Stev.jgh_
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Aslškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik konsorcl) list;« .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trslu, ulica Sv. Frančiška AiiŠkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K
2a pol leta ...».................•
za tri mesece.....................• j?-
za nedeljsko Izdajo za celo leto...... •
za pol leta.................
t trstu, v žetrtek. f. decembra 1916,
Letnik XLI.
Posamezne številke .Edinasti" se prarfajajo pa S vinarje^ faitafde Številke pa 1® vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širakosti ene kalane«
Cene: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....tr.m po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................rt:m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača In toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUEkega št. '20. — Poštaohraaliaični račun it. S41.65Ž
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 5. decembra 1916.
V	Romuniji uspeh dozoreva. V sedmo-Kraških mejnih pogorjih se boj nadaljuje.
V	Gozdnih Karpatih posamezni ruski na* padi.
DUNAJ, 5. (Kot.) Uradno se razglaša: 6. decembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Donavska armada je zapadno izliva Argesu odbila ruske napade in očistila jugozapadno Bukarešta kraje na desnem bregu reke. Zmagovito prodirajoče avstrijske in nemške čete generala Falkenhayna se bližajo železnici, ki vodi iz Bukarešta v Ploesti in Campino. Av-stroogrske čete, prodirajoč iz severne smeri, so vrgle sovražnika pri Sinaji in zasedle mesto. Bojna fronta polkovnika Sziva je dospela, goneč pred seboj na zapadnem Vlaškem odrezane romunske čete, do dolnje Alute. Tu je prišlo do novih bojev, v katerih smo ujeli 26 oficirjev in 1600 mož in uplenili 4 topove in tri strojne puške. — Fronta nadvojvode Jožefa: V dolini Bačke in severozapadno Soosmezo smo iztrgali Romunom važna oporišča in zajeli 150 mož in dve strojni puški z raznim vojnim materijalom. Severozapadno Sulte nas je potisnil močen ruski sunek v en kilometer zapadno ležečo drugo črto.
V	ozemlju Ludove in severozapadno Tatarskega prelaza so se izjalovil! vsi ruski napadi. Dne 3. t. m. je naše letalsko bro-dovje obmetalo z bombami taborišče v barakah pri Ciungi. Doseglo je več zadetkov, ne da bi bilo samo poškodovano. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko in jugovzhodno b o j iš č e. — NIČ važnega.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: G. decembra 1916, ob 6*20 zvečer.
Bukarešt in Ploesti sta zavzeta.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 6. (KorJ Uradno se razglaša:
6. decembra 1916.
V	noči od 4. na 5. t. m. je eno naših letalskih brodovij uspešno obmetalo vojaške objetke v Tržiču s težkimi bombami. Kljub močnemu streljanju so se vrnila vsa letala nepoškodovana.
Brodovno poveljstvo.
nemško urfi poročilo.
BEROLIN. 5. (Kor.) Veliki glavni stan,
5.	decembra zvečer.
Na vzhodu in zapadu nič posebnega. —
V	Romuniji napredovanje v smeri proti Bukareštu in Ploesti. — Na macedonski fronti topovski boj.
BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan,
6.	decembra 1916.
Zapadno bojišče. — Izvzemši tudi včeraj deloma močnejšega topovskega boja nobenih posebnih dogodkov.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Postojanke ob Nara-jovki so bile v živahnem ognju ruske artiljerije. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih so napadli Rusi severno Tatarskega prelaza in štirikrat ob Ludo-wl; razven novih žrtev niso imeli nobenega uspeha. Število ujetnikov iz za nas ugodnih bojev na Vrhu Debrem se je zvišalo na 275, plen na pet strojnih pušk in štiri minovke. — V dolini Trotosula je močen ruski pritisk proti najsprednejši črti ustavljen v pripravljeni in zadal ležeči drugi postojanki. Severno Oitoškega prelaza se je z malimi lastnimi izgubami posrečilo zavzeti neko rusko oporišče; 60 ujetnikov je ostalo v rokah nemških napadalcev. V dolini Bač-
PODL1STEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
—	Tetka, ti pa res znaš imenitno! — je pošepetal čez nekaj časa, in potem je dejal še tišje, obrnjen h kneginji: — Niti slutil nisem, kako srčkana je videti tvoja prijateljica! Kako trdno spi! Ali misliš, tetka, da bi jo smel poljubiti. Saino enkrat! Saj bi jo bil že zdavnaj, pa je tako stroga. Bal sem se. AH smem, tetka?
Prosil je s tako mehkim, laskajočhn glasom, in Tamara je bila prepričana, da je govoreč s svojo zdravo roko božal kne-ginjo po laseli, kajti le-ta je rekla šepetaje:
—	Tais toi!____Gricko, nehaj! Kako
naj ti obvežem roko, če počenjaš take stvari. Niti trenutka ne miruješ! Ne, kako poredno otroče si____bodi vendar miren!
ke, jugovzhodno kotline Kezdi Vasarhely-ja, je posrečeni sunek nemških in avstrij-skih čet priboril znaten kos romunske postojanke z dvema oficirjema in 80 možmi in mnogo tamkaj nakopičeno municijo. — Mackensenova armada: Zmagovito prodirajoča deveta armada se bliža z boji železnici Bukarešt — Ploesti — Campina. Pod vplivom te operacije je sovražnik izpraznil svojo postojanko severno Sinaje, ki so jo zvečer po boju zavzele avstrijske čete. Donavska armada ]e očistila kraje, ki so jih imeli Romuni še zasedene na desnem bregu Argesula in prodira proti Bukareštu. Ob Donavi so bili ruski napadi z vzhoda odbiti. Pod polkovnikom Szivom v jugozapadni Vlaški razpršene romunske čete zasledujoče avstrijske in nemške sile, so prisilile nasprotnika ob Alutl k boju. Sovražnik, ki mu je zabranjena pot na vzhodni breg reke, je zgubil včeraj 26 oficirjev, 1600 mož in 4 topove. Razven teh je bilo 5. t. m. ujetih še nad 4400 Romunov. Ob železnici severozapadno Bukarešta smo uplenili znatne zaloge pšenice, ki jih je nakupila angleška vlada in so bile kot take zaznamovane z grbi. Na fronti v Dobrudži vlada mir. — Macedon-ska fronta: V bojih pri Gradešnlci vzhodno Černe so ostali bolgarski polki zmagovalci nad Srbi, ki so spočetka vdrli v del postojanke. Dalje južno se razvl)ajo novi boji.
