iiiniiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimmiiiii
iimiiimtiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiimimiimiiiiiimiiiiiii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta pišejo, druga stran na j bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiii
Glasilo koroških Slooenceu.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititnmiiiimiii
Leto XXXIV.
Celovec, 23. februarja 1915.
St. 16.
Zapuščina knezoškofa Kahna.
Nasprotniki in tisti, ki sodijo površno, smatrajo celo delo škofa Kahna kot ponesrečeno in mislijo, da so se njegovi načrti izjalovili. Slobodno jim! Prihodnjost bo pokazala drugače. Zrno mora v zemljo in tam mora strohneti, potem šele vzklije na novo! Priznajmo, da je knezoškof Kahn doživel silno žalostno usodo! — Vemo, da se je temu veleumu v njegovih zadnjih dneh omračila pamet. Gledati je moral, da so nesrečne in neprevidne špekulacije nekaterih prenapet-nežev, ki so zlorabili njegovo plemenitost in dobrosrčnost, njega in katoliško stvar sploh spravile ob dobro ime. — Toda vse to nikakor ni vstanu, uničiti njegovih velikih načrtov! Ravno ob njegovem grobu je njegov naslednik, prevzvišeni knezoškof dr. Adam H e f t e r, prevzel njegovo oporoko in je obljubil tam na grobu, da bo nadaljeval njegovo delo! Isti prevzvišeni knezoškof je izjavil, da je knezoškof Kahn ledino oral na Koroškem in da je vse ono, na čemer mi zdaj zidamo naprej, vstvaiil škof Kahn ! — To je prvo veliko prizna-n j e, položeno na grob temu mučeniku in vemo, da bo njegova oseba tembolj rasla, čimbolj se oddaljuje njegov spomin od nas. Trajno — bo njegovo delo ostalo in v tem delu hočemo danes izpregovoriti !
Pomanjkanje duhovnikov.
Ko je prišel škof Kahn na Koroško, je zevala velika rana na telesu ki'ške škofije, duhovnikov je manjkalo. — Sicer se je ta rana čutila že celih 20 let, a škof Kahn je v prvem letu svojega škofovanja z neverjetnim pogumom začel celiti to rano.
Bogoslo\vcev je bilo ob prihodu škofa Kahna 36, marijaniščanov 24!
Takoj je na svoje stroške še leta 1887. v jeseni najel za marijanišče dve hiši od sester elizabetink, in v enem letu je poskočilo število gojencev na 59. — Toda škof Kahn je imel višje cilje. Še isto leto je nakupil za 36.000 kron na lastne stroške 5 in eno tretjino orala zemljišča in leta 1888 se je začelo zidati novo marijanišče! V jeseni leta 1889. so stanovali že prvi gojenci v ma-rijanišču, leta 1891. je bilo že 120 gojencev in kmalu je poskočilo število na 160. S polnim zaupanjem v Boga se je lotil škof tega velikega podjetja, ki je stalo do leta 572.000 kron! 216.000 K se je nabralo v stinh letih med ljudstvom in duhovniki, cesar v začetku nihče ni pričakoval.
Leta 1887. je bilo zaposlenih v d u s -nem pastirstvu 316 duhovnikov, a leta
1915 37L
Temu pa je treba pristaviti, da se je posvetilo za časa škofa Kahna še poleg tega okrog 30 do 40 duhovnikov drugim družbam. Štejemo zdaj celo vrsto katehetov, profesorjev, urednikov, vzgojiteljev v raznih zavodih, ki jih prej ni bilo.
Škof Kahn vabi redovnike v škofijo.
n-i bi dvignil ascetično in znanstveno vzgojo bogoslovcev, Je škof KM» Pokli^ v bogoslovnico očete jezuite. St^mjepr dobila škofija celo vrsto s v e t i h, učenih in silno delavnih mož. Po več kot 100 letih so se jezuiti zopet nastanili v Celovc .
Benediktince, servite, f^?čiškane m kapucine, ki so bili že v škofiji, je sk vso moč negoval in jih navduševal za g
reče delo; na Tancenberg pri Gospa-Sveti je privabil olivetance, ki so vstvarili na starih razvalinah krasen samostan. — Zadnje leto pred boleznijo se je škof trudil na vse načine, da bi spravil beuronske benediktince v Osoje, kar se mu žal ni posrečilo. Za Žabni-ce in Višarje je privabil iz Ljubljane slovenske frančiškane.
Nune so se pa nastanile pod njegovim škofovanjem v sledečih krajih: dominikan-ke v Brežah, benediktinke v Krku, magda-Icnkc v Hàrbahu pri Celovcu, karmeličanke v Šmihelu pri Volšperku, šolske sestre iz Maribora v Šent Pavlu, v Šent Rupertu in Šent Jakobu, križarke v sanatoriju v Celovcu, usmiljenke iz Grada v bolnišnici v Beljaku, tirolke usmiljenke v Gospa-Sveti. in v Celovcu v marijanišču pri slaboumnih v Št. Martinu in nadalje še v sirotišnici v Trebnu in v Trgu. Vodila je škofa sledeča misel: Na Koroškem mora biti cela vrsta samostanov, kjer se goreče moli, kjer se vršijo dela krščanskega usmiljenja in kjer se dà zgled deviške Čistosti.
Duhovno in versko življenje.
V duhu velikega Leona XIII. je škof Kahn predvsem skušal poglobiti versko življenje v celi škofiji in na tej podlagi šele zidati vse socialno delovanje: kajti socialno zlo je predvsem versko zlo, kakor je to jasno in glasno poudarjal Leon XIII.
