TEDNIK hlBOVLJE, 27. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 27 LETO XVI Našim naročnikom h Prihodnja, 28. številka Zasavskega tednika ji ob 3. juliju — prazniku slovenskih rudarjev, £ p 4. juliju — dnevu borca in 3. juliju — praz- $ niku občine Hrastnik izide že v torek, 2. ju- § g Uja. • . | Oglaševalce prosimo, da nam sporoče > | svoje želje najkasneje do petka, 28. junija s ^ opoldan. Uredništvo in uprava ZT i $ NAJNOVEJŠE V SOBOTO ZASEDA ■ SKUPŠČINA SFRJ Za Skupščino Sociali-*tične republike Slovenije *e bo ta teden sešla tudi Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zasedanje se bo tačelo v soboto, 29. junija. Najprej se bodo sešli kbori na ločenih sejah. Po verifikacijah mandatov tn svečani izjavi poslancev bodo zbori sprejeli začasne poslovnike in izvolili svoje predsednike In podpredsednike ter predsednike zborov. Po ločenih sejah bo skupna seja vseh zborov, na kateri bodo volili predsednika in Podpredsednike skupščin ter predsednike in člane skupščinskih odborov in komisij. Drugi dan zasedanja bo Skupščina SFRJ nadaljevala delo na skupni seji, °a kateri bodo izvolili Predsednika in podpredsednika republike. Isti dan bo tudi seja zveznega *bora, na . kateri bodo izvolili člane zveznega iz-Vršnega sveta. * * KOPALNA SEZONA SE JE ZAČELA — Ob lepem vremenu zadnjih dni pridejo končno tudi kopalci na svoj račun. Bazena v Trbovljah in na Izlakah sta vsak dan zasedena s kopalci. Naš posnetek je bil napravljen v jutranjih urah v trboveljskem bazenu Nov obrat STT v Sevnici (S. š.) Trbovlje — Predstavniki sevniške občine in Strojne tovarne Trbovlje se že nekaj časa dogovarjajo o ustanovitvi novega obrata Strojne tovarne v Sevnici, ki bi ga uredili v prostorih bivšega lesnega obrata zraven železniške postaje. Za 20-letnfco osvoboditve bodo odkrili spomenik (ma) ZAGORJE — Občinska skupščina v Zagorju ob 8i»vi je že imenovala koml-"Jo za postavitev spomenika Revolucije v Zagorju ob Sa-za predsednika pa Jožeta Kladlvarja-Leona. Prejšnji teden se je odbor •ešel že na prvo sejo. Ugotovljeno je, da urbanistični načrt za področje, na kate-rem naj bi zgradili spomenik (nasproti Delavskemu domu) še ni izdelan. Računali je, da bo načrt v kral-kem gotov, tedaj pa bi tudi Podrobneje razpravljali o ®amem spomeniku. Na seji *f se dogovorili za akcijo ^oiranja sredstev za postavi-ev spomenika, zraven tega Pa so sklenili, da naj bi spo-n^nik Revolucije odkrili v ^aeorju ob Savi za 20-Ietni- lrL °sv°bodltve, se pravi leta. Vzporedno z deli pri ure-^Ju spomenika pa naj bi .Potekalo tudi delo prt do- končni redakciji »Zagorskega zbornika«, ki naj bi izšel od odkritju spomenika. Dan borca v Zasavju V vseh štirih zasavskih občinah se že pripravljajo na praznovanje 4. julija — dneva borca. Na večer pred praznikom bodo po okoliških hribih zagoreli številni kresovi; ob katerih bodo borci pripovedovali mladini doživljaje iz časa NOV. V Trbovljah bodo pripravili improviziran napad na Vrhe, na Dolu pri Hrastniku bodo člani ZB obiskali vse partizanske matere na njihovem področju. Ob dnevu borca bodo podelili tudi več odlikovanj, posamezne organizacije ZB NOV bodo pa pripravile' pred praznikom več prireditev. Osrednje slovesnosti bodo v vseh štirih občinskih središčih, 4. julija pa bodo Hrastničani odšli na Gore in Kal, Trboveljčani na Vrhe, Zagorjani na Zasavsko goro, Lilijani pa na Janče. Zasavski rudarji za svoj praznik (ma) ZAGORJE — Rudarji Zasavja so že začeli s pripravami na praznovanje 3. julija — praznika slovenskih rudarjev. S prvimi prireditvami so začeli že prejšnji teden, ko so začeli s športnimi tekmovanji, in sicer v nogometu, šahu, kegljanju, plavanju, namiznem tenisu, odbojki In streljanju. Na večer pred praznikom bodo svečanosti po vsem Zasavju, v Hrastniku pa jih bodo združili s praznovanjem občinskega praznika. V Trbovljah bodo v Delavskem domu pripravili pevski zbor Svobode I in Rudarska god- POMAGAJMO OBČANOM LITIJE, PRIZADETIM OB POTRESU! ba iz Hrastnika ter moški pevski zbor Zarja in Delavska godba Svobode — Center Trbovlje kulturni program, za zaključek bodo pa nastopili še »Veseli rudarji« in kvartet Dorka Škoberne-ta. Zagorski rudarji bodo 3. julija odkrili na grobnici preminulih zagorskih rudarjev spominsko ploščo v spomin na vseh 54 tragično preminulih zagorskih rudarjev po osvoboditvi. Na plošči bodo Delovni kolektivi Zasavja! Po svojih mo- vklesani verzi Mileta Kiop-čeh pomagajmo občanom Litije z denarno člča: »v delu tovariši zvesti, pomočjo in z gradbenim materialom. Denar- irtvTllLo^iVdrtTjtna-ne prispevke nakazujte na tekoči račun NB ki, v tem grobu leže«, ki jih Litija 600-23-673-2 — Sklad za pomoč prizadetim ObLO Litija. Obvestila o prispevkih v gradbenem materialu pa pošiljajte oddelku za gospodarstvo Občinske skdpščine Litija. je napisal za to priložnost. 3. julija zvečer bo v Zagorju še promenadni koncert godbe na pihala in akademija v Delavskem domu. Prva zasedanja novih občinskih skupščin Te dni se sestajajo člani novih občinskih skupščin v Zasavju na prva izrazito delovna zasedanja. Prva se je sestala občinska skupščina v. Zagorju ob Savi, v torek pa /e bila seja občinske skupščine v Litiji. V naslednjih dneh pa bosta še seji novih občinskih, skupščin v Trbovljah in Hrastniku. Na skupnih sejah bodo elani občinskih skupščin — podobno kot v Zagorju — razi pravljali tudi o poročilih komisij za volitve in imenovanje ter o predlogih za imenovanje predsednikov in članov potrebnih komisij in svetov občinskih skupščin. Mimo tega pa se bodo člani ie začeli ubadati z reševanjem posamez-. nih važnih vprašanj. V času od kandidacijskih zborov volivcev in zborov delavcev pa do volitev so se člani novih občinskih skupščin — še posebej člani zborov delovnih skupnosti — sicer podrobneje spoznali z doseženimi uspehi in problematiko določenega področja. Pozneje so sicer pripravili nekaj razgovorov s kandidati, na