revizorja«. Uprizoritev je bila temeljito pripravljena. Rež:ital jo je J. Kovič. Občinstvo ni štedilo s priznanjem nastopajočim igraScem. begunca pod Monte Carlo komisijo, ki sta jo sestavljaj adraraik g. dr. Dužar ln dežurni uradnik g. Kette. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt in je dal truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Križu. Samomorilec ie 421etai privatni uradnik Cmiljanovski Vladimir, uslužben nri skladišču »Račkami«, po rodu iz Po1 tava v Rusiji in pristojen v Ljubljano. Stanoval je pod Tuirnom št. 4 in je bil samec. Pokojnik ni zapustil nikakega pisma, ki bi pojasnilo njegov obupni korak. Morda ga je pognalo v obup domoto£je, ki je zahtevalo v zadnjih letih že več žrtev med ruskimi begunci. na učiteljiščih: v četrto skupino druge stopnje: Adoif Grebming. prof. na učiteljišču v Ljubljani. Ervina Ropaš, prof. na učiteijišču r Mariboru, Viktor švajger, prof. na učiteljišču v Ljubljani; v peto skupino: Joško Trobej, prof. na učiteljišču v Mariboru, Ciril Berncrt, prof. na učiteljišču v Ljubljani; v šesto skupino: Ema Trobej, prof. na učiteljišču v Mariboru, Katinka Rihar, prof. na učiteljišču v Ljubljani. Strokovni učitelj Rajko Burg v Ptuju je napredoval v osmo položajno skupino. Samomorilni poizkus Maribor, 3. oktobra. Na Betnavski cesti 34 si je danes popoldne v svoji spalnici v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v prša 181etni pekovski vajenec Florijan Horvat. Vsega krvavega in nezavestnega so našli malo pozneje in poklicali reševalce, ki so gia v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Objave Mladinski pe\'*ki zbor Sokola Ljubljana — Šiška. Opozarjamo starše, katerih deca po-seča pevske vaje, da bo danes ob 16. vaja za mlajšo ter ob 17. za starejšo deco. Vabimo deco, ki še ne sodeluje, da se še prijavi k sodelovanju. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo Jasno vreme po vsej kraljevini, na skrajnem zapadu in v gornjem Primorju bo nekoliko večja oblačnost. Ponekod bodo jutranje megle. Toplota se bo neko-hfco dvignila. Slovenski likovni umetniki o svojih perečih vprašanjih Zgledna složnost v najvažnejših sklepih — Odmev hudih besed senatorja Hribarja Obesil se je v Tivolskem parku iz neznanega vzroka Maribor preko nedelje Tekma za pokal prezidenta dr. Beneša ČSR : JUGOSLAVIJA S: 4 (3:1) Rezultat je bil dosežen šele v 33« min« dragega polčasa in bi bili naši z boljšo taktiko lahko igrali neodločeno ali na tudi zmagali — 25*000 gledalcev Praga, 3. oktobra Z napetostjo pričakovana tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo za prvenstvo Male antante in pokal prezidenta dr. Be-tifša, se je po zelo živahni in razburljivi igri končala s tesno zmago češkoslovaške reprezentance. Tekmo, ki Jo je gledalo okoli 25.000 gledalcev, je sodil berlinski »odnik Birlem. Po odigranju -"beh državnih himen sta nastopili obe enajstorici v naslednjih postavah: češkoslovaška: pianička (Slavi ja), Bur-ger, Tauček, Kostalek, Bouček, Kolaky, Ryha, Senecky (vsi 'Sparta), Sobotka (Slsvija), Nejedly (Sparta), Rulc (2ade- nice). Jugosia\1ja: Glaser, Hiigl, Matošič, Lech ner, Gajer, Kokotovič, Medarič, Valjarevič. Hitrec. Vujadinovič, Pleše. De polčasa Domači prevzamejo takoj vodstvo in so od vsega začetka močnejši. Glaser in Hiigl imata polne roke dela. že v 5. min. uide Rulc obema branilcema in ustreli neubranljivo vodilni gol. 1 :0 za CSR. V 12. min. je minuta molka v počastitev spomina pokojnega prezidenta Mesaryka. V 18. min. dobi žogo Pleše, ki je najboljši igralec med Jugoslovemi, ter ustreli neubranljivo v gol. Rezultat je izravnan. 1:1. V 26. min. je gneča pred jugoslovanskim golom in Čehi najdejo priložnost, da spravijo žogo v mrežo. 2 : 1 za CSR. Jugosloveni so zdaj še dalje precej v obrambi. v 30. min. poda Ryha Seneckemu, ki strelja že tretji gol. Stanje je 3 : 1 za domače, ki se do odmora ne spremeni. Drugi del Po odmoru zadaneta ®e v Četrti min. Matošič in Sobotka drug Ob drugega i« zaradi foula prisodi sodnik prosti strel, ki ga Rulc spremeni v četrti gol k« CSR. 4 :1. Publika je vsa na nogah, kajti zdaj pričakuje, da bo< o Jugosloveni doživeli katastrofo. Toda piaiv v tem trenutku ee dvignejo gostje tn začnejo energično napadati. žogo dobi nevarni PleSe, ki odda Hltrecu in že je rezultat za gol manjši. 