Začel je torej svoje delo z molitvijo. — Že leta 1887. je v enem prvih pastirskih listih izjavil: V škofiji se mora razširjati posebna bratovščina molitve, da bo dal Bog škofiji več blagoslova. Odločil se je za ro-ženvensko bratovščino. Popolnoma razumljivo: kajti rožnivenec iz njegovih rok sploh ni izginil. Vpeljala se je torej ta bratovščina v številnih župnijah; 5 let pozneje (1. 1892.) pa je jel posebno priporočati poleg Marijine bratovščine bratovščino presv. Srca Jezusovega. Leta 1892. se je praznovala izredno slovesna tridnevnica v Celovcu in Gospa-Sveti, pri kateri je jezuit p. Kolb silno navdušil Celovčane za to pobožnost.
Za ljudstvo je priredil po celi deželi celo vrsto misijonov in v Celovec je redno klical izvrstne pridigarje za misijone, za majni-kove pridige in za pobožnost sv. glave.
Duhovnike je vabil k vsakoletnim duhovnim vajam, katerih se je redno udeleževal tudi osebno.
Škofijske vizitacije so bile v prvi vrsti verske in cerkvene prireditve. Značilna je njegova tozadevna odredba iz leta 1892., s kojo prepove vse ponočne in posvetne prireditve, bakljade, podoknice itd., »kajti ne z u n an j i blesk, ampak obisk cerkve in sprejem zakramentov je glavna stvar.«
Socialno delo.
»To delo je začel na najširši podlagi: stavil si je najvišji cilj: preustrojiti je hotel vse zasebno in javno življenje v smislu katoliških načel. Predvsem si je hotel vstva-riti za to delo sposobne moči. Začel je pošiljati mlade duhovnike večinoma na svoje stroške po svetu! V Rim, na Dunaj, v Gradec, Inomost, v Nemčijo, na Francosko: gotovo jih je bilo 15 do 20. Toda predvsem je poudarjal vsem tem mladim močem, da je pobožnost in ponižnost glavna podlaga vsega- sicer so nerabljiva orodja za delo v vinogradu Gospodovem. Ustvaril je književno
družbo sv. Jožefa po vzorcu Mohorjeve družbe.
Takoj pa je ustvaril tudi veliko moderno tiskarno, ki lahko tekmuje s prvimi tiskarnami v Avstriji! Za nemško katoliško časopisje, ki pri njegovem nrihodu sploh ni obstojalo — vsake 14 dni je izhajal majhen listič! se je silno zavzel. Ako zdaj izhaja 1 nemški dnevnik, 3 tedniki in en list trikrat na teden, je to večinoma njegova zasluga.
Po teh pripravah se je lotil najhujšega dela, kjer so ga čakali najhujši napadi sovražnikov: namreč skušal je ustvariti novo katoliško stranko. Eno je gotovo: njegovo delo je bilo izvrstno započeto, slonelo je na zdravi podlagi, kajti leta 1902. pri državnozborskih volitvah so bili izvoljeni na prvi hip 3 poslanci! Naj večji uspeh je doseglo njegovo delo brezdvomno leta 1907., ko sta se vzajemno bojevali nemška in slovenska katoliška stranka in si v prvem naskoku pridobili 22.000 glasov: ravno toliko kot cela nemška liberalna stranka! Nasprotniki so se zgrozili, v resnici jih je postalo strah. Vprašali so se v svojih listih: kako je moglo do tega priti in kako bi še bilo mogoče odvrniti popoln polom! — V tem letu je bila katoliška stvar na višku. Navdušenje je bilo velikansko: dokazano je bilo, da je mogoče vdreti v staro liberalno trdnjavo na Koroškem.
Ako se v naslednjih letih to ni zgodilo, ako je prišla katastrofa osrednje blagajne, je pač bil temu najmanj kriv škof Kahn!
Sicer se je tudi gospodarska organizacija vsporedno z vso drugo razvijala pod pokroviteljstvom in z odobrenjem škofa Kahna in cvetela je v resnici, kajti bilo je združenih pri centralni blagajni okrog 70 zadrug. Ako so se pa leta 1909. vršile tam razne špekulacije in manipulacije, se je škofa deloma popolnoma v nevednosti pustilo, deloma se mu je to predočilo na ta način, da je bil popolnoma v temi. Sicer pa je bila javna tajnost, da je škofov spomin od onega trenotka, ko je leta 1907. padel iz voza v Medvodah, pešal od dne do dne; in v jeseni leta 1909. ga je zadela delna kap: njegova bistrost je očividno ponehala. — Slikali smo škofa Kahna kot vestni kronisti, kakor je v resnici bil; toda slovenskemu koroškemu listu preostaja še ena dolžnost, namreč slikati razmerje škofa Kahna do Slovencev in to bomo storili v prihodnji številki.
Pogreb knezoškofa Kahna.
Kakršno njegovo življenje, takšen njegov pogreb. Preprost v življenju, preprost je bil njegov pogreb. Ni bil prijatelj hrupa in zunanjega bleska. Mirno, brez velikega bleska, brez »neštevilnih množic«, v samoti, par ur stran od mesta, tako se je vršil njegov pogreb. Poznali ga niso v življenju, tuj je ostal posvetnjakom ob grobu. Res, da vsled slabe poti in daljave ni moglo priti k pogrebu mnogo, mnogo dobrih katoličanov, ki so hrepeneli spremiti svojega nekdanjega škofa na njegovi zadnji poti; tembolj značilno pa je, da je bilo pri pogrebu nad dvesto duhovnikov. Odvsepovsod, iz cele dežele je prihitela duhovščina, da izkaže svojemu očetu zadnjo čast. To je bil pogreb škofa Kahna. Največje veselje je imel, kadar je bil sredi svoje duhovščine, in to njegovo voljo je izpolnila iz srca mu vdana duhovščina tudi, ko smo pod samostanom
na Tancbergu izročali materi zemlji njegove zemeljske ostanke.
