»k#wWr«f¥WI |9T«liVYia W JJ^rw^W*WPW
Stev. 71
mamaamrn
V Ljubljani, četrtek 28. marca 1940
Cene Din t*-
Leto ¥
Ozadje madžarsko-italijanskih posvetov v Rimu:
Načrti za gospodarsko zvezo balkanskih in podonavskih držav
Rim, 28. marca o. Madžarski ministrski predsednik Teleky se je včeraj udeležil kosila na madžarskem poslaništvu z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ter številnimi italijanskimi in madžarskimi političnimi osebnostmi. Danes je bil sprejet pri italijanskem vladarju in pri papežu Piju XII.
Po vesteh, ki se širijo v Rimu, so Tele-kyjevi posveti z^ italijanskimi voditelji veljali naslednjim vprašanjem:
1. Madžarska naj odloži vse svoje zahteve glede Romunije do konca sedanje vojne, ker to ustreza italijanskim načrtom glede Balkana.
2. Italija je dala Madžarski znova odločna zagotovila, da jo bo podpirala v vsakem položaju.
3. Italijansko-madžarsko sodelovanje se mora naslanjati tudi na sodelovanje z Jugoslavijo.	.
4. Da bo mogoče ohraniti mir na Balkanu in v Podonavju, naj podonavske in balkanske države na pobudo Italije ustvarijo gospodarsko zvezo, ki bi imela tudi politični značaj, ker bi taka gospodarska skupnost Balkana in Podonavja bila najmočnejša obramba proti vsem poskusom, 'da se vojna v tej ali oni obliki prenese tudi na Bolkan.
Važna pot bivšega bolgarskega min. predsednika v tujino
Sofija, 28. marca. m. Bivši predsednik vlade in £«taanji minister bo v kratkem odpotoval v tujino. V uradnih krogih pravijo, da gre Kjoseivanov na počitnice, toda dobro poučeni krogi trdijo, da je dobil Kjoseivanov posebno in važno nalogo. Imel bo naročilo v tujini zbirati resnične podatke o mednarodnem političnem položaju in o ciljih vseh vojskujočih se držar
Nemško letalstvo ie pobilo 400.000 poljskih civjSistov
Pariz, 28. marca. A A. Havas: Ob sporočilu nemškega veleposlanika v Washingtonu zastopniku ameriškega tiska, da se zavezniki ne bodo ustrašili niti bombardiranja nemškega civilnega prebivalstva, nakar bodo Nemci prisiljeni odgovoriti z istim ukrepom, pripominja poljska vlada, da so za časa poljsko-oemške vojne ubili Nemci čez 400.000 civilnega prebivalstva, večinoma žen in otrok. Ta pokolj je bil storjen navzlic Hitlerjevi osebni odredbi, da letalstvo odprtih mest in civilnega prebivalstva ne sme bombardirati.
MažarskJ vojaški obisk v Rfmu
Budimpešta, 28. marca. AA. MTI. Poveljnik madžarskega vojnega letalstva polkovnik Laszlo Ha-ry jc odpotoval v spremstvu načelnika štaba tnad-Ižarskega letalstva ter letalskega atašeja italijanskega poslaništva v Budimpešti generala Mattea v Rim. Poveljnik madžarskega letalstva bo obiskal v Rimu italijanskega državnega tajnika za letalstvo generala Pricola, kateremu bo izročil madžarski veliki križ za zasluge, s katerim je Pricola odlikoval regent Hortibv zaradi zaslug za razvoj madžarskega letalstva.
Velik požar v Berlinu
Berlin, 28. nrarca. o. Včeraj je nenadoma nastal velik požar v Berlinu v neki tvomici, ki izdeluje drobno orožje. Vsa okolica v tem delu, kjer je bil požar, je bila takoj strogo zastražena in so bili pri puščeni na mesto požara le gasilci. Službeno je bilo rečeno, da je požar uničil le skladišča, kjer je bilo veliko lesa. Kako je požar nastal, ni mano,
Angleži so nezadovoljni * odstavitvijo sovf. poslan1 ka
London, 28. marca. m. Angleško časopisje se se naprej bavi z vsemi možnostmi za ločitev Sovjetske Rusije od Nemčije. Kot značilno dejstvo navaja angleško časopisje, da je angleška mornarica prvikrat od začetka vojne ustavila sovjetski parnik »Vladimir Majakovski« v Honkongu in ga preiskala. V razlagah o odpoklicu sovjetskega veleposlanika v Parizu Suriča pa angleško časopisje poudarja. da je do odpoklica prišlo v glavnem zaradi same Suričeve osebe m šele v drugi vrsti zaradi znane brzojavke. Časopisje poudarja, da je prišel te odpoklic v najbolj nepravem času, prav tedaj, ko je Anglija pripravljala veliko diplomatsko akcijo za zbližani e zaveznikov s Sovjeti.
Navzlic vsem prizadevanjem za nevtralnost so vendar balkanske države bile gospodarsko potegnjene v sedanjo vojno, in izvajajo vse vojskujoče se države nanje hud pritisk, posebno tiste, ki so jim blizu. Zaradi tega sta gospodarstvo in preskrba teh držav samih trpela veliko škodo, prizadeto pa je bilo tudi italijansko gospodarstvo, v kolikor je bilo odvisno od Balkana. Taka gospodarska zveza bi gospodarsko zavarovala Balkan in Podonavje ter jima dala večjo odpornost do vseh poskusov vojskujočih se držav.
London, 28. marca. o. Vsi londonski listi razpravljajo o posvetih madžarskega ministrskega predsednika v Rimu. Poudarjajo, da se je politično zanimanje Evrope zadnje tedne preneslo na Podonavje in na Balkan, ker so tamošnje države izpostavljene hndemu nemškemu političnemu in gospodarskemu pritisku, katerega po svoje podpira Rusija. Če bi te države sklenile skupno fronto vsaj v gospodarstvu, bi bil njihov položaj v vsakem oziru zelo olajšan, razen tega pa bi lahko računale tudi na izdatnejšo pomoč Anglije in Francije.
Angleški in francoski koraki proti kršitvi norveške nevtralnosti po Nemcih
London, 28. marca. o. Agencija Reuter prinaša poluradno izjavo angleške vlade, da je netočna vest, ki jo je prinesel snočnji pariški »Temps« o tem, da Anglija in Francija ne bosta več spoštovali nevtralnosti norveških obrežnih voda. Res je samo to, da se bodo zastopniki angleške in francoske vlade na eni prihodnjih skupnih sej posvetovali o tem, kakšne korake naj Anglija in Francija ukreneta z ozirom na neprestano kršitev norveške obrežne nevtralnosti po ncmškili ladjah.
»Times« naglasa v uvodniku, da je angleška vlada začela takoj proučevati norveško noto, ki trdi, da so angleške vojne ladje kršile mednarodno pravo in norveško nevtralnost. Z ozirom na tajne prijateljske zveze, ki obstojajo med Norveško in Veliko Britanijo, je angleška vlada posvetila temu vprašanju posebno pozornost. Treba pa je opozoriti norveške prijatelje, naj bodo v vsakem oziru nevtralni in da posvetijo isto pozornost nemškim vojnim ladjam, ki so večkrat kršile norveško nevtralnost. List posebno naglaša, da angleške ladje niso
izvedle nobenega napada na kako norveško ladjo od začetka vojne, da je pa Norveška izgubila zaradi nemških napadov 60 ladij, pri čemer je bilo ubitih 400 norveških mornarjev. Norveška vlada naj upošteva dejstvo, da patrolna služba angleških ladij varuje mirno plovbo norveških ladij.
Pariz, 28. marca. Havas. Z odločujočega mesta je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da so netočne vesti, ki so bile objavljene v nekem snočnjem pariškem večernem listu in ki se nanašajo na Anglijo in Francijo z ozirom na nevtralnost norveških obrežnih voda.
Snočnji »Temps« pravi, da govore v pooblaščenih krogih v Parizu in Londonu, da zavezniki zaradi sistematične kršitve norveške teritorialnosti v norveških vodah ne bodo več spoštovali norveške nevtralnosti; to kršitev pa izvajajo nemške ladje že od začetka sovražnosti. Zato zavezniki menijo, da ne morejo več spoštovati privilegijev, ki jih od nevtralnosti svojih voda uživa Norveška.
Finec. Na vsem ozemlju od Ladoškega jezera pa do Finskega zaliva se je našlo vsega kakih sto ljudi, ki hočejo rajši živeti pod Sovjeti.
Sovjetska vlada je protestirala pri finski vladi, ker Finci ne marajo pošiljati živeža sovjetski vojski v Hangoju in so finske elektrarne ustavile v mestu tudi električni tok.
Po podatkih z merodajnega mesta jc bilo na Finskem v vojni uničenih čez tisoč mostov in 1250 raznih industrijskih poslopij, številne električne centrale so podrte, mnoqe električne centrale pa so v krajih, ki jih je Finska odstopila Sovjetski Rusiji.
Delovni načrt nove finske vlade
Preskrba beguncev, preosnova obrambe, obnovitev gospodarstva
Helsinki, 28. marca. o. Snoči se je po skoraj štirih mesecih odsotnosti vrnil v finsko prestolnico vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim. Na postaji ga je pričakoval predsednik vlade z vsemi ministri. Čeprav je maršal dopotoval v Helsinki čisto na tihem, se je vendar novica o njegovem prihodu hitro razvedela, in mu je prebivalstvo po ulicah priredilo velike manfestacije.
Včeraj je bila sestavljena nova finska vlada, v kateri so naslednji možje:
Predsednik Risto Rytti, zunanji minister Viting, pravosodni minister Lehonen, notranji minister baron Borm, minister za nar. obrambo general Valden, finančni minister Dekkalii, prosvetni minister Kukkenen, kmetijski minister Hejkinen, prometni minister in delovni minister Sallovarii, trgovinski minister Kotilainen, minister za socialno politiko Fagerholm, minister za preskrbo Tanner. Državni podtajnik kmetijskega ministrstva je Koivisto in državni podtajnik v prometnem ministrstvu Ekholm. V vladi je devet članov parlamenta, ki pripadajo agrarni stranki, socialistični stranki in švedski narodni stranki. Obrambni minister in zunanji minister ne pripadata nobeni stranki. Zunanji minister Viting je star 61 let in je bil na položaju ravnatelja zavoda za pomorstvo. Bil je tudi večkrat minister. Obrambni minister general Valden je 62 let star in je bil leta 1920 član finske delegacije na mirovni konferenci v Dorpatu in je bil tudi član finskega zastopstva, ki je nedavno sklenilo mir s Sovjetsko Rusijo. Na Finskem je znan kot osebni prijatelj maršala Mannerheima in je stopil v vlado po njegovi želji.
London, 28. marca. o. Včeraj se je nova finska vlada prvič pokazala parlamentu. Predsednik vlade je prebral načrt za delo nove vlade. Načrt vsebuje naslednje glavne točke:
1. Naselitev vseh tistih, ki so izgubili svoje domove zaradi bega. Vseljevanje tujih državljanov na finsko ozemlje ne bo dovoljeno.
2. Preosnova vse narodne obrambe tako, da bodo Finsko še bolje zavarovali kakor dozdaj.
3. Obnova finskega izvoza.
4. Ustalitev finskih financ.
Finska vlada je zdaj izpraznila vse ozemlje,
ki ga je morala odstopiti Rusiji. Prebivalstvo iz odstopljenih_ krajev je pobegnilo pred bolj-ševiki. Tako ni n. pr. v Viborgu ostal niti en
Angleška^ letala so včeraj sestrelila pet nemških
London, 28. marca. o. Včeraj je angleško letalstvo doseglo sijajne uspehe. Angleška letala so letela nad Severnim morjem, kjer so potopila neko nemško obalno ladjo. Letalo, ki je opazilo štiri nemške ladje, ki so patroljirale ob obrežju, se je pripravilo na napad in vrglo na eno od štirih ladij več bomb. Zaradi prehudega protiletalskega ognja se je letalo umaknilo v oblake. Po kratkem času pa, ko se je povrnilo, je opazilo, da manjka ena izmed štirih ladij. Ladja, ki se je potopila, je bila zadeta od bombe na sredini krova in je bilo slišati strašno eksplozijo, takoj za tem pa je nastal velik požar.
Pri včerajšnjih letalskih napadih je bilo sestreljenih pet nemških letal in eno angleško, vrste
Hurricane. Zjutraj so najprej leteli nad francoskim ozemljem štirje nemški Dornierji, spremljani od treh Messerschmidtov. Tri angleška letala so se spustila v bitko in sestrelila en Dornier. Kmalu za tem pa je prišlo 12 Messerschmidtov, proti katerim se je postavilo troje angleških letal. En Messerschmidt so sestrelili in pognali sovražnika do meje. Proti večeru je 9 Messerschmidtov letelo nad Maginotjevo črto. Takoj nato so se spustila tri angleška letala v boj z njimi in sestrelili tri letala. Mlad Newzelandčan je sam sestrelil dve letali. Eno letalo je padlo na ozemlje med črtami, drugo pa so Angleži zasledovali daleč v notranjost Nemčije in se ie moralo spustiti na zemlio.
