Štev. 126.
V Ljubljani, t soboto, dne S. junija 1909.
Leto XXXVII.
ss Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 8'50 za on meseo » . » 2-20 za Nemčijo celoletno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35'—
es Vupravništvn: =s
Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta > . » 11*20 za cotrt » » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
or Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 8. -= Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. 1 Upravniškega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 18 strani.
Savske vodne sile.
Poročali smo že o projektih, ki se Snujejo ob Savi, tej najmočnejši vodni sili kranjske dežele. Železniško ministrstvo do hoče porabiti za elektriziranje železnic. Kranjski deželni odbor pa, ki hoče uporabiti vodne sile za potrebe domačega prebivalstva, je predložil načrt, po katerem bi se dala savska vodna moč najkoristneje izrabiti za agrarne in industrialne naprave. K obravnavi, ki jo je razpisalo okrajno glavarstvo v Kranju na poziv c. kr. deželne vlade, je prišel sam deželni glavar Fran p 1. Šukije, ki je dal na .zapisnik sledečo izjavo:
Izjava zastopnikov deželnega odbora
;dn6 28. maja 1909 povodom obravnave o prošnji železnične uprave glede vodnih sil med Kranjem in Medvodami. Pred vsem vidi se deželnemu odboru .opozoriti, da manjka prava podlaga za obravnavo, ki se je ravnokar izvršila. Po Obstoječih zakonitih predpisih se taka .obravnava nikdar ne more uradoma odrediti, marveč je potrebno, da za njo kaka Stranka prosi. V tem slučaju pa take prošnje ni, marveč se je obravnava odredila le na ukaz c. kr. deželne vlade v Ljubljani. To pa je bilo popolnem nepravilno, ker je deželna vlada v vodnih zadevah oblastvo druge inštance in torej nikakor ne sme prejudicirati s svojimi naročili. Tako naročilo je bilo v tem slučaju tem nepravilneje, ker iz tega, da se do-tična odredba deželne vlade interesentom ni prijavila v polnem obsegu, sklepamo, da vsebuje razpis deželne vlade take reči, ki utegnejo vplivati na celo postopanje in na razsodbo samo. Zaradi tega deželni odbor ugovarja zoper postopanje samo, ker smatra, da je po navedenem ničevo in neveljavno.
Varujoč to stališče deželni odbor ,dalje izjavlja:
Dasi namen izvršene obravnave ni, rešiti definitivno vprašanje, če je ugoditi prošnji uprave državnih železnic za podelitev koncesije glede vodnih sil med Kranjem in Medvodami, se vidi deželne-,mu odboru vendar potrebno, da že danes .vloži odločen ugovor zoper eventualno podelitev dovoljenja, da sme železnično ministrstvo za obrat državnih železnic prilastiti si napominane vodne sile.
Po določilu § 18. deželn. reda kranjskega spadajo vse naredbe glede deželne kulture v področje deželnega zbora kranjskega in torej deželni odbor kot postavni
zastopnik dežele ni le upravičen, marveč tudi dolžan skrbeti, da dežela vsled enostranske izključne porabe vodnih sil po železnični upravi ne bo oškodovana.
Javne vode so splošno dobro, torej .imajo služiti splošnosti in pospeševati obče blagostanje oni'h pokrajin, po katerih se stekajo. V tem edino pravem načelu je utemeljena tudi prioriteta posameznih dežel za izkorfščevanje vodnih sil v lastnem ozemlju. Vodne sile v javnih vodah so neka deželna posest, nek deželni regal. Da je temu tako in da ima dežela gotovo pravico, razpolagati z vodnimi silami, ne more biti dvoma, če se zlasti še uvažuje, da je zakonodajstvo v vodnih zadevah izročeno deželi, o kateri pač nihče ne more .misliti, da bo, poslužujoč se svoje zakonodajne pravice, proste vode v lastno škodo prepustila državi.
Sicer se ne da tajiti, da ima država eksekutivo v vodnih stvareh, toda iz te .eksekutivne pravice ji niso mogle vzrasti predpravice do vodnih sil v javnih vodah in če bi si hotela državna uprava take predpravice lastiti, bi to ne bilo nič drugega nego uzurpacija.
Pa tudi že po prirodnih zakonih pripada dežela deželi. Tekoče vode premno-gokrat trgajo bregove in pustošijo ob njih Ježeča rodovitna zemljišča, kar je pač obče znano. Pogubne posledice takega pu-Stošenja morajo nositi dežela, oziroma njeni deželani, in kaj je potem naravnejše, nego zahteva, da morajo biti oni, ki nosijo škode, deležni tudi koristi in dobrot javnih voda. Po vsem opravičeno je, da zaklad, katerega nudi priroda, pride v korist deželi, v kateri tak zaklad !eŽJ, da se tako pospešuje obče blagostanje. Če dežela zahteva prioriteto za izkoriščanje vodnih sil, .tega torej ni smatrati za kako samolast-nost aii samovoljo, temveč je taka zahteva le izraz utemeljenega pravnega mišljenja.
Po teh splošnih opominjali pa deželni .odbor še posebe z vsem naglasom povdarja, da se železnična uprava ne more opirati na noben pravni naslov, če zahteva, da se vodne moči med Kranjem in Medvodami izrabijo izključno le za obrat železnic in če pri tem prav nič ne vpošteva urugih javnih interesov. Železnična uprava nima prednosti pred privatnimi podjetniki, kajti ona oskrbuje tu le tak posel, kakor vsak drug podjetnik, in niti na to se ne sme sklicevati, da služijo železnice državnim *notrebam, ker se za koncesijo ne poteguje država kot najvišji upravni organ, ampak le, kot privatna lastnica državnih železnic. O kaki javni upravni nalogi drŽave tu torej nc more biti govora.
Če bi se železnični upravi dalo zaprošeno koncesijo zgolj radi tega, ker so železnice v državnem obratu, bi to pome-pjalo preziranje drugih opravičenih javnih interesov, in sicer tembolj, ker bi bila koncesija gotovo neomejena, dočim drugi podjetniki koncesije dobivajo le za omejeno dobo, tako da je po gotovem številu let vendar le mogoče, da pridejo vodne moči vsaj enkrat v korist splošnosti.
Iz splošnega narodno-gospodarskega stališča bi se koncesija železnični upravi ne dala zagovarjati, kar se posebej razvidi tudi iz nastopne obrazložbe:
Za elektrificiranje vseh železničnih prog na Kranjskem bi se potrebovalo pri srednjeintenzivnem obratu okroglo 25 do .30 tisoč konjskih sil. Kakor se čuje, namerava železnično ministrstvo v to potrebno energijo pokriti z vodnimi silami Save. V to svrho bi se morale izkoristiti razun vodne sile, ki jc predmet obravnave, vse vodne sile Save, ki so sploh še na razpolaganje, in katerih izraba se še izplača. Vsled tega pa bi bil največji del vseh vodnih sil na Kranjskem, in to v pnem delu dežele, ki je za gospodarski napredek najbolj ugoden, izgubljen, za ne-dogledne čase za vsako drugo uporabo v .poljedelske, industrijske, obrtne in druge namene. Nenadomestna izguba teli vodnih sil kranjske dežele, katere narodnogospodarski prospeh in katere bodočnost imamo iskati zgolj v moderniziranju poljedelskega obrata, v povzdigi industrije in obrti, bi imela za deželo naravnost usodne posledice, ker bi se deželi vzela pudinga za uspešno izvršitev gospodarskega programa. Že to dejstvo daje vzroka dovolj, da morajo zastopniki deželnega odbora odločno in z vsem povdarkom protestovati zoper nameravano elektrificiranje železnic s pomočjo vodnih sil kranjskih.
Povdarjati je treba, da tiči edina 1udobnost, ki jo je pričakovati od elektri-ficiranja železničnega obrata, zgolj v nadi, da se bodo s tem obratni stroški železnic in ž njimi železnični tarifi znižali, kar bi bilo seveda poljedelstvu, industriji, obrti, trgovini in sploh prebivalstvu v deželi v korist. Toda pri tem jc uvaževati, v koliko pričakovana udobnost ne bi paralizo-vala ali celo nadkrilovala škodo, ki bi nastala vsled tega, da bo za večne čase oku-piranje vodne sile onemogočilo uporabo za druge narodno-gospodarske namene.
Ako upoštevamo ogromne stroške, ki bodo z elektrificiranjem železnic z ozirom na drage vodne 'zgradbe, gonilne in električne naprave, daljnovode, nove električne lokomotive in z ozirom na vsekakor
potrebne parne rezerve itd., združeni, potem je jako dvomilo, če bo električni obrat železnic res cenejši, nego sedanji parni obrat. V tem zelo verjetnem, od priznanih veščakov zastopanem slučaju bi državna uprava sama od elektrificiranja ne imela pričakovati koristi. Pa tudi za slučaj, da bi bilo z elektrificiranjem železnic doseženo zdatno znižanje obratnih stroškov, bi vendar dežela, oziroma njeno prebivalstvo ne imelo prav nobenega zagotovila, da se bodo potem železnični tarifi dejanj-,sko tudi trajno znižali. Za državno upravo so železnice vir dohodkov, kakor vsako drugo državno podjetje. Zato pa država v danem momentu gotovo nc bo imela prav nobenih pomislekov, ako bo splošni finančni položaj to zahteval, da železnične .tarife zviša vziic eventualnemu znižanju .obratnih stroškov.
Če pa bi se morebiti narodnogospodarska važnost projekta železnične uprave utemeljevala s tem, da bo vsled elektrificiranja prišlo mnogo denarja v deželo, je na to pripomniti, da bi to služilo v korist v prvi vrsti le posameznim industrijam, splošnost pa bi od tega ne imela pravih koristi.
Za deželo torej od elektrificiranja železničnega obrata ni pričakovati prav nobenih koristi, za državo samo so pa iste prav problematične vrednosti.
Z ozirom na dalekosežnost akcije, ki jo namerava železnična uprava, in z ozirom na mnoge težkoče, ki utegnejo nastati po vseh alpskih deželah v tem pogledu, pa tudi ni pričakovati, da bi se elektrificiranje v kratkem času faktično izvršilo, vsled česar utegnejo ostati vodne sile, katere bo železnično ministrstvo morda okupiralo, za daljšo dobo neizrabljene in privatni podjetnosti nedostopne.
Končno se nc sme prezreti, da rnamo v deželi mnogo premoga in da irnaj' državne železnice s premogokopi prav ugodne pogodbe glede dobavanja premoga za železniški obrat. Teh pogodeb, ki veljajo za dolgo vrsto let. menda železnična uprava v svojo škodo ne bo razveljavila in tudi ni pričakovati, da se elektrificiranje kmalu izvrši.
Projekt železnične uprave iz narodno-gospodarskega stališča torej nima nobenih prednosti, pač pa je verjetno, da bo .v slučaju njegovega uresničenja oškodovana splošnost, zlasti pa še poljedelstvo, industrija in mala obrt. Zato pa nikakor ne bi bilo opravičeno, če bi se temu projektu priznala prioriteta.
LISTEK.
Napredek gertnanizacije v južni Moravski. — Prva razstava čeških časnikov v Ameriki. — Razstava moravskih in poljskih umetnikov v Hodoninu. — Nova ang eška knjiga o slovaški umetnosti. — Mažar na delil. — Cerkve ali šole? — Ruski kmetie na Moravsko.
V srbsko-hrvaški vasi Novi Prerov (okr. Mikula na Moravskem) je bila dozdaj uprava občine v slovanskih rokah. Občinski odbor je sklenil izpremeniti ta-mošnjo nemško šolo v češko šolo. Toda še prej, nego jc bilo mogoče le-ta sklep izvršiti, je občinski odbor pri občinskih volitvah, ki so se nedavno vršile, propadel in so zmagali nemški kandidati. Izmed 18 članov novega občinskega odbora so samo 4 Srbo-Hrvati. drugi so Nemci. Ta nemška zmaga v Novem Prerovu pomeni za češko stvar veliko izgubo, zakaj to pomeni nov napredek germanizacije v tem kraju, ki se hitro ponemčuje. Pri zadnjem ljudskem štetju se je v Novem Prerovu naštelo 604 Srbo-Hrvatov, 58 Čehov in samo 122 Nemcev.
Prva razstava čeških časrtikov v Ameriki sc bode otvorila letos in bode
trajala od 24. julija do 2. avgusta v Clevelandu in potem sc bode premestila v vsa večja ameriška mesta, kakor: Chicago, Novi York, Sv. Louis in dr. Razstava bode predstavljala kulturni razvoj češkega tiska, ki je najbolj važen činitelj v češkem narodnem razvoju.
23. majnika se je slavnostno otvorila v Hodoninu na Moravskem lepa razstava moravskih in poljskih umetnikov. Med tem, ko zapeljani in ozkoprsni poljski politiki iščejo prijatelje v Budimpešti in pri najzagrizenejših sovražnikih poljskega naroda, pri Nemcih, združili so sc poljski umetniki s svojimi pobratimi na Moravskem in Slovaškem ter so priredili laz-stavo, ki ie najboljši dokaz tega, kje naj poljski narod išče svojih zaveznikov. Značilne besede je izrekel pri otvoritvi razstave poljski umetnik slikar Tetmajer, brat znanega pisatelja Przerve Tetma-jera, da ne pri sovražnikih Slovanstva, temveč v Slovanstvu samem je treba iskati tolažbe, sodelovanja in kulturnega pobratimstva. Razstave so se udeležili najslavnejši umetniki moravski, slovaški in poljski, izvečine slikarii: Joža Uprka, Franta Uprka, Kalivoda, Kolilcr, Jaronek. Dušan Jurkovič in dr.; izmed poljskih: Tetmajer, Czajkovski. Filipkievicz, Kamo-cki, Krasnopolski, Wodzinovski, Zele-chovski in dr. Izloženih je 160 slik. Razstava bode trajala ccl mesec.
Znani angleški pisatelj Scotus Viator. velik prijatelj Slovakov, pripravlja novo veliko delo o narodni umetnosti slovaški, o šegah in navadah, pesnih, pravljicah itd. Spis bode obsegal kakih 200 umetniških podob, prilog itd. V kratkem bode Scotus Viator zopet posetil Slovaško, da dalje nabira gradivo za svoj spis. Češki prevod njegove prve knjige o Slovakih »Racial-problems in Hungarv« je že končan. Tudi nemški in hrvaški prevod bode se začel kmalu tiskati.
»Fcmka«, mažarsko društvo odpadnikov in šovinistov, namerava izdajati v vsakem večjem mestu zahodne Ogrske slovaški list. Naloga teli listov bode širiti mažarizacijo in preprečiti stike Slovakov s Čehi. Takšni listi bodo v Pezinku, Ma-lackah in v Trnavi. — Ogrski naučni minister grof Apponvi je naročil dr. Adolfu Pchanyu. uredniku mažarouskih »Sloven-skych Novin«, zagrizenemu odpadniku, cla naj obiskuje ljudske šole v požunskem okraju ter preiskuje, kako naj bi se slovaški otroci najhitreje in najlažje poma-žarili. Pehany ie že na potovanju v spremstvu šolsk. nadzornika Jerneja Plachy-ja.
Poljski list za izseljence, »Przeglad emigr.«, opominja svoje rojake za oceanom, da naj ne zidajo velikanskih in krasnih cerkev, za to naj zidajo več šol, ker brez narodne omike se bodo poljski izseljenci potujčili, in krasne cerkve, za katere
Poljaki potrošijo toliko denarja, bodo prešle v roke Angležev. Sedaj je v Združenih državah kakih 600 poljskih župnij, izmed katerih jih je samo nekoliko, ki nimajo dolgov, vse druge so obtežene z ogromnimi dolgovi, ki požrejo veliko obresti. Župnija sv. Jožefa v Mihvauke n. pr. ima 400.000 dolarjev dolga, druge župnije imajo po sto, dvesto ali pa tristo tisoč dolarjev dolga. Noben narod v Ameriki baje ne potrosi toliko denarja za cerkve kakor poljski.
Ta teden bodo prišli na Moravsko ruski kmetje, katere tja pošlje društvo »Russkoc Zrno«. To društvo ima v svojem programu, praktično izobraziti ruske mužikc in poljedelce s tem, da jih bode pošiljalo v slovanske poljedelsko omikane kraje s pomočjo države in članov dume. Ruski kmetje bodo najprej obiskali Prerov in v okolici vzorna kmečka gospodarstva. nakar bodo odšli v Prago, da si tudi na Češkem ogledajo upravo kmečkih posestev. Prof. Macalik in dr. Ricdl iz Pre-rova sta »Russkemu Zrnu« obljubila, da bodeta za rusko moško iu žensko mladino oskrbela na Moravskem nekoliko služb, da bi mogla praktično proučiti vsa poljska dela in domače gospodarstvo in da se tudi more zlasti izuriti v moravskih mlekarnah.
Ustanovimo vseslovenski obmejni sklad S. K. S. ZI
Velika skupščina vseh S. K. S. Z. v Št. Jakobu v Rožu se je završila. Nam vsem ostane v živem spominu zborovane, ki je bilo nekak bojni posvet, kako nabijati ljudske sile in jih koncentrirati v obrambo naše narodne meje. Pa bil je tudi že zadnji čas, da se organizira obrambno delo, kajti sovražniki delajo s krčevito silo in hitrostjo. Soditi po izrednih bojnih pripravah, ki se vrše v nemškem taboru, mislijo ondi na silovit naskok na celi črti. Slovence čaka odločiven boj z napredujočimi sovražniki, ki se utrjujejo zlasti okoli naše trdnjave St. Ilj.
Podvojiti, potrojiti nerhško boino moč, je bil namen Roseggerjev, ki je izdal oklic, ,da se naj nabere vsako leto miljonska .nemška »obrambena« ustanova. Pozivu se požrtvovalni Nemci pridno odz.vijcjo jn skoro bo ta velikanska vsota nabrana .. .
Kaj mislimo Slovenci storiti proti iemu? Gotovo bo naša stvar ob meji zgubljena, če se ne popriniemo takoj z .vso vnemo narodno-obrambnega dela. Za .veliki izobraževavni načrt, ki so si ga zasnovale naše vrle S. K. S. Z. na Koroškem, treba predvsem stalnih dohodkov, s katerimi bo zagotovljeno uspešno delo.
Vsem slovenskim krščansko - socialnim zvezam nasvetujenio sledeči načrt v dosego potrebnega sklada. Izdale naj bi poziv, podoben nemškemu, po katerem bi se tisoč Slovencev zavezalo vsako leto prispevati v obmejni sklad S. K. S. Z. recimo po 20 K, kar bi dalo letno 20.000 K.
Od velike armade Mohorjanov bi se dalo vsaj od 60.000 članov dobiti letni obmejni davek po 20 vin., kar znaša 12.000 K.
Vsaktero izmed 350 društev vseh K. S. Z. naj bi se napravilo vsalko leto večjo .narodno veselico, od katere bi se vsaj po 40 K na vsako posamezno društvo raču-jiano, odposlalo temu fondu. Letni minimum bi vrgel gotovo 14.000 K.
Na ta način bi bilo vsako leto zagotovljenih temu obmejnemu skladu recimo 45.000 K, ki bi tvorile nekako stalno letno .ustanovo.
Poleg teh dohodkov bi tvorile vse pisalne potrebščine, ki naj bi se prevzele od čeških narodnih tvrdk, stalen jn močan vir narodnega davka, ker bi naše šole, društva in posamezniki obilno posegali po tem blagu.
Ob tej priliki naj omenim še gostilniških-nabiralnikov, katere naj bi oskrbele na'še Zveze. Resnica je, da nismo Slovenci z ozirom na svoj ogroženi položaj zadosti požrtvovavni. Manjka nam onega navdušenja pri nabiranju narodnega davka, na katerega so naši bratje Cehi lahko .ponosni. Češki narod, ki je štiriinpoikrat ,večji kot slovenski, nabere vsako leto dvanajstkrat toliko kot mi za svoje na-rodno-obrambne namene! Samo od gostilniških nabiralnikov ima Matica Škol-ska več desettisočakov. Naši nabiralniki jiaj bi bili lični in trdni.
Glede kolkov naj omenim, da če le kie, je tu potrebna predvsem ličnost in prikupljivost. Marsikdo, ki bi ga sicer ne kupil, si jih nabavi v večji meri, ker mu .ugajajo. Potrebno je tudi več vrst kolkov, ker izbera privlačuje.
Vsako naše županstvo naj bi določilo reden letni prispevek za narodno obrambo.
V	vsaki naši občini naj bi društva določila pobiralca, ki bi na dan obmejnih Slovencev pobiral prispevke za uarodno-obrambno delo.
Našim dijakom in Orlom je datfc-jpri-lika, da ob veselicah, shodih, zabavah; jtd. nabirajo prispevke za obmejne Slovence. Orli naj ne zaostanejo za nemškimi' »»turne rji«, ki ob svojih zletih in javnih nastopih nikdar ne pozabijo »Siidmarke« in »Sehuivereina«.
Izredni vojni izdatki naših nasprotnikov zahteva'0 takisto večjih prispevkov za našo narodno obrambo. Nekaj agita-tacije, nekai volje je treba, pa bo ta 'malenkostni narodni davek možno izpeljati. S. Ki S. Z. bi imele tedaj na razpolago gotovo do 60.000 K na leto, s katerimi bi bilo možpo utrditi našo mejo in rešiti ogroženo slovensko zemljo.
Z a č n i m o p a t a k o j, k a J t i »patri a n ostra agitur, fines cum dra vi c i ar den t«!
Kiezoškofiiski zavod
sv. Stanislava.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1909 1910.
V	kn.-šk. zavod sv. Stairs.ava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesne zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki. o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1909/1910 bo v zavodu prvi. drugi, tretji, četrti in peti gimnazijski razred.	!$}M,.
Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk; v obsegu in po načrtu, kakor to velevijb avstri ski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je ,cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij 500 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej. Nekaj izmed tistih, pri .katerih je upanje, da se bodo posvetili du-Jiovskemu poklicu, se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni .kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo vživati, dokler se je po svoji pridnosti ln svojem lepem vedenju kažejo vredne.1 — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v ,prvi gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede .pa 4 K za učila.
Repetentje se ne sprejemajo. ^
Prošnjo za'sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajtj/vsi jičenci osebno v spremstvu svojih stor-jšev, oziroma njih namestnikov, izrgGtti ■ vodstvu zavoda. Na prošnje, ki br jih učenci poslali po pošti ali po kaki dr>ygi ,poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 15. do 25. junija. V četrtek, 24. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa ,se sprejemajo prošnje v zavodu v št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpri-
čevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Učenci, ki so z dobrim uspehom dovrSili prvi ali drugi gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v drugi, oziroma tretji gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska spričevala in druge zgoraj naštete listine do 15. julija.
3.	Kar zadeva starost prosivcev, se ne morejo sprejeti oni, kj bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva,
V Š t. V i d u n a d L j u b 1 j a n o, dne 5. junija 1909.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Iz timm spominov za mesec laatl.
Ker se je marsikomu zelo dopadlo, kar nam je »Stari Ljubljančan« iz svo ih spominov za mesec maj povedal (glej Slovenec« št. 116 z dne 24. maja), čujmo, kaj nam bo za prihodnji mesec junij novega, to se pravi sta/ej^a, povedal:
1.	junija 1. 1874 je prišel od zvonarja Hilzerja v Novem Mtjstu vliti veliki zvon za Šmarno goro pri Ljubljani. Za velikim v stolnici (šentklav&ki cerkvi) je bil ta zvon tačas najtežji iia Kranjskem. Tehta, je 52 centov in 48 funtov. Vpregli so devet parov volov, ki so zvon priv.ekli v dveh urah na goro.
2.	junija 1. 1872 se je vložil temeljni kamen za novo župno cerkev v Železnikih. !i; 3. junija 1. 1872 se je začela v Ljubljani .zidati nova tobačna tovarna. Dovoiilo se je za zgradbo 215.305 gid.
3.	junija 1. 1866. Razglasi se organizacijski statut za novo četo prostovoljnih planinskih lovcev za Kranjsko. Koroško in Štajersko. Načelstvo čete je prevzel major Artur grof Mannsdorf.
8. junija 1. 1864 je bil izvoljen ljubljanskim županom dr. Etbin Henrik Costa s 16 glasovi od oddanih 28 glasov. Cesar ga je potrdil 30. junija in umeščen je bil 16. julija 1864. V drugič je bil izvoljen v juniju 1867 in je županoval do 24. septembra 1868. ko je bil razpuščen občinski svet.
10.	junija I. 1872. Stolni prošt dr. Ivan Krizostom Pogačar je slovesno vložil temeljni kamen za novo župno cerkev v Zagorju.
11.	junija1'1872. Ljubljanska stolna .cerkev je dobila zunaj v dolbiiiah kipa
■>sv. Hermagore in Fortunata.
12.	junija 1. 1867. Dr. Etbin Henrik .Costa je bil zopet voljen županom ljubljanskim; od 30 oddanih glasov jih je dobil 16.
15.	junija 1. 1871 je bila v Ljubljani razsvetljava mesta zaradi 25-letnega vladanja papeža Pija IX.
16.	junija 1. 1866. Razglasi se zakon o požiganju ljubljanskega barja,
17.	junija 1. 1867. Vas Mengeš (Veliki in Mali s Pristavo) postane trg.
19.	junija 1. 1869. V seji občinskega sveta ljubljanskega se organizuje magistrat in se imenujejo dotični uradniki.
20.	junija 1. 1861 je začel na južni železnici voziti brzovlak.
20. do 30. junija 1. 1866 so vsprejemali v Ljubljani, Radovljici, Postojni in Novem Mestu v četo prostovoljnih planinskih lovcev.
22. junija 1. 1869. Nadvojvode Ivana, ki je umrl v Gradcu 11. maja 1859, uinr-Jjivi ostanki so prišli v Ljubljano. Peljali so jih pokopat v družinsko rakev na Tirolsko.
26.	junija 1. 1873 se je otvorila železniška proga od Št. Petra do Reke.
27.	junija 1. 1872 je odstopil kranjski deželni predsednik Karol pl. VVurzfoach in namesto njega je bil imenovan predsednikom deželni glavar Aleksander grof pl. Auersperg (roj. 2. nov. 1834).
27.	junija 1. 1866. V LJubljano so došli prvi ranjenci z italijanskega 'bojišča. Dnč 28. junija so jih pripeljali 140, 29. junija dopoldne 204 in pop. 189, 30. junija 469, 1. julija 266, 2. julija 354, 3. julija 289 mož. .Nekaj ranjencev so odpeljali naprej na Hrvatsko in Štajersko.
28.	junija 1. 1874 je dobila dva zvonova župna cerkev v Zagorju ob Savi; veliki tehta 46 centov in 82 funtov.
28. junija I. 1866 ponoči so pripeljali .v Ljubljano 1600 italijanskih vjetnikov.
30. junija 1. 1869 se ustanovita okrajni sodniji v Senožečah in Kostanjevici ter začneta poslovati 1. oktobra.
Mrtjske novice.
i Veliko veselje vlada v Izraelu, ker
je Novak zopet za tajnika nameščen; mi mu privoščimo, saj je zadnje čase dovolj pobito po mestu hodil. Za razne agitacije ,n demonstracije bo prav dober, v pisarni se bo pa malo poznalo, saj ga že sedaj po cele dopoldneve ni bilo v Mestni hranilnici. Gerent je sedem mesecev brez njega izhajal, če župan ne more, ni naša stvar; bo vsaj lahko zopet v njegovi odsotnosti odsekovim sejam predsedoval in odbornike ošteval. Čudimo se pa vendar, da se je Novakova tožba tako »hitro« rešila, profesor Levičnikova se pa že pet let vleče. — Ker so nekateri pričakovali, da bomo v »Siovencu« opisali stanje naše občine, moramo povdarjati, da je gerent že meseca prosinca poslal obširno poročilo na deželni odbor, in njegova naloga bo, da se bo pri vsakoletnih proračunih šlo po isti poti, ki je edino prava, da se mestna občina izkoplje iz obupnega položaja. Pa tudi v »Slovencu« bomo v posameznih člankih naše stališče pojasnili in stanje mestne občine razložili, da bo vsakdo na podlagi številk spoznal resničnost zgoranje trditve. Največja napaka zadnjih let je bila, da se rudniško ravnateljstvo, kot največji plačevalec, ni za občinsko gospodarstvo nič brigalo in mirno gledalo, kako so ljudje, — ponajveč taki, ki sami malo ali nič ne plačujejo, — na mestni račun dolgove delali. Poskrbelo se je, da bo odsedaj tudi v tem drugače, kajti tu se ne gre za privaten, temveč javen, državen denar, ki vsled kakega slabega občinskega gospodarstva ne sme trpeti.
1 Volitev župana. Sedem mesecev je vodil gerent naše občinske zadeve, v četrtek dne 3. t. m. se je zopet odbral občinski zastop z županom na čelu. C. kr. .okrajni glavar je vodil volitve. Županom je bil z 22 glasovi zopet izvoljen prejšni g. Šepetavec. 21 glasov je dobil socialni .demokrat Kokelj, ki je podžupan. V prejšnji dobi je bil naprednjak rudar Tukač. V svetovalstvo je bil odbran z 20 glasovi .Straus, vodja občinskega konsumnega društva. Tukač in Ipavec sta dobila 19 glasov, zdravnik Šuntar 18 in Dragotin .Lapajne 14 glasov. Novi župan je naglašal, kaj bo treba v kratkem času v našem
Boltatu Pepe.
Tu je biu ta tretga
tega mesca pu noč, ke se je luna skrila ud sramote, ke naš Ieberalci
a e špilaja in Sluvence pr ush
Ideh ub kredit spraulaja. Jest ta nuč nism šou iz sarnga ferbca nč spat. Tou sm videt, a u luna našem leberalcem še preh predn se u skrila kej ježek pukazala, al kal. Šou sm u ena uštarija zvečer in sm čaku. de b pršou tist čas, kokr ga je pratka napuvedala. Ke tku sedim in ga srkam ferklc za ferklčkam, meniu je čas, de sam nism vedu kuku in kdaj. Kar naeti-kat pusije sonce skuz šprajne pr polkneh in nuč je bla u kraj. jest pa nism prou nč vidu. kuku je luna soja reč upraula.
Spat m sevede tekat ni več kazal, de b hodu. ampak sm s mislu: ta nar bulš bo, če greš zdela pud Tibuli u Švicarija na kufe, uš saj vidu, če je res tku žmalitn kufe, kukr trdja naše dame, ke hodja gor Sluvence pu nemšk skuz zube ulačt. In šou sm.
Ke pridem gor in se usedem bi h en stransk miz na tista plat. ke sa ja na nou nasul iz Šodratn in naručim en perejon ku-feta, začnem pa že iz stolam ured lezt u tist pesek, tku, de ke m je kelnarca kufe prnesla in ga na miza pustaula, m je gledu glih sam še nus iz tistga šodra. Ke je kelnarca vidla, de na ta viža na morm du ku-feta, ke ga je pustaula na miza in tud ne du kiflcu, ke m jh je prnesla, stekla je brž u hiša, u tista ke ja že ceu let puderaja, pa še zdej cela stuji in je puklicala gespuda Kendata, de b ji šou pumagat, de b me vn iz šodra izulekla in pred kufe pustaula.
Gespud Kenda je biu prec iz kelnarca na lic mesta, in iz združenem mučmi sta me izulekla iz šodra; stou se je pa med tem časam že tku glubok pugreznu, de ga ni biu mugoče več vn dubit. Ke sta s na tu ubrisala pot iz čela in se mal uddeh-nila, prjela sta me spet in me prenesla čez tist šoder na trdne tla h en miz ln kelniarca je skučila še pu kufe in kiflce in tku je biu use nesreče konc.	1
Kc je vidu gespud Kenda, de sm jest zavle tega mal ncjavoln in de gledam prdu ukul sebe, začeu me je prost, de na smem zamert zavle tega in de navadne Idi ta šoder čist dobr drži, sam mene de na more. ke sm tku težek, de me nubedn le± beralc več prenašat na more.
»Ja, za kua pa na pesti rotuž tega šodra mal putoučt in putlačt, de b biu bi trdu?« sm gespud Kendat vrgu naprej. »Kua pa, če pride gespud Hudamernk h vam na kufe; ta se u še bi glubok uderu.
ket jest in če ga na ute mogl dubit več vn iz šodra, 's sami seb prpište.«
»Prjatu, tu kušta, če b pusti tlela ta šoder tlačt iz kašna mašina. Ce ga uja pa ldje pučas putlačl iz hoja u pa tud čez eneh petdeset let trdu, ket kamen, pa na u nč kuštal. Sej pr Iblanskeh cestah tud na ta viža velik pršparaja in mama vnder take ceste, de sa nam jh še na Orleh iouš. Le nekar se čez usaka reč gor na drž in hitr kufe jej. de na u nirzu.«
Kumi me je gespud Kenda tku mal pu-tulažu, pa prsupiha preke nama vitez kr-vauga mašetna, kokr mu prau ta »Rdeč prapor«, gespud dohtar Uražen in m začne že ud zdeleč mulit ke pud nus ena taka cigara iz štrumfpantlnam: »Tle maš, Pepe, ena fajn cigara, dc s uš iz no nafa zaniašu, in me na uš furt in furt pu zubeh ulaču!«
Že sm ga tou zavle tega naprej me-tajna zafrkut, pa me gespud Kenda spet dregne ke pud rebra: >Kufe, Pepe, kufe, če ne na u mou nubenga ta prauga žmahta.«
Kc sm vidu, de ma gespud Kenda prou in de m če dobr, uzeu sm tista cigara. al jezen sm biu pa tku zavle tega na-prejmetajna, de sm se vs tresu in de sm biu u soj jez tku zmešan, de sm začeu tista cigara namest kitica u kufe drubit, kiflc pa pržigat.
Jest sm mislu, de u gespud Kenda ud smeha poču, ke je vidu, de sm cela cigara u kufe pudrubu, al tulk je biu pa kavalir, de jc moj kufe iz cigara preč zliu in kcl-
narc zašafu, de m more druzga prnest, ke ga u on iz sojga varžeta plaču.
Tku sm pršou jest le du kufeta, de pa gespud dohtar Uražnuva cigara ni mela sreče, pa tku ni nč čudnga; sej ja tud negau pir na u mou, kokr se guvari pu Iblan. In kar je še on uštimu, še nubena reč ni bla na sreča drugeli, če je pa nemu h nuc, ud tega pa nubedn nč nima, tu se tku ve. Ce b zame dala Adamič pa Lunder soj žeulej-ne. kokr sta ga dala za gespud dohtar Uražnu pir, b jima jest sam iz sojga varžeta pustavu na britof tak munument, ket kašna egiptuska piramida. No, pa iz gnarjam je pousod en križ. Sam gespud žepan Hribar ga ma tulk, de je šou še na Rususk punudet za tista sluvanska banka dva in pu meljona krone. Če jh je kar iz saba u varžet ke tiesu, glih na vem; murde jh pa misl dat iz rotuške kase. Use je mugoče. Jest se le čudm, de ni u Peter-burge kar sam gespud Hribar udrinu tisteh pedeset ineljonu, ke se nucaja za ta banka, in de se je pukazu tku umazanca, de je pustu Celim, de uja dal šest, Rusni in Pulakm pa kar enanšterdeset in pu meljona. Ki jh uja srumake vnder uzel. De b jm jh Mendelsohn iz Berlina pusodu, tu skor na verjamem, ke pr Mendelsohne Rusi že tku preveč veseja; sei rususka pejomtarija je taka, de uzame kar pu tri meljone na puf, če en meljon nuca; zatu sa pa tku u douh zakubacal, de jh tud sam gespud žepan Hribar na u tku lohka vn izuicku.
.mestu vse izvršiti. Razsvetljava potrebuje izboljšanja, kanalizacija še trpi in hiša šte vilka 509, prejšnja »Čitalnica«, čaka svojega dovršenja. — Samo če bo denar. Kar je pa obetal pred kratkim v sosedni goriški gostilni «pri Maruškovcu«, da po stavi v svoj program, ni omenil, ker vč, da se bo zelo opekel, če se bo lotil.
i Drago so morali naprednjaki plačati zvezo s socialnimi demokrati. Odstopiti so morali mesto podžupana in prvega sve tovalca demokratom, četudi jih je le pet v občinskem zastopu. Kristan se jc v prejšnji dobi hvalil, da oni vse komandi-rajo v občini, a so dali le malo glasov li beralcem. da so združeni porazili »kleri kalce«. Kakor se kaže, bodo komando tudi v novi dobi obdržali.
Iz Ribnice.
Šoiska veselica dne 31. majnika v čast Materi božji, kraljici majnika, se je izvrstno obnesla. Dvorana »Slov. katol izobraževalnega društva« je bila polna, kar je pri taki vročini pač nekaj posebnega, znamenje, koliko simpatij uživa pri tukajšnjem ljudstvu naša vrla dekliška šola. Vse točke programa so bile izvajane z Izredno rutino: koliko truda je moralo stati naše požrtvovalne in delavne gospice učiteljice, na čelu jim vrla gospica Blahna, da so male šolarice privedle do tolike izurjenosti v nastopu, deklamaciji in igri! In te igralke! Bali smo se, da doživirno ravno tu fiasko, a prav ta točka je bila izvedena z izredno eleganco! Ljudje kar ne morejo pozabiti cele prireditve; saj je bila nje vodilna misel tako živo vzeta iz duše tukajšnjega ljudstva: ob zaključku poezije polnega majnika se srca nedolžnih deklic posvete Mariji, kraljici majnika. Na splošno željo se veselica ponovi drugo nedeljo, dne 13. junija.
Novi krajni šolski svet za šolski okoliš Ribnica je prevzel posle pretekli mesec. Predsednik je tukajšnji trgovec gosp. Ivan Lovšin. Želimo mu obilno uspehov, prosimo pa ga tudi, da bi bil dovolj energičen nasproti kočevskemu okraj, glavarstvu in okraj, šolskemu svetu, kojih izredna urnost v reševanju aktov je splošno znana in priznana. Q. predsednik ni naš političen somišljenik, a nam je simpatična njegova poštenost in častitljiva osebnost. Bog dai srečo!
Stari krajni šolski svet pod predsedstvom g. dekana Dolinarja ima za seboj burno dobo, ko se je zidala nova šola. Ni se izpolnilo, kar so naši kmetje tako iskreno želeli, da bi bila tudi deška šola nastanjena v prenovljeni stari šoli poleg cerkve. Vendar nam je delavnost g. dekana Dolinarja znana in vemo, koliko se je dobri gospod trudil za izboljšanje tukajšnjih šolskih razmer. Naj mu bo Bog plačnik!
Pritožba je bila vložena meseca majnika na deželni šolski svet proti počasnosti c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kočevju. Ze bo leto, odkar je krajni šolski svet v Ribnici vložil prošnjo — in sicer opetovano vložil! — za delitev dekliške šole od deške in za razširjenje dekliške trirazrednice v štirirazrednico z enovzpo-rednico. Ali iz Kočevja ni nobenega glasu! Naj vsaj c. kr. deželni šolski svet stori svojo dolžnost in spravi zadevo v tir!
Znanost in umetnost.
* Mentor. List za srednješolsko dijaštvo. Urejuje Anton Breznik. Izšla je 9. številka s sledečo vsebino: Domen Oti-Jijev: Dom ob akacijah. Prof. Fr. Pengov; Meloloutha. Jos. Logar: Poesia numine afflatur (Dalje). Dr. —i—: K dialogu »Octavius«. A. Breznik: O učenju srbohrvaščine (Dalje). Andrej Uršič: Navod za šahovo igro (Dalje). — Drobiž: Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim. Slovanščina v višjih krogih. Slaven vojskovodja — abstinent. Pedagog naše dobe o vzgoji značaja.
Sheehanov roman »Glenanaar« v slovenskem prevodu. Sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheehan, ki je zaslovel po svojih globoko zasnovanih romanih »My new curate« (»Moj novi kaplan«), »Luke Delmege« in »Triumph of Failure«, je naslovil svoje najnovejše delo »Glenanaar« — »Dolina krvi«. — Iz tega romana ki se mu je najbolj posrečil, odsevajo vse Sheehanove pisateljske vrline, zato smo se odločili podati ga v krasnem slovenskem prevodu kot 8. zvezek »Leposlovne knjižnice« z naslovom »Dolina krvi«. Ta roman pomeni novo dobo za to potrebno podjetje, in bo izšel ta zvezek v uekaj večji obliki in krasnejši opremi nego poprejšnji zvezki »Leposlovne knjižnice«. Roman bo izšel v zalogi »Katoliške Bu k varne« v Ljubljani; ko bo dotis-kan, bomo o njem obširno spregovorili; Kotovo pa bo našel med Slovenci mnogo prijateljev.
Novol Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Saše I j, 1909. H. del. Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali te knjige! I. zvezek »Bisernic« je bil povsod z navdušenjem
,sprejet, drugi pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, pozna njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje. Avtor ni nabiral samo kot znan-.stveiirk, ki gre večkrat mimo najlepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so »Bisernice« res biseri slovenskega narodnega slovstva. Kako je značaj belokranjske narodne pesmi in pravljice mekah in milo-ben; duh tega narodnega blaga je bolj ■hrvaški nego slovenski, jezik pa se približuje vednobolj književni slovenščini, ki jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti.
Drugi del se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-Jjovi župljani sami. Kakor prvemu zvezku je tudi drugemu dbdejan obširen slovarček. ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa •drugi s tem posebno odlikuje, da ima do-dejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski /jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje .vraže in običaje ter pravljice.
Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih del. ki hi nas tako globoko seznanili z narodno dušo.
Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K 60 vin. za vezan izvod; na razpolago je •tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa 3 K.
Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
*	Za tamburaše! Bom šel na planince. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor, zložil Marko Bajuk. Cena 3 K. Ljubljana 1909. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Tainburaši, veseli je boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponekodi kar živahno har-monizirane. Celo lahke imitacije je gosp. Bajuk poizkušal semtertje. Tudi prehodi, oziroma med- in poigre se kaj lepo strinjajo v eno celoto. Seveda, kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladeb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor iz posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. — Seveda bi bilo želeti, da bi se poleg glavnega to--novskega načina G-dura tudi kak stranski pokazal: D-dur, C-dur, da bi se tako izognili monotonosti. V prihodnjih zvezkih naj bi se ta nedostatek izboljšal. Sicer je pa gotovo, da bo ta potpuri kot tambu-raška skladba prav dobro učinkoval. — Popravki: Str. 5. berde naj dobi v obeh vrstah v 2. taktu obakrat g mesto d. Str. 12. v prvi vrsti 1. takt dobi berde g mesto fis. Str. 16. dobi kontrašica v prvem taktu fis mesto drugega g. Str. 20. naj dobi berde v 2. in 6. taktu g mesto d.
Kimovec.
*	Spisi Mišjakovega julčka. I. zvezek, ki ima tudi 11 slik, obsega: Sosedovi purčki. — Dobri bratec. — V skobec ga ujemi. — Prepovedan sad. — Videl je an-gelca. — Lisica starega Boštjana. — To-mažek in Jerica. Cena 1 K, s poštnino 16 vin več. Založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
Fo svetu.
V sanjah umoril mater. Te ni je prišel na sodnijo v Kruševcu bogat kmečki sin Alilan Subotič in naznanil, da je umoril svojo mater. To se je zgodilo tako-le: Ponoči se mu je sanjalo, da je njegovo mater napadla neka ostudna ženska; da bi materi pomagal, je zgrabil za sekiro, se vrgel na ono žensko in jo ubil. Ko se je zjutraj prebudil in se spomnil grdih sanj, podal se je v materino sobo, da bi povedal, kaj se mu je sanjalo. Tu pa se mu pokaže grozen prizor: mati je ležala mrtva, oblita s krvjo in zraven je ležala sekira. Sedaj je nesrečni mladenič opazil tudi na sebi krvave madeže in izprevidei, da je moral v sanjah sam umoriti mater. Preiskava je dognala, da je Subotič živel v najboljših odnošajih s svojo materjo in zato je bil izpuščen na svobodo.
Roparski napad na kolesarje. Devet kolesarjev je med vožnjo v Przemvsl napadlo 30 kmetov. Zbežalo je šest kolesarjev, ostale tri so pa kmetje potegnili s koles in jih nevarno ranili. Napadalce zasleduje orožništvo.
Kajj vse l&hko stori — klobuk. Pri
proračunski razpravi, ki se je te dni vršila v angleški poslanski zbornici, so bile strankarske strasti do kraja razvnete. Vsak hip je bilo pričakovati, da nastane v zbornici kaos — sodni dan. Ravno ie strupeno govoril opozicionalni vodja Loch-\vood in k sklepu obdaril zakladnega kan-
elerja s par elegantnimi a krepkimi brcami. Končal je s polno zavestjo storjene dolžnosti in se zmagonosno vsedel. V istem hipu pa jc že tudi odskočil, kakor bi ga vrgel vzmet, se obrni! in dolgega obraza — dvignil ostanke svojega elegantnega cilindra. Ves prizor je bil tako komičen, aa so ravnokar čisto divji poslanci pozabili na svojega nasprotnika in se enoduš-no od srca zasmejali. Zbornica je odmevala veselega krohota — oblaki so popolnoma zginili z zborničnega obnebja. Strasti so odnehale in seja se je mirno in skoro veselo zaključila.
Kako dolgo se drže vina. Nek ne\v-vorški klub je hotel dognati, kako vpliva ua razna vina visoka starost. Deset gospodarjev je v to svrho poslalo iz svojih kleti izredno stara vina, n. pr. sherry iz 1. 1800, madcira iz I. 1830, šampanjec iz I. 1868 itd. Pri pokušnji se je pokazalo, da sta le sherry in madeira ohranila svojo moč in vonjavo, šampanjec in druga vina so bila zanič.
Nov okras za ženske klobuke. V Waukeganu v Ameriki je neka tovarna, ki se bavi z metalizacijo raznih predmetov, dobila iz Texasa 2000 krastač z rogmi in raznih drugih žab, katere živali bodo sedaj vse metalizirali in potem porabili za okraske ženskih klobukov. Zabe in žabice bodo rabili za okraske na iglah, katere rabijo ženske za pripenjanje klobukov, Predno bodo živali prevlekli s kovino, jih bodo kloroformirali. Omenjena tovarna bode izdelala 50.000 takih igel in za vsako bode rabila po jedno žival. Tvrdka je najela posebne lovce na žabe, kateri jih bodo sedaj v Texasu lovili. Podjetniki so prepričani, da bodo z žabami napravili dobro kupčijo, to tembolj, ker se ženske zanimajo za vse, kar je novo, zlasti še, ako pridejo klobuki in »krote« v poštev.
Mleko namesto alkohola. Osobje nemških državnih tiskaren (okoli 2400 oseb) je leta 1907 v svojih delavnicah popilo 27.019 litrov mleka, leta 1908 pa že 49.080 litrov. Poleg mleka so pili še razne druge brezalkoholne pijače, n. pr. blizu 100.000 steklenic Selterjeve vode, pokalic i. t. d.
Za obmejno šolstvo — poljsko v Šle-ziji je daroval učiteljski zbor na realki v Lvovu 2000 K — učiteljski zbor VIII. gimnazije v Lvovu pa 1000 K. — Poljaki nabirajo grunvaldski dar ter hočejo nabrati •en milijon kron za svoje obmejno šolstvo.
Češko obrambno društvo »Narodni Jednota Pošumavska« je v svojih podružnicah uvela že pred leti svetozore (panorame). nekaj iz gmotnih nekaj iz vzgoje-'šio.vmh ozirov. Zlasti vzgojeslovna stran teh svetozorov se je obnesla izvrstno. Prinašali so namreč med drugim slike iz napol ponemčenih in narodno izpostavljenih krajev, katerim posvečuje omenjena Jednota največ pozornosti in denarnih žrtev Navihan zagovornik. Glasoviti new-yorški odvetnik Tom Wilkins je te dni pred porotnim sodiščem imel zagovarjati nekega bogatega, a silno grdega starca, katerega je neka mlada krasotica tožila .za odškodnino 50.000 dolarjev, ker ji je obečal zakon, a se kasneje premislil. Simpatije porotnikov so bile z vsega početka na strani krasotice. kar sta natančno vedela obtoženi in tožiteljica. Nesrečni starec bi se bil tudi prav rad poravnal, a mladenka ni 'hotela. No, ona je pozabila računati z navihanim WiIkinsom. Ko je nastopil čas za njegov plaidoyer, je govoril tako-le: »Gospodje porotniki! Poglejte, prosim, tožiteljico, okrašeno z vsemi čari lepote in mladosti, in potem obtoženca, ki mu manjka pač vsakoršna privlačna moč. To je vredno več, ko tisoči dokazov. Ali morete samo pomisliti, da bi ta prekrasna dama, ki dobi lahko na vsak prst deset snubcev, mogla kdaj za resno vzeti smešne ponudbe tega žalostnega človečeta, te karikature moškega spola, te ničle na belem svetu, tega neumnega, ostudnega, grdega otročaja? (Obtoženec osramočen šepeta: Gospod Wilkins!) Ne, gospoda moja, ona ga je zasmehovala, vlekla ga je za nos — tega starega osla (Obtoženec: Gospod Wilkins, vi greste predaleč!), tega norca; igrala je z njim grdo igro. izpostavila je javnemu zasmehu ta napihnjeni meh, to človeško grdobo, ki bi ;.,ga ne marala zadnja ženska na svetu. (Ob-,toženec vedno glasneje protestira, a predsednik sodišča ga ostro zavrne.) Ali naj sedaj to budalo še plača za svojo sramoto?« Obtoženec upije in predsednik ga da odstraniti iz sodne dvorane; porotniki pa nato soglasno odbijejo tožbo mlade lepotice, — ki pade v nezavest.
— Ponevedoma ubili moža in očeta. V Subotišču se je prigodil slučaj, ki spominja na kriminalne romane. Pred 12 leti je namreč od tam odšel v Ameriko kmet Voros. Sedaj se jc s precejšnim premoženjem vračal domu. Na potu se je usta-jvil pri znancih in jim rekel, da je radoveden, čc ga bosta žena in hči prepoznali; on da se jima za šalo ne bo dal spoznati. Ko pride mož ponoči do svoje hiše in potrka na okno, mu s početka ženski nista hoteli odpreti. Ko je pa le prosil, spustili .sta ga v hišo in mu dali prenočišče. No-
bena ga ni spoznala. Mož je legel spat in ,se najbrže sam pri sebi smejal presenečenju drugega jutra; utrujen od poti je trdno zaspal. Ženski pa sta iz radovednosti odprli njegovo potno torbo in našli v njej veliko denarja. Sklenili sta neznanega potnika umoriti in se polastiti njegovega denarja. Segreli sta kuhanega masla in vrelega vlili spečemu v .usta. Truplo sta zakopali na vrtu. Drugo jutro pa so prišli sosedje vprašat, da li ju je oče zelo presenetil. Šele sedaj sta spoznali, koga sta umorili.
Korespondenca cesarja Viljema z bivšim sultanom Abdul Hamidom mora biti jako zanimiva, ker se Viljem tako boji, da bi ne prišla v javnost. Te dni je nemški poslanik v Carigradu po nalogu svoje vlade zahteval od Porte, da mu izroči zaupno korespondenco med Viljemom in Hamidom. Ta zahteva je mladoturške kroge in vlado jako fznenadila. Veliki vezir Hilmi paša je sklical posvetovanje vladnih' članov in potem odgovoril poslaniku Bi-bersteinu, da se zahtevana korespondenca .doslej ni našla, da pa se ne bo izročila javnosti tudi ako se najde.
Kako se dela z Bosno. Hrvatskim listom poročajo iz Bosne: Pred dvema letoma je Husein beg Biščevič iz Krupe, sedaj kavalerijski poročnik na Dunaju, dobil od vlade v dar 300 oral zemlje v občini Risovac, okraj Bosanski Petrovac. Te dni pa je bil po višjem nalogu nanj prepisan tudi tamošnji državni gozd in mu je bilo torej podarjene 20.000 oralov zemlje, ki se razteza tudi na okraj Sav. Most. S tem so takorekoč uničene one občine, ki so imele na tem svetu svobodno pašo iu drvosečje. Med ljudstvom gre govorica, da je Husein beg glede izkoriščanja gozda že stopil v dogovor z novo mažarsko agrarno banko in prejel od nje predujem v znesku en milijon kron.
Hrvatska kolonizacija v Slavoniji. V Barču se je ustanovil konsorcij, ki je kupil en del posestva grofa Aladara Jan-koviča v davč. občinah Klise iu Groz-danske, okraj Virovitica, v približnem obsegu od 3000 juter. To zemljo sedaj konsorcij parcelira in naseljuje na njej hrvatski živelj iz Like, bjelovarske-križevačke županije in drugih delov Hrvatske. Jutro zemlje se oddaja za 260 kron ter je najboljše vrste za obdelovanje. Kolonizacijo podpira tudi vlada in bo izdala 50.000 kron podpore za zidavo hiš in nabavo poljedelskih potrebščin.
Cesar povabljen ki zapuščinski razpravi. Rajni szegedinski prošt Altvany je volil v svoji oporoki cesarju pet 20kron-skih cekinov. Dne 8. t. m. je razpisana zapuščinska razprava, h kateri je povabil notar tudi cesarja z resno opombo, da če ne pride k zapuščinski razpravi, ijzgubi volilo. Kabinetna pisarna je poslala notarju potrdilo, da je prevzela vabilo.
ZaiCitpa snamka „Sidro"
Liiieit Gapsicl cnn.
Nadomestek za
Sidro-Paln-Expell«i>
I* iploino priznano kot Izvritno bol blalujoto la odvodno molilo pri prcblajcnlu Itd. ■ etn« SO v.: K 1-40 Io K 1- •• dobiva v vieh lekarnah.	'
poviod priljubljenega |e|o It originalne dekli namko „Sldro" polet
Pri mkapovio|n lega Bitega aredstva, na| ae ftml;_._ v ikatl|ab a oaio zaiCIlDo znamko |e golov« pre|el originala! Izdelek.
Rlchterjeva lekarna
pri nilatOM levu" v Progi
ElUabetbgatie štev. 8 nova.
■V Dnino raapoilljiB|t. "Mi «57 41—1
dolinice potem
io 99
12 pobeljene,
6 rjuh I
ie, brez šiva, dolge I5C
iii
dolge 1501200 cm_
samo K 13-50, samo v tkalnici BBATOV KBEJCAR
DobruSka Stev. 9180, Češko. Vzorce ceflra In vseh vrst tkanin In bombaž, blaga »aalonl In pottnlne prosto.
mmwmwmmwm
Q/ermva//o^
železnato JCina-Ymo
Državno odlikovanje in daatni diplom k alati k ' ' •
Higijeni&na »satova na Dunaju 1006:
'o in Ai......
»lajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniiluh » avtoritet.
Izborni okna.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. ii kr. inni Miiittlj
■——^ TRST-BarkovlJe.
Svetovna politika.
Komodna Italija. — Velekorupclia v Franciji. — Centrum v Nemčiji spet na vrhu.
—	Invazijska panika v Angliji. — Tiran-stvo v Turčiji. — Vseslovanska konferenca.
Po stari navadi se plcto stvari v Italiji. Ministrstvo Giolittovo ima za seboj veliko in zanesljivo večino in zato se mu šc dolgo ui treba bati nobenih iznenadenj. Zakaj se Giolitti tako dolgo drži, deljo kot vsi dosedanji šefi laškega kabineta? Ker je prebrisan dečko. Plava lepo po sredi; seveda ni klerikalec, pa tudi svobodo-mislec ne, imenuje se liberalca stare šole, moderato, zmernež. L' estrema sinistra -skrajna levica — mu zato ne more do živega. Zadnjič jc nje voditelj Bissolati dejal, da je Oiolitti najbolj simpatični državnik, kar jih je Italija imela. Postavil sc jc Giolitti posebno pri budgetu notranjega ministrstva. Branil se je namreč proti očitanjem levice, da se je v volivnem boju marca meseca s preti — duhovniki — vezal. Povdarjal je prav odločno, da imajo preti pravico udeležiti sc volivnega gibanja, kolikor jim drago. Oiolitti je imel posebno zato kaj lahko stališče, ker je poslanec Podrecca, urednik »Osla«, tudi sam prav velik osel, očito v zbornici pribil, da prizna svobodo državi, nikakor pa ne cerkvi, katero da je treba uničiti! Oiolitti je med živahnim ploskanjem večine to ne-liberalno stališče zavrnil, pristaši Podre-ccovi pa so slednjega kleli, ker je urednik »Osla« tako oslarijo zini1!.
Drugače pa v Italiji državni stroj teče tako počasi in leno kakor vedno. V Messini je vse pri starem; inženirjev veliko, še več snietii in podrtij, hiše pa še nobene. Črez pet let že utegne kaj biti. Marljiv pa je vojni minister, ki bi rad veliko milijonov, da utrdi mejo proti zaveznici Avstriji. Dobil jih bo brez težav, ker je vsa javnost pijana; vse kriči »Difesa nazio-nale! — Narodna obramba! — in se jezi na prejšnje vojne ministre, ki so denar po neumnem trošili in nič napravili. Drugače ni nobene nevarnosti. Sicilija. Apufija in Kalabrija — takozvani Mezzogiorno — so zanemarjene in zapuščene, kakor so bile pod Burbonci; mafija živi lepo življenje; pri volitvah vladni prefekti te barabone najamejo za agitacijo, vsled česar te pokrajine vedno čisto nezmotljivo izvolijo vse vladne kandidate. Ker smo ravno pri brigantih, omenjamo, da je Giolitti v svojem proračunskem govoru sam priznal, da je vlada za zasledovanje enega samega roparja v Siciliji lansko leto izdala vsegaskup en milijon lir! .... Nedavno so briganti, gnani od krvne osvete, postrelili iz zasede zadnje potomce ene rodbine, starega moža in dve ženi.
Zelo ugodne pa so laške finance. Zadnja bilanca izkazuje proficit 61 miliionov, dočim je leta 1862. n. pr. izkazoval laški budget primanjkljaja 721 milijonov.
XXX
Na Francoskem vlada nezaslišana korupcija. Znani svobodomiselni žurnalist Ular, bivši sourednik pri Clenienceau-jevi »Aurori«, jo v zadnji številki »Ostcrr. Rundschau« prav strahotno odkriva. Piše, da je komaj v Rusiji tako kakor danes na Francoskem. Vlada je korumpirana; bivši napol-anarhisti — Clemenceati, Briand, Viviani — so danes ministri, vladajo pa z dragonci in špionstvom. Najhujše pa je. da je ves parlament korumpiran. Poslanec je vsak tako od svojih volivcev odvisen, da mora slednjim vsako žcljico izpolniti — zadnjič je dobil nek poslanec od štacu-narja, predsednika volivnega odbora v domačem kraju, poziv, naj mu v Parizu poceni kupi srajc in ovratnikov ... Ampak to so nedolžne stvari; glavno je, da danes ne dobiš nobenega mesta, če nisi priporočen in če imaš protekcijo. ga dobiš tudi, če nisi najmanj usposobljen. Tako n. pr. so v senjski prefekturi oddelni predstojniki, ki nimajo nobenega izpita. Pri dobavah za mornarico niso goljufali samo sckcijski šefi, ampak v prvi vrsti ministri sami. Vohunstvo je tako gnjusno razvito, da morajo učitelji po nalogu prefekta poizvedovati kakšnega političnega mišljenja so starši šolskih otrok.
Neki višji častnik pa toži v ugledni francoski vojaški reviji, da sc bo kmalu tudi armada ravnotako kakor delavci organizirala v sindikat, čc pojde tako naprej. kajti sedanji oblastniki so armado zlorabljali, republika je sama v armado zanesla politiko. Vojaki so morali zapirati cerkve,r zdai pa morajo po hišah pisma nositi. Častniki so vsi v politični evidonci
—	čc hodijo v cerkev, dobe črno piko in lahko čakajo pol stoletja na povišanje, republičanski framasonski kričači pa nvnnzirajo. Generaliteta je naveličana in nejevoljna, ker so jo zapostavili za civilno oblastjo itd.
XXX
V Nemčiji so se izvršile zadnji čas velike notranje izprernernbc. Kakor znano, je državni kancelar Blilow, bogvo vsled katerega vpliva, izključil najmoč-
nejšo politično stranko, katoliški centrum, od aktivnega sodelovanja pri državnih poslih, dočim jc bil preje centrum odločilna stranka. Biiknv jc skrpal večino, jz . pruskih konservativcev, veleposestnikov iu .liberalcev, ki se večinoma iz meščanskih-in industrijskih krogov rekrutirajo. N c Is a j, časa jc šlo. Zdaj pa jc Biiknv predlagal nove državne davke — 40U milijonov vsegaskupaj. Tu sc je liberaluo-kon-servativni blok po dolgem času vendarle razbil. Konservativci na noben način nočejo davka na dcdščinc, liberalci pa ne,na industrijo. Tu pa jc skočil vmes centrum. ki jc cel čas modro, previdno in tiho čakal. kdaj bo blok počil. Ko so videli,; da poka, so ponudili konservativcem svojo pomoč. V parlamentovem odseku z?« državno davčno reformo so se s konserva-. tivci združili in z njimi izdelali nov davčni načrt. Ko so liberalci videli, da jim je vyd-stvo izvito iz rok. so z ogorčenimi protesti zapustili odsek, ki zdaj brez njih zbo-j ruje kot nekak »Rumpfparlament«. Vladaj jc vesel?., da se je konečno dobila večina,' ki hoče prevzeti nase odgovornost za pove davke; zato ji ni toliko žal, da se jc njen blok razbil. Centrum je dokazal, da ie politično najzrelejša in najbolj izšolana stranka.
XXX
Hladnokrvnega angleškega ljudstva se je polastila letos prava kužna epidemija: strah pred nemško invazijo. Čisto pošteno so ljudje mislili, da bo kar jutri veliko nemško zračno prodovje priletelo nad Anglijo in jo bombardiralo, nekateri so celo trosili okoli, da gradč Nemci tunel pod morjem, drugi so trdili, da se nahajajo v Londonu podzemeljska skladišča z nemškimi puškami in municijo itd. Ta čudna panika je sad brezvestnih hujskačev. Vseh ljudi se še ni prijela, to dokazuje obisk berolinskega mestnega sveta v Londonu. Pri tej priliki je londonski župan, lord-mayor. ostro obsodil invazijsko norost nerazsodne javnosti in hujskanje izvestnih listov.
V »novi« Turčiji je pravi gospodar generalissinius Mahmud Šefket - paša. Zgodilo se je. kakor so vsi pametni ljudje prerokovali — vse mladoturška gibanje je in ostane velika komedija. Mladoturki so zdaj hlapci Mahmud Šefket-paše in njegovih Makedoncev. General sam pa kaj malo liberalno vlada. O neprestanih obešanjih še ne govorimo — v zelo grdo luč ga je postavilo, da je iz zbornice izsilil silno reakcionarno tiskovno postavo. Zdaj iz turških listov ni več moč več izvedeti resnice, vsi imajo nagobčnik. Edinole »Jeni Gaceta« še nekaj brca. češ, »v interesu domovine treba vse potrpeti .',,.«
XXX
Ne smemo pozabiti vseslovanske konference v Peterburgu. Mi smo je bili veseli, kakor sploh vsako zbližanje Slovanov pozdravljamo. Žalibog, da so politiki, ki vodijo takozvano novoslovansko gibanje, vsi nesrečne roke. Letošnja konferenca je bila zelo burna: dr. Kramara so tako napadali, da je že hotel zborovanje zapustiti in sc odpeljati. Nesloga je pač bistvena lastnost Slovanov, ki se je nikoli izne-bili ne bodo. Šlo se je za aneksijo Bosne. Rusi in Srbi. od Čehov pa zlasti Klofač, so napadali Kramara. zakaj jo je odobraval, ko je vendar aneksija po mnenju teh faktorjev protislovansko dejanje. Kramar se je nerodno izgovarjal, češ, da vlada parlamenta sploh vprašala ui, sploh pa da je on tudi proti aneksiji. ako aneksija pomeni, da hoče katoliški slovanski blok zavladati nad p r a v o s 1 a v ■ n i m. Srbi so na konferenci najbolj to po-vdarjali, da se Bosna ne sme s Hrvaško združiti, ampak da mora dobiti avtonomijo. Sklenila se je tudi tozadevna resolucija. Ako je bilo od zastopnikov avstrijskega Slovanstva modro, glasovati za avtonomijo. ki ima le končni namen, Bosno počasi spraviti pod srbsko kraljestvo ih preprečiti osnovo trializma po hrvaškem državnopravnem programu, to je prccej dvomljivo. Na vsak način vseslovanska konferenca ni imela zaželjenega uspeha. Nobeden je ni vesel. Kramar je v inter-vievu v »Novem Vremenu« in pa 3. t. ni. v avstrijskem parlamentu zelo tožil, kako so se vsa njegova pričakovanja vsled krivde Rusije razbila. Rusija jc tako čudno postopala, da jc Avstrijo potisnila Nemčiji v naročje in ta zveza je po KramaFor vetn mnenju zdaj tako trdna, da se nikoli več ne poruši. Da peterburške konfcrcncip niso uspele, dokazuje tudi slovo, s kat<> rim jih spremlja brat ruskega ministrskei-ga predsednika, Aleksander Stolypi:i v »Novem Vremenu«. Tako piše: »Gospodje. ki so v Pragi sanjali o novem, edinem in mogočnem Slovanstvu, so doživeli strašna iznenadenja! Hoteli so Ruse iu Po-liake zbližati, mesto tega pa so morali doživeti, da so se nasprotstva med tema dvema narodoma še bolj poostrila. Gosp-.-dr. Kramaf pa, ki je v duhu že videl preti" seboj slovansko Avstrijo, združeno z Rijri sijo, da tvori protiutež proti Germanstvu* mora danes samcinu sebi priznati, du je ii1
I celo svojo politiko doživel bankerot.«
I Ampak pesimizem dr. Kramafev ni upra-
vičen. Njegova politika res ni bogvekaj srečna, ampak zaraditega slovanska stvar ni šc izgubljena. Prav mu jc 4. junija v zbornici katoliško-narodni poslancc šra-mek odvrnil, da katoliško-narodni1 Čehi niso tako resignirani pesimisti V zadevi zunanjega položaja kot 011. Nikakor se nočejo kot Slovani odreči vplivu na zunanjo politiko, prijatelji so ruskegi nhroda, ne zidajo pa nc na inozemstvo in Ic žele, da bi sc tudi na oni strani, pri Naučili nc zidalo na inozemstvo. Čehi nikakor nočejo, da bi češki narod izginil,v velikem ruskem morju. Treba je realne politike, ne pa sanjaštva!
»Slomškova mi a".
Zadnji naš javni poziv na naše svobodomiselno učiteljstvo, naj jasno in odločno pove, v čem obstoji njihova svobodomiselnost, jc »Tovarišu« sapo zaprl. Odpravil nas je s kratkim stavkom »o načelnem pogovoru se ne da govoriti«. Tako je! O načelih nočejo govoriti. Ko smo jih trdo prijeli, naj se pokažejo, kakšni svobodomisleci da so, se pa skrijejo in molčijo, ker nočejo priznati, da so hinavci ali v šoli, kjer verskonravno vzgajajo mladino, ali pa zunaj šole, kjer sc igrajo svobodomrslece. Samo nekaj je zagrabil »Tovariš- kakor kost lačen pes. On pravi, da jc res Gangl voljen s social-nodeniokratičnimi giasovi, da pa so isti demokrati pred sedmimi leti volili Arkota, in tako je — patetično vzklika »Tovariš« — »udaril .Slovenec' sam sebe po zobeh.« Le počasi, g. svobodomiselni kolega. Če so res demokrati volili Arkota. ne vemo; če so ga volili, so ga le zato, ker so pričakovali boljšega zastopstva od njega kot pa od dr. Majarona, ampak Arko je kandidiral na program katoliške narodne stranke, če so 11111 pa demokrati dali nekaj glasov, storili so to prostovoljno in takih glasov se nobeden ubraniti ne more, Gangl je pa kandidiral ua p r o g r a m socialiio-demokratične stranke, — in to je kaj drugega! Kako se pa naj strinjajo načela slovenskega učitelja z brezdomovin-sko, protiversko in protidinastično demokracijo? Naše mnenje je Še vedno, da bi morali oni učitelji po mestih in kjerkoli so, odložiti vsako čast, pa nai jo uživajo pri liberalni ali pa demokratični stranki — saj ne pripadate nobeni stranki! Liberalno učiteljstvo se pa ponuja liberalni stranki, kakor jud, ki ga vržemo vun, pa pride pri drugih vratih zopet noter. Pa pravijo, da so neodvisni! »Tovariš« bo pa naprej pel pesem o klerikalizmu in mežnarjih. Naj vam tekne hrana, če jo radi uživate! Za nas pa j edokazano dejstvo: vaša naprednost je fraza, vaša neodvisnost fraza, značajnost fraza, vaša svobodomiselnost pa — trikratna fraza!
Pismo iz Amerike,
Resignacija škofa Starihe. — Knezoškof dr. Jeglič v Ameriki.
V Vašem cenjenem listu sem bral notico, da je mil. gospod 'škof J. Stariha re-signiral. Vest je, žalibog, resnična, kajti še nova škofija je zgubila ž njim res pra-.vega apostolskega škofa. Vzrok resigna-cije pa je bolezen, ki bi gospoda škofa, ako bi ostal še nekaj časa na svojem mestu, gotovo spravila v prezgodnji grob. Sam gospod škof mi je rekel o vzroku rc-Signacije nekako tako-Ie: »Ako ostanem na svojem mestu, moram ostati večinoma v postelji. Kako nai tedaj izpolnjujem svoje dolžnosti! Iz postelje pač ne morem vladati škofije. Ker pa vem, da ne morem izvrševati vsled bolezni svojih dolžnosti, je bolje, da se umaknem.« Tako nekako mi je mil. gospod škof govoril. — Jaz k temu-pridenem. da je ondotni zrak, kjer je bival prva leta škof Stariha, sila oster. in. kdor se mlad nc navadi zraka, ga neke vrste bolezen, zelo podobna rev-matizmu, a 'je nekaj drugega, gotovo spravi v prvih letih starosti v grob. Bival sem .sam ondi enajst mesecev, in največ zaradi pogostnih napadov, začetka te bolezni, sem odšel. Gospod škof se odpelje jz New Yorka via Bremen dne 25. maja, ter gre najpoprej v dolenjske Toplice. Kaj namerava storiti pozneje, ne vem, ker še sam ne ve, le toliko vem, da ostane na Kranjskem gotovo do prihodnje spomladi. ,Naj pridani še to, da sc je od zadnjega obiska pred dvcnii leti precej postaral ter Jiodi ob palici.
Pri tej priliki Vas opozorim na »Glas Naroda« št. 120 od dne 22. maja t. I., na pismo nekega Rev. J. Smoleja. Na to drugega nc rečem, ko: Grdo je to! 2c dva škofa sta tega moža odslovila (škof Lillis iz Leaveiuvorth, Kansas, in nadškof Qui-gley iz Chicago, III.), zaslužil bi sedaj, da ga še njegov škof Rh. Rev. J. W. Sliana-han iz Harisburg, Pa., odslovi. Siccr pa je to nemirna, nezadovoljna duša. Ali si morete misliti večjo predrznost. <kot je ta, da napada ljubljanskega 'knezoškofa dr. Jegliča, ker je izjavil, da pride ftseni obiskat slovenske naselbine ter mu podtika razne namene. Kaj temu Smolejti mar, ako
,pride škof Jeglič obiskat svoje ljudi! Ameriški Slovenci se obiska knezoškofa Jegliča iskreno veselimo, kajti ta obisk 'kaže. kako veže srce knezoškofa Jegliča na njegove rojake.
Ceikvenl letopis,
c BlagoslovIjenjc zastave dekliške Marijine družbe na Viču. Iz Viča-Giinc se nam piše: Prihodnjo nedeljo, t. j. 6. junija, ob pol 3. uri popo.due bo v župni cerkvi ,na Viču blagoslovljenjc zastave tukajšnje dekliške Marijine družbe. Govor pri tej slovesnosti in blagoslovljenje zastave je blagohotno prevzel preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin. Da sc gorečnost in vnema do Marijine družbe mej našimi dekleti oživi in okrepi, se članice ljubljanskih in okoličanskili dekliških Marijinih družb vljudno vabijo, da se ko.ikor mogoče v lepem številu udeleže izvanredne slovesnosti. Posebno jc želeti, da bi z družbenimi zastavami pozdravile svojo najmlajšo sestrico.
š Šmarje pri Jelšah. Marijin mesec majnik smo pri nas tako krasno zaključili, da nam ostane v vednem spominu. Binkoštni ponedeljek je bil namreč odločen za kar najslovcsnejši sprejem v Marijino družbo, lz društvene hiše smo spremljali najprej v procesiji nove Marijine otroke ob slovesnem zvonenju in molitvah o ozaljšano cerkev. Slavnoznani pospeševatelj Mari inih družb in vsega dobrega Č. g. župnik Gomilšek nam je v res vznesenih besedah navdušujoče razlagal znamenitost prekrasnega dneva, ko vstopijo v romarski cerkvi — ki je bila danes natlačena vernih posluša cev — šmarski prvi pravi Marijini otroci v njeno družbo. 30 fantov ter 130 deklet je nato s prižganimi svečami slovesno obljubilo Mariji zvestobo do zadnjega diha. Nato pa nekaj posebnega. Naš priljubljeni za čast hiše božje ter cerkvene slovesnosti tako vneti preč. gospod dekan Boha-nec jc vodil ob spremstvu petih duhovnov procesijo s svetim Rešnjim Telesom, Marijini sinovi spredaj in ob Strani, belo oblečene hčerke Marijine nekaj spredaj, ostale za Najsvetejšim, vsi z gorečimi svečami, moleč in pojoč,, vmes pritrkavanje zvonov in pokanje top i če v. Ncpopis-Ijivo ganljiv prizor, kakršnega Šmarje še ni videlo in ostane vsem v naj epšem spominu. zlasti Marijinim otrokom samim. Celo nasprotnikom smo imponirali. Prekrasna slavnost se je zaključila s petimi .Marijinimi litanijami in blagoslovom. Tako Marija pridobiva župnijo za .župnijo; zmagala jc tudi v Šmarju vse ovire. Prvim Marijinim otrokom čestitamo! Marsikatero oko je zarosi.lo ta dan — deloma srčnega veselja, deloma kesanja: Zakaj nisem tudi jaz zraven?
V	ŠKOFJO LOKO IN SORO!
V	nedeljo, dne 6. t. m., prirede telovadni odseki iz Ljubljane. Škofje Loke, Št. Vida nad LJubljano, Šmartnega pod Šmarno goro in Preske
izlet
v Soro, kjer se vrši javna telovadba.
Izlet se vrši povodom blagoslovoma zastave mladeniške Marijine družbe v Škofji Loki.
Spored:
Dopoldne: V Škofji Loki cerkveno opravilo, med katerim se blagoslovi zastava.
Skupno kosilo.
Popoldne: Dohod gostov v Soro ob pol 3. uri.
Cerkveno opravilo (pridiga in slovesne litanije).
Javna telovadba.
Prosta zabava.
DRUŠTVA.
j Katoliško delavsko društvo na Jesenicah vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. junija, v Delavskem domu na Savi. Predstavlja se »Čarostrelec«, igra v štirih dejanjih. — Pred in med presledki svira društveni orkester. Začetek ob osmi uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I.—III. vrste 1 K, IV.—VI. vrste 80 vin, od VII. vrste dalje 60 vin., stojišča 30 vin. Šolarji plačajo polovico. Blagajna se odpre eno uro pred začetkom.
— Metliški »Orli« kaj vrlo napredujejo. Krasno je bilo videti mlade fante v nedeljo, 23. maja, popoldne, ko so na svojem telovadnem prostoru, kir je zares vzorno urejen, javno nastopili. Še od lanskega leta nam je v spominu, kako so sc-odlikovali v Škofji Loki zlasti v orodni telovadbi. Pri zadnjem svojem nastopu pa so pokazali, da res vrlo napredujejo. Pri-hitel je k njihovemu nastopu tudi državni in deželni poslanec dr. Krek, ki je v krasnem govoru navduševal metliške telovadce, kakor tudi one iz Podzemlja in iz Črnomlja, naj kakor bistrooki orel na planinah tudi oni se ozirajo v višave in misel za krščansko in vztrajno življenje v prid našega milega naroda, raznesejo po lepi
Belokrajini. Upamo, da nas ho na letošnji javni telovadbi v Kamniku lahko nastopilo že mnogo in da pokažemo, da tudi v Belokrajini ne spimo, ampak se je pri ,nas začela pomlad, ki oznanjuje mnogo lepih sadov.
—	Obrtna zadruga za blejsko okolico in Bohinj na Bledu priredi dne 6. junija ,t. i. drugo preizkusno vajencev ob 9. uri dopoldne v »Blejskem domu«.
—	Zborovanje društva za otroško varstvo v sodnem okraju Velike Lašče. Zborovanje je bilo napovedano žc na dan 27. maja, pa se je moralo zaradi »intenzivnega delovanja« preložiti na dan 2. junija. Zbrali smo se v prostorih c. kr. okr. rsodnije šele ob 4. uri popoldne, ker je bila huda vročina in še hujša žeja. Gosp. svetnik kot predsednik je v svojem resnem nagovoru kazal na namen društva, namreč vzgajati krščanske ljudi in dobre državljane. V humorističnem tonu je povdarjal, da v laškem okraju ni veliko iz-.prijencev, le sirot je mnogo. Blagajnik poroča, da je bilo dohodkov 492 K 77 h, Stroškov pa 62 'K 48 h. Izmed občin so prispevale Turjak 50 K, Sv. Gregor 25 K, .Vel. Lašče obljubile 20 K. Izmed županov-.zaupnrkov se je izkazal kot nezmožnega nabrati članov za tako potrebno društvo Župan iz Kompolj Mustar, ki je vabila in .prošnjo vrnil!i Tajnik poroča, da je članov 78, 11 pa podpornih. Posebno vnemo kaže učitelj g. Bergant, ki je nabral 21 K, g. nadučitelj Štrukelj pa le 45 K. Sprejme se predlog, naj se priredi kaka veselica y ta namen, gospod svetnik pa obljubi, da Jbo rad pnedaval zraven. Razšli smo se .veseli, ker je bilo zborovanje tako domače, kakor na »Pucelj-Abendu«!
■ ■ '
Poražena Bienerthova vlada.—Vladne stranke shstrairale.
Sedanja Bienerthova vlada pa tudi ,vladne stranke pač niso pričakovali, da dožive tak poraz, kakršnega so doživeli. ,V čdt*tek se je pričela bitka v državnem
aru za pravice bosansko-hercegovskega kmeta, ki ga hoče izročiti po krivdi avstrijske vlade skupni finančni minister Burian mažarskim judovskim oderuhom. ,VeIez»amenit je bil dr. Šusteršičev govor, (g fcaterh* »e utemeljeval nujnost svojega [predloga glede na ustanovitev bosanske iagrarne banke. Tudi listi vladi prijaznih sirank so pritrjevali Šusteršičevim izvajanj^. Poleg Šusteršičevega predloga je >1*1 .vložen tod i ostrejši Kalinov predlog. .Pri včerajStvjem glasovanju je pa vlada Dooolnoma podlegla. Poljska ljudska stranka je glasovala z opozicijo, 19 Ru-sinov sp je tudi pridružilo opoziciji, ko so se ločih od bukovinskih Rusinov, ki jih ,vodi Wassilko. Vladne stranke so sklenile, ,da glasujejo proti Kalinovemu predlogu, a Pri glasovanju je dobtl Kalinov predlog 201 gjas proti 194 glasovom. Opozicija je sklenila, da predlaga konec debate. Vladne stranke in opozicija so spravili vse po-sla/nce v zbornico, a ko se je glasovalo o koncu debate, se je pokazalo, da ima opozicija 221, vladne stranke pa le 200 glasov. Povsod drugod bi odstopila vlada, ki se ji tako izreče nezaupnica. Vladne Stranke so sklenile, da preprečijo meritorno glasovanje o dr. Šusteršičevem in Kalinovemu predlogu, ki bi bila sprejeta. Doživeli smo zato obstrukcijo vladnih Strank. Provocirali so Nemci sami obstrukcijo. ker je za nekega nenavzočega nemškega poslanca glasoval neki drugi poslanec, kar je grajal zapisnikar Kotlar. Vladne stranke so na to obstruirale. Smešno je bilo, ko so krščanski socialci ,v obstrukciji napadali predsednika, svojega pristaša, ki jih je miril.
Velikanska pobitost vlada zato v vladnih vrstah. Upajo, da spravijo na Dunaj do torka vse svoje pristaše, da bi Šusteršičev predlog ne dobil večine, a opozicija je pridobila 40 poljskih in rusinskih poslancev. Bienertli Bilinskega noče žrtvovati. Stoji, da so dnevi Bienerthove vlade šteti, ako ne pokliče na pomoč paragraf 14. Govori se tudi, da nameravajo ndgoditi zasedanje. Dejstvo je, da jc vlada poražena. Odkrito pa priznava vse, da je vladni poraz povzročila spretna in previdna dr. Šusteršičeva taktika. Nad vse smešno pa je. da obstruirajo hrupno vladne stranke, tiste stranke, ki so kli-čale grom in peklo in podtikale »Slovanski Uniji« obstrukcijske namene, dasi je pokazala vsa dosedanja opozicija, da boli spoštuje veljavo zbornice, kakor vlada in ''ladna manjšina.
BOSANSKA BANKA.
D u n a j, 4. junija 1909.
Prvi današnji govornik dr. Š r a m c k je v imenu katoliških čeških poslancev stvarno utemeljil, zakaj glasujejo za predlog dr. Šusteršiča. Nato sta bila izvoljena .za glavna govornika B i c I o h 1 a v e k in dr. K r c k. Vladne stranke so izbrale Bie-lohlaveka, ker resno in stvarno ne marajo pobijati nujnega predloga. Bielohlavek jc zabaval zbornico z raznimi dovtlpi, posredno obsojal banko in vlado, takoj pa pristavljal, da je zanj sedanja vlada večje vrednosti, nego vsa Bosna. To je bilo jedro njegovega dolgega govora.
DR. KREKOV GOVOR.
Drugi glavni govornik dr. K r e k je z globoko zamišljenim govorom ovrgel še zadnje dvome vladnih strank o stvarnih razlogih nujnega predloga. Naravnost uničevalno pa je izpraševal vest poljskim poslancem, ki zaradi vlade podpirajo mažarske nakane proti slovanskemu prebivalstvu v Bosni in Hercegovini. Podam glavne misli njegovega govora.
Confiteor vlade.
Dosedanja razprava je dokazala, da vlada in njene stranke molijo »confitcor«. Vsi priznajo, da je bilo bosansko prebivalstvo pozabljeno in cla so avstrijske vlade zanemarjale svojo dolžnost. Ta odkrita 'izpoved nam dobro dene, daje nam Jugoslovanom tudi upanje, da bode morda vsaj v bodoče boljše za Bosance in Her-cegovce. Dočim so evropske države Grkom priborile samostojno državo, govorili so mnogi merodajni možje o Srbih in Hrvatih, kakor da so še vedno le »svinjski pastirji«. Očitali so sentimentalnost vsakomur ,kdor je povzdignil svoj glas za bosansko rajo. Saj je celo duhoviti Marx trdil še pred 60 leti, da Jugoslovani niso sposobni za kulturni razvoj in obstanek.
In zakaj ? Ker premnogi ne poznajo jugoslovanskih rodov. Narodne pesmi so jugoslovanska zgodovina, ki ni zabeležena v raznih arhivih. Mnogi ne poznajo jugoslovanskih jezikov. Kdor pa ne pozna jezika, tudi ne more presojati duše naroda in njegove življeniske moči. Iz razprave pa je tudi odmevala trditev, da mi nismo iz stvarnih razlogov sprožili tega vcle-,važnega vprašanja, ampak imamo postranske namene. Pošten mož ne zasleduje namena, ampak presoja razloge in dokaze. Katere postranske namene naj imamo? Da bi strmoglavili vlado» Na to sum-ničenje odgovarjamo: Ako je naša stvar pravična, potem se ne zmenimo, ako pade vlada. Padec vlade bi bila le slučajnost, postranska stvar pri tem vprašanju, ne pa bistvo. Preprečiti hočemo oderuško banko. In dne 11. sušca je zbornica soglasno isto zahtevala, kar mi. In danes ne zahtevamo druzega, nego da zbornica izreče isto svoje prepričanje. Ako pa je vlada prezirala soglasni sklep zbornice, je vendar ne moremo hvaliti. Ministri so nam pri tem »hekuba«, jaz jih komaj poznam. .Od teh ministrov pa gotovo ni odvisna bodočnost Jugoslovanov. (Živahno pritrjevanje.) Le ko bi bila vlada v istini izvrševalni odbor demokraškega ljudskega parlamenta, potem bi se zanašal tudi na vladno pomoč pri obrambi za obstanek jugoslovanskih rodov. Ako pa vlada stori nečuveno napako, kakor v zadevi agrarne banke za Bosno, moramo jo grajati z vso odločnostjo. Današnji uvodnik v listu »Reichspost«, ki je glasilo največje vladne stranke, prizna brez ovinkov, da je baron Bienerth vladarju in Ogrom priznal svojo veliko napako, svoj političen greh. To naj sedaj prizna tudi zbornica in glasuje za naše tri resolucije. Te tri resolucije povedo manj, nego vlada sama prizna. Ako torej ne odobrujete vladnega postopanja v tem vprašanju, zakaj nam podtikate str/^)karske namene! Osobito mi slovenski "poslanci smo neodvisni na vse strani, ni se nam bati za mandate, ne pehamo se za popularnost. Torej tudi naš nujni predlog ne zasleduje drugih, nego samo stvarne razloge.
Burian in vlada.
Vladne stranke zvračajo vso odgovornost na barona Buriana. S tem pa ravno utrjujete njegovo stališče pri Mažarih. Dne 9. maja jc pisal »Pest. Lloyd«, da ravno napadi v avstrijski zbornici so baronu Burianu pridobili simpatijo in popularnost v mažarskih krogih. Niti plače Burianu nc morete odtegniti, ako ga šc huje napadate v tej zbornici. Zadeti in uničiti je treba mažarski šovinizem, ki poraja žc od parn-tivekov krivične čine. Že leta 1719. so mažarski in hrvatski magnati sklenili zvezo proti ubogemu kmetu. Leta 1790. jc sklenil hrvatski sabor, da se na korist Mažarom odpove svoji finančni neodvisnosti in da je hrvatski ban le eksponent
ogrske vlade. Istega leta je bila mažar-ščina proglašena za državni jezik. Hrvatski narod bi bil danes mnogo na višji.sto-biuji, da ga niso takorekoč prodali. Dne 7. stptembra 1848. jc grof Jclačič v i svoji proklamaciji opozarjal merodajne kroge, da Mažari pošiljajo v Bosno svoje politične agente. Dne 1. maja 1861. je hrvatski štibor v svoji adresi prosil vladarja, naj nadaljuje staro habsburško politiko in risvobodi Bosno in Hercegovino. O vseh teh dogodkih pa naša vlada prav nič nc v£ in zahteva od nas, naj jo mi poučimo. Zato ni čudno, da Hrvatje ne govore s posebno vnemo o Dunaju, od koder ne dobe nobene pomoči. Sedaj pa je prilika, da preprečimo mažarsko oderuško banko proti bosanskemu kmetu. Ako tega ne storimo, smo sokrivi, ako propade bosanski kmet in ugled naše države na Balkanu i i i pred vso Evropo.
Parlament naj je močan, pravite. Prav. Sedaj imate priložnost dokazati moč parlamenta. Glasujte za naše resolucije, ki v bistvu izražajo to, kar soglasni sklep zbornice dne 11. sušca. S tem utrdite in povzdignete ugled parlamenta, da danes nc zanikate, kar ste priznali pred dvema mesecema. Mi hočemo močan parlament. Sodelovali smo za splošno in enako volivno pravico. Ta ljudski parlament pa pokaže svojo največjo slabost, ako nima poguma, da dvakrat reče isto. (Burno pritrjevanje.)
Poljska pofa.
Najbolj pa obžalujemo, da Poljaki v tem vprašanju hodijo svojo pot in nas ne podpirajo v tem življenjskem vprašanj i za slovanske kmete v Bosni in Hercegovini. Vodi jih minister Bilinski, mož, ki je v zbornici kot politik izgubil vso pravico do spoštovanja. (Burno pritrjevanje.) Dne 11. sušca je dobro vedel, kaj bode storil nasproti Ogrom, s katerimi po svoji izjavi noče boja. Zakaj tega tedaj ni odkrito povedal kot mož? Vlada se je nanj ozirala, njega poslušala, ker sicer bi bilo nemogoče, da sedaj Bienerth priznava svojo napako. Bilinski je bil in je največji grešnik v tem oziru. Ra bi videl, pravi govornik. da bi poljski poslanci tukaj javno zagovarjali Bilinskega. Poznali bi radi razloge, ki naj bi opravičevali postopanje ministra Bilinskega. To je pa napačna igra, ki jo igrajo poljski poslanci. Toda, tolažimo se, da tudi poljski minister ne bode prodal in uničil našega naroda. (Živahno pritrjevanje.)
Nato govornik navaja doslovno slavnega poljskega pesnika Mickievvicza. ki tako lepo opeva poljski narod in domovino. Poljski narod je ljubi! in dolga stoletja z mečem branil svojo prostost. Tukaj pa poljski zastopniki nimajo poguma, da bi obsodili svojega soroiaka Bilinskega, ki Mažarom prodaia gospodarsko in politično svobodo skoro dveh milijonov slovanskega nrebivalstva. (Burno pritrjevanje.) Gospodje Poljaki, ali res nimate srca, sočutja do revnega slovanskega kmeta ? Ali je popolnoma izmed vaših vrst izginil duh Mickiewiczev? Po svojih močeh sem gojil in razširjal ljubezen in spoštovanje do viteških Poljakov, njihovega slovstva in slavne zgodovine. Zato rečem opravičeno: »Vi niste vredni, da sc imenujete sinove naroda, ki je rodil tolikega pesnika!« (Nepopisno pritrjevanje in ploskanje. Vse se ozira na poljske klopi, kjer pa edini Stapinski sramežljivo zatiska oči.)
Obvarovati hočemo bosanskega kmeta oderuštva In beraštva.
Končam in ponavljam: Edino le stvarni razlogi so nam narekovali naše tri resolucije. Obvarovati hočemo bosanskega kmeta oderuštva in beraštva. Rešiti in zagotoviti mu hočemo bodočnost. Vlada naj izjavi, da je storila napako, da jo hoče popraviti s tem, da onemogoči oderuško banko. (Dolgotrajno ploskanje; govorniku čestitajo mnogi poslanci raznih strank.)
VEČINA PROTI VLADI.
Nato jc še poslanec Kalina utemeljeval svoj predlog, naj zbornica izreče vladi obžalovanje zaradi njenega postopanja. Glasovanje jc bilo velik moralen poraz Vlade in njenih strank. Za nujnost dr. Šusteršičevega predloga je zbornica glasovala kot en mož. Poslanec Kalina nato zahteva, naj predsednik naznani razmerje glasov pri njegovem predlogu. Črez nekaj minut dr. Pattav naznani, da jc bil Kalinov predlog sprejet z 201 glasom proti 194. Večina zbornice je torej vladi izrekla obžalovanje in nezaupanje. Burno ploskanje jc zadonelo po zbornici, ko je bila poražena vladna večina, ki sc trudi na vse kripljc, da vzdrži vlado. Ravno to jc žalostno za parlament. Vsi priznavajo, da je vlada storila velikansko napako, ko jc pritrdila koncesiji ogrske banke; nimajo pa
moštva, da bi izvajali poslcdice iz svojega prepričanja.
Meritorna razprava.
Dr. Šusteršič je nato šc meritorno utemeljeval svoj predlog, stvarno pa odločno, kakor včeraj. Odgovarjal je najprvo dr. Sylvestru, ki je včeraj izprožil dvome o stvarnih naših razlogih. Ko bi slovenski poslanec to storil, kar je v tem slučaju dr. Bilinski, postal bi v istem trenotku nemogoč v javnosti. Vi presojate to vprašanje lc s stališča vlade. Bivša v 1 a d n a večina (bučen smeh) hoče to vprašanje zavleči v močvirje. Glasovati hoče za resolucijo poslanca R e d 1 i c it a, ki vladi le priporoča, naj sc po možnosti potrudi, da prepreči oderuško banko. Taka resolucija jc prazna stvar. Saj je vlada že dokazala, da prezira celo soglasne sklepe tc zbornice.
Nato govornik raztolmači vse tri jugoslovanske resolucije, ki sem jih že včeraj navedel. Ce zbornica sprejme te tri resolucije, potem je šc mogoče oderuško špekulacijo v Bosni preprečiti. Redlichov predlog pa le navidezno to zahteva, kar mi. To je igrača z besedami, kar predlaga Redlich. Ako sprejmemo ta predlog, izgubljeno jc vse: Bosna, Balkan; ostane pa nam edini Bilinski. (Živahno pritrjevanje.) Mi hočemo brezpogojno, da naša vlada prepreči banko. Redlich pa ie izražal le željo, naj vlada stori, če more in hoče. Baron Bienerth se je res potrudil zadnji čas, da bi preprečil to banko. Toda Weckerle je bil močnejši in jc podrl zopet, kar bi bil morda dosegel baron Bienerth. In tako sc bode tudi pozneje zgodilo, ako obvelja Redlichov predlog. Le čc zbornica soglasno zopet izreče svojo voljo, naj vlada brezpogojno onemogoči banko, je uspeh gotov. Zakaj pa se vlada upira našim predlogom? Ker dobro čuti, da ie preslaba njena moč nasproti Ogrom. Vezana jc tudi na izjave dr. Bilinskega. Burian lin Bienerth sta gotovo poročala cesarju, da je stvar v redu, in cesar je odobril koncesijo. Naša dolžnost pa je, da sklenemo to, kar je nam v korist, ne pa Ogrom. Zbornica je preje, ko je z večino sprejela Kalinov predlog, obsodila vlado. Sedaj na naj' glasuje za naše resolnciic in tako obsodi oderuško mažarsko banko. (Burno pritrjevanje.)
Bienerthov zagovor.
Bienerth je ponavljal to, kar je govoril v odseku. Prepričal ni nikogar, tudi sam sebe ne.
VLADNE STRANKE OBSTRUIRAJO.
Poslanec dr. Redlich je nato do šeste ure utemeljeval svoj predlog. Imel je nalog, da zavleče glasovanje do 6. ure, ko bi se morala pričeti seja proračunskega odseka. Vladne stranke se boje, da zopet ostanejo v manjšini. Ko pa Redlich konča in hoče predsednik zaključiti sejo, predlaga poslanec C e h, da se seja nadaljuje in o tem predlogu glasuje po imenih. Nemci so sicer ugovarjali, pa so se le morali udati usodi. Predlog Cehov, da se seja nadaljuje, je bil sprejet z 221 glasovi proti 200. Seja se nadaljuje.
Zanimivo je bilo, ko se je glasovalo po imenih. Ko je bil poklican po imenu prvi poslanec, se je videlo, da ima večino vladna opozicija. Nemci so kričali na Hocka in Ofnerja, ker sta glasovala z opozicijo. Med glasovanjem jc bil Bienerth živahen in se je smehljaje razgovarjal z opozicionalci Hrubanom, Kramafetn in Dasczynskijem. Ostali člani ministrstva so pa bili razburjeni. Poslanec dr. Laginja med živahnim pritrjevanjem označi stališče Jugoslovanov in predlaga konec debate.
OPOZICIJA ZMAGUJE!
Vladne stranke so bile že dvakrat v manjšini. Po govoru istrskega rodoljuba dr. Laginjc, ki je koncem predlagal sklop debate, je zopet poimensko glasovanje. Vladne stranke obstruirajo. — Vsenemci Wolf, Miihhvcrt et tutti quanti predlagajo obstrukcijska glasovanja. Ako kakega Nemca ni, glasuje njegov sosed. Ko so proti takemu postopanju nastopili socialni demokratje, nastal jc vik in krik, in sedaj viadne nemške stranke tulijo, da se glasovati ne more. Ali je še kje na svetu tak parlament? Bog sc usmili take večine!
Predsednik je prekinil sejo za 20 minut. Ko sc seja zopet otvori, nadaljujejo krščanski socialci in nemški svobodomisleci obstrukcijo. Poslanci vladnih strank sc za šalo pričkajo med seboj. Živahno veselost povzroča, ko vzpodbujata tajna svetnika Gessmann in Ebenhocli poslance vladnih strank, naj obstruirajo. Seja se po 10 minutah zopet zaključi. Skliče se posvetovanje klubovih načelnikov. Načelniki vladnih strank sc je nc udeleže. Vladne stranke hočejo, da sc zaključi seja. Boje
i
8
latina
T
Štajersko.
DOM