4 :2 za CSR. Jugosloveni so še dalje v občutni premoči. Napadi so vse bolj energični in češkoslovaška ob ram Da se mora hudo braniti. V 11 min. je Pleše spet v napadu. Zdaj uide krilcem in strelja v vrata. Planička prehitro zapusti vrata, toda za njim je še branilec, ki zadrži žogo, toda že za črto. Jugoslovan« reklamirajo gol, toda sodnik ne priznava. Štiri minute kasneje je pri žogi Hitrec ln zopet pade gol za Jugoslavijo. 4 : 3 za CSR. Publika je vse bolj nemirna, kajti izenačenje je skoraj v zrakm. V 25. min. je spet v akciji Pleše, nasproti mu pride Tauček, pred golom nastane velika zmoda ln Cehi potisnejo žogo sami v svoja vrata. Rezultat je izravnan. 4:4. Nejedli je bleziran in odslej samo statira. Jugosloveni se po izravnanem rezultatu potegnejo v defenzi-vo. V 33. min. pride do žoge Sobotka in strelja neul> anljivo zmagonoani gol ter postavi končni rezultat 5:4. V zadnjih minutah je še zelo živo in posebno si prizadevajo Jugosloveni, da bi morda še enkrat izravnali, tooa Čehi znajo čuvati rezultat vse bolje od Jugoslovenov. Igra je bila zelo napeta in fer, kar priča posebno dejstvo, da je sodnik v vsem poteku kaznoval sa.mo dva foula. Kratko o moštvih Jugosloveni so btfh danes predvsem hitrejše moštvo in so razen tega zaigrali s večjim elanom to požrtvovalnostjo od domačih. Usodno napako so zagrešili, ko so se po stanju 4 :4 vrgli v detf enztvo to dali češkemu napadu možnost sa nove akcije. Mam Jugoefl oveni so se najbolj odlikovali levo krilo Pleše, vratar Glaser to pa vodja napada Hitrec. Domačini so bili tehnično boljši del to so tudi v prvem polčasu popolnoma prevladovali na igrišču. Ko je bilo stanje 4:1 zanje, so začeli igrati lahkomiselno in sam nasprotnik Jim je šel proti koncu igre tako na roko, da so srečno spravili svojo tesno zmago. V ostalem je tekma nudila redko napeto igro, ki je zadovoljila razvajeno praško nogometno publiko. Zagreb:Praga 2:0 (2:0) Zagreb, 3. oktobra Danes popoldne je bila na igrišču Gra-djanskega pred približno 4000 gledalci odigrana medmestna tekma med Prago in Zagrebom, v kateri so Zagrebčani zasluženo zmaigali. Rezultat je bil postavljen že v prvih 15 minutah prvega polčasa in e* pozneje kljub naprezanju obeh enajstoric ni vež spremenil. Gole sta zabila LeSnik v 9. in Rakar v 15. minuti. Tekmo je sodil zagrebški sodnik VišnjiČ, ki je kljub temu, da je imel lahek posel, zagrešil precej napak. Posebno nezadovoljni so bili z njim gostje. Fodsavezn! dan V Mariboru, Celju, Ljubljani in drugod je bilo včeraj odigranih več nogometnih tekem v korist LNP — Dve ljub* Ijanski moštvi sta se vrnili s porazi Na področju LNP je bilo danes precejšnje število nogometnih tekem, ki jih je dal podsavez odigrati v korist svoje blagajne. Športni uspeh teh tekem, kolikor se da pregledati po prvih poročilih, ni bil posebno velik, glede finančnega pa je treba počakati še bolj odločilnih podrobnosti o obisku teh prireditev kakor so naša poročila. Če nič drugega, eno pa so današnje tekme vendarle razkrile, in sicer to, da Ljubljana preveč od zgoraj gleda na aktivne nogometaše v Celju in Mariboru, kar ji je prineslo danes dva huda poraza. V Mariboru so domačini odpravili ljubljanske zastopnike s štirimi, v Celju pa z dvema goloma razlike. Kakor sta ta dva izida za Ljubljanao zelo malo laskava, sta na drugi strani za Celje in Maribor prav častna in kažeta, da se forma naših prvorazrednih nogometnih klubov polagoma izenačuje in boljša. Če se to ne dogaja baš v Ljubljani, ni zato nobene škode! Maribor t Ljubljana 4:0 (2:0) M?ribor, 3. oktobra. Za spremembo je imela danes mariborska nublika na stadionu Železničarja na sporedu medmestno nogometno tekmo med reprezentancama Ljubljane in Maribora, katero pa ni bilo posebnega zanimanja, kajti na igrišču je bilo komaj okoli 500 gledalce'-. Po končani predtekmi. v kateri je po-breika Slavija porazila reprezentanco rezerv mariborskih klubov s 7 :1 (4:0), sta nastopili obe reprezentanci v naslednjih postavah: Liubliana: Logar, Žitnik, Jerman (Ljubljana). Kretič, Košenina (Hermes). Pišek (L). ?iamberger (Svoboda), Brodnik. Svetic, (H), Aljančič, Jež (Reka). Maribor: Švajghorer (Železničar). Barlo-vič (Rapid). Konjak, Gofinar (Z). Kirbiš. Vele (Maribor), Lešnik (Ž), Vesnaver Vo-deb (M), Pavlin, Pezdiček (Ž). V tej tekmi je zmagalo moštvo, ki je zmago po poteku igre tudi edino zaslužilo. Mariborčani so pokazali nogomet, s katerim bi lahko uspešno nastopili povsod. Mariborska reprezentanca je napravila kljub temu, da ni bila sestavljena iz najboljših igralcev, kot celota odličen_ vtis Enajsto-rica je v vseh pogledih prekašala nasprotnika, njeno glavno orožje pa je bilo naravnost vzorno