Statve grške državne obrambe
Atene, 28. marca. Grški listi prinašajo podrobnosti o delu Metaxove vlade za preosnovo grške vojske in obrambe. Od proračunskega leta 1936/37 je bilo do sedaj izdanih čez 6 in pol milijard drahem za obrambo. Več ko milijardo je šlo za utrdbe ter čez milijardo za izpopolnitev prometnih zvez. Ostanek je bil uporabljen za nabavo vojnega materiala. Ze leta 1936 so začeli delati tako imenovano Metaxovo črto, pri kateri dela od leta 1936 stalno čez 3000 delavcev. Črta je iz betona ter ima gnezda za topove in strojnice. Meseca avgusta leta 1936 je imela Grčija samo 4 protiletalske tope, sedaj jih ima 200. To razmereje velja tudi za topništvo, letala, oklopne avtomobile itd. Položaj Grčije v Balkanskem sporazumu je postal jasen in trden. Posebno prisrčni odnošaji vladajo s Turčijo, s katero je bil podpisan pakt o nenapadanju. S solunskim paktom so utrjeni in določeni odnošaji Balkanskega zporazuma do Bolgarije. Komunizem je v Grčiji zatrt. Državljanska mobilizacija je vsestransko zagotovljena. Ojačenje državne obrambe in vsi ostali ukrepi so bili izvedeni brez ovedbe novih davkov.
Netočne vesti o JRZ
Belgrad, 28. marca. m. V svoji snočnji izdaji je belqraj.ska »Pravda« ponatisnila iz »Mariborskega Večernika« vest, ki pravi, da so pristaši ministra za gozdove in rudnike in 2. podpredsednika JRZ dr. Džaterja Kulenoviča sklenili izstopiti iz JRZ in prestopiti v Hrvaško kmečko stranko. Zaradi tega je predsedstvo glavnega odbora JRZ izdalo sporočilo, V katerem izjavlja, da je vest Ribni-karjevega lista brez vsake podlage in da ni na njej niti trohice resnice.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. marca. V Belgradu zaseda plenum glavnega odbora Jugorasa. Ne sestanku zastopata Zvezo združenih delavcev Jože Langus in France Prezelj.
Belgrad, 28. marca. m. V Belgrad je danes prispela madžarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe med našo državo in Madžarsko.
Belgrad, 28. marca. m. Danes so se vrnili v Belgrad še zadnji ministri. Danes popoldne bo imela vlada svojo sejo, na kaleri bo sprejela 4 dvanajstine. Zvečer pa pride v Belgrad tudi predsednik senata dr. Korošec, da se bo udeležil sestanka banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino.
Vesti 28. marca
Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel 4000 italijanskih in tujih romarjev ter imel pred njimi govor, v katerem je dejal, da vidi v padanju morale in mednarodnega zaupanja veliko nevarnost za ves svet.
Holandske letalske tovarne so izdelale novo letalo, ki doseže 700 km na uro.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop se trudi, da bi prišlo do osebnega sestanka med Hitlerjem in Stalinom, ki naj bi se sešla na nekdanjem poljskem ozemlju, kar pa je Stalin odbil in zahteva, naj bi kancler Hitler potoval v Moskvo. Tako poroča londonski »Daily Tele-graph« iz danskih virov.
Sklep o razdelitvi Poljske med Nemčijo in boljše-vike je bil sprejet že 10. avgusta lani, ravno tako tudi sporazum o tem, da bo Nemčija pri sovjetskem napadu na Finsko nevtralna. Taka odkritja prinašajo sedaj angleški listi.
Pretekli teden so po vsej Franciji zaprli veliko število komunistov pripadajočih vsem stanovom, ker so se po nalogu nemške vohunske službe bavili s špijonažo in skušali slabiti notranjo silo Francije.
V Sofijo je dopotovala skupina nemških prometnih
strokovnjakov, ki naj uredi z Bolgari vsa vprašanja za prevoz ruskega petroleja čez Bolgarijo v Nemčijo.
Italijanski dnevnik »Telegrafu« včeraj spet poroča, da bo sovjetski zunanji minister Molotov danes prispel v Berlin na važne posvete.
0 velikem nezadovoljstvu na Dunaju ter v Avstriji poroča francoska agencija Havas. Po njenih vesteh so se avstrijski vojaki ponekod uprli in so morale nemške oblasti razorožiti več stotnij, vsak petnajsti vojak pa je bil ustreljen.
Po vsej Španiji praznujejo danes prvo obletnico osvoboditve Madrida po vojski gen. Franca.
Finsko vseučilišče v Helsinkijil je včeraj praznovalo 300-letnico obstanka. Če bi bili Finsko do kraja zasedli nosilci in branilci rdeče omike, bi bilo za tristoletnico vseučilišča konec.
Po vsej Švici bodo prihodnji mesec organizirali dan za pobiranje prispevkov v korist finskih otrok, katerim je »sonce mladine«, Stalin, dal pobiti starše.
Do precejšnjih nemirov je prišlo včeraj v indijski prestolnici Kalkuti, kjer stavkajo cestni pometači Prvič po desetih letih je morala angleška policija streljati na stavkujoče.
Ves francoski tisk soglasno odobrava odstavitev sovjetskega poslanika Suriča na zahtevo francoske vlade Listi pravijo, da se je zdaj načelo vprašanje o morebitni ustavitvi rednih zvez med Francijo in Sovjeti. Položaj je zdaj čisto jasen: Francija je v vojni z Nemčijo, Rusija pa je zaveznica Nemčije. Zaradi tega in pa zaradi zagotovitve notranjega miru v Franciji je treba sovjetsko veleposlaništvo v Parizu kar zapreti.
Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, Sum-ner Welles, bo danes dopotoval v Newyork in od tam takoj krenil v VVashington k predsedniku Rooseveltu, da mu poroča.
V nemško pristanišče Kiel je priplula pomožna
vojna ladja »AllmarkJ, s katere so Angleži pred dobrim mesecem dni vzeli 300 ujetnikov. Te ujetnike, ki jih je »Almark« jemala z nemških pc-dmornic in bojnih ladij, so menili voziti po vseh večjih nemških mestih in jih razkazovati v dokaz nemške oblasti nad svetovnimi morji. Angleži so to preprečili. Nemški tisk jih spet hudo napada, da so g tem kršili določila mednarodnega prava.
Ameriški senat je ustanovil poseben odbor, ki bo preiskoval in onemogočil delovanje vseh društev, katera so v službi propagande tujih držav. Ukrep bo zadel zlasti nemške in sovjetske propagadne ustanove, ki jih je v Ameriki veliko.
V puščavi južno od Kaire so se včeraj začele ve-
like vaje angleških, egiptovskih, indijskih in avstralskih čet.
Turška vlada bo v kratkem razpisala mednarodni natečaj za veliko kostnico, v katero bodo spravili posmrtne ostanke pokojnega predsednika Ata Turka in raznih drugih turških zaslužnih mož.
Mussolinijev zaupnik Gayda priobčuje v listu »Giornale dTtalia« vrsto člankov pod naslovom »Ali se je bilo moči izogniti vojni« in pravi, da Zveza narodov zaradi svoje zamisli tega ni mogla preprečiti. Tudi v bodoče ne bo mogla vojne preprečiti nobena evropska federacija, ki ne bo spravila v ravnovesje raznih novih nacionalizmov in njihovih političnih ter gospodarskih zahtev. Zato je treba pravičneje razdeliti zemljo in njeno bogastvo, izenačiti stroške proizvodnje, plače in cene izdelkov ter trgovske postojanke.
Nove napovedi o spremembah angleške vlade spet prinašajo londonski listi. Te spremembe baje ne bodo prav obsežne in ne bo prišlo v vlado dosti novih ljudi, marveč bodo sedanji ministri zamenjali svoja mesta; ustanovljena pa naj bi bila tudi ožja vojna vlada.
Z današnjim dnem so bili premenjani vsi pokrajinski tajniki italijanske fašistovske stranke. Spremembe so se začele takoj po nastopu novega glavnega tajnika Mutija. Na vodilna mesta so prišli sami stari fašistovski bojevniki, prostovoljci iz Abesinije in Španije.
Italijanski zunanji ministr grof Ciano je pred dvema dnevoma priredil kosilo jugoslovanskemu poslaniku v Rimu Hrističu. Kosila so se udeležili poleg Ciana in Hrističa še glavni tajnik fašistovske stranke Muti, osebje našega poslaništva ter naš vojaški, mornariški in letalski ataše v Rimu. V rimskih diplomatičnih krogih pripisujejo temu političnemu kosilu velik pomen.
V zadnjem seznamu padlih angleških letalcev je
tudi pilot Slocum, ki je preletel vsega skupaj 1,(500.000 km.
Italijanska utrjena črta, dolga 1500 km in segajoča od začetka francoske meje pri San Remu vzdolž francoske, švicarske, nemške in jugoslovanske meje do Sušaka. ie oo uradnem sporočilu končana.
Stran 2
>SLOVENSKI DOM«, dne 28. marca jc*,.
Trgovsko združenje za okraje Celje, Šmarje in Gornji grad si je kupilo novo hišo
Celje, 28. marca.
V veliki dvorani Narodnega doma se je danes ob 9 dopoldne pričelo zborovanje drugega največjega Združenja v Sloveniji, zborovanje članov Združenja trgovcev okrajev Celje, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad. Zborovanje je vodil predsednik g. Košir Ludvik iz Prekope pri Vranskem. Po pozdravu zastopnika TOI in zastopnikov tiska se je spomnil pokojnih članov Brišnika iz Sv. Jurija ob Taboru, Srebočana v Šmartnem v Rožni dolini in Cvenka Alberta v Št. Petru v Savinjski dolini, takoj nato pa poročal o gospodarskem položaju in vplivu svetovnih dogodkov na gospodarstvo. V preteklem letu je Združenje prav plodno delovalo. Kupilo je v Celju v Gosposki ulici bivšo Polantovo hišo za
282.000	din.	^
Tajniško poročilo je podal g. Coklin Anton iz Celja. Konec leta je Združenje štelo 641 rednih in 6 prostovoljnih članov, med letom je prijavilo obrt 34, odjavilo pa 47 ljudi, tako, da šteje Združenje 628 rednih in 6 prostovoljnih članov. Na področju Združenja je 305 trgovin z mešanim blagom, 160 lesnih trgovin, 54 trgovin z deželnimi pridelki, 28 z živino, 8 z usnjem, 14 s sejmarstvom, 17 branjerij, 9 trgovin z vinom, 49 raznih trgovin in 24 javnih tehtnic.
Prav zanimivo je poročal tajnik o noveli zakona o pobijanju nelogajne konkurence. Uprava Združenja je predlagala, da bi se ustanovila pri Zbornici posebna komisija, obstoječa iz trgovskih strokovnjakov, ki bi naj o sporih zaradi nelojalne konkurence, vsaj kar se tiče oškodovanih trgovcev zaradi konkurenčne prodaje blaga, nastopila. Združenje je protestiralo, da se pri določitvi novih cen soli niso upoštevali prevozni stroški podeželskih trgovcev, ker jim ti vzamejo ves dobiček pri prodaji. Zastonjske vreče pri nabavi soli ne krijejo povsem izdatkov za papirnate vrečke, ki jih mora trgovec dodati pri nadrobni prodaji. Združenje se je pritožilo proti naredbi, da ne smejo trgovci prodajati živinske soli. Posebno presenečenje so doživeli trgovci detajlisti o božičnih praznikih. Monopolna uprava je čez noč znižala ceno petroleja pri drobni prodaji na 7 din. Mnogi trgovci so imeli na zalegi še nekaj petroleja, ki jih je stal liter 7.20 do 8 din, nekateri so imeli celo amerikanski petrolej, katerega so plačali po 9 din. Ker so organi finančne kontrole odločno zahtevali, da se mora prodajati petrolej po maksimirani ceni, »o izgubili prav lepe vsote. Zveza trgovskih združenj je zahtevala od oblasti, da*se pri trgovcih popišejo zaloge petroleja, da bi se jim razlika, oziroma izguba povrnila. Te intervencije pa so bile brezuspešne. Združenje je imelo zaradi pomanjkanja petroleja mnogo dela, saj je bilo treba mnogokrat pismeno in telefonično posredovati, da bi se tu in tam po-skala kaka cisterna petroleja. Zborovalci so poudarjali, da nam v Sloveniji ne bi bilo treba trpeti pomanjkanje petroleja, saj imamo dve rafineriji, če bi s tem ne delali težav monopolska uprava in tuje tvrdke.
Preteklo leto smo doživeli, da je pričelo primanjkovati sladkorja. Sladkor se je znižal pri kilogramu le za 50 par. Mnogo bolj potrebno kot znižanje cen soli bi bilo potrebno znižanje cen sladkorja. Preteklo leto smo imeli dobro sadno letino. Sadjarji bi vkuhali mnogo več sadja. Če bi
Delodajalci, pazite na minimalne plače nameščencev!