ŽelamUka podi\)a, poHm Ir brtefavni urad.
33
I
Popolnoma prenovljeno. Carska kopel, zdravilnica t vodo v modernem slogu. Styria kopel, novo napravljene kopeli z oglenievo kislino. - Preizkušena zdravilnica za bolezni v ielodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, datje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmoinejii zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Dictctiino in zemeljsko zdravljenje. — Vodovodi z izvrstno pitno vodo. — Električna razsvetljava. — Llft. — Moderne naprave. — Stalna zdrav, godba.	M 1541 2-1
I ■
se glasovanja in popolnega vladnega poraza v meritorni razpravi. Krščanski socialci in nemški svobodomisleci razgrajajo. Predsednik Pattai posreduje zaman. Med velikanskim hrupom naznani predsednik ob 8. uri .'d minut, da zaključi sejo in da skliče prihodnjo sejo pismeno.
C. IN KR. ARMADA.
Bosanski vojaški transporti.
Zadnji transport povodom pomnožii-ve in zopetnegn zmanjšanja vo:aškega stanja v Bosni in Hercegovini je došel dne 3. t. m. v Hcb. Veliki transporti sy zdaj zaključeni. Nazaj v državo so transferirali koncem aprila 125 transportov rezervistov, ki jih je bilo pozvanih pod orožje 30.167 mož, v 6 transportih so poslali nazaj 7 bataljonov (4230 mož) koncem majnika in v 23 transportih 7000 nadomestnih rezervistov. Do novembra je bilo na jug >-vzhodu države le 48' bataljonov, ki so jih koncem novembra pomnožili z nadomestnimi rezervniki. Nato so poslali 15 pehotnih bataljonov v povišanem stanju, ki so jih poslali večinoma na črnogorsko mejo. Marca je odšlo v Sarajevo in tn srbsko mejo 15 bataljonov. Ž njimi vr"d so bili odposlani tudi zaradi delne mobilizac je vpoklicani rezervniki. Naz'-U so poslali zdaj v državo približno 41.000 mož. medtem ko so odposlali na mejo skupno 53.000 mož. V anektiranih pokrajinah jc ostalo še 12.000 mož, 23 bataljonov več, kot jih je bilo prej. Zdaj razpolaga 15. armadni zbor s 57, prej s 35, v Dalmaciji je zdaj 14, prej 13 bataljonov.
Zastrupljeni topničar i.
V Plznu je obolelo 50 mož 22. artilerijskega nolka. .ledli so krompirjevo sala-to, ki je bila puščena črez noč v neki bakreni posodi. V vojaško bolnišnico so oddali 23 mož.
»MATI« RUSIJA.
2000 vojakov bo stražilo carja.
Ko se poda car Nikolaj v Poltavo k proslavi zmage nad Švedi, bo progo stražilo 2000 vojakov. Car iz strahu pred zarotniki ne bo prenoči! v gradu princa Kohabcja v Poltavi, marveč kar v dvornem vlaku.
74.000 ljudi v Sibiriji.
»Daily Ne\vs« objavlja statistiko, glasom katere ie pod vlado Stolvpmovo bilo vsegaskup 74.000 ljudi izgnanih v Sibirijo, ne da bi se vršila sodnijska obravnava, temveč »administracijskim« potom na podlagi denunciacij in policijske samovolje.
Somišljeniki S. L. S. / Jutri, nedeljo 6. junija 1909
ob % 10. uri dopoldan se vrši
shod
v veliki dvorani »Uniona <
Spored:
Senzacionalna odkritja o klerikalno-nemški zvezi in narodno - napredna značajnost. Poroča dež. odb. dr. E. Lampe.
vanska delegacija,poraz za porazom, ko doživlja poraze dejansko lc vlada. Hvali | Italijane, menda zato, ker korakalo Italijani Črez dni in strti z vlado proti Slo jvi-noh).'Psuje jugoslovansko delegacijo: ,V jugoslovanski delegaciji sedi ne sal 10 eden. ki ghsno oznnnja našo zaostalost in revŠčiriO'. Povsod plitvost, sironmščma, da sc Bog usmili. -Narodovo« riganje jje podbbhb . besedičenju brezzobe ženice. »NarocK hoče menda prisiliti Hribarja, itaj postane divjak in se vrže vladi v narobe. Hribar ie dolžin, f|n izjavi, če se strinja »Nhrodovimi« psovkami na vso jngošfo-vatiško delegacijo, torej tudi mini. Shfill fce nam Hribar, ko mu -Narod« oč;ta -povsod plitvost« itd. Naj Hribar obračuna'ž njim, če se upa. »Narodov« članek je pre-neumen, da bi resno odgovarjali hanjI A tudi zloben in lažnjiv. Pesek meče v svojim bravcem. ko trdi, da so ti ljudje (jugoslovanski poslanci) glede na jugoslovansko vseučilišče brezbrižni. Članek "jc zagledal dan 3. t. 111. zvečer. In
K obilni udeležbi vabi
iS. L,. S•
Dnevne novice.
-f O zvezi ined Mbcralci in Nemci
sodi nek liberalni veljak, katerega je in-tervieval dopisnik »Agramer Tagbfatta« sledeče: »Kar se Hribarja tiče, sem mnenja, da je svojo vlogo kot vodivni politik doigral. On nosi odgovornost, če vSled te afere njegova stranka pogine. Vsa ta sama na sebi malovredna reč zna še veliko zla roditi, zato bodo že klerikalci skrbeli.« Klerikalci gotovo niso nič krivi pogodbe, ampak liberalci, prvi med njimi rajni Krs-nik. Liberalci so bili skoro 19 let združeni z Nemci, ker je taktična zveza obstojala že pred letom 1895, ki znači samo dobo, v kateri se je sklenila le formalna pogod ba. Koliko je slovenskemu narodu ta zveza v dveh desetletjih svojega obstoja škodovala! Že dejstvo njenega devetnajst-letnega obstoja pobija izgovor liberalcev, da zveza z Nemci ni narodnim zahtevam bila v kvar. Če bi Neinccm zveza ne bila koristila, bi je ne bili tako dolgo vzdržali. Ampak nam se zdi, da se za zvezo liberalcev z Nemci skrivajo jako nečedne stvari, ki jih v pisani pogodbi seveda ni — odtod pobitost liberalcev. Morda kmalu kaj več izvemo?
-f »Slovenski Narod« vladni podrep-nik. »Narod« jc 3. t. m. pogruntal vele moder uvodnik, ki tako brenka, kakor da bi bil stopil list v dotiko z vladnim dispo-zicijskim zakladom. Ščuva proM jugoslovanskim poslancem. Medtem ko se poteguje »Slovanska Unija« za pravice slovanskega bosanskega oratarja. pa riga , »Narodov« osliček, du doživlja jiig^slo- i
j upij a
je poslanec dr. Žitnik odločno zahteval-v proračunskem odseku slovensko vseučilišče in naglašal, da so Slovenci za laško vseučilišče, čc se ustanovi na južnem Tirolskem. Pribijemo, da «Narod» o Žltnlko-vem govoru ui informiral svojih lahkovernih bravcev, kakor tudi ne o dejstvu, da je dr. Žitnik predlagal, naj se črta v proračunu postavka zn nemškega kranjskega deželnega šolskega nadzornika. Res, laž ima kratke noge!	'
- Jugoslovanski krematorlj v Ljubljani. Člani -Svobodne Misli« na Slovenskem so žc čisto godni za Studenec — dobro da jih ni veliko. Zdaj so si izmislili, da si svojih čestitih teles ne bodo dali več pokopavati, ker so baje predobra za črve, marveč se bodo dali žgati, da bodo mogli njihovi čestilci njih dragoceni pepel doma shranjevati. Ustanovil se -je pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da dobi 600 članov, ki bodo na leto po 5 K plačevali, da sc bodo mogli pokriti veliki stroški, ki so združeni s sežiganjem mrličev. Pogreb enega svobodomiselca bi stal 600 kron! Mi nimamo nič proti temu, da se svobodo-.miselci žgo, lc stroški se nam zde previsoki. Žc en živ svobodomislec ui nič vreden, mrtev bi pa velja! celih 600 K! To res ne gre!
I- Poraz liberalcev na Blokah. Prepozno za včerajšnji iist smo prejeli brzojavko, da je pri občinskih volitvah na Blokah propadla liberalna stranka, ki je doslej ošabno gospodarila v ondotnem občinskem odboru. S. L. S. je pri občinskih volitvah zmagala. Le prvi razred je/.se ostal liberalcem. —Slava !
+ Objektivnost Ciril-Metodove družbe. »Slovenski Branik« pise o štajerskih .deželnozborskih volitvah: »Volitve za štajerski deželni zbor so se končale s popolno zrnago slovenske kmečke stranke; edinole v skupini slovenskih trgov je prodrl narodnjak dr. Kukovec. Poraza narodne stranke so komaj čakali in se ga sedaj zelo vesele nemški nacionalci in pročod-rimovci — opozarjamo na to, kar piše »Grazer Tagblatt« in tovariši.« Nato odgovarjamo: . Kaj pišejo . o teh volitvah .»Grazer Tagblatt« et consortes, nas malo briga, in čudimo se. da so hrabrim slovenskim obrambnikoin ti listi naenkrat postali avtoriteta, na katero sc sklicujejo napram slovenski stranki. Ti listi nam torej niso nič mar, mi rajše opozarjamo na to, kar piše »Slovenski Branik«: Ali ne zveni iz njegovih besed globoka žalost, da je v vseh kmečkih občinah zmagala Kmečka zveza, da je poražena Narodna stranka ter je od nje edinole v skupini slovenskih trgov prodrl »narodnjak« Kukovec? Ali se ne pojavlja v tem stavku tisto liberalcem tako priljubljeno razredo vanje narodnosti v narodnjaštvo prve vrste in narodnjaštva druge vrste? Kukovec, zaveznik internacionalne socialne demokracije, proglasitelj gesla: več nemščine, je seveda narodnjak kateksohen, pošteni slovenski kmetje in njihovi zastopniki pa so narodnjaki zadnje vrste, če so liberalci toliko milostni, da jih še sploh štejejo med narodnjake. Zopet pojav tistega »nad* strankarstva«, ki se čuti srečnega samo-v liberalni družbi.	j
+ Premeščen je okrajni sodnik Jof žef Pcllegrini iz Višnje Gore v Lož, okrajj-ni sodnik dr. Frančišek Peitler pa iz Ložjt v Višnjo Goro.	\
+■ Ogledovanje živine na postaji Ra kek je poverjeno c. kr. višjemu živino zdravniku v Logatcu Frančišku Majdičii i-f Otvoritev »Ljudskega doma« ir Kranju. Dne 11. julija popoldne bode " Kranju otvoritev novega »Ljudskega do .ma« z veselico.
-r Za »Liudskl sklad« so darovali: G. dr. Pegan 20 K; g. dr. Evgen Lampe 20 K; g. profesor Jarc 20 K; g. kanonik Šiška 5 K; g. vikar Smolnikar 5 K; g. dr. Ivan Httbad 5 K; g. J. Tušar, Idrija, 1 K; g. dr. A. UŠeničnik 10 K.
+ Oficiozno glasilo Vatikanovd, »Corrispondenza Romana«, ki sc čita pri sebno v laških in francoskih višjih cerkvcj-nih krogih in rned diplomacijo ter časnikarstvom, objavlja temeljit in obsežen
članek o Slovencih in njihovi krščanski organizaciji, katero imenuje vzorno. Oinc-'nja predvsem Zadružno zvezo, ŽaClružno tfŠolo, izobraževalna društva, dijdktf,'Orle, .eonovo družbo, delavsko orgairizdcijo in protialkoholno gibanje. Podoben'članek je v zadnjem času prinesel francoski list *La Croix«.
+ Za »Aljažev dom« je daVciVal zagrebški občinski odbor 500 krbii"
+ Babčev fantek je pogorel s svoio novo zvezo, v katero je hot&V-vjeti Gorenjce. Na ustanovni sestanek-'V Kranju je prišlo nekaj odločnih mož, ki so Bab-čevemu fantku v brk povedali, da naj pusti Gorenjce pri miru. Babčev fantek, ki je pri liberalni zvezi v službi, h a j rajši pomaga dr. Žerjavu tesati rakev za »Zvezo slovenskih zadrug«!
—	V občin? Križka vas pri Višnji garl jc bil dne 2. junija za župani izvoljen Anton Jaklič iz Križke vasi, za svetovalce pa: J. Jamnik iz Nove vasi, Ivan Oma-hen iz'Pristave in Anton Zupančič iz Križke vasi. Vsi so odločni pristaši S. L. S.
—	O ve ikem navalu prošenj za sprejem v kadetnice poročajo listi. Deloma je ustvaril spor s Srbijo razpoloženje za armado, deloma mičejo tudi zboljšane razmere v častniškem stanu. Vojaški krogi pričakujejo, da bo sedaj mogoče bolj rigo-rozno postopati pri sprejemu gojencev in odbirati le boljši materijal.
—	600 kron za 300 pevcev »Slobode«, »Merkura« in »Kola«, ki pridejo k »Slav-čevi« slavnosti v Ljubljano, je votiral zagrebški občinski odbor.
—	Po deželi hodi posebno okoli duhovnikov in jim kaže vizitke njihovih tovarišev agent z belim telovnikom in silno rdečim nosom, ki ponuja neke krogljice za petrolejske svetilke, Tovarišem priporočamo, naj mu svetujejo, naj jih zase obdrži, bo boljše tako.
—	Župana napada silno »Tovariš«, ampak dunajskega, ne ljubljanskega. O Hribarju molči kot grob. Še besedice nima o njegovem podpisu na nemško-slovenski pogodbi. No, če bi klerikalci tisto pogodbo z Nemci podpisali, to bi rohneli!
—	Preosnovo »Zveze slovenskih pevskih društev« je deželna vlada potrdila. Kakor znano, je zveza preosuovala svoja pravila v smislu župne ali krajevne organizacije. V kratkem namerava odbor zveze pričeti z delovanjem pevskih žup na Slovenskem.
—	Ne v Ameriko! Rafaelova družba svari sedaj pred izseljevanjem v Ameriko.
—	Nesreča v cirkusu. V Zagreb je došel cirkus Smidt. Kot zadnja točka pro-,grama je bil za sredo določen »smrtni .skok z višine cirkusa«, ki je postal res smrten skok. Dotični umetnik Gobdin je namreč ob največji tišini občinstva skočil na tla, a tako nesrečno, da je priletel na glavo in s krvjo oblit na mestu obležal. .Občinstvo je obšla groza in mnoge dame so se osnesvestile; vse je drlo k izhodu. Nesrečnik bo težko ostal pri življenju.
—	Pritožba. Iz Vel. Lašč se nam piše: Menda so gospodje uradniki zaradi ljudstva tukaj in ne narobe. Zato uljudno vprašamo, zakaj gospoda svetnika večkrat ni dobiti na noben način v uradu, kakor n. pr. pretečeno sredo. Govori se celo, da ga včasih namenoma skrivajo. Gospodje že sami vedo, zakaj. Če ne bo bolj-
še, bomo govorili jasneje.
—	Iz St. Jakoba ob Savi. Nedavno je predaval v tukajšnjem izobraževalnem društvu veleč, gospod profesor Fr. Pen-gov os tarostnem zavarovanju. Pričujočih ,ie bilo lepo število mož in mladeničev, katerim jc gospod govornik izpodbilmar-sikak predsodek. Gospoda predavatelja Želimo še večkrat slišati.
—	Dne 6. junija bo slavila »Siidmarka« svojo dvajsetletnico. Ves nemški narod bode ta dan nabiral doneske za uničevanje obmejnih Slovencev. Bratje! Rojaki! Mi pa darove za »Šentiljski dom« Kajti Št. Ilj je največja obrambna točka med Slovanstvom in Germanstvont na jugu, zatorej ga Nemci tudi najbolj strastno napadajo. Zatorej naj priskoči sleherni Slovenec na pomoč našemu Št. Ilju!
—	Nova narodna Igra. Izšel je prvi zvezek »Knjižnice katoliškega tiskovnega društva v Trstu«. Prva številka prinaša .narodno igro v petih dejanjih: »Tihotapec«, po .1. Jurčiču priredil Fr. Ks. Ster žaj. Cena brez poštnine 30 vinarjev. Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
- Vinske cene so se pričele višati vsled tega, ker je letošnji-pomladanski mraz uničil ves prihodnji vinski pridelek na Ogrskem in Tirolskem.
—	Koliko ie vreden čas ! ? Jako po ccni ga dobi, kdor ga hoče poiskati! Stane na leto 5 kron, izhaja desetkrat, naroča se pri »Leonovi družbi«, Ljubljana.- Pod pirajte in naročajte edino slovensko znanstveno glasilo!
—	Birokraško. Finančno ravnateljstvo v Istri je letos jako kasno izdalo dovoljenje za napravljanje morske soli. Medtem se je v Piranskih saliuah nabralo toliko morske vode, da sc je sol napravila sama od sebe. Ko so to opazili financarji, so siromašnim soiinarjem ukazali, da mo-
rajo takoj vso to sol v obsegu kakih 30.000 centov uničiti in zmetati v morje. Bedni ljudje so morali ubogati, čeprav jim ni hotelo v glavo, da bi se morje — solilo.
—	Slaba letina v Bosni. »Hrv. Dnevniku« poročajo iz Dubrav, okraj Stolac, da letina jako slabo kaže. Tobakove nasade strašno uničuje črv, sadje in trte pa •je uničila iii polomila burja.
—	Sirotišnica v Kranju. Prihodnji teden se začne griiditi v Kranju nova stavba, ki bo za dekliško sirotišnico pod vodstvom nsiiiPjenih. sester.
—	600 čeških filozofov brez službe. Iz Prage sc poroča, da je 600 filozofov, ki so absolvirali češko visoko šolo v Pragi, brez službe.	'
—	Konferenca »Sodalitatls in hon. Sst. Cordis Jesu« za dekanijo ljubljanske okolice bode dnč 16. junija 1909 ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
— Občni zbor banke »Slavlje« v Pragi je bil, kakor čujemo, jako buren. Ravnatelj Madera je povdarjal, da ima banka vsled nesloge članov letos zgubo, namestil dobička. Pri volitvah je propadel .bančni upravni svet. Propadli so dolgoletni člani upravnega sveta. Obširneje poročilo nam je obljubljeno.
—	Občinske volitve za brezovško občino. Dne 1. junija 1909 vršila, se je za brezovško Občino v Notranji gorici občinska volitev, pri kateri so izvoljeni pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Zgago je delal neki liberalen učitelj v Notranji Gorici po imenu Kette,
—	Kam povemo v Bosni! Poročali smo že, kako je vlada obdarila z zemljo nekega Husein bega in s tem uničila bedno cmcčko prebivalstvo, ki je imelo ondi svobodno pašo in drvosečje. To pa ni poedini slučaj, marveč se čisto sistematično raz-aščuje in goni z zemlje domače hrvaško-srbsko ljudstvo in se ustvarja nemška veleposetva. V Mardaku in Donjem Kla-karu se izganja kmete, ki so si še 1. 1860. obdelali zemljo in postavili domove. Sedaj jim sekajo slivne nasade in vinograde ter rušijo hiše, kajti to je državna zemlja, vi se ima zasaditi s hrastjem in zopet spremeniti v gozd. Prebivalci v Bojincu so se pritožili na skupno finančno ministrstvo, ter je vlada prodala nekemu dunajskemu milijonarju in c. kr. svetniku 7062 oral zemlje za slepo ceno 28.000 K. Na tej zem-ji se je doslej živilo 1.35 kmečkih družin, (i so sedaj na cesti. Ti kmetje priznavajo, da niso bili lastniki zemlje, a vlada bi se bila morala pri prodaji ozirati nanje in zemljo njim prodati, ko so jo že toliko let obdelovali in vživali; Dalje je javna tajnost, da so' pooblaščenci kneza Schau»-burg-Lippe v dogovoru z bosansko vlado radi nakupa ogromnega kompleksa zemlje — zopet za slepo ceno. Tako poroča »Siidslav. Presse«. Na več krajih Bosne se nahajajo čisto nove. nemške naselbine, ki jih vlada neguje ko punčico svojega očesa in ki so dale krajem čisto nemška imena. Uradništvo je seveda po . veliki večini »stramni deutsch«, če ni madjaronsko. V tem duhu so osnovane šole itd. Sedaj snujejo v Sarajevu že tudi stalno nemško gledališče in se Nemci v okupiranih deželah sploh že smatrajo za prave in edine gospodarje. Če si vse to pobliže ogledamo, pridemo nehote do prepričanja, da merodajni faktorji zasledujejo tajen namen, da izrabijo ugoden položaj iu bedni, neuki in neorganizirani bosanski srbohrvatski narod popolnoma iztisnejo iz vplivnih sfer in ga za večno potlačijo v kulturno in gospodarsko hlapčevstvo. Ali ni !eka proti tem nakanam?
— Pred novomeškimi porotniki je bil obsojen 26 let stari sedlarski pomočnik Ludovik Starič na tri iu pol leta težke ječe, ker- je prišedši komaj iz Gradiške. oddal na ljubljanski pošti, ua petero oseb papirnate zavitke proti povzetju v skupnem znesku 328 kron osebam, na katere jc zavitke naslovil ie pa pisal, naj povzetje takoj plačajo, ker jc v zavitkih ponarejen denar.
Štajerske novice.
š Kakor stari, tako mladi! Ptujski nemški mestni učenci in otroci, ki zahajajo v nemški otroški vrtec, napadajo slovenske otroke iz okolice s palicami in s. kamenjem^ Dne 7. 111. 111. je bil neki slovenski deček s kamenjem na glavi znatno | ranjen. Deklice pretepajo s palicami in jih psujejo. Slišali so se med drugimi pozivi: Nabijmo jih. kakor dne 1.3. kimovca! (Tu jners durchhaun, vi am 13. September.) — Zlasti mnogo trpe slovenske deklice izi ptujske okolice. Takšen sad rode nemške šole.
š Volivcem se zahvaljujeio, ker s< padli v Plojevi »Slogi«: Kolarič, dr. Plo in Jakob Zcmljič. Volivci jim tako veselj« lahko še večkrat preskrbe.
'š Ustrelil se je domobranec Kunirič doma iz Spodnjih Hoč. Kroglja mu je šla pod srcem skozi telo. Prepeljali so ga y bolnišnico; malo upanja jc, da bi okreval š Umrla je v Št. Juriju ob južni želez niči gospa Josipina Dobovšek, vdov: Breznik.
š Zadnja »Ne-Sloga« se zopet grozovito zadira v vse, kar ne pleše po Plojevi muziki. Posebno napada č. duhovščino. Vesenjak jc popolnoma pozabil, kdo ga je redil v času njegovih gimnazijskih študi, in še tudi pozneje in tudi hofratu Ploju je ušlo iz spomina, da mu je ravno isti stan pomagal na Dunaj, črez katerega seda, poliva gnojnico. »Ne-Sloga« je postala v zadnjem včasu res prava posestrima ptujskemu »Štajercu« in sta urednik »Sloge«, Vesenjak, in urednik »Štajerca«, Linhart, menda pila bratovščino.
š Umrl je v Poljčanah mlinar Grun-der, star 68 let.
š »Siidmarkische Volksbank« v Gradcu je podarila »Schulvereinu« 1000 K, »Siidmarki« 1000 K. sedmero nemškim šolam na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem 700 K. nemškim dijaškim domom v Celju, Ptuju in Kočevju 300 K in štirim drugim narodnim podjetjem 400 K. Slovenske posojilnice in hranilnice, koliko ste ie podarile za Št. Ilj?
š Popolni poraz »Šta erčijancev« pri zadnjih volitvah. Sramotni poraz, ki so ga doživeli »Štajerčevi« nemškutarji pri zadnjih deželnozborskih volitvah, je za spodnještajersko nemškutarstvo uničevalen. Ornig je dobil samo borih 300 glasov in sokandidat Visenjak pa ni spravil skupaj niti toliko glasov, kakor ima njegova občina volivcev. Mi bi vendar radi vedeli, kdo in kje so naročniki tistih petnajst tisoč »Štajerčevih« iztisov, s katerimi se vedno »Štajerc« baha! — Menda ue »siidmarka«?!
š Velika goba V Arnovžu je prinesel kmet v neko gostilno naprodaj gobo, ki je ..tehtala 1280 gramov.
KoroSke novice.
k Škocijan v Podjuni. Sicer precej, bogata knjižnica bralnega društva pogre-. ša šc v svojih predalih zvezke leposlovnega lista »Dom in svet«. Ker se na dveh zvezkih, katera društvo poseda (VIII. letnik, 1895. in X. letnik, 1897.), vidi, da imajo društveniki veselje in zmisel za čitanje tega lista, se obračamo do čč. rodoljubov, da blagovolijo pokloniti posamezne letnike, če mogoče že vezane, našemu i društvu v dar, namesto, da bi jih pustili ležati nerabljene. Nepopisno veliko bodo koristili društveni knjižnici. Za vsak dar vnaprej prisrčen »Bog plačaj!« — Poslati naj sc izvoli na naslov: »Slovensko kršč.-socialno bralno društvo za Škocijan in okolico«, pošta Škocijan v Podjuni, Koroško. — Knjižničar in čitatelji.
k Na grozen način se je umorli v Šmohoru na Koroškem mizar Gansel, ki je bil že dalj časa čudno čemerne volje. Nastavil si jc dieto na prsi in se je dvakrat sunil, zlomil si je najprej rebro, potem pa si je prebodel srce.
k Prevalje. Novi odbor naše posojilnice, ki je na zadnjem občnem zboru prešla v roke nemčurjev, že deluje. Izključili so namreč štiri zadružnike z glavnimi deleži, dva duhovnika: Ivana Serajnika, župnika v Št. Danijelu in kaplana Ivana Sekol ter dva kmeta narodnjaka, stara odbornika in ustanovnika posojilnice.
k Kakb se postopa pri prevaljski posojilnici. Dne 26. maja so nekateri zadružniki v uradni uri posojilnice hoteli pregledati zadružni register; G. P risto v in Ster-mitz pa jim tega nista pripustila, iu ko so se sklicevali na postavno pravico, jim je Stermitz pokazal pismo od g. Jošta, rekoč': »Jošt piše, da nimate pri posojilnici ničesar več opraviti«. Delamo za vse posledice odgovorno ccljsko zvezo.
LjuMJanske novice.
lj Ob vsakem vremenu se vrši jutri, v nedeljo, v vseh prostorih »Uniona« velika ljudska veselica na korist »Aljaževega doma«. Posebno zanimanje vzbuja nastop mešanega zbora »Ljubljane«, močnega nad 120 pevk in pevcev. Poleg »Slovenske Filharmonije«, ki bo koncertirala na vrtu, nastopi v dvorani pristna kmečka godba. Raznoteri paviljoni, veliko strelišče in druge zabave bodo skrbele za najveselejše razpoloženje. Ob tej priliki so izšle tudi nove, krasne razglednice razvalin »Aljaževega doma«. Spored priredbe je tako obširen, tako zanimiv, da bo za vsakega dovolj zabave.
lj V slučaju deževnega vremena bo jutri vhod na ljudsko veselico na korist »Aljaževega Doma« pri glavnem vhodu hotela »Union«, v slučaju lepega vremena pri vrtnem vhodu. Ako bo deževno vre-! me, se veselica vrši v vseh obširnih no-' Iranjih prostorih »Uniona«.
lj Neprekosljiv kinematograf v Ljubljani. — Vsa Ljubljana se smeje! Včeraj zvečer je došel v Ljubljano velcelegan-ten kinematograf, ki s svojimi humoristič-nirni slikami presega vse dosedanje. Odbor »Lj lbijanc« ga je takoj pridobil, da prične s svojimi predstavami povodom jutrišnje vcselice na korist »Aljaževega doma«. Tako velekomičnih slik, kakršne I ima ta kinematograf, šc nismo videli, zato I
smo prepričani, da bodo jutri vzbujale predstave tega kinematografa smehu brez konca in kraja. Pridite in oglejte, da je res pristen, neprekosljiv kinematograf.
Ij Izborno inengiško pivo, vrček po 24 vinarjev, se bo točilo jutri na veselici na korist »Aljaževega doma«. Tudi sicer je gospod restavrater preskrbel za dobro, ceneno postrežbo. Prepričani smo, da boj občinstvo velezadovoljno.
lj Skupna skušnja ženskega in moškega zbora »Ljubljane« je danes točno ob 8. uri zvečer.
lj Slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Za bmkoštno nedeljo napovedana otvoritev razstave v paviljonu R. Jakopiča se je vsled zakasnenja pri zidanju morala preložiti na nedeljo, 13. t. m. Ob pol 12. uri dopoldne tega dne se vrši ogled razstave za povabljene goste. Po končanem ogledu je razstava pristopna javnosti vsaki dan od 9. dopoldne do 6. zvečer. Opozarjamo za danes občinstvo na to važno umetniško prireditev; o razstavi sami hočemo v kratkem obširneje poročati.
Ij Velik shod podružnice I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani dne
13. junija 1909, ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulice .22. Dnevni red: 1. Organizacijski načrti in ukrepi. 2. Časovni avanzma in državni .uslužbenci. 3. 35.etna službena doba, zvišanje pokojnine vdovam in vzgojevalnine za sirote. 4. Službeno razmerje cestarjev kot državnih uslužbencev. 5. Predlogi in nasveti. — Nujne in važne točke je rešiti. pridite torej sigurno! Ali pa pošljite pismene tozadevne vloge! Vsi na delo v ,svoj in stanovski celoti v prid! — Odbor.
lj Moška Marijina družba v Križan-kih ima v nedeljo, dne 6. julija ob pol 8. uri zvečer svoj redni mesečni shod.
li Zloba ali neumnost? Med nemškim katoliškim prebivalstvom v Ljubljani, pa tudi drugod, kroži neka molitvica na božjega Odrešenika. ki bi sama na sebi ne bila nič nepravilnega. Drugače pa je s pismom, ki je molitvici pridejano. Glasi sc namreč: »Ta molitev mi jc bila doposlana s prošnjo, da jo na dau sprejetja prepišem in dalje oddani, vsak dau drugi osebi, dokler je devetkrat ne prepišem. Devetega dne pazite, kaj se zgodi; tisti, ki to stori, bo doživel veliko veselje. Med pisanjem si želite, kar bi vam bilo najljubše na svetu in dano vam bo. Tega se nc sme podpisati.« Nato sledi molitev. To je neumno praznoverje, ki se zavednemu katoličanu ne spodobi. Najbrže pa tiče za tem protestanti. ki bi zopet enkrat radi katoličane radi njih »rimskega praznoverja* nc ravno duhovito zasmehovali.
lj Na Rožnik poleti jutri zjutraj delavstvo ljubljanske predilnice. Sv. maša na Rožniku bo ob 9. uri dopoldne.
li Mestna blagajna iiubljanska bo prihodnji ponedeljek in torek, to jc dne 5. in 8. junija, zaradi snaženja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta. Istotako tudi mestni gospodarski urad.
Ij Za ženski oddelek Slovenske kršč.-socialne zveze je daroval g. Peter Bizjak 1 K vsled izgubljene stave. — Po g. M. Kovačevi so darovale štiri neimenovane osebe po 1 krono. — Iskrena hvala vrlim darovalcem!
Ij Rokoborbe. »Slovenec« jc bil edin list, ki je rokoborbe, katere se vrše v cirkusu Zavatta, pravilno cenil, t. j. jih demonstrativno prezrl, dočim sta »Narod « iu uradni list napravljala zanje veliko reklamo ter se tako osmešila. O tem se nam piše iz občinstva: V Latermanovem drevoredu se nahaja že okrog štirinajst dni cirkus Zavatta. kateri vzporedno z g. M. Rajčevičem kot s.vctovnim borilcetn prireja vsak večer, ob nedeljah in praznikih pa celo po dve predstavi, katere so vse izborno obiskane. Zakaj bi tudi ne bile, .saj je g. Rajčevič — kar ime spričuje — 1rvat in del slovenskega občinstva rado iz narodnega ponosa sitnpatizuje in z navdušenjem sledi rokoborbam g. Rajčevi-,ča, dočim dela na ostale borilcc deloma nedopustne in nedostojne opazke. Kdor je . e dvakrat tem predstavam prisostvoval, prišel je lahko do zaključka, da se te rokoborbe vrše in dovršujejo pod vodstvom g. Rajčeviča kot — mojstra in gospodarja ostalih soborilcev. Kakor se je že iz raznih strani zagotavljalo, je gospod Rajčevič samo imenoma Hrvat. S tem imenom mu je bilo mogoče sugerirati del narodnega občinstva, sicer je italijanaš, ker se je po Dalmaciji in Trstu izdajal za Rai-cevicha. Ne nasprotuje sc takim in enakim .zabavam občinstva, akoravno jc bore . ,malo vrednega na tem cirkusu, ravno taco se tudi z gotovega stališča ne oporeka prirediteljem predstav, kajti ljudje si morajo v različnih poklicih služiti vsakdanjega kruha; vendar neprijetno dirnc vsacega zavednega Slovenca v srce, ko vidi ,<ako se težko prislužene kronice nosijo iz narodnega ponosa v žepe rokoborcem amaterjem, kateri nimajo nič druzega narodnega na sebi. kot ime. Tak »naroden ponos« ic v kvar Slovencem ravno tako, kot puhle fraze pri kozarcu vina ali šampanjca.
' lj Osuševanje ljubljanskega barja. Komisija za osuševanje ljubljanskega barja je v današnji seji oddala dela, proračunana na 3,180.000 K, tvrdki »Planinska stavbena družba« (R. Czeczo\viczka in sin, ,Dunaj) za 3,027.040 K 43 h. Z deli se v kratkem prične, in sicer se poglobi najprej Gruberjev kanal. Za odkladanje izkopanega materiala je določenih enajst pdkladišč in so se s posestniki zemljišč izvršili potrebni dogovori.
li 12 škrofuloznih otrok sc je odpeljalo pretekle dni v spremstvu po železnici v morske kopelji v Gradežu. Zdravil: sc bodo na račun mestne občine ljubljanske, oziroma kranjske dežele.
Ij V kurz za slaboumne otroke na Dunaj je vstopila izmed tukajšnjih mestnih učiteljic Ana Lebar mestu Emilije Roj-Čeve.
Ij Letošnja košnja v lubljanski okolici in na Barju se prične o Kresu; obeta biti zelo obilna, a dozdajna suša ji je že nekoliko škodovala.
ij 30 di akov hrvaške gimnazije v Pazinu prispelo je danes pod vodstvom profesorjev gg. L. Broliha in dr. Majžera v Ljubljano, cia si ogledajo našo metropolo. Jutri se odpeljejo na Jesenice, od tam na Bled. V ponedeljek bodo pa sproveli v Bohinju, od koder se vrnejo skoz Trst domov.
Ij Z Martinove ceste. Ne vemo, kako pridemo prebivalci z Martinove ceste do te neumljive izjeme, da se pisma iz našega nabiralnika ne pobira o tako, kakor drugje po mestu, namreč z vozom trikrat na dan, ampak da odnaša naše korespondence pismonoša. ki pri nas dostavlja, in sicer samo dvakrat na dan. Kar mi oddajamo v nabiralnik ob istem času kakor kdo drugi v mestu, se nobenkrat ne eks-pedira z glavne pošte ob istem času, kakor drugi mestni pisemski materijal, ampak vselej pozneje. Lahko z vso gotovostjo trdimo, da je v našem nabiralniku več pisem, kakor v katerem drugem v mestu, saj ga rabi polovica Posavja, potem Sv. Kr iž. Zelena jama, vsa Martinova cesta in okolica za oddajo korespondence, .zatorej zahtevamo od glavne ljubljanske pošte, da že to starokopitnost odpravi ter nam izkaže tiste pravice, kakor jih uživajo drugi deli ljubljanskega mesta. Koli-krat zamude naša pisma svoj namen, koliko škodo je imel že ta ali oni trgovec in obrtnik zaradi tega, da se je njegovo pismo prineslo prepozno na glavni poštni urad. a smo vendar ravno tako ljubljanski meščani, kakor Krakovčanje in Trnovča-nje. Torej, ne kratite nam pravic! — Več prebivalcev z Martinove ceste.
Telesna moč govornika. Profesor Pa-trizi v Modeni je pretehtava! profesorje pred predavanjem in po predavanju in ugotovil, da postane predavatelj po predavanju lažji. Nekega 'dijaka je Patrizi pustil dve uri citati, kar znači malo duševno delo — in dijak je izgubil mnogo ogljikove kisli ne. Po živahnem govoru, kjer sodeluje celo telo, pa izgubi govornik še več telesne moči.
lj Prvi kinematograf Pathe, prej Edison, Dunajska cesta št. 22. Spored od sobote o. junija do torka 8. junija: 1. Vesel dogodljaj iz predpusta. (Kemično.) 2. Šport v Bataviji. (Interesantna, po naravi povzeta projekcija v štirih delili.) 3. Diplomatska kuhinja. (Fantastično.) 4. Roparski glavar Cartouche. (Drama v 30 slikah in 10 delih. Kolorirano.) 5. Butec se hoče usmrtiti. (Komično.)
lj Hudomušni tiskarski škrat. Tiskovna pomota se je vrinila včeraj v poročilu o »Vdov s k e m učiteljskem društvu «. Hudomušni tiskarski škrat je iz besede .»vdovsko« napravil — »vipavsko«.
ij »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi v torek, dne 8. junija in v sredo, dne 9. junija 1909 vsakokrat zvečer ob polu osmih v veliki dvorani hotela »Union« dve javni produkciji gojcncev >,Glasbene Matice«.
Ij Odstranjenje psov iz kontutnačnega okrožja. Deželna vlada je izvedela, da jc več lastnikov psov odposlalo svoje pse v kraje, kjer ni pasjega kontumaca. Ker se tako lahko prenese steklina v šc neokužene kraje, je vlada naročila magistratu, naj razglasi, da brez posebnega oblastvenega dovoljenja ni dovoljeno odpošiljati psov iz kontumačnega okrožja in da sc bo proti prestopnikom sodnijsko postopalo. Obenem se razglasi, da so izmišljene govorice, da se uničijo vsi ljubljanski psi. Pasji kontumac postaja že res smešen. Ljudje se žc norčujejo, kako se skrbi za pse. So, ki trde, cla psi zdaj ob poostrenem kontumacu bolehajo, ker se ue morejo preletati in prekopati.
lj Neusmiljen oče. Na Stranski poti št. 13 jc delavec Franc Lampret grozil svoji ženi. da jo bode umoril, ker ga je svarila zaradi dclomržnjc. Neusmiljeni oče je tudi malega sina udaril z metlo s tako silo, da se je držalo zlomilo.
lj Iz tira skočil. Včeraj popoldne je na križišču pred »Evropo« na Dunajski ccsti skočil iz tira električni voz in je bil vsled tega promet za pol ure oviran.
lj Samoumor. Danes zjutraj se Je v,
prisilni delavnici v posebni celici na svoje oprte obesil 54-letni Andrej Rahne rodom iz Vinj občina Dolsko. Včeraj sc je pri delu vpijanil in je bržkone v pijanosti izvršil samoumor.
lj Pametni konji. Ko je predvčerajšnjem zvečer stal na dvorišču v Šelen-burgovi ulici voz z vpreženimi konji, ki vozi tujce od »Maliča« na kolodvor, so konji brez hlapca odpeljali iz dvorišča na Dunajsko cesto in prišli sami, ne da bi se bila pripetila kaka nesreča, na južni kolodvor, kjer so jih postreščki ustavili.
lj »Dramatično društvo« sklicuje na ponedeljek 7. junija t. I. ob 8. uri zvečer izredni občni zbor v gostilniških prosto-iih »Narodnega Doma«. Na razgovoru bo končna določitev razmerja med občino in »Dramatičnim društvom«.
lj Kmetijsko predavanje. Jutri, v nedeljo, predava deželni nadzornik za mlekarstvo in živinorejo g. Legvart ob treh popoldne v Borovnici o reji živine s posebnim ozirom na mlekarstvo in pomenu živinorejskih zadrug. Po predavanju se •vrši občni zbor tamošnje mlekarske zadruge.
lj Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 4 knjigovodje, 3 kontoriste, 2 poslovodji, 11 pomočnikov mešane stroke, 3 poni. špecerijske stroke, 9 poni. ma-nufakturne stroke. 1 poni. galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 11 prodajalk, .3 učence, 1 učenka. — Službe išče: 3 knjigovodji, 2 kontorista, I poslovodja, I potnik, 28 poni. mešane, 4 poni. špecerijske, 3 poni. manufakturne, 2 pom. modne in galanterijske stroke, 7. kontoristinj, b blagaj-ničark, 13 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
I j Blagoslovljenja zastave Marijine družbe na Viču, kakor je javljeno v Cerkvenem letopisu«, jutri ne bo, ker zastava šc ni gotova.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA. Podivjani delavec. Ze večkrat pred-kaznovani delavec Miha Wolgemut, pristojen v Cerklje, je delal v Imenah pri Hrašah. Dne 19. aprila t. I. so ga fantje nekoliko pretepli. Kot storilca je dolžil tudi fanta Jožefa H ubada. Vršilo se je v tej zadevi pri okr. sodišču v Kranju več razprav. zadnja dne 6. maja t. I., h kateri pa Wolgemut ni prejel vabila, ker je sodišče smatralo to nepotrebnim. Obdolženec si je dotnišljeval, da je Hubad imel njegovo vabilo, da mu ga pa ni hotel izroč.iti. Ta neopravičena misel sc mu je tako vtepla v glavo, da se jc sklenil nad Hubadom maščevati. Dne 7. majnika ga je celo popoldne iskal, konečno ga je našel pri posestniku Antonu Rozmanu na dnini. Začel je takoj Hubada oštevati radi vabila, a ta mu jc mirno odgovoril, da ni nikoli dobil za njega vabilo v roko, veliko matije pa, da bi ga mu prikril. Tedaj je pa Wol-genuit potegnil nož iz žepa in ga odprl. Hubad, uvidevši nevarnost, pograbi urno poleno v svojo obrambo, a že ga je Wol-gemut prehitel in ga sunil v prsa. Oba nasprotnika sta skočila skupaj in je obdolženec Hubada šc večkrat z nožem dregnil. Težko ranjenemu se jc posrečilo zbe-žati v Rozmanovo hišo, tako da ga obdolžence ni mogel dohiteti. Vsled zadobljenih ran je Hubad čez trdi dni v deželni bolnišnici umrl. Wolgcniut pravi, da je to storil v silobranu. kar pa po izpovedbi priče Franceta Božič nc odgovarja resnici. Porotniki so potrdili vprašanju na uboj, sodišče ga jc na to na tri leta težke ječe obsodilo.
Vse pride na dan. Alojzij Kepic, 35 let stari posestnik v Rudniku, jc kupil dne 17. aprila 1906 od Janeza Rojca iz Dvora .neko zemljišče v Volčjem potoku za 1000 kron. Znesek 100 kron mu je dal na kup, ostalih 900 kron z obrestmi vred sc jc pa zavezal tekom enega leta plačati, obenem se je pa na Kepicevem posestvu vknjižila zastavna pravica za ta dolg. Janez Roje je po dolgotrajni bolezni dne 31. marca 1907 umrl. Pri zapuščinski razpravi je Kepic trdil, da je ta dolg plačal ter od dedičev zahteval izbrisno pobotnico, kar so pa ti odločno odklonili. Kepic jc vložil na to tožbo zoper zapuščino Janeza Rojca, odnosno njegove dediče, in sicer na priznanje plačila 940 kron in za izročitev izbrisne pobotnice. V to svrho je predložil neko Rojccvo pismo, pisano Šest dni pred njegovo smrtjo, v katerem se trdi. da je dolg 940 kron poravnan in da mu v kratkem pošl;c izbrisno pobotnico. Dediči so oporekali pristnosti tega pisma, predložili so sodišču dve pristni pismi Rojcevc pisave, katerih pristnost jc tudi Kepic pripozna). Zvedcnci so primerjali pisavo vseh treh pisem in izrekli mnenje, da je pismo, predloženo po Kcpicu, pristno. Sedaj so sc vdali tudi dediči potom poravnave. pripoznali plačilo 940 K hi dovoiii , izbris zastavne pravice. Okrajno sodišče I je to nadvarstveno odobrilo. Toda vdova
pokojnega Rojca sc ni liotela vdati in jc vložila proti Kepicu kazensko ovadbo. Tekom preiskave je Ana Roje trdila, da pismo ne more biti pristno, kajti zapust-.nik je bil zadnje tedne težko bolan iu sploh nI mogel več pisati. Kratko pred smrtjo je pokojni mož še trdil, da ni od. Kepica dobil nikakega plačila. Obdolženec jc nasproti trdil, da je dal svojemu svaku, ki se sedaj v Ameriki nahaja, -400 kron za Rojca, a ostalo da je založil švak in vse skup izročil Rojcu. Pravil je zdaj tako, zdaj drugače, a vsled pomaivkl-jivih dokazov je moralo sodišče kazensko postopanje ustaviti. Kmalu so pa prišli na dan neovrgljivi dokazi. Svak Kepicev, Franc Rahnc, je po pismu svoje žene zvedel o Kepicevih trditvah, češ, da jc on KV n plačal kupnino za zemljišče. Takoj jc pisal sodišču, da so Kcpiceve trditve gola laž in da ga je Kcpiceva žena nagovarjala, naj pred sodnijo krivo priča. V dotičnem pismu mu je Terezija Kepic tudi priznala, da je ona ponaredila ono namišljeno Roj-cevo pismo. Kepic jc nato priznal, da ni nikoli Rojcu plačal 940 kron. Glede pisma sta zakonska Kepic trdila, da je je ponaredil neki Vidmar, ki se je obesil itd. Slepomišenje pa jima pač ni koristilo. Žena je sicer med preiskavo pobegnila v Ameriko in je nato Kepic hotel vso krivdo zvaliti nanjo, toda stvar je bila sedaj pač dovolj pojasnjena. Porotno sodišče jc oprostilo Alojzija Kepica obtožbe goljufije. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo.
Svojega prijatelja ubil. Prijateljske razmere med fanti iz Sapa in Podgorice „so že dclj časa napete in vlada med njimi neka neprijaznost. F3i 1 o je dne 21. majnika t. 1., okoli 10. ure po noči, ko so prihajali trije fanti iz Sapa v Podgorico. Posestnika .sin Franc Miklič iz Podgorice je takrat stal na cesti in ker so fantje vriskali in bili precej glasni, ter je mislil, dasoto fantje iz nasprotne vasi, sklenil jih je napasti. Oborožil se je s koso in jih počakal. Ko pridejo mimo Mikliča, udaril je ta s kosino peto enega od teh treh fantov po glavi, cia se je takoj zgrudil. Miklič je pa tudi takoj spoznal svojo zmoto, ko je videl, da so fantje iz domače vasi. Pobiti fant, 17 let stari Janez Potokar, bi bil moral biti opora svojega očeta, na katerega je ko-niaj čakal, da je malo dorasel. Obdolženec Miklič je pomagal težko ranjenemu glavo .izpirati. Spočetka je Potokar še malo hodil. konečno se jel opotekati tako, da so ga morali domov nesti. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer jc drugi dan za otrpnenjem možganov umrl; strta mu je bila lobanjska kost. Miklič svoj čin odkrito priznava. Obdolženec ne taji ničesar. Predlogu zagovornika dr. Krispcrja naj se današnja razprava preloži v svrho preiskavama obdolženčevega duševnega .stanja, sodni dvor ugodi. S tem se kon-.čajo porotne razprave za to zasedanje.
IZ STARIH ČASOV.
Kako so Škofieločani prvič volili za državni zbor. Dne 20. rožnika leta 1848 so 'se vršile- na Kranjskem prvič volitve za •državni zbor. V Škofji Loki jc izmed 67 volivcev prišlo volit 51. to je 76 odstotkov: udeležba za one čase gotovo velika. Volilo jih jc 50. eden pa ni maral. Izvoljen je bil smledniški komisar dr. Miha Ambrož, ki jc dobil 48 glasov. Poleg tega so pa izvolili še dva zaupnika, Jan. Kavčiča. posestnika iz Medvod, in Gregorja Gartnarja, posestnika iz Ccšnjice, da bi Šla s poslancem na Dunaj in mu tam na prste gledala. Gospod Ambrož je moral biti med ljudstvom priljubljen gospod, kajti izvoljen je bil tudi v radovljiškem in v višnjegorskem okraju, dasiravno se drugače kmetje niso mnogo brigali za oklic .slovenskih prvakov v Ljubljani in so volili večinoma po svoji pameti samostojne kandidate. Ambrož jc rekel, da nima nič proti taki kontroli in da sprejme volitev v Škofji Loki, ako jo bo vlada potrdila. — Tudi deželni predsednik grof Welsers-heimb je rekel, da ne vidi v izvolitvi takih nadzornikov nič nepostavnega in jima jc obljubil vstopnice na galerije. Vendar je rekel, da mora zadevo naznaniti ministrstvu.
Brošura »1912«. V Rimu je izšia brošura jx)d naslovom »1912«, ki jo je baje spisal nek državnik in prejšnji minister mornarice v popolnoma irridentičuem duhu. Vojska med Italijo in Avstrijo jc baje neizogibna in leta 1912. bo Avstrija že tako močna, da bo prekašala Italijo na morju. Pride gotovo do spopada, kajti avstrijski prestolonaslednik baje želi, da se enkrat z Italijo obračuna. Nemčija bo takrat na strani Avstrije in ne bo povzela nobenega koraka za svojo zaveznico Brošura energično zahteva, da Italija opusti svojo slabotno politiko in nai začne oboroževati. Zato je neobhodno potrebno, da se mornariški proračun zviša /.a 200 milijonov lir in razun tega šc dovoli Iz-
rednega kredita za mornarico. Kajti če bi Italija podlegla, bi še morala plačati veliko večjo odškodnino. Listi pišejo o tej brošuri zelo rezervirano.
Major ustrelen na straži. V Nišu le« ustrelil na straži vojak Crnkovič majorja Dragotina Petroviča, ki se ni hotel odzvati klicu straže.	u
23.(10 frankov za poštno znamko. V parižkem hotelu Drouot jc bila na d.ažlj-j razprodana zbirka poštnih znnmk Mira-baud. O tem jc dosegia modra dva ccit» timska znamka s Havaia iz 1. 1851 ■—l!^, ceno 23.000 frankov. To .ie najvišja cv -p, ki sc je na javni prodaji plačala za posamezno znamko. -------
m
pri Magenti jc zastopnik 'francoskega vojaštva, polkovnik Jullian plavil lasko-francosko bratstvo. Prav-■itako zbornični predsednik Mareora.
STAVKA MORNARJEV NA ERANCO-,	SKEM PONESREČILA.
Hawer, 5. junija. Stavka mornarev v Ha\vru je ponesrečila.
ker ruski car ne more izhajati brez nemškega prijateljstva in Rusija je silno pobita. ker so ji nedavno pretili bajoneti pruskih grenadirjev.
( FRANCOSKO-LAŠKE SIMPATIJE.
Magenta, 5.
posti na bitko
junija. Pri spominski slav-
B1ENERTHOVA VLADA PRED PADCEM.
Dunaj, 5. junija. Bienerthova vlada je dogospodarila. V zbornici nima nobene večine več. Včeraj .ie bila dvakrat tepeija in Ic škandalozna obstrukcija vladnih strank je preprečila, da je bil odložen poraz Bienerthove vlade tudi pri meritunju dr. Šusteršičevega predloga. Povdarjati se mora, cla so le prazni izgovori vladnih strank, da so obstruirale lc radi tega, ker so hotele izsiliti sejo proračunskega odseka itd., resnica je, da so vladne stranlje obstruirale lc zato. ker so sc bale dokaza, da Bienerthova vlada nima več večine v zbornici in da so vladne stranke potisnjene v manjšino. Obnašanje vladnih strank je bilo škandalozno, posebno tudi nemških krščanskih socialcev, v prvi vrsti Bielo-hlaveka, Morseya in Sibererja, ki so bili uprav besni ter so psovali predsednika, pristaša svoje stranke. Tako se je obnašala nemška krščanskosocialna stranka, ki je doslej vedno zastopala princip večine in je tudi s tega stališča zagovarjala spremembo poslovnika. Konstatirati se mora, da je v prvi vrsti bil mogoč poraz Bienerthove vlade vsled razbitega poljskega kluba, ker Poljska Ljudska Stranka pod vodstvom poslanca Stapinskega ni več glasovala s poljskim klubom, ampak se je od glasovanja odstranila. Cuje se. da v kratkem ta stranka izstopi iz poljskega kluba ter da bo pri prihodnjih glasovanjih glasovala že s »Slovansko Enoto*. Počakati je sedaj, kake konsekvence se pokažejo v parlamentaričncm položaju. Vlada sedaj baje si noče iz tega nič storiti, tudi če bi bil v torek pri glasovanju sprejet meritum dr. Šusteršičevega predloga. Vlada se postavlja na stališče, cla so,Jo samo resolucije, da nima o njenem biti*frr nebiti odločevati večina ampak krona, ttS»Vf rej jako komodno stališče.
Dunaj. 5. junija. Danes ob 5. uri popoldne se vrši ministrski svet, ki se bo posvetoval. kaj ie vladi storiti. Baje bo vlada, ko bodo rešeni nujni predlogi, vprašala parlament, ako ji dovoli proračun ali vsaj proračunski provizorij. Eno se more žc z gotovostjo konstatirati: Opozicija ostane trdna, ne bo si pustila nase od nobene strani nič vplivati, trdno in dosledno ,bo vedno glasovala proti vladi, tudi proti .proračun. Dejstvo .ie, da vlada ne bo mogla rešiti svojega finančnega načrta in da nc spravi do počitnic pod streho trg. pogodb. Računati je že s padcem Bienertho-vim. kedaj pa pade, je vprašanje časa. V parlamentarnih krogih so mnenja, cla se bo Bienerth šc. vzdržal čez polct.ic, v jeseni na da bo šel.
Dunaj, 5. junija. »Reichspost« piše danes, da bo vlada morala poslušati tiste glasove, ki so trdili, da brez trdne večine ni mogoče ustvariti nobenega zistema. Treba bi bilo združiti v večino vse lojalne elemente vseh narodov. Velika neprevidnost ie bila. da so sc odbili zmerni ele* meriti bivšega slovanskega središča.
DR. ŽITNIK ZA PRAVICE NARODA.
Dunaj, 5. junija. V zadnji seji prora*-čunskega odseka jc poslanec Žitnik poleg črtanja postavke za nemškega šolskega nadzornika Belarja, ostro kritiziral tudi zapostavljanje slovenskega jezika pri šol-fj skih oblastih, zahteval novo poslopje za novomeško gimnazijo in slovensko) vseučilišče v Ljubljani.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 5. junija. Danes jc We-ckerle konferiral s Košutom in grofom Arwi ,drassyjem ter jima naznanil, da bo cesar Košuta sprejel v avdijenci v torek, An-
NOVI VIHARJI V TURČIJI?
Pariz, 5. junija. Listi splošno povdar-ajo, da .ic postalo kreško vprašanje zelo • akutno. Turčiji ponujajo denarno kompenzacijo, ako privo.i v aneksijo od strani Grčije. Turčija pa sc brani in hoče koncentrirati na Kreti vojaštvo, Avstrija in Nemčija nista o tej stvari še nič odločili, vsled česar je položaj z ozirom na eventualno aneksijo Krete zelo nejasen.
Solun. 5. junija. V Albaniji silno vre, ker mladoturške oblasti prekruto postopajo.
Aleppo, 5. junija. Armenci in Sirci trumoma zapušča o mesto. Mladoturška viada zbira vojaštvo in bo proglasila v kratkem obsedno stanje, da spravi s pota rcakcionarce in povzročitelje zadnjih armenskih klanj.
Carigrad, 5. junija. Vali iz Adane javlja, da je od Čet. ki so bile poslane v Dor-tial, neki vojak dezertiral, nakar jc streljal na taborišče ter ustrelil enega, ranil 16 vojakov. Med prebivalstvom v Dortialu .ic nastala panika. Več oseb jc mrtvih.
XXXIX. drž. loterija. C. kr. loterijsko ravnateljstvo priredi na najvišje povelje Njegov, c. in kr. apostol. Veličanstva XXXIX. državno loterijo za civilne dobrodelne namene. Srečkanje se vrši 17. junija 1909. Ta bogata denarna loterija nudi »deležnikom zelo ugodno priliko. Skupni znesek v gotovini znaša i\ 513.600. število dobitkov je 18.399. med temi jc glavni dobitek K 200.000, dalje dobitek za K 40.000, K 20.000 itd., ki se bodo izplačali v gotovini. Cisti dobiček je namenjen za dobrodelne zavode. Srečke po K 4.00 se dobivajo v tobakarnah. loterijskih kolek-turah. menjalnicah, pri poštnih in davčnih uradih. Več v oglasu.
Krapinske toplice. 20 štabnih častnikov 7. c. in kr. ogrsko-hrv. slav. zagrebškega brambovskega okraj«, ki so namenjeni potovati na taktično vajo pod' vodstvom Njeg. Veličanstva podmaršala Sv. pl. Broeviča, biva za nekoliko dni v tem znanem krajinskem kopališču.
l
drassyja pa v sredo.
RUSKEMU CARJU SE TOŽI PO NEM* ŠKEM PRIJATELJSTVU.
Berolin, 5. junija. Vest ruskih listov^ da je za sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem dal iniciativo Viliem 11. ie naravnost zlagana in ima le namen potolažiti angleško in francosko javnost. Sestanek jc želel car Nikolaj in siccr tako nepričakovano, da je moral nemški kancler, knez Biilovv, ki tudi prisostvuje se-, statiku, odložiti zaradi tega mnogo va/nihT„ drugih potov. Splošno sc priznava, da bof '.sestanek izrednega političnega pomena,
Meteorologično poročilo.
-Milna n. morjsm 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm.
		—i—				
a « a	Ča» opa->OVU|l	Stanj« barometri t mm	Temperature po Celilla	Vetrevl	Neba	m Ja B 2 K ssi •s*-tt-t.
4	1 0. zveč.	733-6	188	sl. jug	del obl.	
R	7. rjntr	32-2	190	sr. jjvzh.	9	00
	2. pop	31 2	16-6	brezvetr.	dež	
Sredn|a vSera
Inja temp. 21-3», norm. 16-4*.
T«ŽIVE CENJE,
Cene veljajo za SO kg. Budimpešta 5. junija
Pšenica za oktober......13 44
«2 za oktober I. 1909............10 25
Oves za oktober..............7 64
Koruza za juni 1909 . ...	7 86
. „ maj 1910 . , . , .	720 Efektiv:
po trajnem delu z pisanjem na domu. Robert Gruss, Adressenverlag, K61n. i s i 3-1