napredovanje « kratkimi pasovi. Če bi bil napad znal izrabiti številne zrele prilike, bi bila Ljubljana najbrže doživela dvoštevilčen poraz, tako velika je bila namreč razlika med obema moštvoma. Edino zaslugo, da se to ni zgodilo, ima ožja ljubljanska obramba ki je bila med gosti edina na mestu. Mariborska enajsto-rica je bila razen levega krila odlično izenačena celota, razen teaa pa so vsi tudi zaigrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo. V moštvu Ljubii-ane so v splošnem prevladovali negativni momenti nad pozitivnimi, kar pa je deloma opravičljivo zarad' tega. ker je nasprotnik res igral odlično. Zdi se pa. da je podcenjevala moč mariborskega nogometa, kajti moštvo, ki je danes zastopalo slovensko prestolnico v Mariboru na nogometnem polju, gotovo ne zasluži tega naziva. Igralo je namreč tako klaverno vlogo, da se more primerjati te še s popolnoma podrejenim nasprotnikom, s katerim so Mariborčani delali, kar so hoteli. Edina formacija v vsej enajstorici, ki je sploh vredna omembe, je njena ožja obramba, ki se je res potrudila m tudi dosegla, da poraz moštva ni bil naravnost katastrofalen. če omenimo slednjič še srednjega krilca Košenino, ki je bil najboljši v sprednjih vrstah, smo z imeni odpravili vse, ki zaslužijo to. Morda bo ta lekcija le koristila, da bo Ljubljana polagoma začela gledati resno tja proti Mariboru. Gole so zabili v 26. min. Vesnaver in 42. min. prvega polčasa Pauiin, po odmoru pa v 1. min. Pauiin, v 43. min. pa so si Ljubljančani zabili četrti gol sami. Tekmo je sodil g. Bizjak. Celje : Ljubljana 2 : O (1: o) Celje, 3. oktobia Danes popoldne bila na Glaziji pred 300 gledalci odigrana medmestna nogometna tekma med reprezentancama Celja in Ljubljane, v kateri so domačini zasluženo zmagali. Ljubljanska enarjstorica je bila v startu in kombinacijah sicer nekoMko boljša od domačih, imela pa je premalo povezan napad ter pred golom ni znala izrabiti nekaterih zrelih pozicij. Ožji obrambi in krilski vrati obeh enajstoric sta igrah solidno. Celjska enajstorica Je bila po odmoru mnogo boljša kot prej. Tekma je bila prav živahna in napeta. Do odmora je bila igra dovolj izravnana, pozneje pa »o prišla Celjani Dol j do veljave in se Je mnogo igralo pred ljubljanskim golom. Ves prvi polčas je potekel v medsebojnih napadih z obeh strani in šele v 42 minuti se je po lepi kombinaciji Vovik-škerl j-Trnovši- Je posrečilo Celjanom potresta ljubljansko mrežo. Po odmoru so imeli Celjana mnogo ugodnih pozicij, toda šele v 27. min. j« trojica Gobec—Vovk— skertj »kombinirala drugi gol za celjske barve. V 34. min. je sodni k prlsod'1 enajstmetrovko proti Celju, ki pa je šla nrmo prečke. Rezultat je do konca ostal nespremenjen. Trkmo je sodil g. Veble točno in objektivno. V predtekmi je kombinirana mladina Celja in Jugoslavije zmagala nad kombinirano mladino Atletikov in Olimpa z 2:0 (1:0). Devet ljubljanskih tekem Ljubljana. 3. oktobra. Zelo lepo vreme je bilo. vsaj v Ljubljani, za nogometne prireditve, toda. . režija ni bila na višku. Teoretično je bi! spored primerno naslikan, v praksi — na katero so med skiciranjem sporeda očividno pozabili — pa se ni obnesel, niti malo ne. Privlačnost teh tekmic je bila zelo blizu ničle, a s športne strani jc treba samo omeniti, da je Mars. ki se je preril do finala, igral štiri tekme po eno uro, kar da med razumnimi ljudmi cele štiri ure. Na to malenkost se nemara ni nihče spomnil. Sicer se je igralo, kakorkoli že, točno po sporedu na treh igriščih, dopoldne na Reki in na Mladiki, popoldne na Hermesu. Da zabeležimo rezultate: Reka : Grafika 3:2(2:1) Oslabljeni Rečani so komaj nadvladali Grafičarje. Rezultat je stvaren in sam pove, da sta moštvi odigrali izenačeno partijo. Sodil je g. Dorčec. Svoboda : Jadran 2:1 (0:0) Tudi druai par je dal igro s tesnim rezultatom. Svobodaši so si 8 par odločnimi potezami v drugem poičasu zagotovili udeležbo v finalu. Sodil je g. Pečar. Svoboda : Reka 3:2 (1:1) Niso se potegovali ne eni ne drugi za udeležbo v popoldanskih tekmah. Kljub vsemu je doletela ta usoda Svobodo, ki je zabila en gol več. Sodil je g. Doberlet Mara : Korotan 3:1 (3:1) Medtem so igrali na Mladiki. V prvi tekmi so Marsovci že do polčasa sigurno postavili rezutat, potem »o postali bolj komo-dni. Sodil je g. Mehle. Moste : Mladika 2:1 (0 : 0) Moščani so v resni tekmi pripravili domačinu neljubo presenečenje. Mladika je imela v garderobi pripravljeno za finale močnejšo postavo, pa je potem lahko gledala — Moste v