Od Delavske zbornice smo prejeli: Z bansko uredbo je določeno, da znaša minimalna mesečna plača za trgovskega pomočnika 900 din na mesec, za ostale nameščence pa 1000 din na me6ec. Bolniške blagajne in Pokojninski zavod zavračajo vse prijava za zavarovanje, če ni nameščenec prijavljen ' vsaj v razredu, ki odgovarja njegovi minimalni plači. Navzlic 6talnim opozorilom je pa še vedno mnogo delodajalcev, ki ni60 povišali plač svojim nameščencem tako, kot to predpisuje banova odredba. Pričakovati je, da bodo delodajalci vsaj naslednjega prvega v mesecu povišali plače nameščencem v višini minimalnih plač. Če tega ne bi storili, potem se pač nihče ne bo smel pritoževati, če ga bodo pri prvi priložnosti zadele zakonite posledice.
Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo, 31. marca ob 8 zvečer v društvenem domu Materinsko proslavo s pestrim sporedom, na katero že danes opozarjamo vse prijatelje društva
Filozofsko društvo bo priredilo v soboto, dne 30. marca svoje redno predavanje. Predaval bo univ. prod. g. dr. Evgen Spektorski o temi Comte in Hegel. Predavanje bo ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost, vabljeni V6i, ki se zanimajo. — Ob 17 istega dne redni društveni občni zbor v filozofskem seminarju. — Odbor.
Prosvetno društvo Sv. Krištof-Bežfgrad priredi drevi ob osmih v okviru prosvetnega večera zanimivo predavanje g. dr. Tineta Debeljaka.
sladkor ne bil predrag, bi ga več vnovčili in bi ne kuhali žganja. S tem bi preprečili nesreče. Združenje je protestiralo, da znižujejo cene sladkorja le na račun trgovcev detajlistov, medtem ko bi bilo edino pravično, da se znižanje izvrši na račun mnogo previsoke državne trošarine, zlasti pa na račun milijonskih dobičkov sladkornih tovarn. Pred kratkim je bilo sklenjeno, da se odpošlje v v Bel-grad deputacija, ki bo merodajne oblasti opozorila, da je trgovcem nemogoče držati se prodajnih predpisov sladkorne centrale in bo skušala doseči, da se izdana naredba prekliče.
Mnogo se je razpravljalo o krošnjarstvu, o uredbi o minimalnih mezdah za trgovske nameščence ter uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Blagajnik je poročal, da je v preteklem letu 149.973 din dohodkov in 87.535 din izdatkov. Presežek znaša 61.737 din, čisto premoženje Združenja pa 339.763 din. Na predlog revizorja g. Vizoviška iz Žalca je dobil ves odbor razrešnico s pohvalo. Nato je bil sprejet proračun za 1. 1940. Predvideva
96.000	din izdatkov in prav toliko dohodkov, članarina za vsakega člana znaša 50 din.
Sah v Budimpešti
Budimpešta, 28. marca m. Včeraj so igrali na mednarodnem šahovskem turnirju v Budimpešti tretje kolo. Bi -Si svetovni prvak dr. Euwe je igral proti madžarskemu mojstru Barczu. Barcz je v začetku dobro igral in spravil bivšega evropskega prvaka v zagato, toda kasneje ni znal krepko nadaljevati, ker ga je prevzel strah pred močnejšim igralcem. Njegovo napako je dr. Luwe izrabil, si priboril prednost in nato z lahkoto zmagal.
Kot drugi par sta igrala Madžara Balle in Szabo. Slednji ni imel sreče in je moral po trdovratni borbi kloniti pred mlajšim tovarišem. Szabo je s tem izgubil vsako nado na prvo ali drugo mesto na tem turnirju. Po vsej verjetnosti se bo moral celo za tretje mesto težko boriti. Doslej je izgubil dve igri in le z dr. Vidmarjem je remiziral.
Dr. Vidmar je igral z Rethyjem. Madžar je kmalu naredil malo napako in se je moral odslej le braniti. Dr. Vidmar je partijo v lepem stilu dobil.
Stanje po tretjem kolu je sledeče: dr. Euwe 3, dr. Vidmar 2 in pol, Barcz 2, Balle 1, Szabo pol, Rethy 0 točk.	t
Danes se igra najbolj zanimivo četrto kolo. Srečala se bosta velemojstra dr Euwe in dr. Vidmar. Ta partija bo tudi odločila o prvem mestu. Dr. Euwe rabi le pol točke in ima zmago tako rekoč zagotovljeno. Ni pa izključeno kakšno presenečenje.
Ljubljana od včeraj do danes
bo
le meglenega jutra, ki je pokazalo oblačno ne-z nezanesljivimi, spreminjajočimi se jasnicami, se je pod močnimi sunki svežega, podjetnega vetra napravil včeraj že kmalu dopoldne imeniten, izredno lep in prijeten spomladanski dan. Solnce se jc uprlo v zemljo z vso mlado silo, pokazalo je, koliko je že pridobilo iz svoje vztrajno napredujoče rasti po nebu. Dan je postal bleščeč, pokrajina ja dobila nekakšno navdušujočo širino in svobodnost, ki je z radostjo polnila srca ter v ljudeh vzbujala spomine po veselih potovanjih v sinje daljave in na visoke kraje, odkoder se očem in duši odpirajo svetli vidiki- Sijala so okna na hišah, ulice so 6e kopale v nemimi rumeni svetlobi, od zemlje 6e jc marsikakšno oko skoraj nehote ozrlo na plavo nebo, odkoder je s prijazno solnčno lučjo radodarno bilo veselje nad življenjem v slednje srce. In od mogočnih, snežnobelih oblačnih gromad, Id so stale na vseh štirih nebesnih robovih nepremično in skrivnostno tuje kakor bajno pogorje, 6e je spuščala v duše nekakšna radostna slutnja, da so se vznemirile ob skoraj nezavedno prebujenem hrepenenju po lepih urah, ki naj bi jih prinesla bližnja bodočnost Sveži veter, ki je romal po cestah in okrog hišnih ogalov, je varoval pred pripeko. Zelena voda je veselo bliščala in dvakrat lepše se je zdelo nežno spomladansko cvetje, ki so ga bili v mesto prinesli otroci z dežele. Ob takih dneh na neki nerazumljivi način postane vsakemu mestnemu človeku razumljiva njegova pripoved, ki govori o prostranih, svet-lozelenih livadah, čez katere teko jarki z zamolklo-rjavo vodo in o temnih, šumečih gozdovih, ki jim veje zibljčjo spomladanske sape. To cvetje molče pripoveduje o beli hišici, okrog katere rajajo otroci in se paso ovce ter o bližini dni, ko bo ves zeleni breg zablestel v pisani lepoti, ko se bo drevje okrog hiš spremenilo v rožnat oblak, privabilo na sladko pašo tisoč čebel in dalo cvetočo, dišečo streho jatam pojočih ptic.
Nekaj pa je v poznem popoldnevu, ko se je solnce že nagibalo k zelenkastemu zatonu spomladanskih dni, nazadnje do kraja skalilo sijočo lepoto in vedro zadovoljnost Temne so postale nenadoma gore in oblaki so metali nanje grozeče, hladno plavo senco. Odtam so se jele naglo razvijati vojske 6ivih oblakov, njih umi pohod je podpiral močan veter, ki je pehal neslišno drseče gmota k sredi neba. Od severa, od vzhoda in od zahoda so. se valile trume, že je pokrila zemljo ogromna senca in jasni jug je postal vabljivejši, ker se je zazdela njegova lepota otožnejša. Ure 60 minevale, solnce je zatonilo za temno črto pasu iz oblakov in gozdnatih hribov. Sivo je postalo V6C nebo, ko se je spustil mrak in za njim temna noč.
Kmalu je začelo pršeti. Še je tu pa tam slabotno posvetila posamezna zvezda — kakor pojemajoča luč, pa tudi ta je omagala pod naletom hitrih oblakov. Pršelo je vedno močneje, tla so se zmočila, nazadnje 6e je vsul gorak spomladanski dež. In ponoči je lilo prav pošteno, meč naiiva pa je še rasla, ko 6e je začelo daniti. Odprla so 6e nebeške zatvomice, vode so se spustile z višav. In ko je pred sedmo jutranjo uro naliv ponehal, ni nihče mogel verjeti, da bi jasnina, ki jo je narahlo odgrnil zahod, že utegnila pomeniti lep dan. 2e prav kmalu je izginila — nebo pa je dobilo nekakšno jeklenosivo, svetlo barvo. Solnce je ostalo za tem oblačnim pre-stiralom. Prav malo je verjetno, da bi dane« razmočeno sivo zemljo še osrečilo s svojim zlatim, prijetnim smehljajem.
Ob hišah fe postalo živahno
Pomladanski čas je prišel kakor vsako leto skraja z nekaj sijajnimi dnevi, ki jih pozneje skoraj docela izrinejo deževni, pusti in blatni dnevi. Le tu pa tam dobimo še kakšen jasen dan — skoraj po dozah
60 odmerjeni, kakor doktor bolniku odreja zdravilo. V celem pa je slovenska pomlad skoraj dve tretjini časa meglena, mokra, čmema, dež je njen oproda noč in dan. Da smo v pomladi, se prav zavedamo dejansko šele takrat, ko 6e ob koncu deževne dobe, ko dobimo trajnejše lepo vreme, ozremo in vidimo, da je vse že v polnem zelenju in cvetju. Človek 6e skoraj vpraša, kdaj 6e je utegnilo vse to zgoditi — zlasti za meščana, ki tačas pozna skoraj le asfalt in dežnik nad glavo, je ta reč tuja, saj zlepa ne zaide ob deževnem vremenu kam ven, zeleneti pa vidi ta čas skoraj le kostanje po drevoredih. Spomladanski dež pa prinaša, čeprav pust in z dolgoča6tnostjo polni dni, ki so v nekih srečnejših ležečih deželah, najlepši v vsem letu, s seboj vendarle velike koristi, saj do kraja namoči zemljo, pospeši klitje in rast. Ta ča6 je treba dobro izrabiti. Ko pride, pohite pridni vrtnarji, urede vrtove in nasade, prekopljejo in pognoje grede ter pomagajo zameljskim, prirodnim močem, da rast lažje napreduje.
V Ljubljani je te dni ob hišah postalo izredno živahno. Poklicni vrtnarji in hišni gospodarji, ki radi prežive prijetne urice vsakdanjega oddiha z vrtnarjenjem, so zasukali rokave, prijeli v roke lopato in motiko in grablje, in zdaj delajo, da je veselje. Najbolj živahno je seveda na mestni periferiji, kjer 60 vrtovom odmerjene velike ploskve. Pa tudi bližje mestnega »jedra« na primer v Trnovem, ne zaostajajo. Trnovo že od nekdaj zalaga mesto z zelen jev o, še dandanašnji je ta del Ljubljane najprijetnejši, lepo zelen je, ves v vrtovih, najlepši kraj za bivanje, kar si ga je v Ljubljani mogoče misliti. Človeku se zdi kakor bi stanoval že napol na deželi, čeprav ima do srede mesta komaj nekaj minut. Zlasti spomladi je tam prijetno, ko 6pet ožive vrtovi, ki so pozimi tiho počivali življenje, pridne roke garajo, da bo čez čas vrt ozelenel, da bo prinesel kaj zaslužka, kaj vsakdanjega kruha. Mceto kakor je Ljubljana, porabi vsako leto več zelenjave, saj je ljudi vedno več, !n dokler je moči dobiti kaj zelenjave, je vsak nerad pogreša na mizi. Treba se ja torej pošteno potruditi, da bo povrtnina čim donosnejša, treba je vzgojiti tako povrtnino, da bo lahko uspešno tekmovala s povrtnino, ki prihaja od zunaj, in da bo zraven tega toliko cenena, da bo moč vso zalogo razpečati. — Ta čas pa pridno delajo tudi vrtnarji po mestnih nasadih. Tod seveda ne gre toliko za koristnost kakor za lepoto. Lepi nasadi so' ponos in kras vsakega mesta, saj vesele meščana, ko hodi skoznje, tujcu pa izpričujejo, da je v mestu ertetski čut lepo razvit.
Krompir so pripelfali naprodaj
Včeraj je bil na Šempetrskem nasipu spet krompirjev 6emenj. Na nasipu je bilo 35 vozov, ki so pripeljali krompir z Iga, z Dolenjskega in z Gorenjskega. Na vozovih je bilo okrog 20 vreč po 50 kilogramov. Naprodaj je bil krompir po ceni kakor je veljala pred veliko nočjo, nemara da so kmetje celo nekoliko popustili 6 ceno. Semenski krompir je bil včeraj od 2.25 pa do 2.50 din, pa tudi po 2.10 din ga je bilo moči dobiti. Kupci so pridno posegali po njem in se niso niti mnogo pogajali.