katerih so govorili o nalogah in vlogi članov občinskih skupščin. Vendar tedaj ni bilo mogoče seznaniti kandidate za člane občinskih skupi ščin podrobneje s stanjem in problemi gospodarstva in družbenega življenja ter načrti za nadaljnji razvoj. Zato bo potrebno, da se v prihodnje organizirajo delovni razgovori s člani občinskih skupščin, na katerih bi podrobneje obravnavali vsa ta važna vprašanja. Tako bi lahko v prihodnje na zasedanjih občinskih skupščin dosegli mnogo bolj poglobljene, kvalitetne in tehtne razprave in objektivnost pri odločanju o posameznih zadevah. Na teh delovnih razgovorih s člani občinskih skupščin pa bi lahko izdelali tudi okvirni načrt za delo občinskih skupščin, njihovih občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti ter posameznih organov občinskih skupščin. Taka načrtnost v delu občinskih skupščin v prihodnje bi bila lahka po vsej verjetnosti le koristna-UL. Pred nadaljevanjem del na novi Zasavski cesti Zadnje informacije okrog nove Zasavske ceste so kar najbolj razveseljive, že v nekaj dneh bodo nadaljevali z deli. Tudi napovedi za nadaljevanje del v prihodnjih nekaj letih so — po zagotovilih Sekretariata Socialistične republike Slovenije za promet, Cestnega sklada in Okrajne skupščine Ljubljana — kar najbolj optimistične. Na novi Zasavski cesti bodo torej že v nekaj dneh nadaljevali z deli. Letos sicer v Zasavje ne bo pripadnikov naše JL^, ki so. zadnje tri leta prebijali najtežji odsek na trasi nove Zasavske ceste Maljek—Zagorje ob Savi. Kot kaže se Je torej začeto odločno z reševanjem vprašanja izboljšanja cestne povezave Zasavja z ostalimi področji Slovenije. Nova Zasavska cesta bo namreč predstavljala dokončno rešitev že nekaj let se vse bolj porajajočega problema v zvezi s povezavo Zasavja z ostalimi področji Slovenije — osrednjega problema, ki vse bolj izstopa še posebej v nadaljnjem razvijanju gospodarstva. NOVA ZASAVSKA CESTA NAJIDEALNEJŠA POVEZAVA V zvezi z doslej opravljenimi deli na trasi nove Zasavske ceste so mnogi že nekaj časa naglašali, da je treba dela pri gradnji pospešiti, ker pomeni pravzaprav ta cesta najidealnejšo povezavo Zasavja z ostalimi področji Slovenije. Pospešitev del nujno narekujejo težave številnih zasavskih delovnih organizacij zaradi pomanjkanja železniških vagonov, (in za-rtdi slabega stanja cest, še posebej ceste Trbovlje—Zagorje—Trojane) kateri kot vse kaže, mnogo ne pomaga tudi vzdrževanje, ki pa sicer po vsej verjetnosti ni najboljše. Mnoge delovne organizacije iz Zasavja so bile namreč spričo nastalih razmer prisiljene zmanjšati proizvodnjo (tako tudi na zagorskem rudniku in še marsikje drugod). ZA LETOS NA VOLJO 326 MILIJONOV DIN Kot že omenjeno, smo tik pred nadaljevanjem del na trasi nove Zasavske ceste. Po informacijah, ki smo jih dobili v ponedeljek, bo letos vloženo v dokončno prebitje odseka Renke—Zagorje ob Savi 320 milijonov din, dela pa bosta izvajala SGP »Slovenija ceste« in Cestno podjetje iz Ljubljane. V Trbovljah pa so se odločili, da bodo formirali v okviru občine mladinsko delovno brigado, ki bi začela s prostovoljnim delom urejali novo Zasavsko cesto na odseku Trbovlje— Zagorje ob Savi. ZNATNA SREDSTVA ZA ZASAVSKO CESTO TUDI V LETIH 196« IN 1965 V prihodnjem letu bo po dogovoru med Socialistično republiko Slovenijo in Okrajno skupščino Ljubljana vloženo — kot smo obveščeni — skupaj 1 milijardo 850 milijonov din. S temi sredstvi bi v prvi vrsti-začeli z gradnjo mostov na Savi, ki bodo povezovali novo Zasavsko cesto, in sicer v Litiji in Zagorju ob Savi. Vzporedno s tem pa bi bila urejena cesta na odseku od Šentjakoba skozi Ll- Litija - potresni sunki se še nadaljujejo Že več kot mesec dni je področje litijske občine izpostavljeno močnejšim in šibkejšim potresnim sunkom. Doslej so seizmografi zabeležili 27 potresnih sunkov — zadnjega v nedeljo, 23. junija. Po .prvih sunkih močno prizadete zgradbe so po nadaljnjih tresljajih Se bolj prizadete In je zdaj že skoraj vsaka hiša več ali manj poškodovana. ZeJojteJiL TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 -Glasilu občinskih odb. SMM Hrastnik. Litija, Trbovlje. Za »orje ob Savi - Glavni ured •It Stane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Ureja Je uredniški odbor -Cvednlštvo in uprava Trkov IJ«. Trg revolucije 11/11, tele-,ee ■-1*1 — Račun pri NB Trbovlje MU 13-MM | - Pose mezaa Številka 10 din - Naročnina (z dostavnimi): meseč-aa 60 din, četrtletna IM din, pafletaa 3M din, celoletna 7» din — Poštnina plačana e gotovini - List tiska CT .GORENJSKI TISK«. Kranj -Nenaročenih rokopisov In fotografij ae Komisija, ki Je ugotavljala škodo po potresu, je ugotovila, da je poškodovanih 496 objektov, v glavnem stanovanjskih hiš in javnih zgradb. V privatnem sektorju je prizadetih 314 zgradb. V družbenem sektorju pa 176 raznih objektov. Po ocenah strokovnjakov in komisije bo treba zgraditi nova stanovanja 28 družinam. Ena Izmed najbolj realnih možnosti je postavitev 20 montažnih hišic, kar bi veljalo okrog 50 milijonov din. Vendar pa bi bita to le zasilna rešitev, ker bi bilo treba ničeti z gradnjo 28 novih stanovanj, kar bi veljalo okrog W0 milijonov din. Zraven drugih zgradb sta močno prizadeti tudi obe upravni poslopji občine, nekaj šol v okolici In popolnoma novih objektov (pošta, banka, itd.) Poseben problem je zagotovitev pouka v osnovni šoli Šmartno pri Litiji. Vpisanih je nad 5M otrok, Id so do konca šolskega leta 1962-1963 obiskovati pouk v 5 zgradbah v Šmartnem, ker je bilo šolsko poslopje loti k o poškodovano, da je bilo treba šolo zapreti. V gradnji je nova šolska zgradba, v katero je Mio doslej vgrajeno 42 milijonov din. Da pa bi lahko v šolskem letu 1963-1964 organizirali normalen pouk, M btio treba takoj nadaljevati z dograditvijo zgradbe. Za dograditev bo potrebnih 73 milijonov din, z deti pa bodo začeli še ta mesec. Za popravilo škode in za hitro rešitev nastalih