Duhovniki so dvignili krsto in jo ipolo-žili v grobnico kakih sto korakov niže pod samostanom. Globoko in otožno je brnel iz daljave veliki zvon gospasveške cerkve, otožno se je glasila melodija psalma mise-rere in poleg molitev duhovščine, redovnic in otrok edina motila tihoto izumrle narave; ni bilo slišati nobenega običajnega glasnega ihtenja, solzila se niso očesa, a v srcih je plakala gorka ljubezen resnih in v delu in trpljenju utrjenih mož.
Končal je boj, končal trpljenje in dobil od Gospoda zmage venec. Njegovo truplo počiva na višini, od koder je krasen razgled po krasni dolini in na Karavanke doli do Sv. Uršule ob štajerski meji. Njegov duh pa gre na seme, ki ga je sejal; seme mora segniti, preden požene kal! In njegovo seme, ki ga je sejal, bo pognalo kali, ki jih sam ni mogel videti, kakor ne Mozes obljubljene dežele; pognalo bo kali, ker je seme zalival z oživljajočo vodo molitve in je pri vseh svojih dejanjih imel najčistejše namene, zato bo Bog dal rast.
Knez in nadškof solnograški dr. K a 11--n e r je vodil sprevod. Na pogreb je došel tudi ljubljanski knez in škof dr. Bonaventura Jeglič. Od graškega stolnega kapi-teljna so prišli trije zastopniki, nadalje mil. g. prelat dr. Odilo Franki, opat šentpa-veljski, ter opata admontski S c h lad-rn i n g e r in šentlambertski K a 1 c h e r.
Pogreba so se udeležili tudi gospod deželni predsednik L o dr on - Laterano, gospod deželni glavar dr. Leopold baron Aichelburg - Labi a, deželni odbornik II d n i i n g e r, g. okrajni glavar šentvidški, ' dr. vitez pl. J e s s e r n i g, veliko število zastopnikov oficirskega stanu, dr. Janko Brejc, bivši deželni poslanec II u b e r iz Bierbauma itd. Ob grobu je imel kratek, a čudovito lep
nagrobni govor
prevzvišeni gospod knez in škof dr. Adam Hefter. Izvajal je te-le misli:
Pred nedavnim smo slišali nedeljski evangelij o sejavcu. Sejavec je šel sejat svoje seme. Nekaj semena pade poleg pota in ga pohodijo, drugo pade na skalna tla, kjer hitro pogine; zopet drugo pade med trnje, ki raste z njim ter ga zaduši. Drugo pa pade v dobro zemljo in rodi sad.
Sejavca smo danes pokopali. Sejal je obilo semena. Mnogo semena je padlo poleg pota in so ga pohodili, mnogo na skalna tla, mnogo med trnje, veliko semena pa je padlo tudi na rodovitno zemljo. Ni bila povsod rodovitna, dobro obdelana njiva, ki jo je blagopokojni prevzel. Padel je nanj marsikateri kamen. Le malo jih je bilo, ki so pokojnega popolnoma poznali, kakršen je bil v svoji preprosti veličini in neupogljivi značajnosti, v svoji neumorni delavnosti in vedno jasni veselosti.
Pa če se bo po desetletjih pisala zgodovina krške škofije, bo njegovo ime v njej z zlatimi črkami zapisano.
Tisti, ki so ga poznali, so ga ljubili, in jaz sem poznal in vzljubil »škofa Deo gra-tias«. »Deo gratias!« (hvala Bogu!), to je bilo geslo njegovega življenja, pri vsakem dejanju, pri molitvi in delu, v trpljenju in veselju, Deo gratias, ko je vstal, Deo gratias, ko se je vlegel spat, Deo gratias, ko so pljuskali vanj siloviti valovi, Deo gratias tudi pri zadnji, zanj najhujši preizkušnji v življenju. Sedaj je končal težko pot svojega življenja in stoji pred Bogom.
Mi, preljubi, mu ne moremo nikdar poplačati, kar je storil za škofijo; Gospod mu bo dal krono večnega življenja. Toda eno besedo mu hočem izpregovoriti, besedo zahvale v imenu škofije, v imenu duhovščine in vernikov; besedo zahvale za vse, kar si delal in molil v naši škofiji. In jaz kot Tvoj drugi naslednik na škofijskem prestollu krškem se Ti zahvaljujem za vse, kar si mi storil. Z božjo pomočjo hočem Tvojo ded-ščino varovati in braniti. In sedaj počivaj v Bogu, Ti tihi trpin, Tebe čaka tam plačilo, Tebi je pripravljena krona. Amen.
Tudi o velikem pokojniku veljajo besede: Prišel je med svoje, pa njegovi ga niso sprejeli. Niso ga spoznali, a poznal ga je Bog in ga sprejel v nebeško kraljestvo. Have pia anima!
* -k -k
Drugi dan, v petek, 19. t. m., je bil ob 9. uri za rajnim knezom in škofom dr. Kahnom v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla re-kviem in libera. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnih vernikov iz celovškega mesta. Tudi oblasti so bile zastopane, deželna vlada po g. deželnem predsedniku grofu L o d r o n - L a t e r a n o in obilnem številu uradništva, dežela po g. deželnem glavarju Leopoldu baronu pl. Aichelburg-La-b i a ; navzoči so bili tudi deželna odbornika g. Wi nkler in g. Honlinger, gosp. knez Rosenberg-Orsini, celovški župan g. dr. vitez pl. M e t n i t z , g. podžupan R a c h itd.
Pridiga metropolita dr. Kaltnerja.
Prevzvišeni gospod knez in nadškof solnograški dr. K a 11 n e r je imel pridigo. Izvajal je te-le misli:
Ob mrtvaškem odru prestolonaslednika smo se ločili, ob mrtvaškem odru Vašega škofa se zopet vidimo. Naloga človeka pa je, da hodi po poti, ki mu jo določa Bog. Brez božje volje ne pade ne vrabec s strehe, brez njegove volje ne pade las z glave. To velja za vsakega človeka, tudi za škofa, pred čigar cerkvijo stojimo.