BEROLIN, 6. (K«r.) Wolffov urad poroča:
Bukarešt jezavzet. — NJega Veličanstvo cesar |e z a u k a-zal tem povodom na Pruskem in v Alzaciji Lotaringiji dne 6. decembra 1916 salutne strele, razobešenje zastav In zvone n j e zvonov.
Prvi generalni fcvartirmoj9ter ? pl. Ludendorff.
Veliko navdušenje po vsej monarhiji nad
zavzetjem Bukarešta in Ploestija.
DUNAJ, 6. (Kor.) Vest o zavzetju Bukarešta in Ploestija, ki se je po posebnih izdajah časopisov še v večernih urah razširila povsod, je bila tako na Dunaju in Budimpešti kakor po dospelih poročilih tudi po vsej monarhiji sprejeta z velikim navdušenjem in živahnim zadoščenjem. Povsod se je izražalo hvaležno priznanje za sijajne čine junaških zveznih armad.
TurlKo uradno poročilo.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Perzijska in ruska fronta: Nobenih važnih dogodkov. En angleški dvokrovuik je bil pri Remli ob sirski obali sestreljen. Voditelj in opazovalec sta ujeta. Preprečili smo namen sovražnika, da se izkrca v Akabl, kakor tudi poizkus, da bi se ob obali razobesil francoski prapor. Naše prodiranje v smeri proti Jetibu napreduje. Naše čete, ki so se udeležile bitke ob Argesulu, so ujele skupno 60 oficirjev in 3600 mož in uplenile 3 gorske baterije s popolno opremo. Enajst topov, ki so bili omenjeni včeraj, ni vštetih pri tem.
POLOŽAJ V ATENAH.
LONDON, 5. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Pireja z dne 3. t. m.: Atene so bile včeraj pozorišče divje anarhije. Vojaki brez oficirjev in oboroženi meščani so streljali v vseh delih mesta na Venize-liste. Vsak Venizelist, ki se je pokazal na ulici, je bil naiprej nadražen kakor pes, potem pobit na tla, ranjen in vržen v ječo. Od petka dalje je brzojavni urad v Atenah, kjer se steka kabel, zopet pod grško kontrolo. Francozi so bili pregnani iz urada. Korespondent pripominja, da se ne izplača olepšavati dejstva, da so doživeli aliiran-ci popolen poraz. Kralj mobilizira na tihem. Oeueral Dusmanis je pričel danes svoje delo kot šef generalnega štaba. Bil
Nato je govorila resneje žnjim po rusko, on se je pa smejal, ko ji je odgovarjal. Končno je bila obveza gotova. Oricko je stopil na prste in pogledal Tamari naravnost v obraz.
Ali res misliš, da je ne smem poljubiti? Kako si okrutna« tetka! Saj spi tako trdno in nikdar ne bi izvedela. In ravno to bi pred vsem drugim ohladilo mojo mrzlico In bi dobro delo moji roki.
Toda kneginja ni hotela nič slišati o tem, in ker se je v resnici ujezila, ie moral iti, toda ne da bi ji ne bil poljubil roke ter ji zagotovil svojo ljubezen in hvaležnost, In sicer tako ljubeznive* da se je kneginja potolažila bolj in bolj. Njen glas le zvenel čisto mehko, ko je rekla:
— Pofdi.... pojdi vendar.... kak otrok si, Oricko, dragec moj. Sedaj pa le pojdi 1
In tekom vsega tega časa je Tamara navidezno trdno spala, ne da bi bila tudi le enkrat utrenila s trepalnicami.
je imenovan že pred tremi dnevi, a se ie držalo imenovanje tajno.
Demisija grškega poslanika in konzula v Londonu.
AMSTERDAM. 5. (Kor.) Grški poslanik Genadius in grški konzul v Londonu, kakor tudi konzula v Manchestru in Liver-poolu so prosili, da se jih odpusti s sedanjega mesta, ker se nočejo več identificirati s politiko kralja Konstantina.
KABINETNA KRIZA NA ANGLEŠKEM.
LONDON, 5. (Reuter. — Kor.) Kralj je sprejel Asquithov odstop.
LONDON, 5. (Kor.) »\Vestminster Gaz: zette« sporoča, da Asquith sestavi vojni svet, ki mu sam ne bo pripadal. Kakor se čuje, podpirajo Asquitha Grey in večina pomembnejših članov kabineta. L!oyd George je zahteval manjši vojni svet, z dejanskim, neomejenim pooblastilom. As-.uith naj bi ne bit v njem in naj bi imel samo pravico, da bi vlagal veto pToti sklepom. Asquith se je sicer strinjal s predlogom, da naj se sestavi manjši vojiri svet, a je bil v ostalem mnenja, da mora imeti ministrski predsednik predsedništvo v svetu. Zato da bi rajši odstopil, Ičot pa da bi se uklonil kakemu drugemu sklepu. Asquithova odločitev je nepreklicna.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Kakor se poroča iz Londona, je ministrski predsednik Asquith podal kralju ostavko. Kralj je poklical k sebi Bonnar Lawa.