Meso dražje, zelenjava cenejša
Pred prazniki na trgu skoraj ni bilo dobiti glavnate solate, zdaj pa je je na pretek. Goriška in dalmatinska glavnata solata je bila prvotno po 24 din kg, zdaj pa jo je dobiti že od 18—20 din za kg. Endivija je bila prej od 14—16 din, zdaj je po 12 do 14 din kg. Goriški rdeči radič je bil prej od 26 do 28 din kg, zdaj je kg že od 18—20 din. Domači radič je bil prej po 24 din kg, zdaj pa je že od 16 do 18 din kg. Včeraj so merico radiča že prodajali po dinarju. Prav pa bi bilo, da bi bilo enkrat že odpravljeno prodajanje po mericah in da bi bila dovoljena prodaja izključno le po merilu kilograma.
Samo tehnično sodelovanje med opozicijskimi skupinami
Zagreb, 28. marca. j. »Hrvatski dnevnik« poroča: Svoj čas je JNS predlagala radikalni in demokratski stranki nadaljevanje sodelovanja, ki se je začelo pri volitvah 11. decembra 1938. Za sodelovanje z radikalno stranko se posebno poteguje eden glavnih finančnikov stranke Ilija Mihajlovič. Predsednik stranke Peter Zivkovič je govoril o tem predlogu na zadnjem sestanku JNS v Zemunu poudarjajoč, da skupno sodelovanje radikalov, demokratov in JNS ne pomeni »srbske fronte«, proti kateri se je izrazil tudi Pater Zivkovič. Živkovič se je mudil v svojem volilnem okrožju v Negotinu, nato pa se je odpeljal v Niš, kjer je obiskal obolelega predsednika radikalne stranke Aca Stanojeviča, pri katerem je bil nekaj dni prej tudi Ilija Mihajlovič. Ob tej priliki piše »Trgovski glasnik«; »V političnih krogih menijo, da more biti sodelovanje med opozicijskimi strankami samo tehničngea značaja, med tem ko dvomijo, da bi moglo priti do druge širše in načelnega sodelovanja. To bi bilo težko izvesti, ker sta bili rad;kalna in demokratska stranka pretekla iita v politični borbi in na terenu na čisto drugačni osnovi kakor JNS «
Dve nesreči in požar
Sv. Lenart pri Vel. Ned., 27. III.
Na velikonočni ponedeljek se je nevarno obstrelil v Podgorcih 16 letni Hanželič Slavomir. Neki fant je držal v roki nabito pištolo, Slavko pa je stal pred njim. Orožje se je nenadoma sprožilo ter je dobil Slavko hude poškodbe na desni roki. Moral se je zateči k zdravniku.
V Savcih so pri nekem posestniku podirali velik hrast. Zaposlen je bil tudi 56 letni Klemenčič Jožef iz Savskega vrha. Hrast se je nerodno pre-vagnil ter je pod seboj pokopal Klemenčiča ter ga na mestu ubil.
Na Forminu je v ponedeljek zvečer pogorelo gospodarsko poslopje, last Kovačeca Alojza, posestnika na Forminu. Požar je naredil večjo škodo, vendar se je treba zahvaliti gasilcem na Forminu, ki so takoj prihiteli pomagat ter tako omejili požar, kljub nevarnemu vetru.
Kamnica pri Mariboru dobi pošto
Po dveletnem prizadevanju je končno uspelo prepričati merodajne oblasti, da bo dobila Kamnica pri ariboru svojo pošto in telefon. Do sedaj je bila Kamnica dodeljena pošti Maribor I, ki je morala opravljati dostavo pošte na tem področju. Zvezano je bilo to za dostavljača, pa tudi za ta-mošnje prebivalstvo z velikimi neprijetnostmi. Okoliš nove pošte v Kamnici bo zelo velik, ker bo segal od Vinarja do bližine Sevnice ter od Drave do Šobra in Sv. Kungote. Ker je Kamnica važna letoviščarska postojanka z velikim prometom v poletnem času, bo nova pošta s telefonom važna tudi iz tujsko-prometnih razlogov.
Organizacija rezervnih podčastnikov v Mariboru
Maribor, 27. marca.
Rezervni podoficirji v Mariboru si ustanavljajo svojo organizacijo ter ima pripravljalni odbor svoje prostore na Rotovškem trgu 1, Kjer'se dajejo pojasnila ter sprejemajo prijave vsak torek in četrtek od 18 do 19. Vsak rezervni podčastnik naj prijavi svoje podatke z očetovim,Jme-nom, pristojno občino, sedanjim poklicem 'in bivališčem, činom v vojski, številko vojaške knjižice in komando, ki mu jo je izdala. Za vpis, znak in legitimacijo naj se pošlje 20 din in slika, za članarino pa najmanj četrletni iznos 9 din. Vsak član bo dobival glasilo Združenja rezervnih podoficirjev v Belgradu »Narodna država«. Za pismene prijave in pojasnila naj se priloži znamka za odgovor ter naj se pošljejo na naslov: g. Cre-pinko Franjo, poveljnik U. R. P., Marijina ul. 24.
Mariborski drobiž
Prijave dijakov-vojakov v Mariboru. Vsi dijaki, roj. v letih od 1914 do vključno 1920, ki želijo letos odslužiti svoj dijaški rok, naj se nemudoma, a najkasneje do 12. aprila t. 1. javijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. 3. Prijave za v Maribor pristojnih rekrutov-di-jakov, ki stanujejo izven Maribora, naj se dostavijo piskmeno z vsemi potrebnimi podatki, kakor rojstno Jeto, kake šole je dijak dovršil, točen naslov etc. Prijav rekrutov-dijakov, ki ne stanujejo ▼ Mariboru in v Maribor niso pristojni, mestni vojaški urad v Mariboru ne sprejema. Taki dijaki naj se obrnejo za informacije na svojo domovinsko občino. Po 12. aprilu 1940 vojaški urad v Mariboru n e bo več sprejemal prijav za odslužen je v letošnjem roku ter bodo dijaki, ki zamudijo prijavo, pozvani na odsluženje roka šele leta 1941.
Cene zelenjavi so močno padle, saj je pridelka vedno več. Zato pa «e je na drugi strani pojavila zamera, naj bi bile cene mesu vseh vrst zvišane za dva dinarja pri kilogramu. Mesarji pravijo, da je ta njihova odločitev popolnoma pravilna in utemeljena, 6aj so se tudi cene goveji živini zvišale in prišle že na 8.50 din ea kilogram.
50
fmrt vznemirja Craigley College
»Gospod inšpektor, 6lavo mi kradete! Pravkar sem hotel o lem govoriti! Tako je! Pismo je bilo poslano odtod, preden je gospa Bemard-Mosse odpotovala iz Amerike>To je dokaz, da je imela gospa tukaj pomagača.«
Sofija je vzkliknila, gospod Hiff pa je skočil na noge.
»Pojdite no, gospod! Vsa ta vaša bajka je smešna, strašansko otročja! To .je sramota! Vi klevetate krasno žensko .. .«
Toda nenadoma se mu je zataknilo. Vsi pogledi 60 6 e obrnili proti vratom, ki so se bila naglo odprla: Harvey Netlton je stal na pragu.
Za njim pa je stal visoki cerkveni dostojanstvenik, ki se je razgovarjal z debelim policajem.
Spremljevalec profesorja za angleščino ni bil nihče drugi kot monsignor Lucas, doktor bogoslovja in škof iz Saltmarcha.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Kriza
Pojav škofa in njegovega varovanca je ia trenutek obmil splošno pozornost od gospe Bemard-Mossejeve. Inšpektor in šef policije sta vstala, kakor bi bila v dvomu, če je treba ponovno prijeti aretiranca ali pa se mu opravičiti po vsem tem, kar
6ta slišala. Storila pa nista ničesar, temveč sta se zagledala v monsignora Lucasa, ki 6e jima je bližal z vedrim obrazom.
»Upam, da vas ne motiva, 6ir Will-frid,« je rekel, »toda gospod Netlton je želel, da bi bil navzoč pri, tem sestanku. Ker sem ga na svojo odgovornost izvlekel iz zapora, sem mislil, da bo najboljše, če ga ne izpustim izpred oči!«
Obmil 6e je k Sofiji:
»Vijite, da sem vas poslušal, mala moja! Čeprav nista bila niti sir Willfrid, niti inšpektor Sownders na policiji, je sodnik, ki je moj dober prijatelj...«
Sofija je prikimala z glavo, njene oči, v katerih se je zrcalila nenavadna zme-dednost, pa 6e niso mogle ločiti od Har-veya, ki je pristopil h gospej Bemard-Mossejevi ter ji položil roko na ramo.
»Kaj 6e dogaja, Mira?« jo je vprašal nežno.
»O David! Obtožujejo me! Vi me boste branili, ali ne? Oh, to je preveč strašno! ... Ne morem 61 misliti...«
Profesor angleščine je ledeno pogledal sira Willfrida.
»Kaj naj to pomeni?«
Z MacPheyevo pomočjo fe šef policije na kratko razložil položaj.
Harvey je poslušal zelo pazljivo in švigal z očmi po sobi ter od časa do časa
zastavljal vprašanja, na katera je ponavadi odgovarjal detektiv.
Ko so mu vse razložili, ni dodal nobene pripombe, temveč se je samo vsedel zraven gospa Bemard-Mosse.
Tedaj je MacPhey spet povzel besedo. Obrnil se je k šefu policije.
»Pravkar sem vam bil pojasnil, sir Will-frid, da je gospa Bemard-Mosse edini krivec. Menim, da je precej drzno od njenega pomočnika, če se pojavi nad nami, ko se mu je z neko izmišljotino posrečilo priti iz zapora .., Toda nekaj podobnega sem pričakoval. Običajno se zločinci vzajemno podpirajo. Saj se je lahko računalo, da Harvey ne bo pustil gospe Bemard-Mosse, da bi sama odgovarjala pri zaslišanju, — zlasti v takih okoliščinah!«
V Sofijinem obrazu ni bila niti kapljice krvi več. Gospodična Santaiy, ki je tako mimo poslušala obtožbo proti gospej Bemard-Mosse, se je vsa stresla, ko je videla, da je tudi profesor angleščine zapleten v afero.
»O dobri Bog!« je razburjeno vzkliknil škof in dvignil roki proti nebu.
»Pa menda vendar nočete 6 tem reči, da sem s svojim vplivom osvobodil nekoga, ki ga obremenjuje resen sum? Mislil sem, da je gospod Netlton obtožen edino zaradi prekrška zakona o zaposlitvi tujcev!«
»Da gospod, njega bremeni težak sum! Morebiti je gospod Netlton celo morilec,« je rekel MacPney in pogledal Harveya. »V vsakem primeru pa je pomočnik pri
teh zločinih. Seveda bo trdil nasprotno. Toda zato se nam ne bo izvil iz rok! Inšpektor Sownders je prej pripomnil, da je imelo pismo, ki je bilo gospej Bemard-Mosse poslano iz Saltmarcha, poštni žig z datumom pred njenim odhodom iz Amerike. Tako je! Toda ta datum ni zgodnejši kakor dan, ko je profesor Netlton pričel z delom v Craigleyju! To pismo je poslal Harvey, in sicer iz dveh razlogov: prvič, da bi obvestil gospo Bemard-Mosse, da je napočil čas za njen prihod. Drugič, da bi začel z izvedbo načrta, po katerem bi vsa odgovornost padla na Kellerja. Stvar je sledeča: David Harvey, igra-lec-amater iz Saint Paula, je ljubimec gospe Bemard-Mosse!«
»Ne! Ne! To je ...«
Sofija je bila skočila s stola, toda njen oče jo je potegnil za obleko, da je spet 6edla.
»Res je, da jima nismo mogli preprečiti prvega dela v njunem načrtu,« je hitro nadaljeval MacPhey. »Toda ne bo se jima posrečilo, da bi izpeljala tudi drugi del načrta! Mira Lenoire in David Harvey 6ta bila, kakor sem vam dejal, ljubimca. Nekaj časa sta živela na 6troške 6tarega Harveya, dotlej, dokler $e temu ni zdelo vse sktipaj preneumno, in dokler ni svojemu 6kiu odpovedal podporo!«
Izpod velikega modrega klobuka gospe Bemard-Mos6e je prihajalo vzdihovanje.
»Ker naša ljubimca nista imela niti počenega groša več, kaj jima je tedaj še ostalo?« je nadaljeval MacPhey. »Mira
Lenoire je poiskala žrtev ter je našla gospoda Bcmard-Mosseja, sodnika v Saint Paulu. Ni bilo potrebno več kakor sedem dni, pa se je z njim omožila. Harvey pa je odpotoval v Anglijo in čakal na ugodno priliko.«
Detektiv je ponudil šefu policije neki časopis.