problemov bi bilo treba zbrati nad 400 milijonov din. V Litiji so povedali, da bodo vložili vse sile za rešitev najnujnejših problemov. Vendar občini Litija z ozirom na njeno ekonomsko moč ne bo mogočo v lastnem okviru odpraviti nastale škode, zato bo nujna ludi pomoč delovnih kolektivov in občin iz vse Slovenije. Po mnenju Liti jan ov bi bilo treba najprej urediti tiste objekte, v katerih je ogroženo življenje ljudi, ker se potresni sunki še vedno ponavljajo. Litijo so v zadnjem času obiskali predstavniki ljubljanskega okraja, glavnega odbora RKS in razni strokovnjaki, ki so bili enotnega mnenja, da Je pomoč nujna in potrebna. Glavni odbor RKS pa Je obljubil nuditi vso pomoč pri zbiranju sredstev. Litijanl pričakujejo pomoč. Zato so odprli tudi poseben žiro račun, na katerega je mogoče nakazovati sredstva. Sicer pa Je lahko pomoč Se v •bilki gradbenega materiala. (■*> ti jo do Zagorja ob Savi. Vzporedno s tem pa bi nadaljevali z deli na odseku od Zagorja ob Savi do Hrastnika. . Predvidevajo* pa, da bi v letu 1965 vložili v nadaljnjo 'izgradnjo nove Zasavske ceste 2 milijardi 80 milijonov din, s čimer M cesto modernizirali, uredili potrebne priključke ter usposobili cesto za prevoz na vsem odseku Šentjakob—Hrastnik. Izvedba navedenih del v letih 1963, 196« in 1965 sodi v minimalni program modernizacije cest v Zasavju in zajema ureditev cestnih komunikacij na področju Zasavja do Hrastnika. Pa tudi po letu 1965 bo treba nameniti sredstva za nadaljnjo ureditev cestnih komunikacij, kot npr. za ureditev mostov v Trbovljah in Hrastniku ter ureditev ceste na odseku Hrastnik —Zida«) most v makadamski izvedbi. Računajo, da bo treba za to nameniti leta 1966 in v naslednjih letih nadaljnji 2 milijardi 360 milijonov din. V TREH LETIH NOVA CESTNA KOMUNIKACIJA Z opisano dinamiko vlaganja investicijskih sredstev v letih 1963, 1964 in 1965 bi prišlo Zasavje v treh letih do primemo urejene nove Zasavske ceste in v zvezi s tem do solidne cestne povezave z Ljubljano in ostalimi področji Slovenije. Verjetno bi kazalo temu programu podredili vse ostale negospodarske investicije v Zasavju, hkrati s tem pa po mnenju nekate- rih ne bi bilo niti primerno vzporedno forsirati gradnjo nekaterih drugih cestnih komunikacij v Zasavju, ker bi tako — kot menijo — drobili sredstva in hkrati s tem zavlačevali dokončanje osnovne investicije v cestno omrežje v Zasavju — izgradnje nove Zasavske ceste, za čimprejšnjo izgradnjo le-te pa so zainteresirani v Zasavju prav vsi. DOGOVORI O POSPEŠENEM NADALJEVANJU DEL NAJ OBVELJAJO! Želeti bi bilo, da bi dogovori o pospešenem nadaljevanju del na novi Zasavski cesti v naslednjih letih tudi obveljali, da bi tako Zasavje, id predstavlja z gospodarskim potencialom v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku pomembno gospodarsko območje z letnim družbenim bruto produktom 56 milijard din, dobilo solidno povezavo z ostalimi področji Slovenije, ki bi omogočila znižanje proizvodnih stroškov in hkrati s tem v mnogih zasavskih delovnih organizacijah tudi občutno povečanje in specializacijo proizvodnje ter odpravo težav v zvezi s prevozom izdelkov. Verjetno pa je, da je z izgradnjo nove Zasavske ceste zvezano tudi vprašanje začetka modernizacije ceste Zidani most—Rimske toplice in Zidani most—Radeče—Sevnica —Videm Krško—avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb. M. LIPOVŠEK Več enovitosti Ljubljanska turistična zveza je pred dnevi sklicala na Izlakah sektorsko posvetovanje o nadaljnjem razvoju turizma in o nekaterih organizacijskih problemih turističnih društev. Posvetovanja, ki je bilo sklicano za vse štiri zasavske občine, so se udeležili predstavniki občinskih skupščin, občinskih odborov SZDL, turističnih in planinskih društev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi, na posvetovanju pa so pogrešali predstavnike Litije. Na posvetovanjih, ki ga jc vodil predsednik ljubljanske turistične zveze Janez Pirnat, so bili ugotovili, da jc za povečanje dotoka gostov nadvse potrebna izdaja turističnega prospekta Zasavja. Pričakovati je mogoče, da bo po vsej verjetnosti ta prospekt v kratkem izšel, omeniti pa jc treba, da so izdajo turističnega prospekta sofinancirale vse štiri zasavske občinske skupščine. Prav pa bi bilo tudi, da bi sc čim-prej odločili še za izdajo Vodiča po zasavski planinski transverzali od Kumro\ca do Kuma. Mimo drugega bo treba za poživitev turizma v Zasavju izboljšati obupno stanje cest, še izboljšati avtobusni promet, solidno urediti turistično informacijsko službo in organizirati tudi javljanje prostih zmogljivosti v vseh zasavskih planinskih in turr stičnih postojankah. Misliti pa bo treba še na izdajo turističnih spominkov ter izboljšati izbiro in založenost razglednic. Mer drugim bo v prihodnje potrebno, da bo Zasavje kot enovito turistično področje nastopalo v turističnem programiranju in reklamiranju enovito tudi navzven. Po razpravi o nekaterih organizacijskih in kadrovskih vprašanjih turističnih društev so sc udeleženci P®" svetovanja dogovorili, da se bodo v prihodnje sestaja® izmenoma v eni od zasavskih občin. Prihodnje posvetovanje bo tako v Trbovljah. -Mn- POŠTNI PREDAL 82 Naročniki in bralci našega tednika! Sodelujte s prispevki v naši rubriki »Poštni predal 82«, ki je namenjena vašim pismom. Pišite nam o vsem, za kar menite, da bi bilo potrebno. Vaše prispevke bomo rade volje objavili. Obilo uspeha pri pisanju in sodelovanju vam želi Uredništvo ZT. ZDAJ ŠE NI nejša, je morala stranka se- PREPOZNO! veda popustiti. Blagajni- čarka pa je stranki oblju- Tovariš urednik! 