AMSTERDAM. 5. (Kor.) Iz Londona se brzojavlja: Večerni listi poročajo, da je Lloyd George demreijoniral, ker mu je Asquith sporočil, da ne more pristati na svet Lloyd Georgesa glede izključitve ministrskega predsednika iz preoanova-nega vojnega sveta.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Parlamentarni dopisnik lista »Baily News« opisuje takole včerajšnjo sejo dolnje zbornice: As-quitha so liberalci, ko je stopil v zbornico pozdravili z živahnim odobravanjem. Tudii Carson je bil z odobravanjem pozdravljen, ko je vstal, da bi podal neko vprašanje. Bonnar LafNva so sprejeli mirnejše. Lloyd George ni bil navzoč. DviUon je opomnil Asquitha, da se je obljubljalo že zadnji teden, da se naznani ime živilskega diktatorja. Vprašal je. zakaj se to še ni zgodilo. Asquith je odgo^t>ril z vprašanjem, kako da poslanec vprašuje po živilskem diktatorju. Take osebe da ni in je tudi nikdar ni bilo. On da je proti besedi diktator. Ta pripomba je povzročila vihar odobravainja. Nato je podal Asquith že javljeito izjavo o preosnovanju vlade. »Manchester Guardian« piše, da obstoje znaki za to, da se namerava po preosnovi vlade zopet rešitev homerulskega vprašanja in uvedba službene dolžnosti na Irskem. V nacijona-lističnih krogih parlamenta pa da so mnenja, da ni niti najmanjšega upanja na dosego takega dogovora. List doznava dalje, da bi liberalci imeli več zaupanja v uirio-nfsiičjii kabinet kot pa v koalicijo, v kateri bi liberalci igrali podrejeno ulogo.
ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona o nadaijnem poteku seje debije zbornice: Asquith je sporočil na Dalzielovo vprašanje, da so mu vsi ministri dali svojo demisijo na razpolago. Irski poslanci so zahtevali daljšo odgoditev parlamenta kot do četrtka. ___
General Sarkotić princu Hohenlohe povodom imenovanja za skupnega finančnega ministra.
SARAJEVO, 6. (Kor.) Povodom imenovanja princa Hohenlohe za skupnega finančnega ministra je poslal deželni šef general pehote Sarkotić imenom deželne uprave in prebivalstva Bosne in Hercegovine iskreno pozdravno brzojavko, na katero je odgovoril minister z zahvalno depešo. Listi pozdravljajo novega ministra zelo simpatično in zaupljivo.
Ko so bila vrata zopet zaprta in zapahnjena, jo je nagovorila kneginja:
—	Saj ne spiš v resnici, Tamara. Slišala si gotovo vse. Je pač težko žnjim; kaj naj bi človek storil? Ne morem biti dolgo časa huda nanj. To ljubkanje! Oh, želela bi, da bi se vidva ljubila in poročila ter ostala v Miloslavu; potem bi vsai mi drugi imeli nekoliko miru in pokoja!
—	Žnjim da bi se poročila! — ie vzkliknila Tamara razburjeno in se je vsedla na posteljo. — Prav tako bi se mogla poročiti s tigrom v pragozdu, bi bilo ravno tako varno!
Kneginja je zmajala z glavo in rekla:
—	Motiš se popolnoma. Ce bi se ne zo-perstavljale njegovi volji te neprestane ovire, bi bil nežen in vdan, tako ljubezniv in obziren, kot je napram meni, če sem bolna.
Tedaj so se v Tamarinih možganih začele pojavljati slike neizrecne sreče, ki bi ji jo ustvarjala ta ljubezen, in rekla je:
Razne politične vesti.
Avtonomija Galicije: državno vprašanje.
Neki član gosposke zbornice priobčuje v »Information« nastopna zanimiva razmo-trivanja: Ojstri protest Ukrajincev in pa prigovori, s katerimi se je oglasiLo ad hoc ustvarjeno ujedinjenje Cehov, Slovencev in Ukrajincev proti posebnemu stališču Galicije, je dokaz, kako globoko važnost je pripisovati temu iznenada sproženemu vprašanju. Dotično najvišje ročno pismo ne ustvarja še nikakih otipnih dejstev itn prehitevali bi dogodke, ako bi smatrali, da je s tem že dano temeljito pteobraženje razmerja narodnih sil v državi jn v Cis-Iaitaniji. Prenagljeno bi bilo, ako bi trdili že sedai, da se je dualizem izpremenil na škodo Cislajtanije in na korist Ogrske. Prenagljeno bi bilo, ako bi že sedaj govorili, da je prešibka ukrajinska manjšina izročena omraženi jej poljski tiraniji. Isto-tako bi bilo prenagljeno, ako bi že sedaj prorokovali majoriziranje Slovanov v območju, ki ostane po odcepljenju Galicije. Vendar ni smeti kar odrekati vsakega opravičenja za nezaupanje in bojazen od strani Ukrajincev in slovansikih plemen Cislajtanije, kajti izhajata iz grenkih spominov na znane pojave prejšnje in noveje minolosti. Gotovo je, da mora v bodočnosti gališko vprašanje postati najkočljiveje državno vprašanje ne le za kraljestvo Galicijo in njega prebivalstvo, učinkovalo bo marveč na trdnost in moč v okvtrju monarhije združenih državnih tvorb. Bo pa tudi moralo veljati kot vzgled — in to treba z notranjepolitičnega stališča posebno naglašati — za rešitev narodnega problema v njega skupnosti — vsaj, kar se tiče Cislajtanije! Kajti na prvi pogled se kažejo mnoge analogije narodnih vprašanj, ki postanejo spričo avtonomije Galicije aktuelna na Češkem, na Moravskem, v Sleziji, pa tudi v jezikovno mešanih južnih pokrajinah. Z vprašanjem avtonomije Galicije je za usodo Avstrije sproženo velevažno splošno narodnostno vprašanje. Na tem ni dvomiti. Ali ravno iz teh dejstev prihaja za naše vznemirjene narodnosti velika tolažba. V Galiciji se izgledno odloči o narodnem rechi Avstrije. Te odločitve pa je — to je neizogibna državna potreba — iskati Ie na poteh, ki morejo dovesti do utrjenja državne celote, torej v pravičnem upoštevanju vseh opravičenih interesov narodnosti, naj so že te v večini ali manjšini, bodi v Galiciji ali na Češkem. Te poti je habsburška dinastija vsikdar in laglje našla, nego katera-koli vlada na svetu. Zaupanje naših narodnosti ima mogočnega garanta, našega cesarja Karla, ki je takoj prvi dan ob nastopu vlade dal vsem narodom svojo cesarsko besedo, da hoče dedščino Frana Josipa, enako ljubezen do vseh narodov, sveto braniti.