»Glejte, gospod, tu so slike s svatbe Bemard-Mossejevih. s svatbe, ki naj bi prinesla bogastvo paru Harvey-Leonire! Čim je bila poroka opravljena, se ja sreča nasmehnila temu goljufivemu in zločinskemu paru. Izvedela sta, da člani neke družine Heller groze sodniku, in da je ta poslal svoja dva 6inova v Anglijo, da bi ju obvaroval pred maščevalci. Takoj sta skovala načrt, kako bi odstranila 6 poti oba dečka in zločine pripisala Hellerjevim. Harvey je nemudoma odpotoval v Anglijo. Njegov ujec dr, Rollandson je ravnatelj nekega kolegija v Oxfordu. Harveyu je bilo lahko da je od njega dobil priporočilo. S tem priporočilom je dobil zapoelj' te v v Craigleyju. Tu, na kraju samem, j« lahko mirno čakal na ugoden trenutek. Ko se mu je zazdelo, da je ta trenutek^ Pr’*? . je poslal Miri Lenoire dogovorjeni znak: »Tu smo in čakamo«. Čeprav se j« koma) vrnila s svatbenega potovanja, je Ia nagovarjati svojega moža, naj jo pošlje v Anglijo, da bi pazila na otroka. Znala si je v tem kratkem času pridobiti popolno zaupanje svojega mola, in lahko ga je prepričala
Štev. 71.
>SL0VEN8KI DOMc, dne 28. marca 104a
Stran 8.
Iz sodne in policijske kronike
Avtomobilska nesreča p?ed senalom — Člani Hacetove tolpe —
Natakar kot baron In drugo
Ljubljana, 28. marca.
Mali kazenski senat pod predsedstvom (J. Rajka Lederhasa je včeraj obravnaval avtomobilsko nesrečo, ki se je 1. novembre lani primerila med 19. in 20. uro, ko je bilo že močno tema, na križišču glavne ceste in kolodvorske ceste v Medvodah. Šofer Ivan Rinaldo z Jesenic je vozil z avtomobilom z glavne ceste proti kolodvoru. Prav ta cesta je vedno močno frekventirana. Šoler je imel razsvetljene velike žaromete, tako da je Jurij Rafolt iz Medvod št. 9 izgubil vid in orientacijo. Šofer je zakrivil, da je prišel Rafolt pod vozilo, ki ga je močno poškodovalo. Rafolt je 23. novembra podlegel poškodbam. Proti šoferju uvedena kazenska preiskava je bila prvotno ustavljena. Zasebni udeleženci, pokojnikovi dediči so proti ustavitvenemu sklepu vložili rekurz ter je apelacijsko sodišče odredilo, da dvigne drž. tožilstvo obtožbo proti Ivanu Rinaldu zaradi delikta po avtomobilskem paragrafu 205 k. z. Včeraj je bila prva razprava. Znano je, da so se na kraju nesreče, kjer je bil Rafolt povožen, primerile že ponovno avtomobilske nesreče, ker je cesta na omenjenem kraju popolnoma nepregledna. Obdolženec ni priznal krivde in se zagovarjal, da je zavil na levo, pa je ponesrečenec zakrivil sam nesrečo. Nekatere priče so izpovedale, da obtoženca vsekakor zadene krivda. Razprava je bila prekinjena, da »odišče na prihodnji razpravi zasliši izvedenca v smislu predloga državnega tožilca.
*
V zapore ljubljanskega okrožnega sodišča so do včeraj pripeljali že 11 pomagačev razbojnika Toneta Haceta. Že 15. t. m. so pripeljali orožniki iz Kranja štiri osebe, ki so Hacetu pomagale pri njegovih zločinskih podjetjih, ga skrivale in prejemale od njega razno ukradeno blago. V zapore je bil pripeljan tudi Hacetov intimni prijatelj France Strmole, ki je na pustno nedeljo izvršil vlom na Prim-skovem. Celjski orožniki pa so včeraj privedli v Ljubljano sedem Hacetovih znancev, tovarišev in pomagačev, po večini krošnjarjev, ki so Haceta skrivali, jemali od njega nakradeno blago, ga prodajali in dajali Hacetu sploh potuho. Kazenska preiskava proti Hacetu se obsežno nadaljuje.
*
Natakar kot baron je čudna vloga. To se je posrečilo Ljubljančanu — samskemu natakarju, Emanuelu Mariji G. Prav na praznik sv. Jožefa se je g. Emanuel pojavil na Bizeljskem. Lepo in elegantno je nastopaj. Izdajal se je za g. barona Borna. Njega je spremljala lepo blodinka, stara okoli 24 let. Prišel je v Bizeljskem do nekega mizarja ter od njega zahteval ključe od Bizeljske graščine. Predstavil se mu je za barona Borna iz Tržiča. Mizar
mu je verjel in izročil ključe. G. baron se je s svojo damo lepo namestil v graščini in ogledoval vse zanimivosti, dragocenosti in slike. Ko je laži-baron zapuščal graščino, je skrivaj Izmaknil srebrno namizno uro, starinsko zanimivost ter nekaj ženskega perila za svojo blondinko. Ljubljančan Emanuel Marija — zveneče ime — ima na vesti še več drugih pustolovščin. Iz Bizeljske graščine je izginil neznano kam in se baje potika po raznih krajih Slovenije. Varnostne oblasti se zelo zanimajo za njega in njegovo damo.
Tatvine koles v mestu so na dnevnem redu. V treh mesecih je bilo pokradenih že do 100 koles v vrednosti okoli 8500 din. Poštnemu uslužbencu Ivanu Mihaliču je bilo nedavno odpeljano izpred hotela Štruklja moško kolo, vredno 800 din, znamke »Kucman«. Izpred Novakove gostilne v Štepanji vasi pa je kolesarski tat odpeljal Mihi Štefančiču 600 din vredno kolo »Champion«. Na viškem pokopališču je neznan tat odnesel z grobnice trgovca Romana Goloba bakreno nagrobno svetiljko, vredno 1000 din. Pred prazniki so se v mestu pojavili žeparji. Angeli Smerketovi je pri Batini prodajalni v Šelenburgovi ulici neznan žepar izmaknil iz ročne torbice 360 din gotovine. Pred odhodom dolenjskega vlaka je pri stopnišču na veliko soboto neznan uzmovič odnesel Frančiški Brodnikovi iz ročne torbice 276 din denarja in še druge malenkosti. Prav na veliko soboto je neznan cerkven tat pobral v cerkvi sv,- Florijana iz zaklenjene pušice okoli 20 din drobiža.
Velik vlom na Miklošičevi cesti
Lastnik >Češkega magacina« na Miklošičevi cesti št. 36 g. Mitar Car iz Metlike je snoči prijavil policijskemu stražniku, službujočemu na križišču Miklošičeve ceste in Pražakove ul., da je šele proti večeru opazil vlom, ki je bil izvršen v njegovo trgovino, odnosno skladišče manufakturnega blaga že poprejšnjo noč. Vlomilec je z dvorišča odprl okno stranišča in se nato splazil v trgovino. Odnesel je do 80 m blaga v vrednosti okoli 10.000 din. Pri vlomu sta morala sodelovati najmanj dva vlomilca. Trgovina se nahaja v bližini drogerije »Hermese, kjer je bil pred tedni izvršen sličen vlom in je talcrat padel vlomilcem bogat plen v roke.
Usoda umorjenega Hribernika, čigar truplo so našli na Kregarjevi njivi pri Klečah 21._t. m. zjutraj, bo v kratkem popolnoma pojasnjena. Orožniki na Ježici in ljubljanska policija so zbrali prav tehtne in težke indice, ti obreme-njujejo nekatere osebe.
Vsem ljubljanskim materam« očetom In otrokom priporočamo naj-
■	■ S ■ ■ ■_ __ topleje, da si ogledajo danes prekrasni
F§CiS6l »^l3 IJUi3wZ@R ,ilm vzv*Sene materinske ljubezni v
KUthe Dorsch, Paul HOrblger, A. Wdf Retty. Traudl Stark
KINO UNION-II tal. 22-21 Ob 16,19 in 21
Od tu in tam
Preračun banske oblasti v Zagrebu jo končno urejen in znaša okrog 1 milijardo in 400 ipilijonov dinarjev skupaj e proračunskimi rezervami. S tem v zvezi je imel podpredsednik vlade dr. Maček v Zagrebu zadnje dni več konferenc z banom dr. Šu-bašičem, v Belgradu pa bo dr. Maček te dni uredil še zadnje točke za uvedbo finančne samostojnosti hrvaške banovine. Tako bo šlo z dnevnega reda najbolj važno vprašanje, ki je dalo Hrvatom in tudi vladi največ posla, namreč finančno vprašanje.
Radikalski voditelj stari Aca Stanojevič se je od nedavne obolelosti že čisto popravil in redno jemlje hrano. Prav tako se že sprehaja in bere časopise. Iz previdnosti bo še ostal nekaj časa v sanatoriju, pač pa ne bo še sprejemal obiskov. Zato tudi ni pričakovati večjih političnih razgovorov ali obiskov pri Acu Stanojeviču.
Poplava v Vojvodini je vedno večja. Reke neprestano naraščajo in poplavljajo plodno zemljo. Prometni minister Beslič si je pekaj poplavljenih krajev že ogledal in odredil potrebna dela, da bi se zaščitili razni nasipi in varnostne naprave, da poplave ne bi bile še hujše. Mnoge ceste so pod vodo, tako na primer cesta od Belgrada do Obre-novca, katero je voda poplavila meter visoko. Hudo je tudi v Vukovarju, kjer je voda zalila že nad dvesto hiš, pa reka Donava še naprej narašča.
Na dvajset let obsojeni soudeleženec pri umoru
Stanojlo Lazarevič iz Požarevca še vedno stavka z gladom in se ne loti nobene jedi. 2e dvajset dni vztraja pri svojem sklepu, da bo prostovoljno umrl, zato, ker za reveža na tem svetu ni pravice. Stalno govori orožnikom, ki ga stražijo v bolnišnici, da hoče govoriti s časnikarji in jim razložiti svoje gorje, da bi s tem olajšal svojo dušo. Kljub dvajset-dnevnemu gladovanju je pa bil še tako čvrst, da je odšel v spremstvu orožnika na okrajno sodišče in je tam dal napisati svojo oporoko, v kateri je vee svoje imetje zapisal svoji ženi.
Ker je bil odpuščen, je tovarnarju razbil stroje, neki Blagoje Šantič iz Leskovca. Deset let je bil uslužben v tovarni, nazadnje pa je bil odpuščen, ker je bil nekaj ukradel, kakor trdi tovarnar. Santič je taval po raznih krajih in si iskal zaslužka, toda obstanka nikjer ni imel. Nazadnje pa se je ▼ nedeljo priplazil podnevi do tovarne, kjer je bil deset let zaposlen, se »plazil mimo spečega vratarja k strojem in jih začel s kladivom razbijati. Pokvaril je prav najbolj občutljive dele in povzročil tovarnarju okrog 150.000 din škode. Ko je dejamje izvršil, se je spet neopaženo izmuznil iz tovarne. Preiskava pa je le našla sled za njim in nazadnje so ga prijeli. Šantič je rekel, da mu dejanja ni nič žal, ker je tako razlil svoj srd nad kapitalistom, ki ga je bil brez razloga vrgel na cesto.
Člani francoskega gledališča »Francoske komedije« iz Pariza so tri večere gostovali v belgraj-skem gledališču In imeli z vsemi svojimi predstavami velikanski uspeh. Pri drugi predstavi je bil navzočen tudi knez namestnik Pavle s knežno Olgo. Po predstavi je knez sprejel vse Člane francoske komedije in jim podelil visoka odlikovanja. Predstave »o vžgale gledalce, da so goste navdušeno pozdravljali in na koncu je vsa dvorana pela francosko državno himno »Marseljezo«.
S skokom cen za meso. mast in slanino se je bavila tudi uprava mesta Belgrada. Tudi tam so mesarji dvignili cene, toda oblast se je hitro zanimala za pojav in pregledala vse okoliščine, ki so bile za podražitev mesa merodajne. Ugotovilo se je, da živine skoro primanjkuje zaradi prevelikega izvoza in zaradi tega, ker kmetje sedaj zaradi poljskih del neradi prodajajo živino. Končno je uprava mesta določila cene mesu in sicer takole: za goveje meso s kostmi kilogram od 12 na 13 dinarjev. Za goveje meso brez kosti od 14 na 15.50, za svinjsko meso s kostmi od 16 na 18.50 din, za svinjsko meso brez kosti od 18 na 20.50 din, za salo in svinjsko mast od 18 na 20 din in surovo slanino od 16 na 17.50 din za kg.
256 milijonov dinarjev bo znašal preračun zagrebške mestne občine v novem preračunskem letu. Ker zagrebška občina nima občinskega sveta, temveč samo poverjenika, je bil določen poseben odbor meščanov in strokovnjakov, ki je prišel k razpravi o mestnem preračunu. Zastopani so bili vsi gospodarski krogi in organizacije, dalje pa tudi Gospodarska sloga in meščani, katere go predstavljali bivši poslanci HSS iz Zagreba na čelu s podpredsednikom stranke inž. Košutičem. Ko bo ta odbor končal z delom, bo predložen preračun banski oblasti v odobritev. Seveda se bo to zgodilo še pred 1. aprilom, ko mora preračun stopiti v veljavo.