2e nekaj časa opazujem promet na mostu v Toplicah. Na njem je iz dneva v dan več motornih vozil. Zdaj, ko iz nekaterih podjetij odvažajo proizvodnjo Zaradi pomanjkanja vagonov s tovornjaki s prikolicami, je na cesti tudi vse več tovornjakov s prikolicami. Zgodi se, da se tako večkrat znajde na mostu več vozil naenkrat. Most je star in ni bil grajen za takšen promčt, kakršen je zdaj. Zato ne kaže drugega, da se — če se srečata dva tovornjaka s prikolicami ali pa dva večja tovornjaka — eden vrne nazaj. Seveda ob takih primerih za nekaj časa zastane promet. Da bi zagotovili kar najbolj varen promet na mostu v Toplicah bi bilo prav, da bi pristojni organ namestil pred mostom prane tni znak, ki bi označe-tal obvezen odstop pred-losti. Tako bi se izognili narsikateremu negodova- ij« in morda tudi kaki 1'jj'si nesreči. Mislim, da je predlog sprejemljiv, saj terja nje-. gova uresničitev še nekaj tisočakov. J. Z., Zagorje ob Savi TUDI UGLED NEKAJ VELJA! Tovariš urednik! V zadnjem času sem bil priča neljubim prizorom. V trgovinah in gostilnah imajo blagajniki oz. proda-■ jalci ali natakarji navado, da od gosta najpreje vzamejo denar, zaračunajo potreben znesek in potem vrnejo preostanek. Največkrat je sicer vse redu, vendar ... Zadnjič sem bil v trgovini. Videl sem, kako je dala stranka * blagajničarki 250 din, račun pa je znašal IdO din. Blagajničarka je ,vrnila 10 din, hkrati pa dciala stranki, da ji je dala Č00 dinarjev premalo in da nai iih zato da. Stranka je s‘lcda zatrjevala, da je dala 250 dinarjev, pa ni mc pomagalo. Blagajničar-ka le l/dila svoje, stranka Pa svoje. Seveda je tak besedni dvoboj pritegnil pozornost precejšnjega števila tupcev v trgovini. Ker je vila blagajničarka vztraj- bila: zvečer bom delala obračun in če bo višek, boste dobili jutri denar nazaj. Ne vem sicer, kaj je pokazal obračun, vendar menim, da bi bilo mogoče take nevšečnosti takoj odpraviti. V mnogih gostinskih in trgovskih lokalih sem opazil, da tisti, ki prevzema denar, potoži denar stranke na mizo, vrne stranki preostali znesek in šele nato spravi denar, ki ga je dala stranka. Tako odpade vsaka neprijetnost, saj je mogoče takoj ugotoviti, koliko denarja je dala stranka. Tako delo zahteva seveda le malo več dobre volje. Menim, da nekaj velja tudi ugled. Zato verjetno tisti stranki, ki je dala zadosti denarja, ni vseeno, če jo nekdo vpričo drugih »obdolži*, da je dala premalo denarja. Pričakujem, da bodo ti-sti.^ki poslujejo še na star način, z malo več dobre volje pripomogli, da v prihodnje ne bodo več jemali ugleda strankam, če za to ni vzroka. F. K., Trbovlje NAPOSLED LE BREZ TIROV! Tovariš urednik! Redno prebiram prispevke v vaši rubriki »Poštni predal 82*. Z zanimanjem sem zato letos prebral sestavek o železniških tirih na glavni trboveljski cesti. Ko pa sem se zadnjič odpravil na sprehod do Sušnika pa sem ugotovil, da tirov pri Strojni tovarni in pri RT P ni več čez cesto. Prepričan sem, da stroški z odstranitvijo teh železniških tirov niso bili tolikšni, da jih v Trbovljah ne bi zmogli, zlasti še zato, betr je bil tir pri RT P precejšnja ovira za promet. Zdaj so na obeh mestih, kjer so pobrali železniške, tire, položili kocke in promet se zdaj nemoteno odvija — seveda v splošno zadovoljstvo lastnikov motornih vozil. Prepričan sem, da bi se dalo a malo več dobre volje na tak oz. podoben ničin rešiti še vrsto drugih vprašanj, ki jih predlagajo občani. P. S., Trbovlje FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA V CEMENTARNI TRBOVLJE so v teku dela pri montaži novega milna, ki bo začel obr» tovati predvidoma v avgustu. S tem se bo 'proizvodnja cementa znatno povečala NOV STANOVANJSKI BLOK V ZAGORJU, ki ga gradijo ob Cesti zmage. V kratkem pa bodo začeli s stanovanjsko izgradnjo tudi ob Ulici talcev. Najprej bodo tam začeli graditi 35-stanovanjskt blok HRASTNIK — Na področju Frtlce in nad tovarnami po urbanističnem načrtu ne bodo več gradili stanovanjskih blokov Seja občinske skupščine Hrastnik (p) HRASTNIK — V soboto se bo sestala na svojo sejo Občinska skupščina Hrastnik. Odborniki dosedanjega občinskega ljudskega odbora in nove skupščine bodo poslušali poročilo o delu ObLO Hrastnik in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. Pridobitev Tovarne pohištva Trbovlje (S. S.) Trbovlje — Konec meseca bo pričela obratovati v Tovarni pohištva Trbovlje nova moderna žaga z zmogljivostjo razreza 6000 kub. metrov lesa letno. Za potrebe tovarne bo razžagala letno 2000 kub. metrov lesa, za potrebe ostalih interesentov .v Trbovljah pa ostalo. Seja zbora delovnih skupnosti v Litiji (ma) LITIJA — Na petkovi seji je zbor delovnih skupnosti litijske občinske skupščine na samostojni seji razpravljal o analizi zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1962 ter o analizi razvoja gospodarstva v letih 1957—1962. Iz predložene analize zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1962 izhaja, da so dosegle lani delovne organizacije skupaj nad 7 milijard 600 milijonov din celotnega dohodka po vnovčeni realizaciji, ki pa je v primerjavi s fakturirano realizacijo iz ičta 1961 .nižja za 4,3 odstotka. Skladi delovnih organizacij so se zmanjšali za okrog 30 odstotkov, osebni dohodki pa povečali za 11 odstotkov. Iz analize tudi izhaja, da poslovanje v delovnih organizacijah v lanskem letu ni bilo zadovoljivo, vzroke za to pe je iskati v pomanjkljivi organizaciji dela, zastareli opremi in v zve-ti $ tem v nizki produktivnosti dela. Zbor delovnih skupnosti je po temeljiti obravnavi teh vprašanj sklenil predlagati delovnim organizacijam, da naj bi r prihodnje vlagale sredstva le na podlagi proučenih načrtov, zaradi česar naj bi čimprej pristopili tudi k izdelavi 7-ktnih perspektivnih načrtov razvoja posameznih delovnih organizacij. Hkrati s tem je zbor delovnih skupnosti občinske skupku* v Litiji sklenil, da naj bi o ugotovljenih problemih gospodarstva razpravljati v sindikalnih podružnicah in na plenumih občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki naj bi v prihodnje redne j c spremljali gibanje in probleme gospodarstva. DOPISUJTE V iasavski tednik! Zdaj kaže na bolje | (š) TRBOVLJE — Na začetku leta je »Zlatarstvo« občutilo precejšnje