Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger inA. Žumer, ljudska učitelja. — Natisnila in založila ,,Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg". — V Ljubljani 1885, v 8ki, 96 strani. — Cena vezani knjigi 24 kr. Skoro bode leto, kar je zagledala ta prepotrebna in težko pričakovana šolska knjiga beli dan. Težko pričakovana, ker nam je spopolnila v vrsti šolskih beril prazno mesto, ki je zadevalo prav ono (II.) šolsko leto, v katerem se ima učenec v ročnem branji izuriti in utrditi, v katerem je sploh branje glavni predmet. V Nemcih1) bi bila tako važna knjiga uže sto in stokrat prerešetana in bila bi doživela Bog ve koliko ocen. V nas Slovencih se je prva ocena objavila komaj ta mesec in še ta ne v solskem listu2. Zdi se mi tedaj potrebno, da tudi MUčiteljski Tovariš" izpregovori besedo o tej knjigi, kojo je ministerstvo odobrilo in katera se prihonje leto izvestno vpelje v naše šole. Ta naj novejša šolska kDJiga razpade — kakor uže njen naslov kaže — v dva glavna dela: v berilo in slovnico; prav tako tedaj, kakor nekedanje v c. k. zalogi šolskih knjig natisneno BPrvo berilo in slovnica za drugi razred slovenskih šol", in pa sedanje Končnikovo »Drugo berilo in slovnica za ljudske šole". I. B eril o. Berilo je — kakor se iz predgovora razvidi — urejeno kot drugi del »Abecednika za slov. ljudske šole", koji sta sestavila ista gospoda učitelja. Ta uredba berilne snovi daje knjigi neki prijeten in pregleden obraz in prav vsled nje se hitro prikupi otroku, sodečerau stvari le po zunanjem, otroku, kojemu je enako razdeljeni ,,Abecednik" uže iz prejšnjega leta popolnoma znan. — Teh 18 oddelkov (eden več kot ') Ni dolgo tega kar se je nSlovenčev" jezikpjdovec spodtikal nad tem izrazom, češ da ni slovenski! In vender zahajajo naši goriški okoličanje po opravilih ,,v Labc" in naši Bovčanje hodijo tudi ,,v Nemce" kupčevat. Ocenjevatelj. 2) Glej ,,Ljub. Zvon", 12. zvezek, 1885, str. 755! — Ne razumljivo mi je, da ,,Ljub. Zvon", na koji moramo biti sicer Slovenci ponosni, ki pa ima drugo nalogo, nego biti glasilo slovenskih šol in ljudskih učiteljev, redno donaša ocene novih Ijudskošolskih knjig, v tem ko naši šolski listi, posebno nUčit. Tovariš" o tem večinoma molče. Hvalevredno ,je za vsacega Slovenca, da podpira narodno slovstvo, a narodnega učitelja, kojemu je Bog podaril pisateljskih zmožnosti, prva dolžuost je po mojem menjenji podpirati se svojimi spisi šolske listc iu s tem naše tako zanemarjeno pcdagogično slovstvo. Naši profesorji in naši glavni učitelji se ne raorejo še udomačiti v naših šolskih Hstih, zmožnejši ljudski učitelji dopisujejo o šolskih zadevah drugim listom, o čem naj potem šolski listi žive?! — Kaj pomagajo vsi predlogi pri občnib zborih v Ljubljani o skupncm šolskem glasilu, ki naj bi izhajalo vsak teden i. t. d., če se pa uže obstoječi listi tako zanemarjajo! — Ako bi vladale take razmere v Nemcih, ne bili bi gotovo še tako hitro povzdignili svoje pedagogične literature na tako visoko stopinjo. Ocenj. v BAbecedniku") pa ni svojevoljno skupaj zmetanih, ampak takoj se vidi, da je njihova razvrstitev dobro premišljena; oddelek sledi logično oddelku, zveza sledečega s prejšnjini je sicer po svojem naslovu nevidljiva in vender občutljiva. Z vsakitn oddelkom se širi krog otrokovega znanja. Prvi oddelek govori o tem, kar je otroku naj bolj znano, kar neposrednje vidi — o šoli; zadnji trije pa mu dušno predočujo neznane pojme: Bog, čas in domovina. Tako se tedaj razvrstitev ravna po vzgojevalnem načelu: Od znanega k neznanemu. Blizo enaka razvrstitev berilne snovi se nahaja tudi v II. delu Heinrich-ovega abecednika3), koji je doživel užč blizu do 300 natisov; pač lep dokaz, kako visoko da cenč Nemci to šolsko knjigo. Pa vrnimo se k BPrvemu berilu"! Po uredbi sta si torej BAbecednik" in BPrvo berilo" enaka, ne pa po vsebini. Vsak oddelek BBerilatt obsega neki oddelek iz nazornega nauka kakor ,,Abecednik", ne pa, da bi se ista berilna snov ponavljala. Berilni sestavki v ,,Berilu" so temveč po vsem novi, nastali vsled razširjenja in spopolnjenja BAbecednik-ove" snovi, in sicer tako, da odgovarjajo popolnoraa napredujočej starosti in doumljivosti otrok. Poleg tega so vpletena nekaterim berilcem vprašanja, ki se nanašajo na snov nazornega nauka v BAbecedniku", služe za tega delj v ponovitev in utrditev uže znane učne snovi. Na ta način odgovarja knjiga zopet drugi zahtevi našega šolstva, napredovanju poukovemu v koncentričnih krogih. Večina berilnib sestavkov začenjajočih posamezne oddelke so popisi, nekaj se jih nahaja v pripovedovalni obliki in nekaj v obliki pogovora. S tem je vstreženo raznovrstnosti, ki se prav pri nazornera nauku tako živo potrebuje. V začetnem berilci vsacega oddelka so važnejši izrazi tiskani z debelejšimi črkarai, kar naredi učenca pozornejšega ter mu olajšuje zapomnitev. Začetnim berilnim sestavkom slede primerno uvrščene pripovestice, basni, pogovori (dvogovori) in pesmice: vse kratko in jedrnato, posneto večinoma otroškemu življenju, primerno otroškej mislenosti in čutstvenosti in vzbujajoče v otroškem srci veselje in ljubezen. S tem je tedaj vstreženo nravnemu nazornemu nauku ter ob enem preskrbena učna snov za učenje na pamet. Pesmic, kot Gregorčičeve ,,Mavricea, Cimperraanovega BLovčevega raja" i. dr. se otroci gotovo z velikim veseljem nauče. Nič manj veselja jim ne bodo napravljale uganke, ki so kakor pisane cvetice po zelenem travniku raztresene sim pa tja po ,,Berilu" — a ne svojevoljno. Uganka je pesniški izdelek, ki potrebuje temeljite in skrbne metodične obravnave, zato pa je posebno izvrsten pripomoček, s kojim se mladina pri pouku oživi in razvedri ter se jej vadi in bistri um. Dva berilna sestavka se nahajata v obliki pisma. Ta oblika je sicer otroku manj znana, a zato primernejša bolj odraslej šolskej mladini, vender je dobro, da se otroci uže v II. šolskem letu po malena na njo pripravijo; saj jo bodo potem tolikokrat rabili v javnem življenji. (Dalje prih.)