DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 112 19. stoletja, od Ëasa pradeda Filipa ‡ in nekaj njihovih bratran- cev. Do dobe turizma so obdelovali nekaj polja in oljËnih nasa- dov, ovËarili in ribarili; danes še vedno ovËarijo in ribarijo, le na polje so pozabili. A kar je težko razumljivo v tej majhni, ne samo vaški, temveË tudi sorodstveni skupnosti, je njena notranja sprtost. Barba Ante, ta baraba, je barbi Miletu pobral ušate iz vrše, sem zadnjiË slišala. In vaški Amerikanki Luce je njen neËak, vaški flšerif« Toni, že veË kot pred letom dni samo pobral dolarje, luËi pred hišo pa ji še do danes ni postavil, mi je poleti pravila. Pa sestra Šikinega pokojnega moža, njena flzava«, kakšna nesramnica, hoËe Šiki vzeti nekaj zemlje, so mi ne dolgo tega pripovedovali med Ëakanjem na kruh. A Ëe bi ‡ bog ne daj ‡ pod vtisom njihovih opravljanj sama rekla karkoli slabega Ëez kogarkoli izmed njih, bi v trenutku postali najbolj složna vasica pod jadranskim soncem. Le kaj se mešajo ti tujci, ti nepovabljeni flfurešti« v naše zadeve, bi si pridušali; in njihovi medsebojni spori bi zaËasno potihnili v prid obËutju skupne moËi in zavetja v skupnosti. So nam lahko ti moji Dalmatinci svetál vzgled? Bomo kdaj takole strnili moËi ‡ vsaj ob kakem prihodnjem raziskoval- nem projektu, Ëe že ne ob ubranem etnološkem študijskem programu? In kaj v teh dneh mislite o romskem vprašanju, drage kolegice in kolegi? Bi našo skupnost etno-logov lahko ob tem kdo kaj vprašal (pa nas ne)? Bi se moral kdo izmed nas odzvati na aktualno dogajanje? Pred nekaj leti sem v muzeju zasnovala prireditve, posveËene Romom. Naši štirje flHommagi Svetov- nemu dnevu Romov« so bili vsebinsko razliËni, vendar vedno namenjeni medkulturnemu dialogu, približevanju romske kulturne drugaËnosti ne-romskim muzejskim obiskovalcem in osmišljeni na podlagi prepriËanja, da spoznano tuje postane manj tuje. A na teh prireditvah, ki so bile kar nekaj let naša programska stalnica, smo se poveËini sreËevali prepriËani s prepriËanimi. Ob nam drugaËnih ali premalo razumljenih Romih in njim drugaËnih nas samih pa se vedno spomnim še ene zgodbe. Pripovedi iz otroštva mojega moža o Sabriji iz skopskega romskega naselja Šutka. Romkinja Sabrija je prihajala Ëistit stanovanje, v katerem je v tistih letih prebival z mamo, in prat njuno perilo. Ko jo je klepetavi radovednež enkrat povprašal, zakaj Romi kradejo, mu je Sabrija zelo pre- prosto in tako resniËno odgovorila: flVeš sinko, eni Romi sicer res kradejo, a ne kradejo vsi Romi. Eni med nami Ëistimo in peremo; eni zbirajo smeti, drugi perje; eni trgujejo s konji, drugi so kovaËi in spet tretji brusaËi … Vseh vrst nas je in razliËne poklice opravljamo ‡ prav tako kot vi. In med nami eni res kradejo; a sinko ‡ tudi med vami so taki, ki kradejo …« In zdaj, ko je že Ëas, da konËam svoj besedovalski monolog, naj vas le še za hipec popeljem iz sedanjosti v preteklost, vam navržem še en spominski okrušek. Ker gre v tretje rado, vam tako povem še eno zgodbo oziroma vam razkrijem spomine moje mame na Matijo Murka. Na našega Murka. Na moža, katerega ime nosijo naše strokovne nagrade, priznanja in listi- ne. V povojnih dveh letih, do informbiroja, sta bila z oËetom praška študenta. Kot študentski zakonski par sta v Ëeški pre- stolnici