težave zaradi pomanjkanja surovin. Stanje v zvezi s preskrbo surovin se je zadnje čase izboljšalo, s preselitvijo v nove prostore pa so se izboljšali tudi delovni pogoji. Posebno pozornost so v tej trboveljski delovni organizaciji posvetili v zadnjem času proučevanju tržišča in prilagajanju proizvodnje tržišču. Koristna zamisel V okviru podjetja deluje že nekaj let obrat »Optika«, za katerega pa je ugotovljeno, da ima premajhno delovno območje, vendar se kljub temu vse bolj uveljavlja s kvalitetnim delom in kratkim rokom izdelave. Omeniti še velja, da že nekaj časa deluje v okviru obrtnega podjetja »Zlatarstvo« Trbovlje podobrat za vlečenje dimenzirane žice in trakov iz raznih kovin. V tem podobratu opravijo precej dela za trboveljsko Mehaniko. Tržišče so skrbno proučili (ar) TRBOVLJE — Ob težavah v prvih štirih mesecih so v trboveljskem »Tapetništvu« sklenili, da bodo temeljito proučili tržišče in na podlagi tega tudi programirali proizvodnjo. Zdaj so se odločili za uvedbo druge izmene, saj imajo sklenjeno precej novih pogodb za dobavo izdelkov. Tesno sodeluje jp z »Javorjem« iz Pivke. Zdaj ustvarijo mesečno okrog 12 milijonov družbenega bruto produkta, so pa vse možnosti, da plan presežejo. Omeniti je še treba, da sc je pokazalo, da so novozgrajeni prostori »Tapetništva« premajhni, predvsem bo treba misliti na razširitev skladišč. »Tapetništvo« iz Trbovelj ima namreč vse možnosti, da doseže v prihodnje mesečno realizacijo od 18 do 20 milijonov din. Več pozornosti pri kadrovanju in štipendiranju (ma) ZAGORJE — Plenum vprašanjem in štipendira- občinskega sindikalnega sve- nju. ta v Zagorju ob Savi je svo- Ugotovljeno je, da je zdravje zadnjo sejo posvetil ob- stvena služba na območju ravnavi treh važnih vprašanj, občine precej razvita, osebni m sicer Pravilniku in Bnanč- dohodki zaposlenih v zagor-nemu načrtu Komunalnega skem gospodarstvu pa so zavoda za socialno zavarova- sorazmerno nizki, zaradi če-nje Trbovlje, gospodarjenju sar je nastala po prvih petih in pripravam za izdelavo 7- mesecih izguba, saj je bilo letnih perspektivnih načrtov izdatkov več kot pa vplača-razvoja ter kadrovskim nih osnovnih prispevkov za Seja občinske skupščine v Zagorju (p) TRBOVLJE — V četrtek so se sestati na prvi razgovor o štipendiranju in kadrih predstavniki Kluba trboveljskih študentov, občinskega odbora SZDL ter Rudnika, Strojne tovarne in Cementarne. Pobudo za takšen dogovor je dal Klub trboveljskih študentov. Zal pa se tega posvetovanja niso udeležili tovariši iz manjših podjetij, kjer je vprašanje kadrov nedvomno še precej pereče. Glede na dosedanjo nenačrtno kadrovsko politiko bo potrebno v prihodnje bolj sistematično skrbeti za pravilno In enakomerno pritekanje potrebnih kadrov v gospodarstvo. Na posvetovanju so govorili tudi o politiki štipendiranja. Ze glede na to, da Je bilo to posvetovanje prvo, je pomembno, da se bodo nekatera vprašanja okrog štipendiranja In kadrov v prihodnje skušala načrtneje ■rajali. Šolski turizem v Medijskih toplicah Osrednja točka zadnje seje občinske skupščine v Zagorju ob Savi je Mia razprava in sklepanje o osamosvojitvi gozdnega obrat? KZ Zagorje in priključitvi h Gozdnemu gospodarstvu LjuMjana ter • odvzemu registracije KZ Zagorje za odkup lesa. Od- bi bilo ogroženo nadaljnje delo Krajevne zadruge Zagorje so se na seji odločili za ustanovitev sklada za pospeševanje kmetijstva, iz katerega M namensko dodeljevali sredstva za kritje objektivnih Izgub v kmetijstvu. socialno zavarovanje. V prihodnjem obdobju bo ena od prvih nalog skrb za znižanje izdatkov, seveda ne na račun tistega, ki je bolan in zdravstvene pomoči potreben. Plenum občinskega sindikalnega sveta je naglasil, da je treba posvetiti posebno pozornost izdelavi 7-letnih perspektivnih načrtov gospodarskega razvoja še posebej v perspektivnih delovnih organizacijah. se pravi v Tovarni elektroporcelana, »TEVE — VARNOST«, Industriji gradbenega materiala in Lesno industrijskem podjetju. Ob tem bo pa treba skrbeti še za ustanovitev dodatne nove industrije. Na plenumu so opozorili na dosedaj ugotovljene slabosti v zvezi s kadrovanjem, saj z izjemo zagorskega rudnika v nobeni delovni orga- (M. a) IZLAKE — Šolski in mladinski turizem v Medijskih toplicah je izredno razgiban. Do polovice junija je Malijske toplice obiskalo okrog 3000 otrok. Uprava podjetja je dobro poskrbela za skupine, saj je nudila okusne enolončnice po 100 dinarjev. Zraven kopanja'so se mladi turisti naužili tudi lepot narave v okolici kopališča. bornikl so se z večino glasov odločili za predlog, saj so naglasili, da je trebe tudi v kmetijstvu in gozdarstvu doseči dejavnost na ekonomski osnovi. Doslej sc k. namreč dogajalo, da k KZ Zagorje iz sredstev, ustvarjenih Iz gozdarstva, uporabila sredstva za kritje izgub, v večini primerov subjektivnih, tako tudi za kritje Izgub v trgovini. Da v prihodnje ne Mimo tega so člani občinske skupščine na ločenih sejah obeh zborov soglašali s pridružitvijo Slikarstva — pleskarstva h Komunalnemu podjetju Zagorje, potrdili so zaključni račun Investicijskega sklada zagorske občine za leto 1962, razpravljali pa so med drugim še o najetju posojila za gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove v središču Zagorja. nizaciji niso načrtno skrbeli za kader. Podobne slabosti so se pojavljale tudi okrog štipendiranja, zaradi česar se je dogodilo, da jo kadrov nekaterih vrst prc-« več, drugih po premalo. Obsodili pa so še primere prc-plačevanja kadrov in izsiljevanj okrog štipendij, kar sc jvoraja zaradi nenačrtne kadrovske politike in nenačrtnega štipendiranja. STOJAN BATIČ: Rudar (Irip pred upravnim poslopjem Rud-6Uta rjavega premoga Orbovlje — Hrastnik v Trbovljah Kako je z izdelavo osnutka statuta Na III. seji upravnega odbora, dne 6. junija 1)63, je komisija za Izdelavo predloga statuta podjetja poročala 6 svojem dosedanjem delu. Komisija je Imela