Izprememba na vodstvu avstrijske nemške socijalne demokracije. V političnih krogih na Dunaju se Širi govorica, da hoče voditelj socijalnodemokratične stranke, dr. Viktor Adler, odstopiti, ker mu je zdravje v zadnjih časih precej trpelo. Za naslednika na vodstvu da je določen poslanec Seitz, ki zastopa dunajski delavski okraj Floridsdorf. Seitz je najodločneji nasprotnik krščanskih socijalcev. To svoje mišljenje je očitno kazal in tudi z dejanji uveljavljal že kot učitelj.
Domale vesti«
Vlada je povodom padca Bukarešta € d redila, da morajo danas od 12—1 popoldne po vsaj Avstriji zvoniti zvonovi. Vrh tega je 9. december prost šofisviega pouka. — Z ozlrem na veliko žalovanje naj se razobešenje zastav opusti.
Oskrbnice vojniških sirot se naprošajo, da napišejo na listič (na izvid) vse, kar so dosedaj dobiti njih varovanci. Obvestijo naj nemudoma svoje varovance, da pridejo po dotične podpore (čevlje in oblačila), katere so jim odkazane v sejah, drugače ostanejo brez njih. Čevljev je bilo že mnogo določenih, a dobile so jih druge, ki so se bolj požurile, tako da sedaj je veliko število naših otrok brez čevljev, dasi so jim bili odkazani, — ker so nam zopet pošli. »Kdor prej pride, prej melje«. A. S.
Dobrodelna prireditev c. kr. trgovske akademije v korist sirotam v vojni padlih se bo vršila v soboito, 9. t. m. pod pokroviteljstvom prevzvišene gospe Lucije baronice Fries-Skenejeve v dvorani občinskega gledališča. Začetek ob 8 zvečer. Na sporedu so himne, ki jih bo izvajal orkester pod vodstvom ina. Balliga, prolog, štiridejanka v verzih »II fratello d' armi«, simfonija »Promet ej«, ouvertura k »Orfeju y podzemlju« in eaotfejanka »Telemaco il
disordinato«. Vstopnice se prodajajo v akademiji, Lipski trg 4. — Glavna skušnja za prireditev se bo vršila v petek, na praznik, ob 4 popoldne in je dovoljen k nji vstop šolski mladini. Vstopnina 50 vin. Vstopnice h glavni skušnji se dobivajo pri šolskih ravnateljih.
Kruh po K 1*60 kilogram. Pišejo nam: Pek v ulici Madonina št. 12 prodaja menda, kadar se mu zljubi. kruh po K 1'60 kg, kajti obdržal si je v dokazanem slučaju toliko za kilocram kruha. Za tozadevno pritožbo stranke se niti zmeniti ni hotel, kakor sploh tudi v svoji zagrizenosti noče ne razumeti ne slišati slovenske besede, dasi ravno mu slovenski denar prav dobro diši, kakor kaže zgotaj omenjeni slučaj.
Spravo v S. "L. S. pozdravlja »Naša Moč«, ki jej je izdajatelj in odgovorni u-rednik državni poslanec Josip Gost inč ar, z velikim zadoščenjem. Piše: »Cenimo veliko požrtvovalnost, samozatajevanje in idealizem onih naših ljudi, ki tudi po sprejetem novem poslovniku strankinem stoje res z vsem srcem in z vso dušo na resnično pravi naši ideji globoke kato-liško-narodne ideje in demokratlzma, in vedo, katera pot je prava.« Naglasivši, da na S. L. S., kot največji slovenski stranki bremeni velika odgovornost, piše dalje: »Opozarjamo, da se je pri posameznih vodilnih krogih večkrat grešilo v vprašanjih naše narodne, verske in demokratične ideje... Tu treba samo eno: kar ni bilo prav — popravi! Znak plemenitih duš je, da se zavedajo, kako so grešili, priznajo in tudi popravijo. Imamo sedaj ožji odbor v stranki, ki nam daje nekaj nade in upanja, da dobimo v stranki zopet parlamentarno življenje, ki je temelj vsake resnično novodobne demokratične vlade. Kdor bi hotel orati v poostrenem absolutizmu, ta ne bi poznal, ali pa ne bi hotel poznati naših katoliško - narodnih, demokratičnih načel... Zavedajmo se velikega cilja, za katerega dosego je stranka le okvir in sredstvo.... Želimo, da se bodo vpošte-vala temeljna načela naše stranke — globoka vera, ljubezen do naroda, demokratični naš ustroj — vsa naša vodilna strankarsko politična nit... Vsaka kršitev tega načela in tudi absolutizem — bi pomenila razdor in morda tudi razpad stranke. To naj — tako kliče »Naša Moč« na zaključku
—	ostane dobro v zavesti tistih, katerim je dana oblast v roke.«
Nepotrebno podraženje govejega mesa in svinjine. Pišejo nam: Mesarja, ki prodajata na debelo, >tern in Perlatti, sta podražila s 1. t. m. goveje meso za 40 sto-tink pri kilogra'nu. Z czirom na sedanjo cene goveje živine ie to višanje cen no • upravičeno in se da razlagati le na dva načina. Ali omenjena izrabljata sedanio izredne čase na svojo korist, ali pa kupujeta govejo živino i u ljudeh, ki se okoriščajo, oziroma ki niso izvežbani v stro ki. Na vsak način priporočamo oblastvom, da zadevo proučijo in ukrenejo potrebu > v varstvo ljudskih koristi. Sveža svinjina je po našem prepričanju mnogo predraga. Sploh pa ne vemo, (morda smo prezrli), da bi bile za Trst objavljene najvišje cene za sveže svinjsko meso na drobno? Vsekakor se nam zdi pretirano, da se prodajajo sveže svinjske glave po 7 kron kilogram! Tudi opazujemo, da prodajalci svinjine ne razobešajo mesa v trgovinah na izbero občinstvu in da se svežih glav sploh ne vidi! Kakor v Ljubljani, mora biti tudi pri nas ljudi, ki hočejo na vsak način obogateti brez ozira na revne mase ljudstva. — Opazovalec.