Zahvala.
Za izkazano odkritosrčno sožalje ob izgubi in pogrebu 3. junija 1909 našega iskrenega, ljubega sina	|
Ivana Zalokarja
sina posestnika, trgovca in mizarskega mojstra v Podgori pri St. Vfdu nhd Ljubljano, za darovane vence, za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo posebno sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku V. Zabretu V St. Vidu za mnogobrojne obiske. Potem tudiblag. g. dr. Starctu za veliko tolažbo.
Zahvaljujemo sc pevskemu društvu za ganljivo petje, in pa telovadnemu odseku „Orel" v St. Vidu.	1579
Vsem, ki so kakorkoli tolažili in izkazali pokojniku zadnjo Čast, izrekamo najiskrenejSo zahvalo!
Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano.
Rodbina Zalokar,
ilLOJZIJ ZMITKO
velika tovarna z električnim obratom za
1 GODBENO ORODJE |
V LOUM
kraljestvo - ČeSko -
if^V:. ".^fr.iiV
Izdeluje vse vrste nlasbil ir. losa Iu kovine, plhnln za oblmdc (signale). Izvršitev ln harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRHVii
Jtt I06i	vsoli godal Iu bobnov	26-1
^Gnslarsklatellci ^^^^ f Ceniki zaslon) |
V vročem tatncui času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Ta pijana vpliva ohladilno in oživajoče. vzbuja slast rlo jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	t Vili.)
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti nastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih
Špecerijskih prodajulnicah in trgovinah i jestvinami
n vinom.
Zal^ie pri Mlhaol Kaatnor-ju, Peter Lassniku ln Ar.dre] Šarabonu, ljub-jana.	114 62—4y
z 8 stanovanji, 2 kletima, ledenico, podom in velikim vrtom. V hiši obstoji že pet let prodajalna in je pripravna za katerokoli drugo obrt. Naslov pove uprava tega lista.	1546 3-1
VHmerlko in Kanado
zložna,
vožnja s cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, fdomačecia pristanišča: Cai pathia, 8 junija, Slavonia, 22. junija, Ultonija, 6. julija 1909. — Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 19. junija, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Manretania, 3. in 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra.
23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
32BSB
ZlBi rudnik zu m\im gostilničarja, ksuamarja Is lastnika so naii novi
Piano Orchestrioni 1
na lok,zvonilom,mandolino, Xylopiionom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokovnjaka izvržba jamčita zagotov dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tltnl Orchestrioni učinkom. — Električni glasovirjl z mandolino, Xy-lophnnom In godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brciplafno in poilnlnc prosto. I. odlikovanja.
Tovarna internaclounl. Piano-Orkestrov
F. MACH8NEK in sinovi
DUNAJ XVII. 9. Ortliebgasse Nr. 5.
Vzorna zaloga v Ljubljani
Joečp Droll, Sodnijske ulice 3.
W i n I v