V Belgradu so sc danes začela pogajanja med našo državo in med Madžarsko za sklenitev nove
trgovinske pogodbe, da bi se vendarle poživila trgovina med obema državama. Sicer imata obe državi boli kmetijski značaj, pa je vendar Madžarska, kar se tiče strojne industrije, mnogo pred našo državo. Pred več leii je bila trgovina z Madžarsko bolj živa, ker je bila Madžarska dober kupec za jugoslovansko pšenico, katero je potem prodajala na svetovnih tržiščih pod svojo znamko. Ko^ pa je pri nas nastopila Privilegirana izvozna družba, je |a kupčija s sosednjo državo odpadla. Pa tudi pri izvozu strojev v našo državo je dobila Madžarska kmalu velikega konkurenta v Nemčiji, ki je madžarsko blago kmalu izrinila iz balkanskega trga. Sedaj pa, ko je Nemčija v vojni, je kar gotovo, da vseh svojih obveznosti do balkanskih držav in do naše države ne bo mogla izpolniti. Sedaj spet prihaja v poštev madžarska industrija kot naš dobavitelj strojev in zato se bo verjetno trgovina med obema državama močno ojačila. Nova pogajanja pa so se začela pred dvema dnevoma tudi v Atenah za sklenitev nove plačilne pogodbe med našo državo in Grčijo. Nasa država bo skušala doseči, da se bo vse plačevalo odslej s prostimi devizami in nič več v raznih oblikah klirinškega računa.
15. aprila se bo v Belgradu odprl spomladanski belgrajski velesejem. Udeležba je za sedanje razmere kar lepa in tudi iz tujine bo dosti razstav-ljalcev. Od tujih držav bodo priredile lastne razstave Nemčija, Italija, Madžarska, Bolgarija, Protektorat in še druge manjše države. Prav gotovo pa je, da se bo razstave udeležila tudi F ranči ja, ki imajo svoj lastni paviljon.
Silno premeteno sta znala ponarejali poštne nakaznice dva kmeta iz vasi Tomislavca pri Po-žarevcu. Gicič in Mišič sta si od časa do časa drug drugemu pošiljala iz Belgrada po nekaj kovačev po pošti. Rubriko, katero je treba izpisati z besedami sta znala tako spretno napisati, da se je dalo kasneje na nakaznici takoj pripisati nekaj »tisoče. Tako je bilo na nakaznici 40 din, kmeta pa sta spretno naredila 4000. Nekajkrat se jima je to posrečilo. Nazadnje pa se je poštnemu uradniku le preveč zdelo, da dobivata dva revna kmeta tolikšne denarne vsote. Ko je zadnjikrat izplačal 4 jurje,. je natančno pregledal nakaznico in spoznal, da sta kmeta_ goljufala. Vsega skupaj sta kmeta ogoljufala državo za več kakor 20 juriev. Giciča in Mišiča so vtaknili v zapor.
Studenci pri Mariboru
Maribor, 27. marca.
Veselja dan bo obhajala velika občina Studenci pri Mariboru na belo nedeljo, dne 31. marca. Izpolnile se bodo srčne želje vseh Studenčanov. To nedeljo bo ustanovljena v cerkvi sv. Jožefa nova fara z naslovom: Sv. Jožef, Studenci pri Mariboru. Nova župnija bo obsegala področje občine Studenci ter bo štela 5900 duš. Umeščen bo v nedeljo tudi novi župni upravitelj. Studenci se na to veliko slavnost že dolgo pripravljajo. Akcija za ustanovitev nove župnije se je začela že leta 1926. Pojavljale pa so se velike ovire, ki so zavlačevale uresničenje tega načrta. Sele 5. novembra 1938. se je vršila odločilna seja studenškega občinskega sveta, ki je pristal na ustanovitev samostojne župnije. Potem je storila vse potrebno tudi cerkvena uprava, da se ustanovi nova župnija. Oo. kapucini so dobili iz Rima dovoljenje, da smejo prevzeti upravo nove župnije.
Nova župnija bo za Studence velikega pomena I zlasti v verskem oziru. Pred prihodom kapucinov
Celjske novice
Važno za rezervo« častnike v Celju. Pododbor Združenja rezervnih častnikov v Celju obvešča vse rezervne častnike, da bodo predavanja: dne 29. marca ob 7 zvečer v mali dvorani Narodnega doma za častnike glavnih rodov vojske, dne 29. marca,
3.	aprila in 4. aprila ob 7 zvečer v Oficirskem domu za rezervne intendantske častnike, dne 2. aprila ob 7 zvečer v Oficirskem domu za rezervne častnike sanitetske in apotekarske. Predavanja so obvezna in se bodo pričela točno ob napovedani uri. Eventuelni izostanek je treba opravičiti.
Drobne športne
Zagrebški igralci bodo igrali v državni reprezentanci. V torek »o vsi belgrajski listi objavili vest, da Hrvaška nogometna zveza zaradi mednarodne tekme c švicarsko nogometno reprezentanco, ki bo igrala v Zagrebu v torek 2. aprila, ne bo dovolila svojim [igralcem, da bi igrali 31. marca v Belgradu proti B reprezentanci Rumunije. Na svoji zadnji eeji pa je Hrvaška nogometna zveza sklenila, da bodo vsi igralci, ki jih je določil kapetan Vrhovne nogometne zveze za nastop proti Rum uniji, v nedeljo igrali v Belgradu.
B moštvo naše reprezentance j* torej sestavljeno takole:	Glaser—Suprina, Brozovič—Atanacko-
vič, Požega, Simonovič—Savič, W81fl, MatoSič in Perlič. Mesto srednjega napadalca še ni določeno, ker bo igral Rogič v Bukarešti, dasi je bil prvotno določen za vodjo napada v B teamu.
V Zagrebu se z veliko resnostjo pripravljajo na srečanje s švičarsiko nogometno reprezentanco, ki bo nastopila v Zagrebu proti hrvaški nogometni reprezentanci. Moštvo hrvaške zveze ima danes svoj zadnji trening. Švicarski nogometaši igrajo v nedeljo proti madžarski reprezentanci, nato pa odidejo v Zagreb, kamor bodo prispeli v ponedeljek. Zagrebčani pripravljajo Švicarjem slovesen sprejem.
Zagreška Concordija, ki je prejšno nedeljo premagala našega ligaša Ljubljano z 4 : 1, igra v nedeljo v Mariboru proti SK Maribora. Prepričani smo, da se bodo Mariborčani potrudili in da ne bodo izgubil s tako razliko, kot je izgubila Ljubljana.
Triglavski smuk — 31. marca.
Proga: Dolžina proga eca 4200m z višinsko raz-lica cca 1000 m. Start bode na Kredarici, le v slučaju slabih snežaih razmer a Staničeve koče (stara proga). Cilj za tekmovalce pri Debeli bukvi v Sp. Krmi, za dekleta pa ori koči v Zifomii Krmi. Start ob pol 11 dopoldn*.
- samostojna župnija
v Studence je bilo versko življenje v tem čisto delavskem naselju slabo, kar ni ihidno, saj je bila tu najmočnejša postojanka mariborskih socialistov, med katerimi je bilo veliko število tudi narodnih odpadnikov. Leta 1919 so se potem naselili kapucinski redovniki, ki so se takoj z veliko vnemo lotili obnove verskega življenja, obenem pa so z velikimi žrtvami lepo obnovili cerkev ter povečali samostansko poslopje. V duhovno življenje v Studencih je z naselitvijo patrov kapucinov prišel nov duh. 2 vstrajnim delom v cerkvi in šoli so se jele verske razmere boljšati in z njimi se je izvršila velika izprememba tudi v narodnostnem oziru. Povsod je sedaj opaziti blagodejni vpliv dušnega pastirstva
oo.	kapucinov, živahno delujejo verske in prosvetne organizacije. Z ustanovitvijo samostojne župnije — ki je bila dosedaj le podružnica magda-lenske fare, pa bo versko in prosvetno delo v Studencih postavljeno na nove temelje ter bo gotovo še bolj uspešno, kakor dosedaj.
Dvakrat se |e obesila, da ne bi prišla na občino
Maribor, 27. marca.
V Loki pri Framu se je pripetil te dni naslednji tragičen dogodek:
Jožefa Bučar je živela 17 let v divjem zakonu z Antonom Gradišnikom, s katerim je imela štiri otroke, Otroci so še majhni ter je skrbela za nje v glavnem njihova mati Pred nedavnim časom pa je Bučarjevo zadela kap ter je ohromela na polovico telesa. S tem je postala nesposobna za delo, pa tudi ljubezen njenega prijatelja se je začela hladiti. Spoznala je, da ga ne bo mogla več privezati nase ter se je bala, da jo popolnoma zapusti. Obenem pa se je ustrašila bodočnosti, ker je vedela, da jo bo morala vzdrževati občina na ta način, da jo bo poslala od hiše do hiše beračij. Vse to jo je nagnalo v obup ter je sklenila, da si konča življenje. Spravila se je v bližnji gozd ter se obesila na smreko. Njeno početje pa se je domačim zdelo sumljivo, šli so za njo ter so prispeli še pravočasno, da so jo še živo odrezali z vrvi. Ko se je na tleh spet osvestila, je dejala domačim, naj le gredo naprej domov; da bo prišla kmalu za njimi. Ker pa je več ur ni bilo na spregled, so šli spet v gozd ter so jo povsod iskali, nazadnje pa so jo našli v gostem grmovju spet obešeno. To pot pa je bila ze mrtva.
Uvedba poštnega avtomobilskega prometa
Maribor, 28. marca.
S 1. aprilom bo uveden v Mariboru lokalni poštni avtomobilski promet. Obratovali bodo trije avtomobili. Avtomobili bodo dnevno dovažali pošiljke na kolodvorsko pošto: iz pošte Maribor I na Slomškovem trgu devetkrat, iz pošte Maribor III na Kralja Petra trgu dvakrat in iz pošte Studenci enkrat; nabiralnike bomo izpraznjevali trikrat, razen tega bomo z avtomobili dostavljali pakete za vse mesto.
Da bo mogoče pravilno izrabiti avtomobile v korist naslovnikov, prosi uprava pošte cenjeno občinstvo, zlasti trgovce, industrijce in druga podjetja v Mariboru, naj bi šli poštnim dostavljačem toliko na roko, da jim pri dostavi paketov ne bi bilo treba dolgo čakati. Uprava pošte pozna tež-koče naslovnikov, ki jih imajo zlasti z ocarinjenimi paketi; zato bo vsak nasvet zaradi hitrejše dostave paketov radevolje upošteva*.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v O'		K !S	TJ O •4-» S a •o c (H »H	Veter (smer, la kosti	Padar vine	
		, * ►	, S. ° H				f	1
Ljubljana	752-0	15 2	8-5	91	10	S.	5-3	dež
Maribor	7518	1S-2	5-0	80	10	St	2-0	dež
Zagreb	746-6	19-0	9-0	80	4	WSW:	2-0	dež
Belgrad	749-4	2>-0	14-0	80	10	8,	—	—
Sarajevo	751-9	18-a	15-0	60	6	NE,	—	«—
Žirje	753-4	16-0	16-0	70	7	S,	—	—
Split	751*8	18-0	13-0	80	8	SSE*	t‘l	dež
Kumbor	7533	20-0	14-0	90	10	SE,	—	—
Rab	752-1	16-0	10-0	80	5	SE,	3-0	dež
flubrovniD	752-7	20-0	15-0	80	10	SE.	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno in malo hladneje vreme. Deževalo bo ie v presledkih.
Koledar
Danes, četrtek, 38. marca: Janez Kap.
Petek, 29. marca: Evstahij.	v
Obvestila
Danei Josip, najstareiši član naše Drame, si je
izbral za proslavo svojega 40 letnega odrskega dela vlogo Hlestakova v klasični komediji Gogoljevega »Revizorja«. Proslava bo v prvi polovici aprila, v opernem gledališču.
Jutri v petek, dne 29« t. m. bo ponovila Glasbena Matica Škerjančevo kantato za soli, zbor in orkester na besedilo Prešernovega Sonetnega venca. To najnovejše Škerjančevo delo je umetnina največjega pomena in je najboljše delo, ki je bilo v zadnjem času napisano v naši literaturi za soli, zbor in orkester. Pri ponovitvi bodo sodelovali isti solisti (Franci, Betetto. Sladoljev-Joči, Petrovčič Roman in Tone), moški zbor Glasbene Matice in orkester ljubljanske Filharmonije pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Ker je ponovitev koncerta namenjena tudi našemu dijaštvu, bo začetek izjemoma že ob pol 7, na kar še prav posebno opozarjamo. Koncert bo v veliki unionski dvorani in so vstopnice na razpolago po znižanih cenah v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Na belo nedeljo, dne 31. marca 1940 ob 5 popoldne ponovi Frančiškanska prosveta M. O. v frančiškanski dvorani Weiser-Savinškovo dramo »Luč z gora« v režiji g. Štancerja, ker je bilo občinstvo zelo zadovoljno in se je o igri še potem mnogo govorilo. Vlada tudi za reprizo veliko zanimanje. Da ne bodo vstopnice pošle, si jih nabavite v predprodaji pri A. Sfiligoj v Frančiškanski ul. 1.