Parlamentarno življenje v Avstriji. Pod tem naslovom ponatiskujejo »Primorske Novine« v polnem obsegu prvi naš članek v ciklu: »Vrednost ustave in nje razvoj v času vlatdanja Frana Josipa I.«
Ob desetletnici Simona Gregorčiča jc priobčila praška »Unkm« v svojem podlistku več prevodov Gregorčičevih pesmi. V uvodu piše dr. Rudolf pl. Andrejka: Dne 16. oktobra je mmolo deset let. odkar je Simon Gregorčič, ta najpopularneji lirik Slovencev, v Gorici zatisnil oči zu vedno. Naj je tudi ocenjevanje njegovih zvonkih Ln sladkih pesnitev postale sčasoma kritičneje, Slovenko ljudstvo pa jih } j vzelo v svoje srce kakor še nobenili poprej in ne poslej in jih trdno ohranja v svojem pesniškem zakladu s tisto ljubeznijo, s katero mu jih je podaril pesnik. Tako se ne smemo čuditi, da so nekatere njegovih pesmi — kakor n. pr. »»Njega ni <
—	postale narodne pesmi. Posebno pa po vojni z Italijo je Gregorčičeva slava — to pot v političnem smislu — zablestela na novo. Saj je s svojo krasno pesnitvijo »Soči« na nedosežen način opeval nele ■davnino in razpoloženje proti morji bežeče alpske reke, marveč jc na zaključku svoje ode, ki jo je spesnil v 1. 1879. torej pred 36 leti, na prorošk način napovedoval krvave boje, ki jUi mora Avstrija iz vejeva ti na Soči s svojim italijanskim dednim sovražnikom.
Stran I).
»fciMMOST* štev. 341.
V trstu, dne 7. decembra 1916.
Umi I je nagle smrti 4. t. m. upokojeni konservator, vladni svetnik Henrik Majo-nlca, bivši profesor državne gimnazije v Trstu in pozneje ravnatelj državnega mu-.zeja v Ogleju. Pokojnik je bil v znanstvenem svetu znan kot odličen arheolog in Ima velike zasluge za najdbo in ohranitev dragocenih starin v našem Primorju.
Tobaka zopet — ni! 2e več dni romajo ubogi kadilci od tobakame do tobakarne, a vedno z negativnim uspehom. Ni dobiti ne smotke, ne cigarete, ne tobaka. Kadilci delajo kisle obraze in tobakarnarji — tudi. Prvi, ker se morajo odrekati užitku, ki ga pa nekadilci ne morejo razumeti, drugi, ker jim ne prihaja še tisti borni zaslužek, ki bi ga toliko bolj potrebovali v sedanjih hudih časih. Pa tudi odgovor na vprašanje: kdaj pride kaj tobaka? — je povsod Isti in netdažljiv. Nikdo ne ve povedati, kdaj pride zopet kaj tega toliko ljubljenega, kolikor — nekadilcem — omraženega zelišča. Neka dunajska korespondenca ve povedati, da morajo sedaj po odredbi u-
}>rave tobačnega monopola podrejene ob-asti vršiti poizvedovanja o primerni porazdelitvi tobaka. Finančni organi morajo v zalogah in v tobakarnah preiskovati, v koliko da dosedanje prejemanje tobaka opravičuje obstoječi način porazdeljeva-nja. Gre zato, da se dana množina tobaka porazdeli po predpisih. Gg. kadilci morajo torej že potrpeti, da pridejo oblasti med seboj in z zalogami na čisto. Pri prenašanju te nesreče bodi kadilcem v tolažbo, da v t6h težkih časih primanjkuje tudi marsikaj drugega, ki je še bolj potrebno za vsakdanje življenje.
Zaplemba imetja. C. kr. deželno sodišče v Trstu je odredilo zaplembo imetja naslednjih oseb: Alojzij Peteani, roj. 1. 1855. v Gor.ci, nazaduje učitelj na deški ljudski šoli v Cer/injanu, Simon Tolja, roj. leta 18\8. v Zadru, absolviran jurist, nazadnje rez. pi aporiJar v domobranskem pespol-ku št. 23. Jakob Salvi, roj. I. 1891. v Zadru, jurist, nazadnje rez. kadet v domobranskem pešp. št. 23., Matej Božič, r. 1. 1888 v Dol. Tribuši v tolminskem okraju, delavec nazadnje patruljni vodja tit. podlovec lovskega bataljona št. 20. Za prvega obstoji upravičen sum, da je zakrivil zločin veleizdaje, za ostale tri pa, da so zakrivili zločin ubega k sovražniku v smislu § 183. voj. kaz. zak.
Redna odborova seja ženske CM podružnice bo danes ob 4V6 pop. v navadnih prostorih.
Prašiči za rejo. Ker včeraj ni bilo mogoče ustreči vsem došlim kupcem, se bo prodaja prašičev za rejo, ki se je včeraj pričela, pod istimi pogoji nadaljevala danes in naslednje dni od 9 dop. do 12 op. v rižarni pri Sv. Soboti.
Popravljamo. V včerajšnjo politično vest »Nu — torej?« se je vrinila pomota, ki naravnost pretvarja smisel. Besedilo v 24, oziroma 25. vrsti — od zdolaj gori šteto — se ima glasiti: Razlika — in kako tehtovita! —» je dalje v tem itd. In ne, kakor je natisnjeno: »ni tako tehtovita«.