&uU*t n#t§ga priljubljenega. blftn-pqkqp!mrgQ^a /fcnfona Zmiha. s^i-ni/fa frfavsft*'in »brina zbornici, trgovca, posestnika Ud. v dostojni, se zahvaljujemo
„Prvi češ% splošni delniški družbi zavarovanje jor jf/y-= Ijenje v Pragi" =
kafera nam je izplačala falanino in hitro celo zavarovalno svoto, akoravno je bil pokojni javarovan pri njej komaj ano leto in pol.	1576 1-1
Toplo priporočamo ia zavod vsakemu, ki bi se nameraval zavarovati na življenje. U Ljubljani, 4. junija 1909.
Cerkvene orgle
stare šele 39 let, delo Malahovskega z 10 spremeni, še dobro ohranjene, in
= 1 harmonij =
(Lenarčičev, s premično klaviaturo) s 6 spremeni, sta naprodaj. Pojasnila daje župni urad v St. Jakobu ob Savi, pošta Dol pri Ljubljani.	1578 3-1
Izurjen
a knjigovodja =
in amerikanskega knjigovodstva vešča
knjigovodkinja
se sprejmeta takoj. Ponudbe pod št. 330 posterestante, Ljubljana.	1577
Fino milo s 3 '
*	po povzetju. M
kot vijolični, vrtnični, »(kov itd. kg (12 -14 kosov) .. - -, r_itnlna Q0 v, 5 K brulto KI — . , „ ^ . . . . . Popovz.tjuMAATZ, Duna] IX., Al»er-str.ise 6 SI.	10J2 10
Dobro, pošteno
DEKL
za vsa opravila, ki zna dobro računati in razume nekoliko nemški, se sprejme v neko vinsko klet. Ponudbe na upravo tega lista.	1548 2-1
li
Priporočilo.
Priporočam se častitemu občinstvu za uvajanje vsakojakih
elektrosignalnih naprav
kot: zvonila, telefone, potem električne ključavnice, ključavnice za blagajne in navadna vrsta, preskuševanje strelovodov, nasvete za popravo istih oziroma oskrbim popravo in novouvedbe. izven Ljubljane priporočam svojo obrt za uvajanje jako točne električne na za praveluč in moč. Na razpolago jako dobro in točno blago.
S spoštovanjem
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 17.