finalu. Sodil je g. Kos. Mars : Moste 7:3 (3:1) Moštvo s Poljan je Moščane gladko odpravilo. V razgibani igri sta prišla oba napada proti šibkejšima obrambama do veljave. Rezultat j« vseskozi realen. Sodil je zopet g. Mehle. .Mar.'; : Svoboda 7:1 (3 :1) Marsovci so nastopili kompletni, tudi z onimi igralci, ki s-iccr zaradi ozkih stikov s kazenskim odborom LNP ne smejo ignati. Šibka Svoboda jim ni utegnila nuditi resnejšega odpora, pa so jo odpravili po mili volji. Proti koncu že ni bii« več borba n« terenu, temveč lahek trening Marsovcov. Sodil je g. Čamernik. Hermes : Ljubljana 3:1 (1:1) Do polčasa je bila ta tekma najboljša izmed vseh dotedanjih. Pott-m pa so se začeli v ljubljanskem moštvu igračkati in si kljub terenski premoči niso utegnili priboriti zmige za svoje barve. Nasprotno pa so Hermežani v par odločnih potezah zmešali ljubljansko obrambo in povsem zasluženo postavili rezultat. Sodil je g. ing. Sketelj. Hermes : Mars 4:0 (2:0) Finale vseh finalov je nudil zopet manjvreden n zanimiva. Dvoboj se je končal t U točkami raatt- ke v dobro gostov (63:52 aa Conoordifo) Poleg tekmovalcev skupine C (16—18 let starosti) 90 v treh točkah tekmovali le B-juniorji (14—16 let) na 100 m: 1. Kos (C) 12.7, 2. Lončar (C) 12.8, 3. Rihtar (I) 12.9, 4. Stanič (I) 13.1,v metu krogle 4 kg 1. Jakšič (C) 1360, 2.Rihtar (I) 1277, t majhnim prestopom 1370! 3. Lenart (I) 1209, 4. Stanič (I) 1042, in v skoku v daljino 1. Stanič (I) 509, 2. Milanovič (I) 503. Gostje so si nadmočno osvojili 7 prvih mest, Ilirijani pa tri, tj. Kotnik na 1000 m in Bratovž v višino ter ob palici. Tekmovanja kakor današnje pa le mladino bodre k novemu delu! * Zanimiva športna obletnica. Ko se že na vse kraje proslavljajo razne obletnice, dajmo še športnikom, slovenskim bieiklietom. kar jim gre. Danes popoldne je bilo na te-lovadisČu Ljubljanskega Sokola lahkoatietsko tekmovanje juniorjev Ilirije in Concordije. Točno pred 40 leti, bila je tudi nedelja, so bile na istem prostoru, kjer se je danes borila že naša najmlajša eportaa garda, velika slovanske kolesarske dirke na modernem kolesarskem dirkališču, ki ga je za lOletnico svojega obstoja »Slovenski klub kolesarjev Ljubljana 1887« posebej pripravil v ta namen. To svojo lOletnico obstoja so slovenski kolesarji pred točno 40 l?ti proslavili • slovesnim sprevodom na okrašenih kolesih in s slovanskimi kolesarskimi dirkami na novo zgrajenem dirkališču, sedanjsm sokotekem telovadišču. Športnikom so v tistih lepih časih ljubljanske dame, poklanjale dragocena darila in je enega teh prsjel takratni unagovalec g. Viktor Bohinee. poleg zlate kolajne. Prvak zveze slovenskih kolesarjev pa je bil takrat naš stari znanec in še vedno neumorni Jaka Gorjane, ki je prej si srebrni venec in zlato kolajno, časi so ee temeljito spremenili, stari idealni športniki, kar jih še živi. so se danes brea posebnega hrupa spominjali svojih prvih športnih podvigov. Dobri •Taka Gorjane sicer ne tekmuje v?č. zato pa marljivo pomaga s svojimi znamenitimi sto-paricami na skoro vseh naiih prireditvah in je tako tudi danes kot aktiven športnik obhajal ta znameniti jubilej na isiem športnem prostoru, pa v zelo drugačnih razmerah. Tenis Teniško klubsko prvenstvo Ilirije Klubov prvak Je postal c zmago nad Smer-dujem odlični Alvie. V soboto in nedeljo je bilo na igriščih Ilirije pod Cekinovkm gradom odigrano klubsko prvenstvo v tenisu. Vod6tvo turnirja j 3 bilo v rokah dr. Murka, ki je svojo nalogo opravil zadovoljivo. Odziv igralcev je bil ial nekoliko premajhen. Tehnični rezultati so bili naslednji: Prvi dan: Smerd« : dr. B!eiweis 6:0, 2:6, 6:8. Premagani dr. Bleiwei« se s Smerdu-jem ni hotel spustiti v ostro igro, v kateri ne bi mogel nuditi tako močnega odpora. Gogala : Banjai 2:6, 6:4, 7:6. Banjai je st Gogalo vedno talko h|»w M ■koral en p« zunanjih rezultatih zmagati gladko, feivie : Daear 6«, 6:2. Bacar Šivi-cu ni mogel nuditi resnejšega odpora. Spored je bil razdeljm tako, da sta bili ie prvi dan odigrani tudi dve finalni tekmi, in sicer med Šivieem in Bankom ter Smerdn-jem in Gogalo. Stvie je zmagal v dveh ee-tth • 6:8 in 7:6. Druga partija (Smerdu-Go-gala) se je odločila šel s v tretjem setu. Prvi eet je dobil Smerdu 6:2, naslednjega Gogalo, tretjega pa apet Smerdu s 6:1. Drugi dan se je začel turnir tako zgodaj, da je bila na igriščih še megla, ki js gotovo tudi kvarno vplivala na razpoloženje. Kot prvi par sta nastopila Sivle in Sfcnerdu in je v tej igri gladko zmagal šivic s 6:8, 6:1. Nato