Promet zavitkov v božičnem času 1916. C. kr. poštno ravnateljstvo javlja: Radi pomanjkanja uradniškega in služabniškega osobja kakor tudi prevoznih sredstev bo povečani promet s poštnimi zavitki, ki ga je pričakovati o letošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen. Da se zvišanim zahtevam kolikor mogoče ustreže, je treba tudi marljivega sodelovanja občinstva. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se torej obrača do javnosti s prošnjo, da ga pri njegovem stremljenju, da se završi večji del božičnega prometa s poštnimi zavitki po možnosti že sredi meseca decembra, dejansko podpira ter upošteva sledeče določbe in nasvete, ker bi sicer bila neizogibna zastajanja v prometu, ki bi enako občutno oškodovala stranke in poštni zavod. Predvsem naj si vsak prizadeva, da odda božične zavitke na pošto nekaj dni poprej, kakor je to običajno delal v normalnih razmerah. To velja tudi za zavitke z živili vsake vršite, torej tudi za divjačino v splošnem in posebej za vse na Ogrsko namenjene pakete. Pri obstoječih težkočah je nemogoče dajati zavitkom z živili kakršnokoli prednost. Zlasti zavitke, naslovljene v velika mesta, je treba predati poprej kakor sicer, ker se v teh krajih dostavitev navadno še bolj zavleče. Ker nadalje zavitkom med vožnjo ne bo mogoče posvečati one pozornosti, kakor se o drugih okoliščinah lahko zahteva, je neizogibno potrebno, da je omot absolutno trpežen in dovolj odporen. Ravnateljstvo priporoča torej pošiljateljem, da rabijo za omot v svojo lastno korist po možnosti edino le lesene zabojčke. Ako pa se vendarle upotrebljajo za omot koši, valovita lepenka ali platno, morajo biti ti omoti prav posebno trpežni. Zavijanje v navaden papir ali škatlje iz lepenke (karton) naj se spk>h opusti. Zavitke je na vsak način treba prav krepko prevezati. Pošiljateljem onih predmetov, ki se drugače razpošiljajo z naslovnimi zastavicami brez omota, kakor divjačina in podobno, se nujno svetuje, da predajo o božičnem času tudi take pošiljke v omotih, ker se sicer lahko izgube naslovi. Sveže meso ali predmeti, kateri puščajo maščobo ali vlago, posebno tudi ribe, se morajo djati v lesene zaboje ali pa v koše. Na pošiljkah z živimi živahni in na dotičnih poštnih spreinnicah mora biti navedena pred-, odredba pošiljatelja kakor: a) Ce se takoj j ne sprejme, nazaj! b) Ce se takoj ne sprejme, prodati! c) Če se takoj ne sprej- — me, brzojavno obvestiti na moje stroške, m Pošiljke morajo imeti čisto jasen in popoln ■
lepi na omot. Ako se pošilja v koših, vre-
čah ali slično, je treba naslov prišiti na omot, ali pa rabiti naslovne zastavice. Naslovne zastavice morajo biti iz lesa, čvrste lepenke, usnja, pergamena itd. in pritrjene na pošiljke tajco, da ne morejo odpasti, ali pa se odtrgali. Pri pošiljkah, ki so podvržene užitnim m namenjene v večja mesta, je treba točno navesti vsebino na poštni spremnici Jcakor tud! na pošiljkah samih in sicer po kakovosti in količini (v kilogramih, kosih, litrih itd.) Pri pošiljkah s povzetjem se mora »povzetje« in »povzetni znesek« oenačRi tudi na naslovni strani njih samih. Vrednost, navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez strugotin ali popravkov, se mora ujemati v črkah in številkah. Končno se opozarjajo odpošiljatelji zavitkov v inozemstvo na obstoječe prepovedi o fzvoizu blaga. Pripominja se, da mora škodo, ki nastane iz tega, da se niso uvaževale prepovedi, razglašene v državnih zakonih, trpeti vselej le odpošiljatelj sam. Zatorej je nujno potrebno, da se pred predajo zavitkov za inozemstvo vsak pouči o dotičnih predpisih.
Podpisi na V. vojno posojilo. — 8. izkaz: Prva tržaška rižarna K 600.000; Naviga-zione Libera Triestina K 250.000; Spre-mitura di olii vegetali K 100.000; delniška družba »Balkan« K 50.000; društvo »Deu-tsches Haus« v Trstu K 40.000; Maestro & Ferrazzutti K 30.000; podpolkovnik Bi-Ioslavo, M. V. Bussenich po K 20.000; dr. Hubert Sternberg 18.000; N. N. 11.000; O. Eppinger (III. podpis), N. N. po K 10.000; S. Koch 6.000; Melhijor Obersnu, Alojzija Obersnu, dr. A. Hausenbichler, Karel Gortan, F. H. Schimpff, Marin BeUo, prof. dr. Egidij Welponer po K 5.000; »C. S.«, Ludwik Nagelschmid po K 4.000; ravnatelj Ernest Lohr, Orest Guarrini, N. N., N. N. po K 3.000; Amalija vdova Agnani 2.000 K; dvorni svetnik Eugenio Taddei, Adolf Kofiner, Konrad Unterfrauner, Ven>-ceslav Strichhirtsch, Avgust Leva, Henrik Seberich, dr. Rih. vitez pi. Stauber, dr. Edvard Loser (II podpis) po K 1.000; N. N. K 800; Alfred Fonzari, Matilda Sut-ter po K 500; N. N. K 400; P. Presca, Ortenzija Griinbaum po K 300; Josip Buf-fulini, N. N., N. N. po K 200; S. Dell' Osto, Gizela Posselt, N. N. po K 100; 44 raznih
podpisov na skupni znesek K 220.300. • * *
Podpisi, izkazani od c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada: Dr. Sbisa Anton, Pazin K 3000; Grison Ivan K 1000; Gravisi M. K 1000; Sirovica Al. K 1000; Eppingher R. K 1000; Corne-retto Alojzija K 4000; Gosanio Cecilija K 50; Tomašič Tereza K 50; Požar Matilda K 50; Giorgiutti H. K 300; Korvat Marija K 50; Mlac Marija K 200; Jausek Josipina K 100; Gotti Alojzija K 50; Kaucich Ro-zalija K 50; Cusan Josipina K 100; Miosek Ivana K 300; Sanzin Josipina K 100; Ko-sich Amalija K 100; Vecchiet Justina K 100; Medica Pijerina K 100; Usai Jožefa K 100; Vittor vdova Tereza K 200; Nallini vdova Ana K 1000; May Mici K 200; Si-gnori M. Pezin K 2000; Pertot Ivana K 50; Rus Pepina K 50; Heubes Fani K 100; ZimareLli Tereza K 100; Knaflitsch Lucija K 50; Kumes Alojzija K 50; Meiercella Ana K 100; Derossi Katarina K 50; Bra-tina F. K 50; D' Este Educeja K 50; Bra-tos Ivana K 50; Marchio Marija K 500; Vouch Ana K 100; GiurgovJch An*. K 200; Orek Marija K 100; Buda Adalgisa K 100; Zimolo Roza K 50; Dobrinja Josipina K 500; Skerbitz Evgemia K 100; Riecher Marija K 100; Jellusich Frančiška K 100; Deponte Marija K 50; Krizman Josipina K 100; Plet U. K 100; Gregorich Hermini-ja K 100, Ponton Lucija K 50; družina Domio Lidije K 50; Kulico M. K 50; Zach Ana K 50; Rebec Ivan K 50; Dolenz Doroteja K 100; Stipnovich Vikt. K 100; Vra-bez Rozalija K 50, Schiilan Marija K 50, Marinelli Katarina K 50, Grgič Marija K 200, Sedmak Amalija K 100, Grgič Antonija K 100, Bizin Marija K 500, Venuti Valentin K 500, Olivari Ivan K 2000.