1580 3t-1
Službo želi premeniti
nu - c
na kako večjo župnijo, kjer se laliko prevzame tudi vodstvo pevskih zborov. Nastop saj do oktobra letos. Naslov pove uprava tega lista. 1417 3-1
se prot&asfa. Več se poizve na Trnsvskem pristanu št. 14 Ljubljana.
13-2
sprejme stalno Jos. flrko, acetilenski inštalater ter zaloga karbida, Ribnica Dolenjsko.
1560 3—1
Nova tovarna stolov in parketov :: na Duplici pri Kamniku ::
sprejme
Žagarja
kateri se razume na ..Vollgatter". Po dogovoru sprejme se tudi v akord. . Vzame se tudi izdelovalec parketov, ki se razume na vseh strojih za izdelovanje parketov. Plača 1555	po dogovoru.	3_j
i-.'':v. 'i-. ^
Voda, zrak in svetloba!
Pomen teh treh elementov je danes gotovo vsa|tenju znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo uz-vanredni učinki vribanja in kopanja v slučajih, ko vsa n! druga zdravila nc pomagajo r- \ več.
V zadnjih letih se jc pridružil tem trem glavnim zdravstvenim činiteljem še četrti dosti važen element
ELEKTRIKA
Njeni učinki na različnih poljih industrije so nepresegljlvl. Tudi zdravniška veda uporablja električni tok in to v vseh slučajih, kjer celo voda, zrak in svetloba več ne učinkuje z najboljšim uspehom.
Vsak bolnik bi moral vedeti o tem važnem zdravstvenem činitelju, in vsled tega smo si nadeli nalogo razširiti ta način zdravljenja med vse ljudske sloje potom knjižice.
Vsak bolnik, ki trpi na nervoznosti, ne-vrastenji, bolečinah in črevesnih bolestih, ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti, ženske bolezni itd., nuj nas obišče v naši ordinaciji kjer smo pripravljeni dati natančna pojasnila. Ako pa to ni mogoče, potem zadostuje da nam jioSlje spodajSni kupon s polnim imenom in natančnim naslovom in mi mu pošljemo 64 strani broječo ilustrovano	1571 1 —l
I« KNJIGO ZASTONJ — |
„Abhandlung Uber modoma Elektro-Therapie", gratis in franko pod zaprto kuverto. Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Sdiwnngnsse 1., Mezzanin, odd. 1. s/3.
>N 0)
Kupon žil brezplačno knjigo.	6 6.1909
Na
elektroterapevtiSko ordinacijo na Dunaju l„
Sdnvangnsse L, Mezzanin, odd. I. s 3, Prosim pošljite ml knjigo „Elne Abhan-dluno iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprlo kuverto.
Ime: .................................................................
I Naslov:
Izurjeni
I
liki i
se takoj sprejmejo pri
Ivanu Trillerju na Bledu.
/
Ravnotam se proda dobro motor<-kolo
1556	po ceni.	2-1