Kahn je bil rojen 1. 1835. Leta 1863. je stal na pragu svojega življenja, pri oltarju kot novomašnik. Človek si naj izvoli stan, kakršnegakoli si hoče, pred Bogom je življenje vsakega človeka enako vredno, če je le pošteno. Dolžnost človeka je, da spozna svoj poklic, ga izvoli in mu ostane zvest. Bog-sodnik bo malo povpraševal, kdo da si bil, ampak kakoi da si izpolnjeval svoj poklic.
Ljubljena mladina, ob rakvi škofovi pomislite, kaj je zvestoba v poklicu. Zvestoba na potu, ki ga je Bog komu določil, je glavna reč. Tudi Kahn je bil mlad in človek; ostal pa je zvest svojemu Bogu, poslušal njegov klic in se posvetil svetemu poklicu. Noben mladenič danes ne hodi po težavnejši poti, kakor tisti, ki si izvoli mašniški stan. Jožef Kahn je ostal zvest temu potu in je našel svoj cilj pri Gospodovem oltarju. Dal Vam je lep zgled: Ohranite zvestobo v svojem poklicu, zyestobo Gospodu Jezusu Kristusu, zvestobo veri, zvestobo čistosti; zvestoba v poklicu naj bo naše geslo na potu našega življenja!
Kahna vidimo potem kot profesorja, kot ravnatelja, kot stolnega kanonika, potem kot škofa krške škofije. Leta njegovega pastirovanja so bila leta delavnosti, same delavnosti, noben trud, nobena sitnost ni šla mimo njega. Staviti moram vprašanje: Kako sodi Bog o delavnosti? Prvo obstoji v namenu, s katerim opravlja človek dela svojega stanu, drugo v tem, če je človek v stanju posvečujoče milosti božje ali v stanju dušne smrti. Človek delaj kar hočeš, o vrednosti tvojega dela odločuje namen, in če se postite, pravi Gospod, ne bodite žalostni kakor hinavci, ki pačijo svoj obraz, da ljudje vidijo njihov post; tvoja levica naj ne ve, kar dela tvoja desnica, sicer se bo reklo: Resnično, svoje plačilo so že prejeli. Tako misli Bog o namenu. Namen je pa obrnjen proti cilju. Pred seboj moramo imeti vedno svoj večni cilj, proti kateremu jadramo, kakor mornar s kompasom v roki. Človek mora biti veren, sicer ne spozna svojega cilja; kdor je izgubil svoj kompas, ta tava nasproti svojemu večnemu cilju kakor slepec.
Drugo: Naše delovanje ima svojo vrednost, če smo v stanju posvečujoče milosti božje. So ljudje, ki leto za letom ne gredo k spovedi, pa leto za letom živijo v smx*tnem grehu. Njihova dela nimajo nadnaravne vrednosti. »Brez mene ne morete ničesar storiti«, pravi Gospod.
Kakšno vrednost so imela dela našega ljubega pokojnika? Jaz nisem njegov sodnik, Bog ga sodi. Toda kolikor more presoditi človek, moram reči: Naš ljubi škof je preživel svoja leta v stanju ljubezni in milosti božje. Sami ste ga poznali in veste to. Nihče, prav nihče si ni upal, dotakniti se nravne časti tega škofa, naj so govorili ali pisali o njegovem stanu karkolisibodi; njegova nravna čast je neomadeževana!
Kahn je bil profesor, stolni kanonik, rimski grof, asistent pri sveti Stolici, član deželnega zbora in gosposke zbornice, visok red je dičil njegova prša. Toda za večnost vse to ni nič, če človek ne živi v posvečujoči milosti božji. Iz tega spoznate lahko, koliko
je vredno to, če živimo v posvečujoči milosti božji. Blagor jim, ki umrjejo v Gospodu, ker njihova dela jim sledijo, vse drugo pa je ničnost in ničnost, in vse je nično razen Boga ljubiti. In Kahn je ljubil Boga.
Za Kahna je prišla pozna jesen 1. 1910. Ne bom opisoval, kako so mu tedaj začele pešati moči, dokler jih popolnoma ni izgubil- Štiri leta je živel omračen za ta svet. Ali je bila tedaj ta pozna jesen njegovega življenja izgubljena?
Nauk vseh cerkvenih učenikov je: V takem položaju, ko se človek ne zaveda več svojih dejanj, je odvisno zasluženje od dušnega stanja, v katerem je vstopil v stanje omračenja. Če je tedaj človek v stanu posvečujoče milosti, je vse njegovo trpljenje potem zaslužljivo. Ali je res taka življenska jesen božje plačilo za tiste, ki ga ljubijo? Prepričan sem, da je bilo mnogo ljudi ganjenih, ki so videli zadnje trpljenje škofa Kahna. Vedno je služil le Bogu, in nazadnje je tako ponižan. Toda poravnava za naša dejanja ni na tem svetu! Le na drugem svetu moramo iskati plačilo. Jaz Vsemogočni, tako govori Bog k nam, jaz večna sreča, večno plamteča ljubezen bom tvoje plačilo, človek, če mi služiš to kratko dobo. To je resnica, ki se je učimo danes.
Ker pa je Bog neskončno bitje in ne-skončna njegova pravičnost, ne vemo, če rajni škof zavoljo vas, za katere je bil odgovoren pred Bogom tako dolgo let, morda ne trpi v vicah. Zato vam ga priporočam v molitev. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Sveto mašo je daroval nato presvetli knez in škof ljubljanski dr. Bon. Jeglič, absolucije pri libera so nato opravili nadškof dr. K a 11 n e r , škofa dr. Jeglič in dr. Hefter ter prelata dr. Franke in E c k e r, opat tancenberški.
Z bojišč.
Črnovice zavzete.