Žene dezerterjev morejo zahtevati ločitev zakona. Tako vsaj si moremo tolmačiti razsodbo nekega dunajskega sodišča. Neki dunajski kočijaž je bil vpoklican na podlagi zakona za vojne dajatve. Ali, ni se odzval pozivu, marveč je pobegnil" in mu ne morejo priti na sled. Vojaška oblast ga išče kot dezerterja in njegova žena ne dobiva podpore. Vsled tega je vložila žena tožbo za ločitev zakona, češ, da jo je mož zapustil. Sodišče je ugodilo tožbi.
DAROVI.
Za božićnico so darovali: gg. dr. Pret-ner v spomin pok. Ant. Vouka 20 K, dr. Wilfan 10 K, dr. RybSf 10 K, dr. Čok 10
K. —
V počastitev trajnega spomina po pokojnem Antonu Vouku je nabral v kavarni Commercio g. Z. K. v krogu prijateljev in znancev pokojnika K 400. Polovico zneska se je določilo za božičnico revnim učencem CM šol v Trstu in drugo polovico za božičnico našim hrabrim borite-
Ijem ob Soči. Prispevali so gg. Z. K. K 50, Ivan Petrič K 50, Dušan Kol u m batovi č K 20, Radoslav Petrič K 30, Neimenovani K 3, Ernest Pegan K 20, Josip Urbančič K 10, Albin Anžič K 20, Fran Grom K 20, Ant. Šorli K 10, Maks Ootnsi K 20, Šime Blaževič K 20. Ivan Tom*2ač K 10. Vek. Plesničar K 10. Anton Mahne K 10. Jakob Merhar K 10. Ivan Prelog K 10, Alojzij Stepančič K 10. Gregor Zidar K 10, Franc MiUonig K 10, Ivan Žitnik K 10. M. Mar-kičevič K 20, Nazarij Grižon K 10. Neimenovani K 5, Josip Race K 2. Denar se je izročil gospe« Antoniji dr. Slavikovi v omenjeno razdelitev.
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Za spomenik Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu L Je poslal Henrik Meneghelli cesarskemu komisarju znesek K 200. — Znesek se je izročil v ta naimen sestavljenemu odboru v društvu »Associa-zione poditica adriatica«. — V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I. K 25. nabranih med učitelji in učenci italijanske mestne ljudske šole v Rojanu, K 18, nabranih med učiCeljskim osobjfem fn učenci italijanske mestne ljudske šote v Skednju, in K 14, zbranih med učiteljicami mestnega otroškega vrtca v Rojanu, — polovico za vdove in sirote padlih vofckov in polovico za Rdeči križ. Ernestina ErhoM-Ma-rinitseh K 20 in Karel D' Ans iz Curiha K 25 za vdove in sirote padlih vojakov s Primorskega. Avgust D' Ans starejši z Reke K 20 za božične darove našim vojakom na soški fronti. Anton Ragusin in soproga Emilija Ragusin K 20 ter Jurij Ruggeri K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo I. mestne ljudske šole v ulici deli'Istria K 1172, nabranih med učenci tekom meseca novembra, za Rdeči križ. Cesarski komisar pl. Krekich-Stras-soldo K 40 v korist koloniji za invalidne vojake Tržačane, ki se ima ustanoviti. Uradniki Šolske sekcije, konceptni uradniki in predstojniki uradov mestnega magistrata K 114 za vdove in sirote padlih TrŽaČanov.
Podpis vojnega posolila ie dolžnost vsakega državljana.
ČEŠKO - BUD.flTVlšKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ¥ ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne poŠte; Slovenska postrežba in slo-venski Jedilni liaiL -
MALI OGLASI.
Do&ro m m Kislo vodo,
HO kislo vodo noTi „Silrarrelec" razpošilja po povaetgu A. OSET, posestnik in lastnik s-aiine poŠta Gofitanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino stskleaic, sodo t ter starih in novih za-maškor.	3014
|l|l|||fn 80 kondenzirano mlako „Vollmilch". — rlUUIl Pojasnila daje Kari Rexinger, V. Kandler 7, U. nadstr. od 9-9V, k» 2—3 pop.	(G)
Umivajte si roke
patentnim praškom .Patent Waschpulver" kateri se dobi v vseh prodajalnah jestvin, mirodilnicah in zalogah mila. Glavna zaloga pri tvrdki ALES-SANDRO MARANGONI, Trst, ul Chiozza 30 (B)
VniHltom kele cunje 1.60. barvane 80 sto t, MipilJCin bombaž 6, volnena pokrivala in i le teni .e 7, rabljeno obleko 2. Nacaon, ulica Geppa Stev. 16.	775
ZokUe
vsake vrste kupuje Jakob M argon Via
Solitario št. 21.	756
Fototraf
Hev. 10.