BREZ POSEBNIH NAZNANIL.
'i
1581 11 IM f|
Potrtim srcem javljajo podpisani tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric, zet in svak, gospod
c. in kr. višji vojaški intendairt L razreda, šef mtendance 12. voja. vitez fm-UMmm reda i. t d.
dne 31. maja 1.1. vsled srčne kapi mirno zaspal.
Truplo dragega rajnika se je danes, dne 5. t. m. iz Sibinja preoeljalo v vojaško bolnico v Ljubljano in se bo od tod v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 5. uri popoludne preneslo k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v Sibinju ter v župni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Bodi mu rodna žemljica lahka!
Sibinj - Ljubljana, dne 5. junija 1909.
dr. Albin Suger
odvetnik brat.
Josip Seh
kralj, ogrski ritmojster
Ladislav Seh
vlSjl kontrolor kralj, ogrske drž. železu, svaka.
Gizela Suger roj. Seh
soproga.
Elza Suger
hči.
Nečaki in nečakinje.
Serafina Sajovic
odvetnikova vdova sestra.
Viktorina Seh
c. in kr. vojaškega oskrbnika vdova tašča.
Helena Suger
odvetnikova soproga svakinja.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice ln posojilnice v Leskovici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
13. junija 1909 ob '/,3. popoldne v hiši št. 7.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrditev računov za I. 1908.
4.	Volitev načelstva, rač. pregledovalca in njegovega namestnika.
5.	Slučajnosti.
1570 1-1
NačeisLo.
■ Edini ugoden nakup
! ostankov
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. IMtek o bratr
v Podebradih, Češko.
NaroUte takoj ! - Priporočilo! Veiec. gospod V I. Havliček a bratr, Podebrady. Zadnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla Prosim, poilfite mi še 40 metrov oslankov a ...
Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16, II,
Tacitol
zobozdravnika Avgusta ScMgerja,
ijijša lira za
Dobrota za človeštvo.
1220 (1)
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENA STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczy, Bohinc, Maijer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.