Dunaj, 18. februarja. Uradno se razglaša: 18. februarja 1915. Na karpatski bojni črti od Dukle do Wyszkowa je položaj v splošnem neizpremenjen. Tudi včeraj so bili skoro povsod hudi boji.
Mnogoštevilni ruski napadi na posto-Janke zaveznikov so bili z velikimi izguba-mi za nasprotnika odbiti. Pid tem je sovražnik izgubil tudi 320 mož ujetnikov.
Z zavzetjem Kolomeje je iztrgana Rusom važno oporišče v Vzhodni Galiciji južno od Dnjestra.
Iz smeri od Stanislava povzroča dohod sovražnih ojačenj nove večje boje severno od Nadvorne in severozapadno od Kolomeje, ki še trajajo.
V Bukovini je vržen sovražnik preko Pruta.
Včeraj popoldne so bile od naših čet zasedene Črnovice. Rusi so se umaknili v smeri proti Novosjelici.
Na Rusko-Poljskem in zapadni Galiciji samo topovski boj in praske.
Namestnik šefa generalnega štaba:
pl. Hòfer, feldmaršallajtnant.
Vhod naše armade v Črnovice.
Budimpešta, 18. februarja. Posebni poročevalec »Az Esta« poroča z bukovin-skega bojišča: Rusi so pred nekaj dnevi začeli umikati se preko bojne črte reke Prut. Oddaljili so se v smeri proti ruski meji. Naša konjenica je o tem zvedela in je včeraj zvečer ujahala v Črnovice. Prebivalstvo je sprejelo naše čete z velikim veseljem. Precejšnji vojni material je prišel v naše roke.
Francoski bataljon za črnogoro.
Carigrad, 18. februarja. »Osmanski Lloyd« je zvedel o izkrcanju francoskih čet v Baru; bilo jih je en bataljon in so se izkrcali ponoči. Pri tem se je prevrnil en čoln in je osem mož utonilo. Francoske čete bodo dodane črnogorski armadi. Križarka »As-kold« je v Baru izkrcala osem francoskih častnikov generalnega štaba, ki so takoj odpotovali v Cetinje.
Hudi boji v severni Francoski.
London, 18. februarja. (Kor. urad.) »Daily News« poročajo iz severnega Francoskega dne 16. t. m.: Ob celi bojni črti Nemci zoret hudo napadajo. Pri Ypemu so prodrli v gostem klinu in predrli našo črto.
Med točo artilerijskega in infanterijskega ognja je prišlo do boja od blizu. Oba dela sta imela hude izgube. Redkokdaj se je prizanašalo.
Uspešna ofenziva proti Rusom.
Kolin, 18. februarja. »Kolu. Ztg.« poroča iz Berna:	»Berrter Bund« zagotavlja,
da je vsa strašansko raztegnjena ruska bojna črta res na obeh krilih zlomljena. Izgube da prekašajo 150.000 mož. Vojaški so-trudnik »Ziiricher Post« meni, da je vei-jetno, da se uri Rusih opaža že v nevarni meri izguba na topovih.
Ruska poročila o bojih v vzhodnji Prusiji.
»Russkoje Slovo« piše o bojih v vzhodnji Prusiji v zelo rezei’viranem članku, da momentana opustitev ruskih pozicij v vzhodnji Prusiji, ne daje povoda za veliko vznemirjenje. List izraža nadalje mnenje, da je nenadno sneženje med 8. in 10. februarjem omogočilo presenetenje, ki so je pripravili Nemci Rusom v tej pokrajini, ker je bilo vsako poizvedovanje in ves pregled situacije nemogoč. Glasom poročil lista »Novoje Vremja« je nenadni napad Nemcev rusko fronto na več točkah istočasno prebil, tako da so bili različni oddelki ruskih čet zaenkrat izolirani. Še med boji, v katerih so se Rusi borili z veliko hrabrostjo, so dospela poročila, da so se pokazale za hrbtom sovražne konjeniške divizije in da ogrožajo umikanje. Ker sporazum z drugimi bojnimi centri ni bil mogoč, so ruski voditelji pač mislili, da jim grozi obkoljenje ter so se rajši umaknili.
Po poročilih drugih listov je uporaba konjenice s strani Nemcev varala Ruse glede pravega namena nemške ofenzive, tako da Rusov ta ofenziva ni naravnost presenetila, marveč so Rusi le pričakovali ofenzivo z druge strani.
Angleški parniki vozijo pod švedsko zastavo.
Kopenhagen. (Kor.) »Berlingske Tiden-de« poročajo iz Helsingborga:	Neki danes
semkaj prispeli švedski kapitan poroča, da je pred nekoliko dnevi videl pripluti na Angleško parnik pod dansko zastavo. Na sredi ladje je bilo z velikimi črkami zapisano ime »Vyborg«, spodaj pa z večjimi črkami beseda »Danmark«. Kapitan je izjavil, da se je pozneje osebno prepričal, da parnik ni bil danski, temveč angleški.
Neki drugi sem prišedši kapitan poroča, da je srečal v Severnem morju dva parnika, ki sta preslikala svoji imeni in plula pod švedsko zastavo. Ni dvoma, da sta bila angleški ladji.
Upad Albancev v staro Srbijo.
Niš. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Napadi Albancev se raztezajo preko naše cele meje. Predvčerajšnjim so se pojavili Albanci v ohridskem ozemlju, kjer so se morale naše številno slabejše čete umakniti pred sovražnikom. Višino Cia Fasan, za-padno od Ohridskega jezera, so včeraj zasedli Albanci. Tekom celega predvčerajšnjega dne so se vršili v Ruinu in za pozicijo pri Rajcu boji. Boj se je včeraj še nadaljeval.
Krščansko prebivalstvo iz Rodugede, Line in drugih obmejnih krajev, je pobegnilo v Strugo.	.	.	...