Anton Jsrkii poalnj« zopet v svojam aUJjej« ▼ Trata, Via delle Poste
2465
Kupujem
žaklje vsake vrste, cunje in bombaž. F. Babič, Molin grande 20. 771
izobraženo
gospe, srednje starosti, lepe zunanjosti, dobre družine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piie perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismena ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnaer. oud. Edinost', kateri pove tudi naslov.	(G)
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETHO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della I^egna) štev. — Bogata i7h*r» maau/akturoega blaga. — Ceno
164
smerne.
G AM BRINU S
o*!
»w
i
vsaki večer ob 9 V,
?
a
Vstopnina K 1-
J
Suoji k svojim!
Priporočam si. občinstvu svojo
trgovino zlatnine, srebrnine in ur
(Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo.
Mi zlata is sretro io mMi cenah.
Slovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST. Corso 47. TRST, Corso 47.
Vsakovrstne žaklje
ul. Torrente 36.
kopujem na debelo in drobno. G. Stebel 76»
Marmelado
ulica Valdirivo 29
v zabojčk;h po 10 kr je naprodaj večja množina. Mlekarska zveza
771i
USTNICA UREDNIŠTVA. Staremu odjemalcu. — Glede rodbine sedanjega našega cesarja Karla I. velja ono, kar je pisala »Edinost«, da ima štiri potomce, za katere smo tudi navedli dneve rojstva. Ako je »Lavoratore« pisal samo o treh, Je to pogreška, ki se je pripetila gotovo nehote listu. Zadnji sin, četrti otrok sedanjega cesarja, nadvojvoda Feliks Friderik Avgust je bil rojen 31. maj-nika t. L, ko se je prestolonaslednik nahajal na tirolskem bojišču. V letošnjih koledarjih (za leto 1916.) seveda le-ta najmlajši cesarjev sin ni naveden.
Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, ftitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
lnseratui oddelek »EDINOSTI«.
Rvftfhf se tak°i postavljeno na Rek! z riDUD dovoljenjem za izvoz 2 vagona istrskih smokev, 2 vagona orehov, 1 vagon Frank wVelim KolInskaw, 50 hI vina Marasca, tisoč posod riža v konservi z paradižniki. Naročilo pri Kari Rexingerv Via Kandler 7 od 9—91/, in 2-3 p. (E)
lete Illl.
Trst - Ula Stadion 10 - Trst s
j Odprt od 8* 2 zveče? naprej f
j ceno: L vrste R 2. II. vrste K1. f ■ ■
■■■■■■■■■■■■■BniBIIIIHBURIIIM
Na debelo somo za preprodajalce.
Nogavic«, Bukaueo, pipe, milo, gmaiijer« podpet-nike, razni gmmbi, denarnic«, mazilo za čevlj«, •laktričn«•▼•tiljk«, baterij«, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Ilice, razna rezila, robci, mrežic« za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlape, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drago prodaja JAJC OB LKVL ulica 9. Vieelo »ter. 19
2«
Zlatarnica
G. Pino
Trst, ulica Canale Stev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cc :e zmerne.	Cene zmerne.
imIBia Cer@gafo
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo*
trgovino pisaraftRiii m Šolskih potrebščin
Prodaja razglednic In igrač vseh vrst.
Prodajalo se tudi n^ftveRikl v slov. IsilKu.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. C@rmak
v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. :«: Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
aMa

Podpisujte
peto avstrijsko volne
C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote je na razpolago potom podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnih oddelkih vsem onim, kateri želijo podpisati vojno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojila.
Podpisovanja vojnega posojila sprejema deželna posredovalnica za Trs^ Istro, Goriško-GradiSčansko, c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovalni
oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19, L nad., Piazza della Legna 2 polun., Via Piccolomini 3, II. n., Via deir Istria 8 L n., Via Giulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, I. n.
kakor tudi krajna istrska posredovalnica v Kopru, Bujah, Poreču, Puli, Voloski, Krku, Lošinju malemu, Pazinu in pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih.
iii lil
III III
III HI
III III
III III
III 3B3&33
fl
adranska bankaTrst-
Via Cassa di Ris&armio if. 5 (Lastno poslopje)
Kapital in rezerva K S,890a000a—
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE.
naslov (bivališče, mestni okraj, cesta, uli- Dr.™lllm„	J	.-.«_,
ca, hišna številka, zadnja pošta.) Pripo-	" PREDUJMI na vrednostne papire m blago
roča se, da se vloži v pošiljke prepis na-	g	A?^ciUavnih ^^^mkak**
sJova. Zavitek in poštna spremnica mo	Q :>Art "	.^DAXIQUAPROMESE-
rata biti popolnoma enako naslovljena.	■■__przojavi; JADRANSKA._
Naslovi se morajo pisati neposredno na	S ♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA omot; če to ni mogoče, se napiše^ naslov "

vloge ha knjižice
3%%
od dnevs tIom do dneva rzdiga. Rentni davek platoje banka
obrestovžsje VLOG
b in tiro-račnnu po
dogovora._
FHJJALKE:
DUNAJ I Tey ethotstTMM 7-t
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna araaa z AMERIKO.
REMBOUR3NJ KREDITI
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
na papir, ki se z vso površino trdno pri-
III
♦m UPAPHE URE: od tdo 12 in od 3 do S pop.
m ummmmn naaii nanmiii
ESKOMPTUJE : srečke, devizs in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja.
borzna naroČila.	inkaso.
Telefoni: 1463, 1793 in 2675.
ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ m uaaHiiHaiKE
m m