Kovaški pomočnik
se sprejme proti dobri plači pri:
J. Vogrinc, kovaški mojster,
Brežice ob Savi, Štajersko. 1—1
1582
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce nianu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 — 45 m ostankov samo za 15 kron.
Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet■ za sjiodnja krila v temnih in rudečili barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Dolgost ostankov 6—10 in zajamčeno brez napake, pe-rllnl ln najboljše kakovosti.
Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj ae vzame nefrankirau nazaj.
Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 ra K 15-— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo.
Tkalnica R. HORHER, Hachol Češko.
Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše pe-rilo in opreme za neveste obeljeno rumburško platno
in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1
Kongresni tra M. DR ENI K Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
2399
Ta lekarna obstoji že nad 300 let
i pri
u Gležnje polti in telesa:
fflSIffl Po 80 vin.
cream p° i k.
za gojitev zob in ust:
Mentol usina voda p°ik. zomii »rasel p° eo vin.
n ohranitev in rast las: | lasna voda po 1 k.
$ lasna ponia p° i k.
Ti izdelki „Hdau, ki so oblastveno varovani
so na prodaj le v	"j* i
Orlovi lekarni f
>0 j
Ph. Mr. Jos. Čižraaf v Ljubljani. ^
B Kupujte zaupno te domaČe izdelke! H
819
Heiical- Premier kolesa
so neporušana, najfinejša, cena.
10-1
Ceniki zas tonj in franko. ■ Stmoprcdaja *, Koma« & Co., Ljubllcnn. M. Snrlci.
vsakih štirinajst dni, se dobiva pri kamnoseku
Ljubljana, Kolodvorske trt. 32 z lastnih kamenolomov. Na deželo se razpošilja tudi cele vagone. 1154 6-1
«<0 *^
\t



I
es

3 kosi 3''« K
^	Poštnina posebej.
v	2000 prostovoljnih priznanj.
Tropper-jeva lekarna ..Einhorn" Wels 9, Zg. Avstr.
V sredini mesta se odda takoj
maia sobica
za K 12.— na mesec. Naslov se izve v upravništvu „Slovenca."	1521 2—1
rasno
pomlodoasko zalogo s modnesa blasa za s gospode in dame

priporoči

UulHjona, Mestni trg 19
Sprejme se 1562 3-1 •v
kateri bi imel veselje se naučiti fotografski
obrt. Nemščine zmožni imajo prednost. R. Čufer, fotogr., Jesenice, Gorenjsko.
Proda se
1552 3-1
za okrajno cesto v občini Sv. Jurij ob juž. žel. na Štajarskem. Meri 32 oral in obstoji iz: hiše, hleva, kozolca, njiv, travnikov in gozda. Vse je v dobrem stanju. Redi se lahko 15 glav živine. Poleg jc tudi
—... —opekarna.---
Več pove lastnik Janez Lešnik, posestnik, Ternovec 14, p. Dramlje, Štajarsko.
katera bi resno hotela biti vdovcu s 5 otroci, ki je v najboljših letih, s pravico do pokojnine nastavljen uradnik, in pričakuje od doma par tisoč kron imovine, vrla soproga in pridna gospodinja, otrokom pa dobra mati (starost postranska stvar, prednost taki z dohodkom ali imovino), naznani svoj pravi naslov in druge podatke pod „Rešiteljica" upravništvu ..Slovenca".
1563 2-1
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2'80, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubllenena K 8, sivega pulia K 8, belega K 10, prsnega pulia K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje ®0iZna*pet
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pcrnica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z iako lepim melikim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11. 16; blazine K 3, K 350, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali sc blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52—1
© >
50
M
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobii Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci m razpolago. »» m
(A <
9
K
Denar na cesti
malokdo uajde, toda mnogo denarja prihranite, ako si oskrbite svoj nakup v trgovini z obleko Jana Hoffmanna v Kromčriži, Vodna ul.57. Največji izver izgotovljenih oblek za - gospode, dame, dečke in deklice. -
»ssr Posebni oddelek
Jedina razpošiijalnica na Moravl
za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, | 1273	igrače i. t. d.	10-1
1 kos samo 50 vinarjev. Zahtevajte cenik zastonj ln poštnine prosto. Blagovolite se sklicevati na ta inserat.
Za izplačilo delnic
bile so 20. maja 1009 izžrebane sledeče delnice: 15 18 19 33 63 82 91 94 99 1J5 124 6' l' 7* 15 40' 57' 66 69 12 10l' 109 127 138 139 147 155 158 160 164 172 112' 120' 122 13o' 136 139' 141* 145* 153
8
I	«.l,l|« » I. ■ •Sh t
i vun pengov :'
podotor, Izdelovatelj oltarjev, Itd,,

M
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&ctka, Kolo* dvorske ulice št. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3438 52—7^
:
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
1558 20-1
FRANJA JESIH
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po zivotni meri.
EBE3E3E3E3EBEBEB
lita |ggg
Meseca maja 1909 vložilo je 1448 strank K 1,016.040-22, 1395 strank pa K 770.455-79 dvignilo. Stanje vlog koncem meseca maja K 35,334.365*80.
4 tedne poskušnje
in na ogled razpošiljam svoja K O L E S JI po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri, llust . ceniki franko.
2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
sio¥©nsIc© twrdke.
Brivci.
Franc zale, SJ™'Ljubliana'Dunaiska ccsta
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Konfekcije.
1*1 \r Morij", trgovina z izgotovljeno obleko I^IK. Mestni trg 9.
Gričar SJIejač, zSvblekei PfeSernove
Lekarne.
M. Ph. Čižmar Iekarna pri
žičev trg.
zlatem orlu, Jur-
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczy ^ig1'8"''zraven f0-
Manufakturno blago.
rpQinik' Janko, „Prl Česniku", manufakturna UC9U1& in modna trgovina. Stritarjeve (.Llngar-jeve, ulice.
ITocclar '£n> trgovina z manufaktunim blagom, ROMIOl pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, Si
blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Olej inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu, ,astnik ,v-MN
jeve ulice 1.
klavc, Linger-
SkaberneA- & E'* ,r?°vina z manufakturnim
trg 10.
blagom na debelo in drobno, Mestni
Ilrhanp Fe,,ks< trgovina z manufakturnim blagom UlL/dilO Pod trančo štev. 2.
Modno in meSano blago.
v
/anri Sv- Petra cesta 2- Velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni4.
Engelbert, modna trgovina zago-olvui5Clt spode, Mestni trg 19.
7firPf Pranc> trgovina z mešanim blagom, manu-i/ui uu fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opremo za neveste in ženine.
Alpžjr»\7£»f» Marija, opreme, perilo za go-
nicauvc^/ spode in damC( uCiliši«e za š(_
vanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Anton, domač izdelek rjuh ln oblačil od u jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta S.
Anton> domač izdelek srajc in korsetov, ual« kril In spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
ijnun Anton, srajce za gospode, spalne srajce, Kjat i/ spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
Čnitn Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-li ri|0. Sv. Petra cesta 8.
Anton. Prti> Prtiči, brisalke, robci, namizne oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
yo « Franc Ksav., manufakturni trgovi.il na drobno, Mestni trg nasproti
mestn. magistrata.
^niivan ^ranc Ksav., manufakturna trgo-tjU U V ail vjna na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
QftTTVIN FRANC, SIN manufakturna trgovina na 01/U JAM debelo. Pred škofijo št" 1., II. nadstr.
CAITViTJ FRANC, SIN manufakturna trgovina na OU U I Ali drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva-novi hiši.
IfrhutlP Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UllmllU na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
PraCnioa in svetlolikalnica.
Čorr Anton, parna pralnica z električnim obra-U£U O tom. Kolodvorske ulice št. 8.
Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-tJdl U get. Kolodvorske ulice št. 8.
Šniin Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in " finega perila.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica 'Sg
Miklošičeva cesta 8. — i inserat.
Vzajemno pS???rno druStvo, Kongresni trg 19
Olej inserat.
0	Špecerijsko blago.
Babič Franc' »aloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov In koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Bfitiak & Snhpr ,reovina s špec. blagom in U^JdH a JUUCI, Žganjem, Vodnikov trg 2.
IVfpnrMnrrckt« T., trgovina s špec. blagom in
1	J,	dehkatesaml. Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
-i-i.
7(\TPC Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, M/l Cl Sv. Petra cesta 21.
(Jrarji in zlatarji.
ran, trgovina z urt Prešernove ulice.
w
Čuden trS°vlnazurami>zlatn'no i" srebrnino
ITrflflP? M'"'0« urar ln trgovec z zlatnino In sre-n	brnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
Ciiftnar H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, OUllHGl Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I llliai U|jce 4 Qiej inserat.
Zajec
Fr. P„ optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Kregar
Usnje.
K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Razne tvrdke.
A«1rn Matko, trgovina z lesno, pletarsko in tXL JftU sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semenlško poslopje.
Rrsta Ul avta zal°ga kirurgičnlh in ortopedičnib illaJIVd predmetov, Prešernove ulice
Dfofn Ehprl črkosllkarja, stavb, in pohišt. plesk. Dldld JLUC11 lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Hnfhaiior Ana, izdelovateljica cerkvenih para-nUIOaUCl mentov, Wolfove ulice.
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
KollniaOn *'ran' za'oga P°rce'ana in Steklenlne,
A-, krznar in zaloga klobukov, Kon-grešni trg.
Katoliška bukvama, ^i&t.Sfc
ll|0 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
VfliiffAVPTflira kat°L <'sk. društva, Kopltar-JUlJlgUYCmild jeve ulice 6, 11. nadstr.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
MprŠfll trgovina modnega blaga, vezenin, pred-1UC13U1 tiskaiija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Obrtno pomožno društvo JAVSAJett
nllne vloge po 4 3/.,o/0 0d dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi.
Puh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
cir^ll Filip, slikar za napise, črke In grbe, i. 1131UU Prešernova ul. 50.
Prfldaiflltia »Katoliškega tiskov, društva", riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
Josip, ključavničarski mojster, Francovo nabrežje 9.
RPfllif Franci Rtavno zastopstvo kr. povl. zagre-licmitj bačke tvornice likera, preje Franjo Pokoril)', Zagreb.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice b.
Qov Fr. domača elektrotehnična obrt, Oradi-OClA šče 17.
Ct-iukipo Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji Olupila jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Tehnična pisarna LmSbT
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Vodnik	kanin°seškl mojster, Kolodvorske
Vr e č k o
Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31.
Zamljen ,van- čevljarski mojster, Kongres, trg 13
TiKprf A, največja zaloga čevljev domačega iz-ftlUlul delka, Prešernove ulice.
Opazkaa Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
ccno
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in .....deklice.
Ljubljana, Mestni trg 5.
1342
Žlahtne
5-1
kranjske rake
pošilja IVAN HRIBAR, Grosuplje
proti povzetju: raki „hoch solo". . 80 vin. komad „ „solo" .... 60 B „ „port!on". . . 30 „ juhni raki .... 20 „ „
: si prihranite, ako kupujete svoje :
naravnost [iz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki :
= Etzler & Dostal =
Razprodajalnica avstrijskih suknenih :	: izdelkov :	:
Brno, Švedska ulica 5, XVIII. : i Vzorci na vpogled poštnine prosto.
Proda
pod ugodnimi pogoji
ki meri 1345 kvadr. sežnjev, najlepši v Idriji, ves obdelan ^dobro zagnojen, pri cesti § poleg vode, zelo pripraven _ za stavbišče za vilo, tvornico "itd. Več se izve pri Jan. Brctina, Idrija 93.
Kirurgični ordinarij deželne bolnice dr. Franc Derganc vljudno naznanja, da se je povrnil s šestmesečnega kirurgično-znanstvenega potovanja (Dunaj, .Berolin, Pariz) in da začne ordinirati dne 7. junija 1909. Ordinacija: 5 K. Na doni: 10 K. Ob petkih: samo ubogi z ubožnim spričevalom brezplačno. Ordinira popoldan: 2.-3. Komenskega ul. S. - V Ljubljani, dne 29. maja 1909.	1493 3—1
Sobno sli^ars^a in pleskarska tvrdka ....... ■
Speletič $ /čemžgar, JLjubljana, J^ims^a cesta 16
se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo spadajoča dela v JLjubljani f^a^or tudi na deželi. Delo solidno.	Cene primerne.
920 (1)
v najboljšem stanju se proda v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovcnca". 1501 4_1
Sprejme se
z večletno prakso proti dobri plači pri večji tvrdki v Ljubljani. Zahteva se samostojno vodstvo knjig in popolna korespondenca. Ponudbe naj ae pošiljajo „poštni predal štev. 41". 1551 3-1

■1
Podružnice
Spljet, Celovec ln Trst
« Delniška glmvnlca -K 8,080.000.
Proda sc iz proste roke enonadstropna hiša štev. 70 v Dravljah pri Ljubljani, v dobrem stanju, zidana z opeko, ki ima 5 lepili sob. Zraven prijazen vrt. Pogoji ugodni, Poizve se 1174	pri lastniku ravnotam.	3-1
IIIIIMHilllllllHII I MB
Stritarje?© »lice 2
'z
Kupuje
sprejema vloge ma knjižice in na te- /lEH I/ O/ ko£S račun ter je obresCufe po <£fs8£la ^rUSst /2 jg
in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu.
Splget, Celovec
In Trst
Rezervni ffond H S00.009.