j« Gagola izgubil proti Banka z 1:6, 6:1, 8:6. V zadnji igri je Sivie odpravil is Gogalo s 6:4, 6:3 in si tako osvojil klubsko prvenstvo. Smerdu in Banko sta igrala 6:2, 7:5, kar je dalo Smerduju drugo mesto med klubov i mi tekmovalci. Po gornjih rezultatih bo sestavljena teniška reprezentanca Ilirije, ki bo v kratkem morala na revanžno srečanje z repre-tentanoo Trsta. V soboto 9. t. m. ob 20.30 bo Ilirija ta zaključek sezone priredila svojim teniškim igralcem družabni večsr. ZKD (Zagreb) : Rapid s s O Maribor, 3. oktobra Na teniških igriščih Rapida j3 bik) danes odigrano izzivalno kolo za damsko teniško prvenstvo države, in sicer med ekipama SK Rapida in zagrebškega ZKD. Gostinje eo zmagale brez posebnega odpora, in sicer podrobno takole: Florian (ZKD) : Lirzer (R) 6:0. 6:0, Go-»tiša (ZKD) : Lirzer 6:4, 6:1. Florian s Tu-tid (R) 6:0, 6:1, Gostiša : Tutič 6:0, 6:1. Po končanih singlih so igralk; Rapida double prepustile nasprotnicam brez boja. Končni rezultat je bil torej 5:0 za ZKft. MotoclhUstiha Motociklistične dirke v Zagrebu Zagreb, 3. oktobra Na svojem dirkališču na Atiramareki cesti je priredil danee I. Hrvatski motoklub velike mednarodne motociklistične dirke, za katere ie vladalo ogromno zanimanje. Na dirkališču se je zLralo okoli 8000 gle-k ?vj Me.l ostalimi znanimi dirkači je nastopil na tej dirki tudi Hermesov dirkač »leteči Kranjec« Ludvik Starič. ki je v najbolj zanimivi točki — dirki športnih motorjev do 500 coui — skupno z najhujšima nasprotnikom« Angležem Buttlerjem in Zagrebčanom Uroičem s svojo vožnjo Radi vil lisočglavo občinstvo. Tehnični rezultati teb dirk «» bili naslednji: Športni motorji do 250 eem: 1 Uroič 3:24.1 pet., 2. Krammer 8:26.4 pet., 3. Pro-senik 8:31.1 pet. Dirk« dirkatev, ki ie niso smsgali na dirfcaliKih: 1. Peuezič 3:25, 2. Goljat 3:35. 1 pel, & Proeenik 8*7.2 pat film in i—fl Ae 100 eem: t TanaSJ 4:144 pet, ». Cerpinko 4:29, 8. Groac 4:20.1 pet Športni noSorh de 800 Mm: 1. Battier 8:00.1 pet, t Star« t^l.lpet, * Uroič 1:07J pet Povprečna hitrost nsjboljšega okoli 90 km. . Športni motorji do 050 ccmt 1. ing. Lotz 8:87, 8. Prcvenik 3:80, S. Foflner 8:35 1/5. T«iWWHd motorji ne glede na Jakostt 1. Ftoamik 3:36 1/6, 2. Likar 3:38, 3. vofloar 8:40 2/6. Motorji • prikolicami ne glede na ja- l. Medwenttsch 3:07 2/6, 2. Adel-monn 8:08 2/5, 8. 8u£tar 3:18. 8portni motorji do 1000 ccm: 1. Buttler 2:54 1/6, (najboljši čas dneva). 2. ITrotd 3:01, 8. Starič 3:13. Avtcmoibtizem mmmmmmmmamamam Nemški avtomobilisti tei so pred 14 dnevi prestopili nado dr-iavno mejo na -vetiM avtomobilski turneji po Jugoeloviji in Bolgari^, se danes vračajo po isti poti v domovino. Sinoči so biti na Phtvicafc ter ee od tam potegni* do Kariovca, danes popoldne okoli 15. p« Jih bodo pred prostori Avtok^Jtaa v Karani v LJubljani ponovno sprejeli ia pozdravili člani ljubljanske sekotje Avtoklu-b«. Družba bo ie v teku dneva nadaljeva-la votajo do Bleda, kjer Je na sporedu zadnji počitek pred startom do Milnehe-na ta vrnitvijo ne. domove. V torek zarana bodo nemški avtomobilisti z generalom Httoleinom na čelu, ki Je bii med tem *a-radi Mussolinijevega obiska v Nemčiji z letalom odletel domov, pa se po isti poti vrnil v Sofijo in spet prevzel vodstvo izr leta, preko Podkorena zapustili nado državo. želimo, da bi aemfikten gostom zadnji dan bšvaoja med rami ostal v čim pri-jetne;^ .m spominu. Kakor slišimo, se bodo člani nadega Avtokluba dre vi Se enkrat sestali z nemškimi izletniki na Bledu in tamkaj še poglobili prijateljske in Športne vezi, ki so jih z njkml navezate pri prv,m svidenju v nafiem prelepem gorenjskem letoviSču. Lahkoatletski srednješolski miting. Na stadionu Železničarja je bil v soboto popoldne in včeraj dopoldne lahkoatletski miting mariborskih srednjih šol, in sicer za pokal JLAS in domačega kluba »Sidre«. V dobro obiskani konkurenci je zmagalo moštvo klasične gimnazije s 112 točkami pred realno gimnazijo, ki je zabeležila 47 ter trgovsko akademijo s 26 in državnim učiteljiščem z 22 točkami. Ličen pokal so si z današnjo zmago pridobili v trajno last dijaki klasične gimnazije. ČsL vojni minister v Dubrovniku Dubrovnik. H. oktobra AA. Snoči je prispel v Dubrovnik z ladjo »Hvar« minister vojske in mornarice, armadni general Lju-bomir Maric s češkoslovaškim obrambnim ministrom Mahnikoni in člani češkoslovaškega vojaškega odposlanstva. Gost 5 so v pristanišču sprejeli na svečan način. Danes so si ogledali pomorsko vojaško akademijo in znamenitosti