več delovnih •estankov, na katerih je proučevala govore nekaterih vodil-°ih ljudi iz republike m zveze in proučevala obstoječo literaturo, ki je na razpolago. V obdobju svojega dela je komisija zbrala veliko •hateriala, ki naj bi ga predhodno proučili. Z ozirom na °bšimost zbranega materiala je komisija smatrala za po •febno, da se ustanovijo Se dodatne podkomisije. Take podkomisije je, tudi formirala, in sicer za naslednja poglavja statuta: — za organizacijo podjetja in delo organov samoupravljanja — za ekonomsko problematiko in — za delovne odnose. Posamezne podkomisije so resno pristopile k delu in v$aka za svoje področje pripravlja gradivo za osnutek statuta. V podkomisijah sodelujejo tisti člani kolektiva, imajo največ vpogleda v posamezna področja dejavnosti in bodo lahko največ prispevali, da bodo zapopadeni V$1 problemi v statutu, ki izvirajo iz vsakodnevne prakse Poslovanja, dosedanjega dela podjetja kot celote, posamezne ekonomske, obračunske in predračunske enote In ftvljenja kolektiva. Pri podkomisijah za ekonomsko problematiko se je k sodelovanju zaprosilo tudi ekonomiste ** Maribora, ki že preko enega meseca delajo pri Izdelavi Pravilnika o delitvi čistega dohodka. Pri delu glavne koml-jaje sodeluje oziroma nu(li pomoč tudi predstavnik repu "•'ke komisije za pripravo statutov delovnih organizacij, kar je vsekakor razveseljivo za naše podjetje. Iz razpoložljive literature Je važno proučiti le načelna s,ališča, ki go jih posamezniki Izražali ob različnih prilikah zvezi s statuti. Podrobnejših navodil pa doslej podjetje m Prejelo, zato so tudi priprave za Izdelavo statuta v mčetni fazi, naslanjajoč se le na lastne izkušnje In poglede. Pojavljajo se tudi težave pri samem delu podkomisij, i* morejo sc v večji meri posvetiti pripravam statuta, vtr *o člani podkomisij vezanj na delovne obveznosti r Podjetju. Vsekakor bodo v bodoče morale podkomisije vJkPcje pristopiti k nalogam v zvezi s statutom In to ne btt na delovne obveznosti v podjetju, ker je treba **vo statuta smatrati kot eno Izmed najvažnejših delov-. na*og za podjetje. Samo s sistematičnim in doslednim D °m leh komisij bo možno pravočasno In člmpreje pri-'dtl osnutek statuta za podjetje. Dr.. vedatl se Je treba, da Je statut samoupravni akl SkyJe,^a I101 družbeno-politlčnc In družbeno-ekonomske dl)Jmo,,i proizvajalcev, v katerem se morajo odražati vse Pil r°'Mi ,n Pavice delavca kot ustvarjalca In upravljalca "■daljnjl graditvi socializma. (ar) Delo osrednjega delavskega sveta Osrednji delavski svet RTH je imel 13. junija svoje 20. zasedanje v poslovni dobi 1962/64. Na tem zasedanju je najprvo ponovno obravnaval sprejete sklepe s svojega 19. zasedanja. 19. zasedanje namreč ni bilo sklepčno zaradi premajhne udeležbe, zato je bilo treba vse sklepe ponovno potrditi. Po tej točki dnevnega reda je delavski svet razpravljal o vzrokih slabše proizvodnje v prvi polovici junija, o investicijskih delih, storitvah, porabi lesa itd. Potem so razpravljali še o začasnem finančnem obračunu za maj. Ugotovili so, da je bil v primeru s prejšnjimi meseci ta obračun najmanj ugoden. Posebno pozornost so posvetili tudi nadurnemu in nedeljskemu delu, razpravi o delu komisije za pripravo predloga statuta podjetja, o delu disciplinske komisije, o 110-letnem jubileju rudarske godbe v1 Hrastniku, nato pa še o raznih spremembah v programu uporabe investicijskih sredstev. 350 članov kolektiva na zborovanju v Ljubljani Dne 7. junija se jc udeležilo predvolilnega zborovanja v Ljubljani, kjer je govoril poslanski kandidat Edvard Kardelj, blizu 350 članov kolektiva RTH. Udeleženci so potovali deloma z rudniškimi avtoAisi, deloma pa z vlakom. Izlet v MTT Dne 8. junija so izvedli člani starega upravnega odbora Rudnika Trbovlje-Hrast-nik ekskurzijo v mariborsko tekstilno tovarno. Ogledali so si organizacijo in • dela tega kombinata, nato pa so imeli s predstavniki podjetja tako upravnimi kot samoupravnimi, daljši razgovor o problematiki proizvodnje, investicij, prodajne politike, o delu samoupravnih organov, o stanovanjski izgradnji, o ■ delu s kolektivom in o vrsti drugih aktualnih vprašanj. 3. julij - praznik slovenskih rudarjev Samo še nekaj dni nas loči od 3. julija, dna. va, ki so si ga izbrali slovenski rudarji za svoj vsakoletni praznik. 3. julij je praznik slovenskih rudarjev, dan, ko so se pred 29 leti rudarji globoko pod zemljo zravnali, pustili svoje krampe in posedli. 3. julij je praznik rudarjev, spomin na veliko gladovno stavko v- zasavskih revirjih. 3. julij je praznik v spomin na dolgoletno borbo slovenskih rudarjev — revolucionarjev, ki so se borili ža svoje pravice proti nenasitnemu izkoriščevalskemu kapitalizmu. Gladovna stavka 1934. leta je pokazala veliko solidarnost in zavest rudarjev v borbi proti mogočni Trboveljski premogovni družbi in proti vsem kapitalističnim izkoriščevalskim režimom. Ne samo rudarji — tudi njihove žene so sodelovale v takratnem boju za upravičene zahteve. I. Sadovi tega velikega boja so dozoreli v naši socialistični revoluciji in so dobili zdaj čvrste korenine v izgradnji naše socialistične domo-* vi ne. . Revolucionarna pot, začrtana v letih pred zadnjo vojno", vzpodbuja tudi danes k nadaljnjemu delu — k nenehnemu izpopolnjevanju našega družbenega sistema, ki je dobil močno oporo v samoupravljanju in ki se razvija ob stalnem porastu proizvodnje in družbenega standarda. Hiter tempo našega življenja zahteva tudi od rudarjev vse več in jim nalaga novo in novo I delo, še posebej v zvezi s splošnim, strokovnim in družbenopolitičnim izobraževanjem ter vse bolj zavzetim sodelovanjem pri upravljanju delovnih organizacij in pri neposrednem upravljanju v komuni. Naša praznična razmišljanja ne bi bila popolna, če se ne bi ob 3. juliju — prazniku slo-I venskih rudarjev spomnili tudi vseh radarjev, ki dan na dan vztrajno in uporno rijejo pod | zemljo in iz njenih