Tekom včerajšnjih bojev je bilo na naši strani ubitih oziroma ranjenih 30 moz. V prizrenskem okraju se je prodiranje Albancev ustavilo. Vsak trenotek je pričakovati, da vkorakajo naše čete v Vranište.
Jordijske države za svobodno plovbo.
Iz Kodanja poročajo 17. t. m.: Danska, 'veška in švedska vlada so se zedinile po Rajanjih v Stockholmu, da store pri an-ški in nemški vladi potrebne korake zali nevarnosti, ki prete nordijski pomor-plovbi deloma po izjavi angleškega žulj ega urada o eventualni uporabi nev-Inih zastav po angleških trgovskih lad-deloma po vojaških ukrepih v vodovju ili angleške otočne skupine, ki .uh je navdala nemška vlada. Note, ki jih name-rajo vse tri vlade vsaka zase predložiti ‘nia vojujočima se državama, se glase iko.
Nemško poročilo.
Berolin, 19. februarja. Wolffov urad po-
Z a p a d n o bojišče.
Na cesti Arras-Lille so bili Francoz j vrženi iz dela našega jarka, ki so ga zasedli 16.
V	Champagne so Francozi iznova napadli deloma z močnimi četami. Njihov napad se je pod našim ognjem popolnoma ponesrečil. Nadaljnih 100 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Od Francozov 16. zavzeti kratki deli jarkov soi od nas deloma zopet nazaj vzeti.
Pri naznanjenem francoskem napadu proti Boureuilles—Vauquois smo ujeli pet častnikov in 579 neranjenih.
Vzhodno od Verduna, pri Combrez, so bili Francozi po prvih uspehih z velikimi izgubami odbiti.
V	Vogezih smo v naskoku zavzeli višino 600 južno od Lusse in vzeli dve strojni puški.
V z h o d n o bojišč e.
Tauroggen je bil včeraj od nas zavzet.
Zasledovalni boji severozapadno od Grodna in severno od Suhavole so pred zaključkom.
Južno od Myszynic smo vrgli Ruse iz nekaterih krajev. Na Poljskem severno od Visle so se na obeh krajih Wrke vzhodno od Radzionza vršili manjši spopadi.
Iz Poljskega južno od Visle nič novega.
Najvišje armadno vodstvo.
Dnevne novice in dopisi.
Transport ranjencev. Med ranjenci, ki so došli v Celovec dne 15. t. m., je bilo veliko poljskih legionarjev in tudi nekaj ruskih vojakov.
Zastrupila se je z lizolom 171etna Ida Lakner v Linseng v Celovcu. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
Snežen plaz je pokopal v Rublandu tovarniškega nadzornika Viljema Maurer.
Junaški Štajerci. Graški listi pišejo po nekem pismu s severnega bojišča. Ruse smo zaporedoma dvakrat pošteno našeškali. Prvič so nas napadli z veliko premočjo. Bile so hude ure in trdi boji. Rusi so se že zagrizli in udrli že čez našo črto: polk je stal nasproti slabemu bataljonu. Odposlali so proti sovražnikovemu krilu en bataljon hrabrega štajerskega polka št. 87 in dve stotniji 47. polka. Junaki so naskočili štirikrat s hura Ruse, dokler jih niso vrgli nazaj. Ravnotako hrabro so se vojskovali vojaki 27. pešpolka na drugem krilu. Ujeli smo popolnoma tri ruske bataljone: Rusi, Poljaki, Judi, Malo- in Velikorusi, Mongol-ci, Tatari; vse zmešano. Včeraj se je izvedel silovit napad na našo sosedno divizijo. Do večera je trajal boj, v katerem je dosegla divizija popoln uspeh in je ujela 6 častnikov in 700 neranjenih Rusov in je vrgla sovražnika z velikimi izgubami nazaj.
Berolinski list o slovenskih vojakih. »Slovenski Gospodar« piše:	Vojni poroče-
valec lista »Berliner Tageblatt« posebej omenja slovenske štajerske fante v bojih pri Dukli. Graški nemški listi so poročilo »Berliner Tageblatta« izpremenili v toliko, da so poročali o »nekem Štajerskem polku«. V istini pa stoji v berolinskem listu:	»Proti
večeru so vrli Spodnještajerci in Slovenci z naskokom zavzelil vas Bzarna«. Nam spodnještajerskim Slovencem, ki smo morali začetkom vojske prestati marsikatero sumničenje, je mnogo na tem, da ves svet izve o zanesljivosti, pogumnosti in domoljubnosti vrlih sinov slovenskega ljudstva!
Junaški 87. pešpolk. Celjska »Deutsche W.« piše: Od častnika 87. pešpolka na severnem bojišču smo prejeli te dni dopisnico, pisano dne 29. januarja, s sledečo vsebino: »Včeraj in danes je imel naš polk častna dneva. Ujeli smo 1 ruskega štabnega častnika, 1 nadporočnika in 700 Rusov. Pri tem si je pridobil naš polk največje zasluge. Divizijo je jako pohvalil sam feldmaršal nadvojvoda Friderik.«
Potreba potnega lista za potovanja v Valeno. Izkrcanje v Valoni je dovoljeno le takim sebam, ki imajo od italijanske strani vidiran (pregledan) potni list. Na to se opozarjajo vse osebe, ki bi nameravale potovati v Valono.