mesta, nakar so odpotovali z avtomobilom čez Mo«lar v Sarajevo. Obsedno stanje v Braziliji Rlo de Janeiro, 3. oktobra. AA. V vsej Braziliji jc bilo včeraj proglašeno obsedno stanje. Ukinili so tudi imunost poslancev ter uvedli strogo časopisno cenzuro. Mno-96 JJodl Ji bUo le mod anUnallt Teden dni filma Spomin na Fanny Elsslerjevo Lilian Harvey kot plesalka Fanny Elssler v filmn istega imena — Njen partner je Willy Birgel čez drn in strn. e 9 že 50 let je minulo, kar je umrla ena najbolj slavnih evropskih plesalk Fanny Elsslerjeva. Spomin nanjo še živi pri tistih, ki poznajo razvoj plesne umetnosti, malo pa je še ljudi, ki bi se je osebno spominjali. Njej v spomin je letos izdelala »Ufa« »Pesem ohtmu$e« V seriji novih filmov, ki jih dobivamo zadnje čase v Ljubljano, bo tudi zanimiv pevski film, ki so mu dali naslov »Pesem obtožuje«. Njegove ceni ni treba še posebej naglasa ti, če povemo, da ima v njem glavno vlogo sloviti pevec Louis Graveur. Film sam po sebi ie prav za prav kriminalen. Vsebina je napeta in pritegne človeka nase, tako, da niti ne občuti kratkih premorov, ki nastanejo zaradi vpletenih pesmi. To je tudi glavna odlika filma, kajti doslej smo gledali po večini filme, kjer so pesmi tako zavlačevale dejanje, da smo časih kar izgubili stik z dejanjem. Razen Graveurja igrajo v filmu sami priznani nemški filmski igralci. Omenimo film iz njenega življenja. Glavne vloge v njem so dobili Lilian Harweyjeva, Her-bert Sttovvits, Lil Dagover in še nekateri znani nemški igralci. Film bo najbrž prišel kmaJu k nam in bo navdušil vse ljubitelje lepe klesne umetnosti. A '.'•■'"V Al'. naj Walterja Rillo, ki ga dolgo nismo slišali v filmih, Gino Falkenbergovo, ki bo v tem filmu prav tako odlična, kakor je bila še merom doslej, Walterja Janssena in Fritza Odemarja, Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo. Kazali ga bodo v kinu Matici. šmisikasage filmskih igralcev Pri filmanju, ki se vrši skoraj vselej v umetni svetlobi. je šminkanje potrebno, kaj ti refleksi svetlobe bi vzeli obrazu ves iz- i raz. fe bi ne bilo na njem šminke. Res je i šminkanje za igralce zelo naporno m traja : navadno zelo dolgo, ker je treba šminko ne ; prestano obnavljati, saj se v svetlobi vročih i reflektorjev raztopi in pokvari, vendar pa se drugače ne da pomagati in igralci se mo- rajo podvreči tej torto rt. Dssjs prinašamo nekaj sličic, po katerih boste videti, kako ee igralci tik pred (ilmanjem pripravijo za nastop. m pi;';-^.:;: immm -i i Wk .tpfjfc* 1 ralnK • apTBrfBflHI ' 1 Hans Richter se pred filmanjem še po-slednjič pogleda v ogledalo Naši manevri v avstrijskih očeh Davi je odpotoval ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Novo Miasto na Hrvatskem, kjer bo danes, jutri tn pojutrišnjem prisostvoval velikim manevrom armade. (»Nebe Freie Presse cec, veliki kupi slame. Za Žitkovci se žej začenjajo hribi. Dolg hrbet za vasjo, Kobilji breg, obrasel z gozdovi, nekaj čez dvesto metrov visok. Na levi strani pa še vedno polje, nizko, raztisočerjeno v večje in manjše kose. Koruza in ajda, konoplja in lan. Za Žitkovci Dobrovnik, ne več ob eni sami cesti. Tri se križajo pred cerkvijo in ob vsaki so hiše. Mogočna lipa pred cerkvijo. Stari, počrneli zidovi. Na enem izmed oltarjev kip sv. Antona, pod njim skrinja za milodare in napis: Szt. Antal kenyerere, za kruh sv. Antona. Tudi na prižnici je madžarski napis: Joj-el-Szentlelek, Isten! — Pridi sveti Duh!... Kaj delajo lončarji v Filovcih, v rdeče! pobarvanih, s slamo kritih hišah? V nedeljo bo v Tišini sejem in takrat bo treba peljati tja lorce in sklede. Zato zdaj še brnijo primitivni stroji. Na podstenjih stoje dolge vrste »krompnjač«, velikih loncev, v katerih kuhajo ženske krompir za svinje. Ali ne veste, da so celo z Dunaja prišli gledat, kako mojstri v Filovcih oblikujejo lonce? Nad Bogojino še kraljuje znana Plečnikova cerkev in na dimnikih še gnezdijo štorklje. Od tod vodi cesta navkreber, med položnimi hribi proti Vučji Gomili. Nekje se odpre razgled do Sobote, vidiš vrsto ra-kičanskih jagnedov. Nekje brodi za ajdo lovec, njegov pes beži po razgonu in voha. Cesta vijugasto teče proti Selu. Ob vsakem ovinku se odpre drugačen svet. se prikaže nov zvonik. Doline in hribi. Položni, s hišami na pobočjih. Samotni hrasti, samotni hiše, gorice in klopotci. Potem vas, med drevjem skrite hiše, raztresene po vsem bregu Selo. Na ovinku, ob cesti, žgejo opeko. Bel, gost dim se dviga nad kupom zložene opeke. V štirih odprtinah dan