globin trgajo naravna bogastva ter s skupnim delom ustvarjajo sredstva za naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Za srečnejšo bodočnost, za še svetlejši jutrišnji dan proizvajalca in upravljalca čestitamo ob 3. juliju — dnevu slovenskih rudarjev vsem rudarjem in jim kličemo za praznik - SRECNOl S. Šuštar j Delo upravnega odbora Tako kot v vsaki številki priloge »Rudare objavljamo kratke izvlečke o delu samoupravnih organov našega rudnika, tako tudi tokrat objavljamo kratke vesti o vsebini razgovorov na posameznih sejah upravnega odbora. Dne 27. maja 1963 se je sestala na svojo prvo sejo novoizvoljena komisija za reševanje vlog, ki so sicer naslovljene na upravni odbor. Razpravljali so o raznih vlogah članov kolektiva, društev in organizacij za razno denarno in materialno pomoč ter o delitvi preostalih sredstev sklada skupne porabe. Komisija je ugodno rešila 11 prošenj, 4 Je zavrnila, raz- pravljala pa je še o nadaljnjih 7 drugih zadevah. Dne 25. maja je bila 2. seja upravnega odbora v novi mandatni dobi. Razpravljali so o proizvodnji in težavah, ki so nastale iz različnih objektivnih razlogov, nadalje o pomanjkanju železniških vagonov, o težavah v notranjem transportu s posebnim ozirom na pravočasno dostavo vozičkov na odkope in prevoz lesa, okvare elektroloko-motiv ter o disciplini posameznih motoristov pri prevozu premoga. Razpravljali so še o investicijskih delih ter o nastali razliki med planiranimi in dejansko izkoriščenimi zneski po programu investicijskih del. Sklenil je, da se v nobenem primeru razpoložljiva sredstva no smejo prekoračevati. Posebno pozornost pa je upravni odbor posvetil reorganizaciji skladiščne službe po posameznih obratih. V ta namen so bila izdana podrobna navodila vsem obratom in skladiščem. Sklenili so, da se z veljavnostjo od l.maja spremenijo tarife za posamezna uslužnostna dela reparaturne delavnice. Razpravljali so še o nekaterih vlogah, o pomoči športnim društvom, o izplačilu odškodninskih zahtevkov, o delu stanovanjske komisije ter o uspešno zakljt*. (Nadaljevanje na 6. str.) , Delo UO rudnika Trbovlje-Hrastnik (Nadaljevanje s 5. str.) čeni turneji moškega pevskega zbora Zarja Svobode-Cen-ter iz Trbovelj v Holandiji. Živahna je bila tudi razprava o tem, zakaj je bilo podjetje denarno kaznovano s strani okrožnega gospodarskega sodišča ter o letovanju na Rabu in Bledu. Na 3. seji upravnega odbora, ki je bila 6. junija 1963, pa je upravni odbor razpravljal o težavah in uspehih v proizvodnji premoga, o proizvodnih stroških in začasnem finančnem obračunu za maj 1963, o obratnih sestankih s kolektivom zaradi obravnavanja različnih aktualnih problemov v zvezi s proizvodnjo, stroški, storitvami, izostanki in slabo udeležbo na sejah samoupravnih organov. Ugotovil je, da so zadnji ukrepi glede omejevanja nadurnega dela bili uspešni. Nadurno delo se iz meseca v mesec zmanjšuje. Razpravljal je še o nekaterih vlogah članov kolektiva za priznanje izplačevanja riadomestlla po čl. 22 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, o terenskih dodatkih, predvojaški vzgoji ter o raznih prošnjah za material in denarno pomoč. Razpravljali so še o problemih delovnih invalidov in o delu Invalidske komisije, nato še o delu komisije za pripravo predloga statuta podjetja, o delu grupe ekonomistov iz Maribora in o nekaterih ukrepih za pripravo analiz v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden. S tem v zvezi je bila imenovana posebna grupa strokovnjakov, ki mora v doglednem času pripraviti podatke o tem, kakšni organizacijski in drugi ukrepi so potrebni za prehod na 42-urni delovni teden. Na koncu seje so razpravljali še o upokojitvah članov kolektiva ter o organiziranju proslave v počastitev dneva rudarjev. Poslušali so tudi poročilo predstavnika Oddelka za specialna rudarska dela o stanju gradbišča Bogovina. -t- Letošnji proizvodni uspehi in problemi Rudnik rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik je letos produciral do konca meseca maja za 33.500 ton premoga reč kot lani v istem času. V trboveljskih produktivnih obratih je bila proizvodnja v letošnjih prvih petih mesecih za okoli 3000 ton manjša kot lani. Hrastniški obrati pa to letos povečali proizvodnjo v primeri z lansko za 25.700 ton, Dol pa za 11.100 ton. Letos smo dosegli v prvih petih mesecih približno isto povprečno dnevno proizvodnjo kot lani v istem času. Isti povprečki v obeh letih so pri letošnji povečani proizvodnji rezultat več delovnih dni. Tudi v pogledu kvalitete premoga, t. j. padca debelih vrst smo letos v prvih petih mesecih dosegli nekoliko boljše rezultate kot v povprečku lani, saj smo proizvedli za 0,8 odstotka več kosovca in kock. Tudi storilnost dela je bila v vseh naših jamah in na rudniku letos v petih mesecih boljša, kot je bila v. povprečku lani. V jami Trbovlje smo dosegli letos v petih mesecih storitev 2,11 ton/šiht proti 2,10 ton/šiht v lanskem letu, v jami Hrastnik 2,18 ton/šiht proti 2,03 ton/šiht v lanskem letu in v jami Dol 1,76 ton/šiht proti 1,53 ton/šiht v lanskem letu. Tudi rudniška storitev je letos ponovno boljša od lanske, saj smo že dosegli 1,50 ton/šiht proti 1,46 ton/šiht lani. Povečanje proizvodnje na obratih Hrastnika je rezultat povečanja proizvodnih kapacitet teh obratov, saj so na obeh obratih v stalni eksploataciji vsa polja. Tudi koncentracija in kontinuiteta odkopavanja slojišča v D polju In D kopi s koncentriranim odvozom po C šahtu so prispevali k povečanju produktivnosti tega obrata. Na povečanje proizvodnje in produktivnosti obrata Dol pa je vplivalo na eni strani izboljšanje slojnih prilik, posebno v Srednjem sektorju, kjer so se razvili že normalni in hitri širokočelni odkopi, na drugi strani pa povečana koncentracija pridobivanja premoga samo v Srednjem sektorju, po zaključku teh del v Zapadnem polju. Proizvodnja premoga na površinskem kopu Trbovlje je bila