Učiteljski pari. (S Štajefskega.) Do zdaj se je pisalo v raznih žasopisih o ubogi učiteljski pari; napredwi (!) duh časa ni še t>rav posebno neka vrsta genljive učiteljske kolegialnosti, ki ima vse veltke znake navadne nizkotne nevošeljivošti, sta pa kriva, da se je v zadnjem času pri učiteljski pari ustvaril pododdelek; ki se mu pravi tudi učiteljski pari. Bistveno se ti dve pari med seboj prav nič ne razlikujeta, in prav zato jima je menda pravična etimologija daia tako enako glaseče se ime. > Ti učiteljski pari so nastali iz učiteljskih par, pri čemer se — kakor že omenjeno — ni bistveno nič izpremenilo, in popolnoma nepotrebno je, da so iz učiteljskih parov napravili novo kategorijo učiteljskih par. Nepotrebno, pravim, bi se to imenovalo, če bi ne bila ta ločitev celote učiteljske pare stvorjena naprednemu duIiu v posmeh in na škodo učiteljskim parora. Ker pa nam tako razdelitev draginjske doklade iz leta 1913, kakor tudi ta v letu 1914 pričata, da sta pri rojstvu te nebodijotreba kategorije kumovala mesto naprednosti reakcionarnost in mesto kolegialnosti grda zavist, ni mogoče, da bi mogli to grešno dete v svoji pravičnosti drugače krstiti kot za krivico. Da, krivičnost, in nič drugače se ne more imenovati zapostavljanje, ki so ga deležni učiteljski pari, kadar dežela Štajerska deli svojim učiteljem draginjsko doklado. Dokazi: Mi učiteljski pari smo po moči one nepremagljive ljubezni, ki ji modri Salomon poje visoko pesem, po rnoči trdne zakonske vezi in po naklonjenosti deželnega šolskega sveta pred vsemi ljudmi in v vsakem slučaju oženiene dvojice. Nemoralno bi bilo, če bi se kateri posarneznik izmed takih legitimnih dvojic smatral kot samski in istotako pa bi bilo prav netaktno, če bi drugi take dvojtee smatrali za neoženjene, in posebno bbsojanja vredno ¦pa bi bilo. če bi mofale zaradi takega nebravega naziranja tfpeti take dvojice ško- do, kar je ravM* slučaj v obravnavani za- tievi. Torfe! ikrtvical "^NaiHfedbeni List« razglaša, da so se merodajhi faktorji držali načela. da se razdteli draginjska doklada sorazmerno gužbeRim letom in potrebam učiteljstva. fravično! Toda pri učit. parih se zadnji Uel tega načela ni uvaževal in se je obdelilo omožene učiteljice pri delitvi draKinjske doklade t tnanjšitn deležem kot neomoŽene, dast je jasno za vsakogar, ki pozna družinsko živijetije in njega žrtve fn ki upošteya, da omožene učiteljice ne morejo same voditi gospodinjstva, ne safne oskrbljevati svojih otrok ttd., da ima jn mora imeti omožena učiteljica ne le toUke, ampaK §e večje potrebe kot neomozene. S«ar bolj pa se čutl načelo potrebe za^s^vljeno s terrt, da se je dal grižlja) na*>ealenitfi omofeniffi učiteljičanv bzirt>Tfia> fojihovifti otrokotti. meščansko-šolskemu ftčhelistvti, ki jfi itak gmotno bol]e podPrtu. ki stužbuje večirrorria v ntestih, kjer ^obivaio skoro vse potfebščirte ^reneje kot se te dobijo na kmetih, kjer jih odgoja otrok stane mnoRo manj kot učitelje na krnetih. Vendar se je drag. doklada oženjenim učiteljskirn parom priščipnila, da se je ta lahko zvišala meščansko-šolskemu učiteljstvu. Da so značaji, ki se v svojem egoi2mu rnorejo dvigniti tudi na tako visoko stališče nizkotnosti, da iztrgajo v svojem poh?epu iz ust košček, ki ga je pravica prisodila drugim, in sicer čudno, čudno pa je, da gredo takim moralnim velečinom zaščitniki pravlce na roko. Končno še eno pripombo. Krivičnost, ki so jo do zdaj trpeli Uči- teljski pari, je ponazorjena v številki 280 kron. Učiteljstvo, in tudi toliko zavidani učrteljski pari, gotovo niso v polož&ju-, da bi smatrali tako vsotico v& bagatdfe, vendar pa izjavljam tukaj, da nas še najhuje boli to nezasluženo, z ničetner opravičljivo zapostavljanje učiteljskih parov. Poudarjam, da je večina učiteljskfh parov nastala tudi iz obojestranske sirflpatije do stanu, da je taka zakonska zveza tudi združitev idealov in istih stanovskih teženj na šoiskem polju, kar gotovo šoli in šolstvu ne more biti v kvar, in nič bi se merodajni faktorji ne pregreJili, če bi svoje dosedanje postopanje izpremenili in se začeli ravnati po besedah: »Kjer sta dva  zbrana v rriojem imenu, tam setn jaz sredi med nihni.« nru