iskala ustrezno stanovanje in s pomoËjo znanke, Mur- kove ovdovele snahe, sta dobila v najem sobico v njegovem petsobnem praškem bivališËu. Naš znameniti Matija je bil v tistem Ëasu že star in skoraj povsem nemoËen. A njegovi nego- valka in družabnica sta ga vsak dan posedli za mizo v dnevni sobi, kjer je potem dolgo Ëasa, dokler je zmogel, bral svoje knjige. In takega se mama spominja. Togo sedeËega zamišlje- nega moža, skozi debela oËala zazrtega v knjigo, prislonjeno na bralni pult. Le njegovi dolgi suhi prsti so se ob tem obËasno premikali in zmogli prav poËasi obrniti prebrano stran … Etnologinje in etnologi smo strokovni dediËi tega moža nezlo- mljivega duha. Vsem skupaj nam želim, da bi ga bili vredni ‡ našega Matije Murka … Datum prejema prispevka v uredništvo: 7. 12. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Mojca RaËiË SimonËiË RAJŽA NA OBALO Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Mur- kove listine za leto 2006 smo združili z rajžo, podobno kot podelitev najvišjih etnoloških priznanj za leto 2003 v Rogaški Slatini. Le da nas je tokrat pot vodila na povsem drug konec Slovenije, torej proti zahodu. Devetega novembra navsezgodaj zjutraj se je skoraj poln avtobus slovenskih etnologov in nekaj naših simpatizerjev odpravil proti morju. Z nami je bila tudi letošnja dobitnica nagrade, ki je pet let svoje poklicne poti kot etnologinja ‡ konservatorka preživela prav na Obali, in sicer na MedobËinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi- šËine Piran. NakljuËje, da je bila podelitev prav na obmoËju, kjer je nagrajenka opravila nekaj svojih kljuËnih raziskav, je še dodatno potrdilo pravilnost odloËitve, da je vsakoletna slovesnost v drugem slovenskem kraju. Rajžo so še dodatno popestrili letošnji prejemniki Murkove listine, skrbniki svoje lokalne dedišËine, ki radi predstavljajo pustne posebnosti Haloz tudi zunaj domaËih krajev. Pobudnica Murkovanja na Obali je bila predsednica SED Breda »ebulj Sajko, zato je s pomoËjo Tanje Roženbergar Šega in v sodelovanju s kolegicami in kolegi, zaposlenimi v muzejskih in drugih primorskih kulturnih ustanovah, sama prevzela tudi organizacijsko plat rajže. Naša prva postaja je bila Mestna galerija Piran, kjer nas je priËakal direktor in kustos Andrej Medved. Popeljal nas je po gostujoËi razstavi slik in kipov Joana Mirója in nam povedal tudi nekaj besed o razstavni politiki galerije, sodelovanju s tujimi galerijami, težavah pri pridobivanju razstav slavnih umetnikov in odnosu Ministrstva za kulturo do njihovega dela. DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 113 Zaradi njegove pripovedi je ta po obsegu sicer skromna raz- stava zažarela v povsem drugem sijaju kot ga verjetno doživi siceršnji obiskovalec, vajen retrospektivnih razstav velikanov umetnosti v tujini. Obisk galerije se je zavlekel Ëez odmerjeni Ëas, zato ga je zmanjkalo za posedanje ob kavi na prijetnem novembrskem soncu, saj so nas v Pomorskem muzeju flSergej Mašera« že priËakovali naši naslednji gostitelji. Muzej skriva svoje dragocenosti v prostorih klasicistiËne palaËe Gabrielli, veËini obiskovalcev Pirana verjetno bolj znane z zunanje stra- ni, saj se nahaja v neposredni bližini Tartinijevega trga. Direk- tor muzeja Flavio Bonin nas je v svojem pozdravnem nagovo- ru