Spoštujte svoj materni jezik! Vojni kurat č. g. Fr, Zagoršak piše z dne 7. februarja med drugim: Spoštujte svoj materni jezik, katerega vedo tukaj ceniti celo drugi, da, celo generali. Morali bi samo videti naše slovenske fante, kako hrabro se borijo in s kolikim zatajevanjem prenašajo^ gorje in najstrašnejše rane. Ubogi reveži, koliko trpijo. Le en dan, ko bi bil tukaj, bi pač mnogo in marsikaj videl, česar ni v domovini. Danes ponoči je prišlo krog sto ranjencev. In kaj misliš? Ali kaj tožijo? Govoril sem z nekim fantom, ki mu je krogla zlomila nogo. Bil je vesel in se smejal, kakor bi šel na gostijo. Vprašal sem ga, če ga boli, on mi reče: »E, malo že«. Takih slučajev bi ti navedel lahko mnogo. Dela je sedaj zelo veliko. Najbolje bi bilo, da bi bil noč in dan pri bolnikih. Treba je iti od postelje do postelje ter malo izpregovoriti zdaj s tem, zdaj z onim, zdaj slovenski, zdaj nemški, zdaj poljski itd., dobro bi bilo, da bi znal vse jezike. Zopet drugod je treba tolmačiti, dajati navodila strežnikom, kako naj ravnajo s tem, kako z onim, temu zopet zmenjati obvezo, a tudi nosil se ne sme vstrašiti duhovnik, ampak, če ni drugače, mora sam pomagati prenašati bolnike. In tako mi mine dan za dnevom, da sam ne vem kdaj. Res, lepa je služba vojnega kurata, a tudi težavna. Smo še vedno v Bartfa s svojo bolnišnico, kjer opravljamo samaritansko službo. Zdrav sem ter sem popolnoma zadovoljen. Iskren pozdrav!
Slovenci! Naročajte in priporočajte domače razglednice „ Vojska v slikah“. III. skupina, ki je naj zanimivejša izmed doslej izišlih, je pravkar izšla. Mala skupina: 16 razglednic stane 1 K 20 vin. Velika skupina: 24 razglednic stane 1 K 80 vin. Cena za trgovce, ki naroče vsaj 100 posameznih razglednic, 6 K za 100 komadov, pri naročilih nad 10 skupin 30 odstotkov popusta. Zahtevajte v vseh prodajalnah in trafikah le domače blago! Razprodaja: Upravništvo „Ilustr. Glasnika41, prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej H. Ničman) in g. Samec (Petričič nasi.) v Ljubljani.
Grebinj. (Pogreb). Na pustni torek, 16. svečana, so se v Grebinju opravila pogrebna opravila za rajnega gosp. župnika Florijana Kramer, ki je v 20. letu svojega mašništva in v 46. letu svoje starosti podlegel neozdravljivi jetiki. Prišlo je 13 duhovnikov. Sprevod je vodil gospod dekan Čemer iz Velikovca. G. župnik iz Grebinjskega Kloštra Jakob Kindelman je v pridigi podal kratek popis življenja in delovanja rajnega svojega blagega soseda. G. Kramer je deloval kot duhovnik v Št. Janžu nad Mostičem, v Otmanjah, v Pliberku, v Črnečah, v Velikovcu in celih deset let kot župnik v Grebinju. Tukaj je posebno skrbel za lepoto hiše božje. Prenovljena podružna cerkev, dva nova oltarja v župnijski cerkvi, nove kamenite stopnice na cerkveni trg, razne naprave pri pokopališčni cerkvi ter obilo novih cerkvenih oblačil, vse to je delo umrlega župnika. Vse njegovo delovanje je bilo vestno in vzorno. Bil je vesel družabnik, a tudi strog mož molitve. Sam je trpel vsled bolehnosti, a druge je tolažil. Grcbinjska župnija je zgubila vestnega dušnega pastirja, modrega svetovalca in gorečega pridigarja. Duhovniki žalujejo za svojim ljubljenim ’ sobratom. Grebinjski Irg je pokazal z žalnimi zastavami in s častno obilno udeležbo, kako so tudi tržani ljubili in spoštovali svojega župnika. Pevci so zapeli ganljive slovenske žalostinke. Ogromna množica vernega ljudstva je bridko zaplakala in solznih oči smo zrli za vozom, ki je odpeljal truplo blago-pokojnega, da se pokoplje v rodbinskem grobu v Škofičah ob Vrbskem jezeru. Grebinj čani in sosedne župnije želimo hvaležnega srca rajnemu gospodu večni mir in pokoj ter srečno svidenje nad zvezdami.
Pogreša se od srede decembra Jakob Ogradni k, inf. pešpolk 7. 11. kompanija, vojne pošta 32. Ako morda kateri njegovih tovarišev kaj o njem vè, se prosi, da to naznani na naslov: Matija Wutti, kmet, Ločilo, pošta: Rekarjavas, Zilska dolina.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil poročnik b. h. pešp. št. 2 Joško Šenk, absol-virani jurist iz Jezerskega. Piše, da je bil 20. XII. 1914 ujet, potoval cel mesec in se sedaj nahaja v Novo-Nikolajevsk, Sibirija. Pismo je rabilo sem 26 dni.
Krivavrba. (Z vlaka je padel) črno-vojnik Jožef Haas iz Milštata, ko je hotel dne 15. v Krivi vrbi, kakor je rekel, po pivo, ko je vlak vozil v postajo. Skočiti je hotel z vlaka, ki je še vozil, pa mu je izpodrsnilo in je obležal hudo ranjen. Zlomil sije tudi nogo. Ko so ga za silo obvezali, so ga spravili v deželno bolnišnico v Celovcu.
Podklošter. (Groznanesreča.) Strojnik v tovarni plajberške Unije na Žilici Jožef Kuhler se je podal dne 14. t. m. v električno centralo, da opravi pri strojih, ki so čez dan stali. Ker Kuhlerja le predolgo ni bilo nazaj, je šla njegova žena za njim pogledat. Našla ga je na tleh za regulatorjem z razbito glavo in zlomljenimi udi, mrtvega. Regulatorjev gonilni jermen je bil raztrgan. Kuhler je bil star 47 let, pristojen v Glodnico in zapušča ženo in pet otrok. V tovarni je bil uslužben že deset let.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. J. K. Hvala! Prejeli pa smo poročilo prej že od drugod. G. M. T. Hvala za poročilo.