Redna letna skupščina dravske banovinske sekcije Jugoslovanske Unij« za zaščito otrok bo v nedeljo, 31. marca 1940 ob pol 10 v sejni dvorani mestnega poglavarstva e sledečim dnevnim redom:
1.	otvoritev; 2. čitanje zapisnika zadnje banovinske skupščine; 3. Poročilo izvršnega in nadzornega odbora; 4. volitev dveh članov banovinskega odbora;
5.	odobravanje proračunskega predloga za prihodnjo poslovno dobo; 6. sklepanje o predlogih; 7. resolucija; 8. slučajnosti — Ponovno opozarjamo vsa društva, ki »o včlanjena v Uniji ter vse krajevne odbore, da se skupščine udeleže, kakor jim je bilo javljeno tudi s posebnim dopisom. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 81.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Četrtek, 28 marca: »Severna lisica«. Red Četrtek.
Petek, 29. marca: »Kupčija • smrtjo«. Red B.
Sobota, 30 marca: »Praznik cvetočih češenj«. Red A.
Nedelja, 31. marca: »Severna lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20.
Četrtek, 28. marca:	»Lumpacius Vagabundus«.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Petek, 29. marca: zaprto.
Sobota, 80. marca: »Tosca«. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov.
Nedelja, 81. mirca ob 15: »Lumpacij Vagabunde. Izven Znižane cene. — Ob 20: »Adriana Lecouvreu«. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven.
Opera:	t
»Lumpacius Vagabundus« je veselo odersko delo, ki ga je po Nestroyevi burki priredil Niko Štritof in ga bogato opremil z glasbenimi vložki. Dejanje je vseskozi zabavno, zasedba pa najboljša z M. Sanc'nom, Zupanom In Jankom v glavnih vlogah. Nocojšnja predstava bo izven abonmana in po znatno znižanih cenah.
Mariborsko gledal ce
četrtek, 28 marca ob 20: »Gejša«. Red C.
Petek, 29. marca: Zaprto.
Sobota, 30. marca ob 20: »Cigan baron«. Gostovanje g. B. Sancina.
Program radio Ljubljana
četrtek, 28. marca: Belgrad: 21.10 Narodne Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Znani plesni orkestri (plošče) — 12.30 Poročila, objave — Napovedi — 13.02 Duet harmonik (brata Goloba) — 14 Poročila
— 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g dr Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vel Todorovič in »Velemirijanum« (Dubomir Jeltič, Bel-grad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave
— 20 Klavirski koncert, g Marijan Lipovšek — 20.45 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester)— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lažja simfonična glasba (plošče).
Orugl programi
četrtek, 28. marca: Belgrad: 21.10 Naradno pesmi. — Zagreb: 20 Violina, zbor in harmonika, Bratislava: 20.15 Operna glasba. — Brno: 19.25 Kabaret; 21.30 Sukova serenada. — Prana: 23 Češka glasba. — Sofija: 20 Instrumentalni koncert. Budimpešta: 21.05 Orgle. — Bukarešta: 20 Filharmonični koncert. — Stockholm-Hifrby: 19.30 Chopinov koncert; 20.40 Kabaret. — Trst-Milan: 17.15 Klavir; 20.30 Wagnerjeva opera »Siegfried«. — Rim-Bari: 20.30 Godala; 22.:0 Celo. — Florenea: 21.15 Variete. — Sottens: 21.30 Italijanska glasba.
Stran 4	   ^SLOVENSKI	DOM«,	dne	28.	marca	1940.	Štev.	71.
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
(Nadallevanie.l
Zase lahko trdim, da sem vprav strasten ljubitelj vseh mogočih iger, ter da sem zato njegov novo igro preučeval kot edini belec, kolikor le mogoče natančno ter da 6em tudi kot edini belec pogruntal princip te igre; dejstvo, ki so ga soproge (pri katerih sicer nisem bil bogve kako priljubljen) občudovale z naravnost reverjetno gorečnostjo in z vprav nepopisnim navdušenjem. Žensk ni bilo mogoče napak razumeti; njihovo veselje je bilo iskreno, pristno in prisrčno. Ponosne 60 bile na 6vojo »privatno« igro, počutile bi se bile v dno duše užaljene, če človek za to igro ne bi kazal in razodeval zadostnega zanimanja ter so se zdaj blaženo sončile ter se počutile na vso moč polaskane ob moji pozornosti. Trenutek pri tej igri vselej zastavlja dvojni vložek ter zato dobiva tudi dvakrat toliko kart, in te karte seveda lahko tudi izbira; to je vsekakor popolnoma prozorna umetnija, ki pa je ženske po vsem videzu niti v vseh teh dolgih in številnih letih še niso bile utegnile spregledati. Napram meni pa seveda ni delal iz vse te stvari nikakršne skrivnosti ali tajnosti ter ni niti najmanj poskušal tajiti, da vselej igra na zanesljiv dobiček im da mora vsako partijo dobiti; tako je razlagal svojo velikopoteznost tudi na »Ekvatorju«. Dopušča, da njegove žene kupujejo tobak zase same, in to je ženskam tudi neverjetno všeč. Pri kartah pa jim ta tobak, ki so si ga bile same kupile, spet pomalem jemlje; na ta način pa Tembinok spet postaja to, kar dejansko tudi hoče biti: edini delilec vseh radosti in vsega veselja. Skratka, vse to skupaj je zajel v eni sami frazi, v enem samem stavku, v stavku, s katerim običajno zaključuje vsako oznako svoje politike: »Mnogo plemislil tako«.
Vzemimo, da bi morali podnevi govoriti z njegovim veličanstvom: potem se odpravimo čez pesek
ob pritlikavih palmah, zamenjamo »Konamaori« s staro ženico, ki prav ta trenutek stoji na straži, ali boljše rečeno, na preži, ter stopimo na dvoc. Široka koraljna ploskev se razprostira v bleščeči osamljenosti; slednji človek se je bil pred orjaškim prostorom zatekel v varno temino; včasih sem moral za kraljem stikati po vsem neizmernem prostoru ter sem nato naletel, ko sem izpod krošnje maniapa gledal na vse strani, na kakšno žensko, na rjavo, golo amazonko, katere mišičasto telo je počivalo v nepremičnem 6panju. Če je ta čas še ura »jutranjih časopisov«, potem nam ga ni treba iskati tako doj-go, kajti potem ga izdaja navzočnost pol tucata zvitih, podložnih korenjakov, ki sede in čepe pred kakšno hišo, tako na tesno, kolikor je le mogoče, stisnjeni drug k drugemu v ozkem pasu sence ter kažejo kralju vreto režečih se obrazov. Tembinok tačas sedi notri, stranske 6lene so sklopljene, pasat veje 6kozi prostor in kralj sprejema poročila. In prav tako kakor časnikarji v krajih, ki so bliže Evropi, tudi ti kramarji z novicami poskušajo svoja pripovedovanja tem bolj okrasiti, nabuhniti, čim manj imajo povedati. Da, doživel sem celo, da so vse jutro, ki je bilo revno na dogodkih, izpolnili na ta način, da so pripovedovali o nekakšnem imaginarnem pogovoru med dvema psoma. Včasih je kralj toliko milosten, da se zasmeje, včasih jim zastavlja vprašanja ali pa. se ž njimi tudi šali, njegov glas pa doni iz hišne notranjščine vselej na moč ostro in neverjetno rezko.
Ob njem nemara čepi določeni bodoči prestolonaslednik, njegov nečak in posinovljenec Pavel, gol, šestleten pobček, idealna slika človeške- lepote. In vedno pazijo nanj favoritinja ter dve, tri žene, | medtem ko druge štiri nepremično spe na blazinah, malo dalje vstran. Morda pa pridemo nekoliko pozneje, ob intimnejši uri, tedaj pa najdemo že Tembi-noka samega, ko sedi s svojo favoritinjo ter ima red seboj lončen pljuvalnik, svinčen črnilnik in onto-knjigo. V to vsak dan sproti zapisuje, na tre-! buhu ležeč, zgodovino svoje, na dogodkih siromašne vladavine. Kadar je na ta način zaposlen, ne more
prikriti svoje nejevolje, da 6em ga bil prišel motit, to nejevoljo seveda prav lahko razumem, saj bi mene tudi obhajala ob taki priliki. Nekoč mi je kraljevi kronist bral eno stran svojega pisanja, na ta način, da mi je sproti prestavljal stavek za stavkom. Ker pa je tisto mesto obravnavalo izključno le genealogijo in se je avtor prav pogosto spotikal nad svojo lastna verzijo, moram priznati, da 6em se bil marsikdaj zabaval že neprimerno boljše. Kralj pa se ne omejuje samo na prozo in na pisatčljevanje, ampak ob svojem prostem času jemlje v roke tudi list ter je na glasu kot najboljši bard v vsem kraljestvu, prav tako kakor je v tem kraljestvu tudi edina javna osebnost, vodilni arhitekt in edini trgovec. Njegova nadarjenost pa ne sega do muzikalno-sti, temveč se morajo njegovih verzov, kadar 60 skovani, nadudljati poklicni glasbeniki, ki jih potem uglasbijo ter izvežbajo zbor. Na vprašanje, o čem ti verzi govore in kaj prav za prav obravnavajo, je Tembinok* odgovoril: »O ljubici, o dlevesih in molju. Nic vse les, vse zelo mnogo laz.« Ne poznam točnejše oznake za vsebino lirične poezije (kvečjemu je bil nemara spustil ali pozabil še zvezde in cvetlice). Vsa ta tol* raznovrstna opravila pa vsekakor (za domačega absolutnega kneza) govore o neverjetni gibčnosti in izredno redki živahnosti duha
V opoldanskih urah, ko se človek 6potika nad kamenjem, pa je dvorišče palače kraj, na katerega 6e človek spominja le 6 spoštovanjem kakor na sijajno moro luči in vročine. Vendar pa ga vetrovi očistijo muh in moskitov, tako da postane ob sončnem zahodu nebeško prijetno. Najrajši pa se spominjam ondotnih noči brez meseca. Zrak je takrat kakor ena sama mlečna kopelj. Neštete zvezde žare na nebu in laguna je posejana ž njiim. Vojske žena čepe po skupinah na pesku ter tiho kramljajo. Tembinok tedaj navadno 6leče svoj plašč ter molče sedi gol in strmi predse, nemara zaglobljen v koncepcijo kakšne nove pesmi. Medtem pa na dvorišču prižgo nešteto svetilk ter jih razpostavijo po tleh — šest ' do 06em kvadratnih metrov pokrijejo te luči, pogled, I ki je vzbudil v nas resnično svojevrsten dojem o ve-
likosti »moje paraile« ter prizor, kakor doma v mraku poglčd iz kakšnega kotička na veliko železniško križišče. Kmalu pa poromajo luči v vse kotičke in v vee 6meri, da 6vetijo pri zadnjih dnevnih opravkih posameznim ženskam iz ogromne trume, ko se druga za drugo odpravljajo v posteljo. Le nekaj jih še ostane sredi dvorišča, kjer svetijo pri kartanju. Tam vidijo, kako mešajo karte in kako jih dele, kako Tembinok iz svojega dvojnega deleža izbere najboljše, in kako kraljice izgubljajo svoj tobak. Potem pa tudi te luči pogase ter jih odnesejo preč, in namesto njih zagori velik ogenj, nočna svetilka palače. Ko tudi ta pogori, 6e začenjajo pred vrati prižigati manjši ognji, na katere nalagajo neprestano nevidne, pa ne vselej mutaste ženske. Za 6lučaj, da bd se kdo sredi noči približal rezidenci, kroži po vsem kraju 6traža, in vsaka stražarica izpričuje svojo navzočnost z metanjem kamena. Zvrkljanje kamena se porazgubi in izzveni, in spet žde Tembinokove čuvarice na svojih mestih mimo in nepremično kakor prej.
Čarovnije,
Po izredno srečnem naključju sem se prehladil Dvomim, da bi 6e bil kdajkoli prej veselil, če sem se prehladil, in tudi, da bi se veselil, če bi se še kdaj v bodoče prehladil, tokrat pa sem bil resnično vesel, saj se mi je ponudila krasna, naravnost neprecenljiva prilika, da bom lahko opazovat domače čarovnike pri njihovem delu. V ta namen sem poklical k sebi apemamsko fakulteto. Pojavila 6e je »in corpore«, vsi so bili svečano »nedeljsko« oblečeni ter ovešeni z venci in 6 školjkami, znamenji copmije. Tamaitija 6em že poznal, Terutaka — velikega. suhega, okornega škotskega ribiča z nekoliko prev.eč rjavo kožo — sem videl prvič, in v tej skupini je bil še nekdo, čigar imena nisem slišal nikoli in ki je Tamaitju 6lužil kot famulus.. Prvi me je vzel »v delo« Tamaiti, ki me je med prijetnim kramljanjem povedel k obrežju Fu Baija. Famulus je splezal na drevo, da bi poiskal zelen kokosov oreh.