seznanil tudi s trenutnimi preureditvenimi posegi v pritliËju, kjer bo dobila svoje nove prostore muzejska knjižnica, ki med drugim hrani tudi dragocene knjige iz 16. stoletja, zapušËino piranske Bibliotece civice. Po muzejskih razstavnih prostorih nas je popeljala etnologinja kustosinja Bogdana Marinac. V pritliËju smo si z zanimanjem ogledali razstavo o ribištvu, v 1. nadstropju kulturnozgodovinsko postavitev (ladijski modeli patra Gabrijela Gruberja, votivne podobe, ladijske polene ‡ lesene figure, ki so vËasih krasile ladijske kljune), najdlje pa smo se zadržali v tretjem nadstropju, kjer je predstavljena zgo- dovina pomorstva. Razstavo je pripravila kolegica Bogdana, prikazuje pa življenje slovenskih pomoršËakov v mornarici Avstro-Ogrske in v poznejši jugoslovanski mornarici. Tudi v muzeju nam je Ëas spet prehitro tekel, k zamudi na naši nasle- dnji toËki pa je pripomoglo tudi nepredvideno iskanje izolske Mestne knjižnice, skrite med stanovanjskimi bloki v novem delu mesta. V knjižnici je sledil podoben scenarij kot v muzeju. Najprej nas je pozdravila direktorica Marina Hrs, potem pa nam je kolegica Špela Pahor predstavila posebnost te majhne in prije- tne knjižnice. To je zbirka igraË, ki je bila povod našega obi- ska, saj slovi kot najobsežnejša tovrstna slovenska zbirka. VeË o njej in o posameznih razstavljenih igraËah sta nam povedala zakonca Janez in Marija JanežiË, ki sta se pred leti zapisala zbirateljstvu in mu namenjata veËino svojega prostega Ëasa in denarja. Ob ogledu zbirke oziroma razstave se je razvila živahna debata, saj je zbirateljski koncept zasebnika pravilo- ma precej drugaËen od bolj ortodoksnih muzejskih zbiralnih politik. Zaradi kresanja mnenj se je Ëas obiska spet zavlekel in tako smo se brez kosila odpravili proti Kopru. V Kopru nas je priËakala kustosinja Zvona CigliË in nas popeljala po etnografski zbirki Pokrajinskega muzeja Koper. Zbirka je postavljena na Gramšijevem trgu v beneško-gotski hiši z nadstropnim pomolom in zato oËara že s svojo zunanjo podobo. V notranjosti stavbe pa se obiskovalec preseli v drug svet, saj je tam prikazana materialna kultura Slovenske Istre, Brkinov in »iËarije ter gornjega Krasa od 17. stoletja. Kolegi- ca Zvona je kot dobra poznavalka terena in zlasti kamnoseštva želela z razstavo prikazati vpliv te dejavnosti na oblikovanje kulturne krajine, razstavljeni pa so tudi kamniti predmeti, ki so se uporabljali doma in pri delu. Poseben prostor je name- njen mešËanski kuhinji, znaËilni za mediteransko obmoËje, na notranjem dvorišËu pa je še kovaško-kolarsko delavnica. Tudi tu bi se naš obisk zavlekel, Ëe se nam ne bi mudilo na slavnostno podelitev nagrad, ki je bila v eni najlepših koprskih baroËnih zgradb, v palaËi Bergamoni-Tacco, kjer je tudi sedež muzeja. Tam smo se sreËali še z drugimi kolegi, podelitvi Andrej Medved predstavlja razstavo Joana Mirója v Mestni galeriji Piran. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Bogdana Marinac predstavlja Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Janez JanežiË predstavlja svojo zbirko igraË v Mestni knjižnici Izola. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Zvona CigliË med vodstvom po etnografski zbirki Pokrajin- skega muzeja Koper. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006