-V
Zn Jport in premet.
Pacii, (S!yrla), Glob os, Regent in arusih šoeclalaili
z&emft tsr posamezaih rt2lov.
Izposojevanie koles
prejem Koles m emaliSmale, : pcniKlanje ter ptfsratfln :
s©6?dao im oena.
____Karol Čamernlft
Ljufcljaircsss. ^»stssj^ka c. stf. 9»
■ ■■■9ia7BiRED«aBnEaDB:«aRrnmiiiiDniaoBaaDK>ciunaaRrHURia«
Podpisano stavbno podjetje se priporoča slavnemu občinstvu za izvrševanje vseh v
J spadajočih del, kakor tudi za napravo	JJ ; načrtov in stavbnih proračunov.
% Nadejajoč se mnogobrojnih naročil bilježim	J
J s spoštovanjem	®
\	F. Trojer	;;
»	stavbno podjetje Št. Peter	jj
■	1427 3-1 Notranjsko.	i
■	■
■	n liiinBDanBnarelEEcEHssGBHffaliaKnavaaBaBHBiiBHgMflannB
itfMii>iiiii«w iiiiasgsr:, SKSS.
Psriljsiss iiifiia in m ilf ii M i mt

po ceni. Klavir je ugodna prilika za gostilničarje! Naslov pove uredništvo „SIovenca"	484 52—i
»*■ '-'""I .uit ■»

Več vrst sodov imn naprodaj R. KEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 5C6 52 1
s> v
MWm
za vodovodno in podtalno stavbarstvo, spreten risar, zmožen popolnoma slovenščine in hrvaščine v govoru in pisavi — znanje stenografije in laščine daje prednost — katoliške vere, se takoj sprejme pri inž. hidrotektu
(V ponudbi je navesti višina zahtevane plače in priložiti fotografija.)	15-14 3-1
pripravna za vsako obrt z gospo- p« darskimi poslopji in sadnim vrtom, ~ katera se nahaja zraven župne cerkve v Domžalah se takoi proda. Zraven se nahajajo 3 johi zemlje za obdelavanje. Cena 16.000 kron. Plačuje se lahko naobroke in takoj nastopi. Več pove Andrej Terškan, Cegnar-jeve ulice 4. Ljubljana. 15173-1
Zasebniki i na>ne za"udnelrSne prilike Trgovci	" naročb.°
Rrofojafii 1 ostankov
naravnost iz tkalnice!!
Posebna ponudba:
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, ppislno toarveno In K 15-40.
40 met. tumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za Ic K 2'25. Brisače 40 cm Široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da sc ne zamenja moja tvrdka s podobno se glaseč'tni, ki pošiljajo neporabno blago, rte vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji.	1060 12—1
Obrne naj se vsak na
Juliji Milllerja tkalnico, Mm. Mestec, Češko.
V vinski kleti hotela „UNI0N"
od četrtka, dne 3. junija 1909 naprej gostovanje splošno znanega humorista, peVca, mimika in umetnega žvižgalca na gla-sovirju z Rajmundskega gledališča na Dunaju Oskar Josip Lorisa. Začetek ob pol 9. Vstopnina prosta.
1542 2-1
NOVO! 9Q°|o manj prostora potrebujejo patentovane
:: „KOLUMBUSu ::
e k m mm iii
w ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov ::
Na najvišje povelje Njegov.
#
Ar
%
m*
c. in kr. flpost. Veličanstva
XXXIX. c. kr. državna loterija. -
-Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. -
denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov --v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. -
Glavni dobitek znaša
®
Srečkanje nepreklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollaratsstrasse 7, v lotr. kolck-turah, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).

1524 3-1
Siraraasflifi
Za zgradbo prizidka šoli in popravila starega šolskega poslopja v Bukovju
na 1S463'69 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Dela so proračunjena in sicer:
Zidarska dela na.............. . K	9905-20
tesarska » ..................2293-66
mizarska » ..................2006-96
kovaško-ključavničarska dela na.......... »	902-50
kleparska dela na . ."......... . . . „	240-13
slikarska in pleskarska dela na.......... »	670-90
steklarska dela na.............. »	316-24
pečarska dela na ................1068'-
šolska oprava na.............. . „	776- —
kamnoseška dela na................284-10
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali	doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
10. junija f. 1. ob 12. uri opoldne
pri podpisanemu krajnem šolskem svetu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene
z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje zgradbe in popravila starega šolskega poslopja v Bukovju."
Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Kot vadij je dodati 100/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih
Krajni šolski svet si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri krajnem šolskem svetu v Bukovju.
Krajni šolski svet v Bukovju pri Postojni.
dne 25. maja 1909.
^	Termalno in močvirno Kopališče	fe
g jijjjQ|TOPLICE HRVAŠKO
N Postala ZaHok in postajališče Zagorske železnice ..Stuiiičke Topite". N ^ Sezona ©d f. maja do oktobra N
809«	15®»
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kppelji so prav posebno primerni proti trganju,
revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervozno3ti,	P*^
^gfl kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, po-	bfejj
dobno franeovarskemu močvirju. Kopališki 2dravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni
Jj^iSjj park, najlepša okolica. Nsjceneja brezkotikurenčna prav dobra prehrana in bivališče.	ft^i
sJ	Zdravljenj« s svitlobo,	^
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, 5* «!
Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lntcrurbanska telefonska postaja. St*?
1019 i	Sf%
Razpis.
Služba
občinskega redarja
na Jesenicah, se razpisuje z mesečno plačo 96 K in prosto obleko. Nastop službe takoj.
Županstvo Jesenice
dne 31. maja 1909.
Občinski gerent: A. Čebulj.
1537 2-1
edina v okraju, občeznana, z vso opravo, orodjem in dvema vajencema, se odda takoj v najem. Več se izve ustno ali pismeno pri ključavničarskem mojstru v Loki pri Črnomlju (Belokrajina). 1533 3—1
Vsak dan sveži
v slaščičarni
1138 (1)
Ljubljana, Stari trg
za manufakturno ali mešano blago sc odda v najem. Ista se nahaja pri glavni cesti in je oddaljena pol ure od mesta „Matulje". — Več uprava tega lista. 1472 4—1
3!n ure od Maribora, v obsegu nad 20 iu pol oralov, 1478 gorica z amerikanskiin nasadom, 6-1 hosia, nekaj njiv ia travnikov, ter lep sadonosnik, hiša z vsem potrebnim in živina. - Proda se tudi kos v obsegu 19 ali 10 oralov.
Pon* na dr. Serneca. odvetnika v Mariboru.
Št. 705 Mert Tescliln ..VfflRHHHD"
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni V««(r|fTi lil« in krogljami, teža 13U kg
Pošilja se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc BušeK, orožarna, Bpoeno89, Češko.
Velika zaloga raznih 2267
sIomsRIH plošč
ceniki od gratr.o* tonov In ploSi n* razpolago.
Fr. P. USec
urar In optlksr
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 26.
Začetek sezone 15. maja.
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz. Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitjo in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Hudolf Wacken-reiter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1
1842	Ustanovljeno leta	1842 ?
Slikarja napisov\ Stavb, in pohištvena pleskarja.1
Velika zbirka dr. Sdionfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
mu eberl, urnim
Prodajalna in komptoir: MIKLOMEVfl CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. DeMca: IGRIŠKE UlilCE ŠTEV. 8. Telefon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
zvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa iimljanov, ležečih na morski obali Izola-'irano, je naprodaj v kleteh poštenih slo-enskih kmetov. Posreduje in za pristnost 3mči: „Kmečka gospodarska zadruga r Medoših (Korte)" pošta Pirano — elezniška postaja Portorose (Istra). !ena belemu (rumenemu) vinu po 26 K lekto na debelo in po 28 K hekto na drobno, lena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto ia debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. (t tik novega poslopja Katoi. tiskarne.
izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- uho kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne Ulu dilke,zlate,srebrneinnikelnaste ure, ironjvipa npctanp ter razlifn° zlatnino dalje Vul lilUU, |ii iHulIU insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila se izvrže solidno in po nizki ceni.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d.
Edino le pri:
FR. STOPICA
v Ljubljani, Marije Terezije cesta Stev. 1., Valvazorjev trg Stev. 6.
in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Moji stroji so povsod laho priljubljeni.
Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1739
Lepa zračna 66i
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
Katinka Widmayer
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552
Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
0J Najnižje cene!
Solidna postrežba!
Najnižje cene!
= Fotografski umetni zavod =
flvcfc Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
| — vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
BREMENU NEW'Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Vilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: ----Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. -t—
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor: tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih Rllub št. 35.
nasproti občeznane gostijite „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četirtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Ncvada, Oregon, in W4sbington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno "ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko B^ltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Lancaster od K 26'—, Flobert«pu&ka od K 8'50, pi&tote od K 2'—, sscnokreai od K5'—. :: Popravila ceiro. — ilustrovani ceniki franko. m
F. DUŠEK v Opočtno Stev. 77
1631	Češko.	32
č&cUni/U -v pKateri £eli/o *Sut>ru. po omi lh i tmsnmljiiKrpotovali ricy \s» obrnejo I
rSirnon^Mrtetečtc*
v Jfy'uAQ!an»> i/Cblo&vorsk« ■ ulico2&c<
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in 1 dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre ne-I precenljive vrednosti.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
! V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Pred Molijo Si.19. Stari trs si. 4. Prešernove ulice si 4.
- Popravila točno in ceno. -
Telefon Sl. 12017.
Osrednja banka čeških hranilnic
Telefon st. 12017.
22.
(Ustredni banka českjjh sporitelen)
Podružnica: GUD L, Wipplin$erstee 22.
Vloge na knjižice in račun 4% in 4'/4%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 'l°/0 in '/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilamo sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
------tmmmmmmmmmamammmmmmm-------------
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: ,Sp o robotika'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno :
PM-tema m mlin, sarovl margarin, kristalno == ta stertske mk =
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske
sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe~ sv. Cirili in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt5*
•.....:-- ———moderne kemije zato neprekosljivo blago. :- ■ 1 ---S
večfe in najstarejše slovensko podjetje!
ČasfiiSJ duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkam! „EXCELSIOR" in »SUPERIOR".
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu $ fj jg||||jffl j na Dunajski cesti Stev, 18
jc imela koncem lota 1908 denarnega prometa nad K 71,<117.344'75
sirefufe hranilne vlsge po
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tii hranilne vloge na tekoči račun j zvezi s čahovnim prometom in jih oMuje od one vloge Ho dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983'93
Posojuje na zemljišča po 5'/*°/o z l'/j°/o na amortizacijo ali pa po 5l/«% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3. — H. izven nedelj 114	in praznikov.	52—1
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljijane čez Antwernen v New-York in čez iiitwerpen v Boston.
je proga
jj*
u
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland>, »Vaderlar.d*, «Zceland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in »Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kejite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-r.ega pomena iu traja vožnja 7 dni.
MM iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na 'mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri • Starem tišlerju- 188 (52-1)
c. in kr. dvorna založnika
Dnnif!. Franz-lisefs-Rai 15 in 17
454 34-1	priporočata
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične :: za porabo. ::
Prospekte zastonj in poštnino prosto.
| oaaairaaaaoaoa^
V. J. Havliček a bratr ? PononMi
Izvozna tvrdka lanenega In modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52 — 1
JSnTk-akotsti modno blago	ga^a^a^-i
gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- f	za srajce, obleke itd., po nizkih in
dernih vzorcev. V/^ala. 1 stalnih cenah. Velika lepa izberi —
Opreme za neveste,
Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih
za K 18'— franko po povzetju. m Samo pri nas dobile pravo ln dobro blago.
Izvolite pisali po vzorce! 900000
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetssega steklarstva m slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor
vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
M m
.. i g kanalizacije, kopališča
uibUM
išačrfi is Izvršitev Ib pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, m se poveri fleio.
e*3 a	■ s; .____
Beetbo'venovB nI. 4. Brzojavi: Lacisrnk, Ljubljana
fr^— i-VRl^r?.^ £ .■.■ iv-tu, v-i' -fp t f.....
■JfSB;! i^ftitrai^^^^^^^HMI
iTarm/pneemn
979 (1)
Betonsko podjetje.
Tvornica cementi Izdelkov, netila kamenja is liičriioiia.
LJUBLJHNH, Dunajska cesta 73.
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielbcrg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najelegantnejši vzorci, brušene in poliratie), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove zn cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvali in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko liscu, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RUDE VOLJE NH ZAHTEVO.
• v v o*
na Kranjskem z zelo zdravim zrakom in prijetno lego z mrzlim in gorkim kopališčem, kjer se nahaja krasni park za šetališče z lepimi izleti v okolici, na Kamniško sedlo in k romantičnem izviru Bistrice se nahajajo
s pristransko sobo, kuhinjo z vodovodom in verando v bližini farne cerkve, na oddajo za letošnjo sezono. Stanovanje je brez vsakih strank popolnoma zasebno. Zelo primerno je vsled miru za pre-častito duhovščino ali za kako miroljubno zakonsko dvojico. Poizve se pri Jankotu Eržen v Kamniku.
1522 3-1
Infin Ififilfft—!n trgoyec
JOSIP JlffiU z zlatnino, sre-
Iiniino In optičnim blagom g |(|||||]|jjj|g
priporoča veliko zalogo pravih švicarskih žep-nib ur, budilnfc, verižic, prstanov, uhanov, Drož, daljnogledov. očal in vseh to stroko spadajočih stvari po zelo nizki ceni.
kiktti
IHnpoillJanJe Masa n vse kraje sveta. -Ceniki na razpolago.	1001 10-1
Velika zaloga primernih daril za romance,««
Išče se v najem
1449 2—1
s špecerijskim blagom. — Več se izve pri upravništvu „Slovenca".
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji "^^jSljul**. svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)


V
m

Proti nadležnoatim v vratu, kakor fcašeljni dražljivostl, lasližeRju, fcrfp&vosti
naj 60 vporabljajo
„VALBA"-pastiIe.
Učinek hiter, dobrodeln in gotov. Cena jadne škatljo K 1.75,
Založba v vsili leTcarnah. Glavna zaloga za AvstrJJsko-Ogersko:
lekarna Korwill's Jota"
BaaaJ, L,
Wlppilnger«tras«e 12.
^mmm
slSlE
1493 3-1
za denarni zavod -
v Ljubljani se išče.
Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovodstva in trgovske korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s prepisom spričeval, kakor tudi popisom dosedajnega službovanja na se pošljejo do 10. junija t. I. pod „uradnik" na administracijo „Slovenca".
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
s= specialist za slikana cerkvena okna —-GRADEC, v lastni hiši, Mefahofgasse 13
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na stek.o 1279	KAROLA SCHIRMER v Gradcu	6-l
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
—=■ slikanih cerkvenih oken v vsakem siop
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune __________ na zahtevo in zastonj.
G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, jc letos postavil tudi v ladji naSe nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarji Matere Božje sliki sv. Ane in sv. Magdalene. Alore in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
2ypni urad v Vodicah 28. novembra 1907. Žužek Simon, župnik. G. Eduard Stuhl iz Gradca je napravil za tukajšno župn o cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo m zasluzi zbok tega najtoplejše priporočilo.
Zupni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
BERNHARDT-OVI
iu«,lj
Usi sil
t __ Notni ofl i io so Mislih sil
1311 12—1	Obratni stroški 5 - 6 vin. za konj.silo in uro.
Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega iz-prašanega strojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali ogenj, nizki nabavni stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. — ===== Pripravljeni za takojšnji obrat. 10 So 11 Ustiisi sil, MU slroi 1193 iiiia silo in uro.
Najcenejša obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije.
Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled po3)anih strojev na zahtevo na razpolago.
C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje G. B0Fflll3f^O10VI $il]0Vi Gffij HII./2, SchOnbrunnerstrasse št. 173, Sl. Zastopnik: J.MIKULA, inžener, sodnijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigaletove ulice 7.
v katerem se zdravi pod nad- S zorstvom dr. Ivana Oražna "
raznovrstno slirlvlienje hrbtenice, S izbočen Iirftet, neenake rame, neenaka ledju iti, se nahaja
na Tur® em trga Stev. 4
I. nadstropje. -
Pojasnila daje dr. Iv. Obalen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Mim ulicah štev. IZ.
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Majnižje cene -
w
Lud. Cerne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1
, Nota fe štev. 3.
V,
Izdelovatelj vozov
Ljubljana. Dunajska cesta 31
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih
od navadne do najfinejše izdelave po najnižjih cenah.	1074 1
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi
3 učenci m sedirto obrt.
z mešanim blagom se takoj odda v prometnem kraju na Notranjskem. Ugodni pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista. 1476 3-1

iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rasner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-9
Urel
Milko Krapeš
Gramofoni I
crnr. Ljubljana. Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikol. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineftkega srebra orodje.
fivnmnEnmn n:,)novei5e slovenske pio-urumuiuns šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje k kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poitnine prosto.
1139 1

'it,.■ SN&f
S
Vedno tn v vssaki množini jc dobiti:
HECBf SUta


žnosf skozi pet let
, i jamstvom

iz la&ftine nove, morilcmo opiremiljcsie pr opekarne na Viau pu*. LJubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen iia »Sdanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
EH K9	■
I

SiOvensRa modrca trgovina
2977
52-1
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejše priporoča velecenjenim damam.
X | Klobuke sprejemam v popravilo. | SI8JIS1!
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer
jja a
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše zavratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fa^ona in blaga. - Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi je omogočeno
v vsakem oziru postreči	1359 1
z dobrim in solidnim izdelkom
lih «1.
Stanje hranil, vlog:
nad 35 milijonov Kron.
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko ' podjetje, se priporoča za obila naročila
„Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic"
T. Mlekuž, Ljubljana, Privoz št, 3.
IBHnBBBBBEBaBBfflHSttEBBDBBSEBHBMBEEEHBEBKianBHHBECBBIiSflEffiSHBiHlHnEKHHlSH
::: l^ojusčja zaloga

trffl
mi
p
mu
Za varnost denarju jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vložene denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovaaje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6«/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi nm menšo« in epednestne p pšrje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah it. 3,
nasproti frančiškanskemu klo6tru.
mol^ii} in de$l{ii) eblel(
tine
Ljubljena, Ducrni trg 3 podružnica: me^to, Q!auni trg,
1422 100 T
Pozor!
Pozor!
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina
Peter Šterk
Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18
kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila,najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic iu slamnikov,
vse po najnižji ceni.	1495 t


Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
—	—Edina prodaja za Kranjsko::
Znamka F. L. P.
JilMIl STOK, Ljubljana, Prešernove ul. 5.
ZnamkaF.L.P.
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego ua Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naSe kraje naj priprav«ejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
BI 19 B3	Ui m sa 2900 52-1 ES ma hj

Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-: sebno globoko režejo, za nizko iu redko travo. ■ -
Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled
Stavbeno in umetno kamnosešfuo s strojnim obratom
£iubljana, Jjleslieva cesta 30
Največja zaloga nagrobnih spomenikov iz marmorja, črnega granita in labradorja. IzvrSuje rakve lz betona, okvire za gomile in vsakoršne izdelke iz umetnega kamenja, stopnjice in druga stavbena dela. Različne plošče za pohištva. Tlak iz granita in hodnik iz porflrja. Najsolidnejša izvršitev. — Nizke cene.
Načrti in proračuni brezplačno. ___1223 6-1
A\nogokrat odlikovana.	Atnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na i; jl _ jj ♦ ~s _ _ ___ • ♦ v w	.	w .

preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorčili najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
POZOR!
pri podpisanem uradu vložiti,
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 7. maja 1909.
Jurija Jatikoviča naslednik
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
„Specijal" Pnch-kolesa.......K 150 —
„Curier" kolesa.............„ 115-—
Najboljše pneumatike Reiihoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66-— naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled toga vse blago veliko ceneje.
" " 11 '	Ceniki zastonj in poštnine prosto.
jP&tf^^Vk	Z odličnim spoštovanjem
nrar ln trgoveo v Ljubljani,
.cavnii
registr. zadruga z neom, zavezo v LJubljani,
pisarna na Konurcsncm triu St. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
414
t j. K 4'75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi sc
obrestovanje pretrgalo.
Priporočam sc v izdelovanje, napravo in popravo vseli v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline i;i ;>;"iqc~~mo-(lerne Francis-turbin za vsak padec in množino vode, kakor~tiidi trans-niisij zu vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega i si kovanega železa in siccr križe, kotle, peči, klopi, stebre. Trombe ža vodo itd., daljo najraznovrstnojše železne konstrukcije," knkor strešno stole, mostove, vrtnarsko rastlinjake, vsa stavbinsKa in ključavničarska dela: železno ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike" tor žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vso po primernih tovarniških cenah._ 3254 12-3
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani
Račun po&ae hranilnici! štev. 49G8G.	Tetefi

Ponudimo vsako poljubno množaiaoi
ZCI
sšda^sko s$r®jsrao opek©, PortlaiBdacementi psči, štediB^sake,
tS^kafsje cerkva, todsr«š!k©w i. 4a d.

ia
IS Si! U »Jft i
zafatewo pošljentio vzorce in prospekte takoj brezpSasono.

vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Cenik! franko. 3450 521
■o
s
o
izdelovatelj h^irurgičnih in orto-pediinih predmetov in %anda%,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mrzlo, sterelijirane obveze in pamuka, ka^or tudi nogavic za krčne jr//e, k^ne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage je izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in disketno dopošiljajo. — Galvan 'čni poniklovalni zavod Z motornim obratom. Popravila je izvršujejo točno in ceno.	3 5
Podjetje betonskih stavb!

3060
rata Seravalli &
LJUBLJANA, Slomškove ulice St
Kiparstvo in tvornica umetnega
ontello
19.
kamna. 52-1
Različna kamnoseška dcia iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodni!) mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke.
Usa dela so solidno ln stroKovnjaSko Izvedena. - Osna najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrur.
čevljarski mojster = i, RčMeDkega cesta 2
Priporočam sc velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne 1 Postrežba točna!
3292
sns b B K B 3 B S S iS SS BJKJOLH| n n n n b g n b aLSLžLJLS-g-JL ®
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
§3
i
S
ss
i
ss
e v
■ ■ ■ a
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
13
f
s
M S £5 SS S SS a SS Q SSTS ss ^"SS'"SS SS SS ssjp SSŠSSSSSISSSfSSSSS §5 SS SS S S £S CjS S SS SS S SS SS IS S_JS
J. KORENCAN
trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
:: Velika ::
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
SIMio, letno in honšlruhciji) liljii-čavRičarstvo. liidraiičns vidre in sssaiHe.
LJubljana, Slomškove ulico 4.
Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne ] križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaliteta: valjični zastori in solnčns plahte po najnovejšem sistemu s samodvieainitni operami brez vijakov. §|
prvovrstnih dunajskih tvornlc iu
harmonije
ameriškega sistema prodaja in'izposoja najceneje edina narodna tvrdka
flifnz Breznik
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago ia daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najknlantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-
carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih
Gradišče št. li
:: blizu nunske cerkva ::
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasben« Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1
Ferfe m postelje In puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
_Odpošilja vsake vrste pošiijatve na vse strani
točno in brzo, zvršnje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj.
Bsako soboto In siiio m prof eni!
OS L, 5.i 8,, 1 in 8. url.
Predstav« ob nedeljah in prazni i ki ta i ob 10. im 18. uri dopoid. in ob S.,4., 5., 6., 7., 8. in e.«r3 pop^Sdne.
Tone JtFfitfnrnnV ,-Pr°»tor6°v., ll.prostor 40 v. I.pro- | Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred" 1 Slike se dobivai° sam° iz prve svet. pariške tvor. Pathe Fržres. 2513	0tr°CI I ^ave Po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v. I	RMtel» UflMfflffl nKM\
1 monBonmBnni
IZPELJHVH
vseli poslovnih transakcij. • Izdajanja čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM.
za vsa glavna in stranska mesta t«- ia inozem3tva. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitniki
mmmammmmammmamnimmieamKmmammmKmmmmmmmBmnmemmKKmmBsm^ mamam
MENJflLNIČNK DELNIŠKH DRUŽB H
OSREDNJA MENJALNICA:
DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
TJ><r*^ ♦»•st ir o ♦ Baden, Češka Kamnica.ČeškaLipa, Brno, MoravskiZum-Sf UUrUi/Ml<Lt . berg.Medling, NoviJlčin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava.
vseh vrst rsnt, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^ Zavarovanje proti izsilili pri žreiianiiii srecu Ui vredn. papirlev.
^ Prospekte iu cenike premij zastonj in iranko.