in noč gore drva. Z dolgimi drogovi je treba popravljati žerjavico. Vročina grize roke in lica. A nekdo potrebuje hišo in ilovice je dosti tod okoli. Cesta je široka in bela in naglo steče nizdol. mimo zadnje selske hiše. Na cbeh straneh doline hribi. Onstran h"iba nova dolina, novi hribi. Drug mikavnejši cd drugega. Vrste se kilometrski kamni. Vrabci nad prosom čivkajo razposajeno. Še malo navzgor, potem z bliskovito naglico navzdol — in prve hiše Prosenjakovcev so pokazale svoja bela lica. Od tod ao meje je samo poldrugi kilometer. Od Prosenjakovcev teče cesta vzporedno z mejo proti Domanjševcem. Mimo jagnedov, hribov, lepih modrih hiš, lesenih zvonikov, Domanjševci z madžarsko ^norazrednico. Vidite jih s hriba. Dolgo stojite na hribu in se ne morete nagle-dati. Bele. rjave, temne lise. Valovi. Ne vodni, ampak valovi zemlje, kakor da piha veter in se vse to nalahno pozibava in se svetlika v soncu. Samotni hrasti, pešpoti čez travnike, brv čez jarek. Otroci v Domanjševcih nas pozdravljajo v madžarščini. — Ovdje se prodaje superfosfat — stoji na n^kem plotu. Daleč ob Mali Krki se razprostira dolina, v kateri leže Domanjševci, madžarska vas, ki v čistoči daleč zaostaja za vasmi dolenjskega Prekmurja. Katarina S pur. Kitajski zdravniki mera] o v domovino Zagreb, 3. oktobra, V Zagreb je dopotoval iz Ženeve kitajski zdravnik g dr. Čangvej in obiskal higienski zavod, kjer ga je sprejel in pozdravil namestnik ravnatelja g. dr. Kraljevič. Dr. Čangvej bi moral ostati v Zagrebu mesec dni. da bi preučil delo šole narodnega zdravja. Ker pa je kitajska vlada v NTan-kingu izdala odlok, da se morajo zaradi vojne z Japonci vrniti v domovino vsi kitajski zdravniki, ki bivajo v studiiske svr-he v Evropi, bo dr. Čangvej ostal v Zagrebu samo do torka, nato pa odpotuje naravnost na Kitajsko. Dr. Čangvej, ki je dospel v Zagreb po nasvetu g. dr. Štamparja, je ravnatelj šole za higieno v Nankingu, pa ga zato zelo zanimajo slične naprave v Evropi. Nanking-ška higienska šola se je bila pred časom ustanovila s sodelovanjem jugoslovenskega zdravnika dr. Bcrislava Borčiča. Pred nekaj dnevi je bivaJ v Zagrebu še en kitajski zdravnik, in sicer dr. Pau. Z njim je bila tudi njegova soproga. Dr. Pau je prav tako preučeval šole narodnega zdravja in higijenskega zavoda. čitajte in širite »J U T R O«! lip K*' „- v • ,, - T ■Ju- .- .. - - > - ' bi /> : ■: > ■■ . * -v. ••;,«•.<. •K' v' ■ •• .f.: s ■ ■ i' • •■•L Karin Hardtova in Kari Schonbock v filmu »Diplomat« » Po belili cestah Prekmurja Že pred izidom smo opozorili na Peširevo knjigo 1 Istoriski pregled postanek i h ma-raka kraljevine Jugoslavije«. Zdaj smo knjigo dobili in reči moramo, da je brez dvoma najpopolnejše delo te vrste, kar jih je pri na« izšlo. Če bi bile še reprodukcije znamk, ki jih priobčuje, tako dobre, kakor bi želeli, bi se s knjigo lahko postavili pred svetom. Pri prelistavanji! knjige odkrije človek marsikaj zanimivega. Zlasti nam daje knjiga zanimiv pregled čez vse zgrešene korake, ki jih je podvzela naša postna uprava pri izdajanju in prodajanju znamk. Naj navedemo nekaj primerov: Od prve skupne serije znamk s sliko kralja Petra in tedanjega regenta Aleksandra je ostalo nad devet milijonov znamk, ki eo bile prodane leta 1030. Nad osem milijonov je bilo znamk po dve pari. Ostanek je bil zaradi tega tako velik, ker so bile te znamke namenjene za frankiranje listov, pa so kmalu po njihovem izidu uvedli pri nas plačevanje poštnine v gotovini. Vseh devet milijonov znamk je šlo za 45.000 din. Škoda, ki so jo zaradi tega imeli filatelisti, ki so prej kupili nerabljene znamke, pa je šla najbrž v stotisoče. Razen tega je ameriška tiskarna, ki je te znamke izdelala, poklala tudi 10.000 serij nezobčanih in negumiranih ter 5000 serij, ki jim je manjkalo le gumiranje. Po 400 serij vsake vrste je šlo v poštni muzej, ostalo pa je bilo prav tako prodano trgovcem z znamkami za skupno 27.000 dinarjev. Leta 1921 so sklenili pri nas izdati posebne dobrodelne znamke, katerih prebitek naj bi bil šel za invalide. Tiskali so pa teh znamk 20 milijonov serij! Pač prevelik optimizem glede naše dobrodelnosti. V6eh serij se ni prodalo niti en milijon. Po en milijon so jih potem prodali za bagatelo na licitaciji. ostale pa so dobile pritisk od enega do trideset dinarjev. Tudi od te serije je bilo pozneje prodanih za smešno ceno nad 14.000 rezanih in zobčanih, a negumiranih serij. Med istimi znamkami s pretiekom nove vrednosti je najbolj znan pogrešni natisk >9« namestu 8 dinarjev. Napaka je baje nastala slučajno in so takoj potegnili iz prometa vse pole teh znamk ter pogrešno znamko odstranili in nadomestili z drugo. Toda teh makulaturnih znamk niso un;čili, kakor bi bilo treba, ampak so jih od celotne količine, ki je znašala 2800 kosov, spravili 400 v poštni muzej, 200 prodali Srbskemu filatelističnemu klubu v Beogradu po nominali 9 dinarjev, ostalo pa prodali leta 1980 za 81.000 dinarjev. Od druge ameriške izdaje s sliko kralja Aleksandra je od skoraj 60 milijonov kosov, kolikor je znašala celotna naklada, ostak) okoli 3000 kosov >resbeštendov«, kakor lepo pove Pešičeva knjiga. Te ostanke so prodali na licitaciji. Čim se je to zvedelo, so cene nerabljenih znamk te serije padle na trgu na polovico. Račun so plačali seveda filatelisti, ki so pri poštnem okencu kupili prej nerabljene znamke. Prva frankovna serija, pri kateri so bili ostanki sežgani, je bila tako imenovana londonska. Pri tej vidimo v katalogu, da eo cene za nerabljene znamke zelo visoke. Pri prvi beograjski seriji, ki je pozneje dotila pretisk za poplavo, potem pretisk »XXXX« in pretisk »Jugoslavija«, Pešič ne navaja naklad. Omenja saiino, kar je bilo večini filatelistov neznano, da obstoje falzifikati višjih vrednot, ki so pa baje zelo slabo izdelani. Iz naklad poplavnih znamk in znamk s pretiskom »XXXX« vidimo, da so tu na-naklade višjih vrednot precej malenkostne, in da utegnejo te znamke postati še zelo iskane. Naši filatelisti naj jih ne oddajajo za bagatelo, kakor se pogosto dogaja. Od poplavnih znamk je bil letos komisijsko sežgan poslednji ostanek, ki je znašal 1883 kompletnih serij po 106.50 dinarja. Leta 1929. je izšla posebna dobrodelna serija, katere prebitek je bil namenjen za zgraditev spominske cerkve na Duvanj-skem polju. Znamk so spet tiskali po 2,500.000, najvišje vrednote pa 1,000.000. Dobre tri četrtine so ostale neprodane in so pozneje dobile pretisk »Kraljestvo Jugoslavija« ter so se prodajale v isti namen. Toda tu je bil neuspeh še večji. Prodalo se je komaj nekaj tisoč serij, ostalo pa je bilo za bagatelo prodano trgovcem z znamkami. Podobno je bilo naslednje leto z znamkami za postavitev spomenika v P »rim. Naklada je bila po dva oz. en milijon vsake znamke, prodalo pa se je vsake znamke le po 200.00 oz. 300.000 kosov. Vse ostale znamke, ki so bile po nominali vredne okoli sedem milijonov, je prodal odbor, ki jih je po preteku veljavnosti dobil, za — 120.000 dinaijev. Leta 1931. je izšla zadnja serija fran-kovnih znamk s sliko kralja Aleksandra, ki je pozneje dobila črn okvir. Naklad obeh izdaj, z značbo ograverja in brez nje, Pešič žal ne navaja. Pri teh znamkah je obilo tiskovnih nepravilnosti, ker so bile znamke tiskane sproti, kakor so jih na poštah potrebovali in niso makulatur dovolj skrb.10 izbirali Leta 1932. so izšle znamke za evropsko veslaško prvenstvo v Beogradu. To so tiste znamke, ki jih je zaradi njihove malomarne izdelave imenoval neki nemški list »ji goslavvische Grauelmarken«. Pri nižjih vrednotah je znašala naklada po 100 000 kosov, pri treh višjih pa po 80.000. Na poštah se je prodalo vsega le okoli 15.000 serij, ostanek pa je prodal prireditveni odbor na javni licitaciji. Na ta način so pri nas sistematično ubijali z velikimi nakladami in poznejšim cenenim prodajanjem znamk interes za dobrodelne serije. Posledice so se kazale sproti. Vsake serije se je prodalo manj. Kulmi racija je bila dosežena prav pri veslaških znamkah, delno zaradi nepoznavanja prave naklade, ki ni bila v naprej jav-ljena, delno pa zaradi skrajno neokusne izdelave znamk samih. V prihodnji številki bomo končali naš pregled čez Pešičevo knjigo, ki jo vsakemu filatelistu toplo priporočamo. Knjiga se dobi tudi po knjigarnah. NaS filatelističnl almanah za leto 1937 Pred kratkim je izšel v Zagrebu naš fi-latelistični almanah za leto 1937., knjiga, ki jo potrebuje vsak filatelist. V njej je poleg strokovnih člankov o naših znamkah obilen naslovni material, saj so po imenih in naslovih navedeni vsi naši filatelisti ter mnogo tujih, vsi najbolj znani tuji filateli-stični listi, vsi klubi in preizkuševalci znamk. Knjiga se dobi v knjigarnah in stane 30 dinarjev. LEPA ZNAMKA Med najlepše znamke zadnjih let lahko prištevamo vsakoletne belgijske dobrodelne znamke, katerih izkupiček gre za zdravlie nje jetičnih otrok. Na znamki, katere sliko prinašamo, je belgijski princ Balduin. F® Pešičevi knjigi Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,