G. M. W. Ljudstvu radi ustrežemo in za take reči seveda ne zahtevamo nobenega plačila. Zvestoba za zvestobo!
Darovi,
poslani »Slovenskemu komiteju v Celovcu« (Družba sv. Mohorja).
Ulrik Cerk na Djekšah 1 K; darovi žup-Ijanov v Št. Jakobu v Rožu po vlč. gospodu župniku Mateju Ražunu 25 K; vlč. gospod Ivan Kogelnik, župnik na Radišah, 22 K 90 vinarjev; neimenovan 10 vin.; Mohorjani iz Strmca in Lipe 10 K; Pošinger Kristina v Slov. Plajberku 2 K. — Za pohabljene vojake: Župnijski urad v Grabštanju, darovanje v cerkvi, 27 K 30 vin.; vlč. gospod župnik Štefan Bayer 10 K.
Loterlfske številke:
Gradec, 17. februarja. 89. 39. 1. 4. 85. Line, 20. februarja. 12. 20. 58. 73. 63.
Paramenti!
"■S S J S.Č
II
mS
S ~
ll
O N C — O
S
>
Maina oblatila urrsua
opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika In ministrante, ovratnl plaščki in štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K JuIIlISIIS naprej. — Komplet z ovrat-nlm trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek.
Dfvntl v vsakršni obsežnosti po K 3-80, nilcU K 4 -, K 4 80.
Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramente, knjigarne in trgovine
Jožefovega društva v Celovcu.
I GO I o
1 3
3
M
7
5»
G. Z. A. I. 739/14.
Prostovoljna sodnijska dražba posestva.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu odd. I. je bila na prošnjo dedičev po dne 21. avgusta 1914 umrlem Antonu Janežiču dovoljena prostovoljna sodnijska dražba na njegovo ime vpisanega posestva.
1.	„Schonhof“ v Anabichl, vi. št. 21. zem. knj. Ehrental.
2.	„Schònhofova njiva", vi. št. 50. zem. knj. Marcila.
3.	„Knauerjeva zemljišča", vi. št. 86. zem. knj. Ehrental z različnimi k fundus in-structus spadajočimi premičninami in se je z izvedbo dražbe poveril kot sodni komisar c. kr. notar dr. Franc baron pl. Martinez v Celovcu.
Ta tri posestva, ki so bila prej last bivšega nadštabnega zdravnika dr. Valentina Janežiča, ki leže čisto blizu Celovca ob električnem tramvaju in so povečini arondirana, bodo kumulativno dražena obenem s fundus instructusom.
Dražba se vrši v četrtek, dne 4. marca 1915, ob 10. uri dopoldne v notariatski pisarni zgoraj imenovanega sodnega komisarja, Celovec, Wienergasse št. 10, II. nadstr.
Cenilni vrednosti odgovarjajoča izklicna cena teh treh posestev z fundus instructusom vred znaša 63.018 K 81 v, reci triinšestdesettisoč in osemnajst kron 81 vinarjev; ponudbe pod tem zneskom se ne sprejmejo; za popolnost fundus instructusa se ne jamči. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno pridržane.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri zgoraj imenovanem sodnem komisarju in se pripominja, da polovica naj višjega ponudka, odštevši zneska per 5000 K v smislu dražbenih pogojev in tem priloženega obrazca dolžnega pisma sme ostati na dolgu, dočim se mora vplačati ena polovica najvišjega ponudka in nadaljnji znesek per 5000 K v smislu licitacijskih pogojev v tam določenih obrokih.
Vadij, ki se mora pred začetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja, znaša 6300 K in je položiti v gotovini ali moratorija prostih vložnih knjižicah kake koroške hranilnice.
C. kr. okrajno sodišče Celovec,
oddelek L, dne 18. februarja 1915.
C. kr. notar kot sodni komisar.
G. Z. A. I. 739/14.
Prostovolina sodnijska dražba posestva.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu odd. I. je bila na prošnjo dedičev po dne 21. avgusta 1914 umrlem Antonu Janežiču dovoljena prostovoljna sodnijska dražba na njegovo ime vpisanega posestva h. št. 4 v Pernhartovi ulici v Celovcu, vi. št. 38 zem. knj., Celovec IV. okraj, s sklepom od 9. februarja 1915, vi. št. E. Z. A. I. 739/14/45 in je bila njena izvedba poverjena c. kr. notarju dr. Francu baronu pl. Martinezu v Celovcu kot sodnemu komisarju.
Pritiklin ni nobenih.
Dražba se vrši v soboto, dne 6. marca 1915, ob 10. uri dopoldne v notariatski pisarni zgoraj imenovanega sod. komisarja Celovec, Wienergasse št. 10, II. nadstropje.
Izklicna cena, odgovarjajoča cenilni vrednosti, znaša 66.110 K 85 v, reci šestinšest-desettisoč enstodeset kron 85 vinarjev; ponudbe pod tem zneskom se ne sprejemajo, ker se to posestvo odda le za ali pa nad cenilno vrednostjo.
Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice pridržane brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeni pogoji kakor tudi cenilni zapisnik se lahko upogledajo pri imenovanem c. kr.sod. komisarju dr. Francu baronu pl.Martinezu in se pripominja, da sme polovica najvišjega ponudka odštevši znesek 5000 K v smislu dražbenih pogojev in tem priloženega obrazca zadolžnice ostati na dolgu, dočim je vplačati ena polovica najvišjega ponudka in nadaljnji znesek per 5000 K v smislu licitacijskih pogojev v njih določenih obrokih.
Vadij, ki se mora pred začetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja, znaša 6.600 K in se mora položiti v gotovini ali v moratorija prostih vložnih knjižicah kake koroške hranilnice.
C. kr. okrajno sodišče Celovec,
odd. L, dne 18. februarja 1915.
C. kr. notar kot sodni komisar.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
"	--— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —.	.. —
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.