Kanadska pomoč
Uradne številke, objavljene v Ottawi, pravijo, da je kanadska pomoč v sedanji vojni večja, kakor pa je bila v pretekli vojni za isti čas. Kanada ima danes pod orožjem 90.500 mož, dočim jih je imela v pretekli vojni konec prvih šestih mesecev 67.000. Za to vojno je Kanada porabila dvakrat več, kakor prvih šest mesecev leta 1914 —1915. V prvih šestih mesecih v prejšnji vojni je porabila petdeset milijonov dolarjev, sedaj pa je v istem času porabila čez sto milijonov dolarjev. V letalstvu in mornarici Kanada v prejšnji vojni zaveznikom ni nič pomagala, sedaj pa je dala na razpolago 5.334 mornarjev in 10.228 letalcev.
Rodila bo petorčke
V Ameriki bodo imeli zopet senzacijo. Neka žena, Katarina Callahan, bo rodila petorčke, vsaj tako so ugotovili zdravniki, če se jim sme verjeti. Pregledali so jo z žarki X, ko so .jo bili prepeljali v bolnico, kamor je prišla rodti. Zdravnik dr. Wood, ki je bodočo mater preiskal, je rekel, da je plošča pokazala obrise petih otrok. Seveda so takoj vtaknili vmes nos časnikarji in se na dolgo in široko razpisali o teh slikah. John Knight, lastnik dnevnika »Herald« v Miamiju, sd je že zagotovil izključno pravico za objavljanje originalnih slik bodočih petorčkov. Njegov krajevni tekmec »News« pa mu je odgovoril tako, da je prevzel vse stroške zdravljenja matere.
Toda petorčki se še rodili niso, pa imajo tudi že tekmece in nevoščljivce. Zdravnik Danijel Dafoe, ki oskrbuje znane kanadske petorčke, se že boji, da bi se dohodki, ki jih ima od njih, zmanjšali. Mož ima, kakor vsi zdravniki, velik smisel za pridobitnost in se sedaj tolaži s tem, da enostavno ne verjame v to, da bo dobil tekmece. Rekel je, da je nemogoče, da bi se dalo vnaprej ugotoviti, ali bo žena res rodila petorčke. Tak primer pride na 57 milijonov rojstev samo eden. Po drugi strani pa tudi ni gotovo, če petorčki živijo in če bodo živeli, ker do sedaj, razen kanadskih petorčk, še nobeni petorčki niso živeli več kakor dvajset minut.
Mož srečne bodoče matere tako številne družine pa se ne da motiti in dela naprej. Na teden zasluži deset dolarjev, njegovo stanovanje pa oblegajo številni časnikarji in drugi radovedneži. Izjav pa ne daje zastonj in četudi žena ne bi rodila petorčkov, bo vendar nekaj zaslužil na račun človeške radovednosti.
Če se človek rodi kot petorček pa res ni napačno. Še na svet ne prideš, pa se že brigajo zate.
Kakšna mora biti državnikova žena
Angleški minister Samuel Hoare je rekel, da svoje žene ne bi mogel pogrešati. Dopisniku »Daily Expressa«	je povedala,	kako si	zamišlja
državnikovo	ženo.	Po njenem	mora biti	takale:
Prvič. Državnikova žena mora imeti šest bistvenih čednosti. Najprej mora biti svojemu možu vedno na razpolago. Ona pravi, da si je. svoje življenje in delo uredila tako, da je vedno prosta in da pomaga možu.
Drugič. Državniki imajo tako urejen in omejen čas, da vsak dan ne morejo jesti jajc ali pa ocvrtih rib. Tudi pečenka ne pride vedno na mizo. Torej se mora tudi državnik včasih odreči. So res reveži.
Tretjič.	Poslom je treba dopovedati,	da morajo skrbno	paziti	na udobnost	gostov, ki	so člani
vojnega sveta. Tudi to se pravi boriti se za domovino. Pri njej služinčad to dobro razume.
četrtič. Zabavo in razvedrilo je treba prihraniti in preložiti na dneve počitka. Vsako nedeljo gremo pogledat naš vrt v Norfolk, kjer so se dela zaradi vojne nekoliko zakasnila.
Petič. Kariera državnika je taka, da tudi žena najde mesto	poleg.	Može pa	je treba krepko
podpirati. Če bi	dajala	svet ženi,	ki bi	hotela poročiti državnika,	bi ji	svetovala	tole:	Zanimajte
se kolikor moč za politiko, sicer vas čakajo težke ure.
Končno se državnikova žena ne sme nikdar dolgočasiti, če pride kak član vojnega sveta domov k možu na pogovor. Treba je razgovoru pozorno slediti. Kajti je tudi mnogo stvari vmes, katere se splača danes slišati.
Tako si torej ta	žena zamišlja	poglavitne
Čednosti, ki jih mora imeti državnikova žena. Menda bo že res, ker vsak poklic zahteva drugačnih čednosti, ki se jih prav lahko držiš, če imaš dovolj denarja.
V gostilni. Gost: »Gospod natakar, ali je tole res polovica pečene kokoši?« — Natakar: »Kajpada, gospod.« — Gost: »No, bodite tako ljubeznivi in mi prinesite ono drugo polovico!«
Posode za avtomobilski bencin, ki jih v Nemčiji narejajo zdaj iz starega papirja.
Čoln namesto krste
V nekem malem pristaniškem mestu ob Baltiškem morju so imeli pred kratkim zanimiv pogreb. Takšnega menda še ni bilo nikjer. Ta dogodek ni svojevrste po tem, da se ga je morda udeležilo izredno veliko število ljudi, pač pa le zato, ker je mrtvec imel čisto drugačno rakev, kakor pa jih imajo navadno drugi pokojniki. Bil je to najstarejši ribič v tistem malem pristaniškem mestecu. Preden je umrl, je bila njegova zadnja želja, da ga pokopljejo ne v navadni krsti, pač pa v malem ribiškem čolnu. Njegovi domači in drugi prijatelji so mu to poslednjo željo izpolnili. Položili so ga v majhen ribiški čoln in ga v tem čolnu postavili na mrtvaški oder, nato pa ga tudi v njem pokopali. Razvil se je po mestu dolg sprevod pogrebcev, od katerih je večina menda res prišla k pogrebu ne toliko zaradi globokega žalovanja nad pokojnikom in z željo, da mu izkaže jx»slednjo čast, pač pa iz radovednosti, kako bodo tega ribiča, jx>loženega v ribiški čoln, pokopali. Po pogrebnih molitvah, so pogrebci odnesli čoln s truplom pokojnega ribiča na pokopališče, kjer je bila zanj izkopana jama. Vanjo so položili čoln s truplom in ga zagrebli. Še po smrti se ni mogel ločiti od čolna.
Vzorna vas
V vasi Magnetu na Francoskem bodo napravili letos zanimiv poskus. Poskusiti hočejo, kako se bo obnesla tipična poljedelska občina, če jo popolnoma elektrificirajo.
V vse kmečke hiše bodo vgradili oziroma že postavljajo najnovejše električne aparate. Kmetice bodo molzle z elektriko, z elektriko bodo izdelovale maslo in kuhale. Po poljih bodo vozili električni plugi in kmetje se bodo zvečer greli ob električnih pečeh.
Prijetno je pri tem eksperimentu to, da dpfye kmetje vse električne priprave in tok zastonj, vsaj za to jvoskusno leto. Skupina francoskih elektrarn finansira ta velikopotezni načrt. Če poskus uspe, bo vsak občan Magneta lahko kupil električne aparate za tržno ceno. Če ne uspe, jih lahko vrne, ne da bi mu bilo treba kaj plačati.
škatle za konzerve
Konzervne škatle so izdelovali doslej iz tenke porinjene železne pločevine, ki je je pa začelo v Evropi že primanjkovati. V nordijskih deželah so že pred leti začeli namesto te pločevine uporabljati aluminijasto pločevino, za katero tam sestavnega dela ni bilo treba uvažati kakor cina za belo pločevino.
Aluminij ni napram sadnim kislinam in oljem nič manj odporen nego cin. V Ameriki jja so priččli sedaj izdelovali konzervne škatle iz moderne umetne smole in to bi pomenilo 6ploh konec uporabe kovin za takšne namene. To 6eveda ne bo šlo brez hudih pretresljajev, kajti po nekih računih so porabili doslej 50 odstotkov pridobljenega cina 6amo za izdelavo bele pločevine, to se pravi v glavnem za izdelavo konzervnih škatel, in industrija cina bo tu izgubila trg.
Dakar - vrata
Afrike
Redkokje je narava ustvarila tako prekooceansko luko kakor na Kapu Verdu na zapadnem koncu črnega kontinenta. Kap gospoduje svetovnemu morju. Leži med Evropo in Južno Ameriko, sredi med Evropo in Južno Afriko in sredi med Južno Afriko ter Severno Ameriko. Veliki parniki lahko pristajajo prav v pristanišču in so zgradili daleč v morie pomol, ki omogoča pristajanje tudi tern plavajočim hotelom. Za obalo 6e pričenja ploščata, neskončna, ravna, enolična pustinja in velikanski afriški kontinent. Le ozek pas ob morju je obljuden in tam leži Dakar. Takoj za njim se pričenja črna skrivnostna Afrika, ki je kljub svojim cestam, bolnišnicam, telefonskim kablom in šolam, ki kažejo delo kolonistov, še vedno tako skrivnostna in nepregledna kakor ob času, ko jo je bil odkril Stanley Livingstone. Dakar ni samo administrativno glavno mesto francoske za-padne Afrike, ampak tudi naravna vrata v svet, gospodarsko in prometno središče, konec cest in konec avtobusnih prog, ki že nekaj let vodijo v globino dežele, vojaško oporišče, središče misijonarjev, ki vneto pomagajo Franciji, največji katoliški kolonijalni sili. S svojimi, več kot 50.000 prebivalci, svojim živahnim prometom, razvito trgovino in razgibanim gospodarskim življenjem, s svojimi številnimi uradniki, vojaki, učitelji in duhovniki bi izglodalo mesto kot provincialno mestece, če nas ne bi na črni kontinent spominjale palme na obrežju in številni črnci.
Središče za vodni, kopenski in zračni promet
Pomen Dakarja kot prometnega središča prve vrste je v zadnjih letih nenavadno narasel. Neprekinjena gradnja novih cest, ki so ena izmed glavnih skrbi francoskih oblasti, ki vežejo pokrajine iz notranjosti -dežele, iZ katerih dovažajo gumi, les, kakao, kože, koruzo, palmovo olje, bombaž itd.; vse to je privabljalo v luko neprestano nove in nove ladje. K temu pride še dejstvo, da ima Dakar tako posrečeno zemljepisno lego, koder se ustavljajo številne ladje, da se oskrbe z novim gorivom in živili. Celi rodovi črncev, kot je znano iz junaških kolonialnih časov prejšnjega stoletja, plemena Kru-črncev, so se udinjali kot pristaniški delavci v Dakarju, kjer so uslužbeni celo leto. V zadnjih letih je znašal letni pomorski promet v Dakarju 8 mil. tpn. S tem je postal Dakar tretje največje pristanišče Francije za Marseillem in Le Havrom, daleč pred Cherbourgom, Toulonom in drugimi pristanišči. S tem je postal tudi eno glavnih pristanišč Afrike, katerega prekašajo po tovornem prometu le severne obale črnega kontinenta, na jugu pa Capetown. Blago, ki ga tovorijo v Dakarju, cenijo letno na okroglo 2 in pol mil. ton v vrednosti 1 in pol milijarde francoskih frankov. Še pred 10 leti so znašale te številke le eno četrtino, v najboljšem primeru eno tretjino. Kljub temu pa je Dakar daleč od tega, da bi si lastil prometni monopol za francoske linije. Vedno je treba upoštevati njegovo zemljepisno lego. V
Poljski častniki v ujetništvu na
posebnem tečaju.
letih 1938-39 • (do izbruha vojne) je pristajalo mesečno v Dakarju 400 ladij. Teh 400 ladij je pripadalo 20 državam. Jasno je, da je bila Francija ha prvem mestu zastopana s 150—180 ladjami, nato Anglija in druge države, med njimi tudi Jugoslavija.
Občevalni jezik v pristanišču in njegovih uradih pa ni isti kot v drugih velelukah. Tu je cela kopica domačih narečij črncev pomešana s francoščino, arabščino in armenščino.
Leta 1935 pa si je Dakar pridobil še večjo pomembnost z uvedbo zračnega prometa. Dakar je oporišče veliki franc, zračni progi Evropa—Južna Amerika. Šele po uvedbi te proge je postal Dakar tudi baza Za druge notranje proge. Leta 1937. so pričeli z gradnjo potrebnega vodnega letalskega pristanišča. Da je vojna dala pristanišču novo pomembnost, je razumljivo. Postalo je oporišče za brodovja zaveznikov, vodnih letal in njihovih ko-lonijalnih armad. Iz Dakarja prepeljujejo Senegalce in Sudance v Francijo in v Dakarju se uče afriški vojaki rokovanja z orožjem. Ni pa potrebno omenjati, da predstavlja Dakar za vsakogar, ki potuje, prav zanimivo in pestro kolonialno mesto.
Mladi francoski letalski začetniki se vadijo na letalskem modelu.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljnbljnni: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-UL Telefon št 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulico 6.