v letošnjih štirih mesecih še vedno nizka; znatno se je dvignila tako proizvodnja kakor tudi storilnost ob- rata šele v mesecu maju in juniju, ko so se vremenske prilike stabilizirale in odkrilo slojišče v plazu. V juniju predvidevamo obratno storitev preko 3 t/šiht, ker smo transport premoga smislu delovale v glavnem težave pri odkopavanju v Ple-sko polju pod višino 260 ztv radi vodnih vdorov in v zadnjem mesecu tudi iste težave na čelu Terezija II. Mnogo truda in sredstev se je porabilo za sanacijo komunikacij v ogretem slojišču Lakonce polja in za pnevmatsko zasipavanje odkopanih prostorov v Zgornjem VII. polju. To zasipavanje vršimo zaradi varovanja objektov Cementarne nad našimi odkopnimi polji. Močni pritiski na proge etaže Hopfen polja, kjer se je pričelo slojišče odkopavati po likvidaciji polja v Spodnjem VII. polju, so ovirali normalen tok proizvodnje v tem polju. Poleg tega je imelo to odkopavanje tudi močan vpliv na naše površinske objekte nad tem poljem. V mesecu marcu smo povečali v jami Ojstro proizvodne kapacitete ž novim Frič poljem, kjer smo slojišče pripravili za odkopavanje pod gramozi jame Trbovlje. Potrebe po polnem pnevmat- Delo komisije za izume in tehnične izboljšave Na podlagi sprejetega pravilnika o Izumih in tehničnih izboljšavah, ki velja pri našem podjetju od predzadnjega zasedanja osrednjega delavskega sveta, je komisija za Izume in tehnične izboljšave razpravljala na svoji seji dne 13. Junija 1963 o predloženih Izboljšavah. Po vsestranski proučitvi je komisija v skladu s pravilnikom In poslovnikom nagradila tovariša Franca FRIDLA iu Silva LANIS-NIKA Iz strojnega obrata v Trbovljah za uvedene tehnične izboljšave na dlesel lokomotivah vrste Jenbach. Oba tovariša sla bila nagrajena z enkratno nagrado v višini 144.000 dinarjev. Razpravljali so še In sklepali o tehnični izboljšavi pri obdelavi src za obešanje kletk v jaških. Izboljšavo je predložil tov. Ivan FLAJS Iz obrala Hrastnik. Rudnik bo prijavil to izboljšavo kot patent pri patent dem uradu SFRJ. Komisija mu Je priznala enkratno nagrado v višini 90.000 din. Vabimo tudi ostale člane kolektiva, da sodelujejo s podjetjem pri raznih novatorsklh delih. Naša želja je, da bi podjetje obratovalo čimbolj enostavno, brez hudih fizičnih naporov, ob čim manjših stroških In ob čimbolj šem finančnem rezultatu. x -t- MOTIV IZ HRASTNIKA iz etaže 434 do etaže 410 mehanizirali s transportnimi trakovi. Zato tudi računamo, da bomo na tem obratu dosegli v poletnih mesecih znatno boljše proizvodne rezultate. Na višino proizvodnje Jame Trbovlje pa so' v negativnem ■ rnjm* »' skem zasipavanju pa so zmanjševale hitrost napredovanja tega čela. Odkopavanje slojišča v dveh etažah pod predhodno položenimi mrežami v Lakon-cl In Lopati ni dalo predvidenih rezultatov zaradi nečistega odkopavanja teh dveh etaž in otežkočenega dela pod slabimi stropi v poslabšani klimi na naslednji nižji etaži. Z neposrednim odkopavanjem pod položenimi mrežami v naslednji etaži Frič po-: lja pa upamo, da bodo dosegli tako dobre strope, da bo znatno povečan dnevni napredek čela. Nemajhne zasluge za le-tošnje dosežene proizvodne rezultate pa ima tudi naša separacija. Ta je zato, ker je forslrano nočno obratovala In znatno boljše oskrbovala vsa naša jamska delovišča z jamskimi vozički tudi v dnevnih izmenah. Tudi od novo zgrajenega objekta za drobljenje slabših vrst rovnega premoga in separacijskih izbirkov, ki je pričel obratovati letos spomladi, pričakuje kolektiv rezultate boljšega izplena. Proizvodni rezultati našega kolektiva pa so posebno v zadnjem mesecu resno ogroženi, ker rudnik ne dobiva dovolj železniških vagonov za odpremo premoga. Ti zastoji v odpremi premoga po železnici povzročajo težko popravljive zastoje na naših produktivnih deloviščih v jami, ki ne le slabšajo naše proizvodne zmogljivosti in delovne pogoje, marveč tudi zmanjšujejo varnost ljudi in obratovanja. Tudi jamska raziskovalna in odpiralna dela se letos ugodno razvijajo. Pozitivne in negativne rezultate naših letošnjih raziskovalnih vrti® v D-polju, D-kopi, ABC polj®' Lakonci in Vode polju sproti izkoriščamo za smotrneje® projektiranje eksploatacije v posameznih poljih slojišča. Geološki zavod iz Ljubljane nadaljuje ttidl letos s strukturnim vrtanjem na naših neraziskanih področjih. Letos J® prevrtal z vrtino Br 12 sloji' šče Hrastnik od globine 42Z do 635 m. To vrtino je moral 12. februarja zaključiti kot nedokončano v produktivnih namesto v triadnih slojih zaradi porušenosti plasti v tej globini. Trenutno ekipa vrta s svojo garnituro v Srednje®* sektorju Dola vrtlnd Dol ’ že od 4. aprila dalje, ki je d® sredine junija prevrtala metrov slojev, v glavne®1 morske gline. Tudi odpiralna dela se vseh naših jamah letos oPra* ljajo po predvidenih načrtih' V jami Trbovlje so najteže*' nejša odpiralna dela sloji*®* Terezija II v globino že ko® čana. Isto velja za Vode Plosko polje. V jami H*3* nik ovirajo normalno napr*: dovanje odpiralnih del juž' predelov D polja izbruhi J®\ lana in tektonske porušit' slojišča. Dela v A polju razvijajo normalno. Tudi d< na gradbenih In strojnih ® . Jeklih za novi izvozni »* Ojstro so letos napredov* skoraj do montažnih del-(Nadaljevanje na 7. »tr’' Letošnji proizvodni uspehi in problemi (Nadaljevanje s 6. str.) Dela na objektih Strojnega Sahta v Hrastniku so letos že toliko napredovala, da upamo, da ga bomo pričeli izkoriščati že v prvi dekadi julija. Na strojni šaht bomo pre-fsmerill prevoz ljudi In materiala Iz dneva na zvezno ob-*orje lz razloga, ker moramo davni šaht Izključiti lz prevoza na tej relaciji, zaradi Bujnih remontnih del. Tudi odpiralna dela stojišča shemo In idejne projekte vseh elementov nove separacije od novega navozišča In Iztresališča v jami, preko transportnih karidorjev In prehodnih bunkerjev do nove težko tekočinske pralnice ln do nove nakladalne postaje za odpremo premoga po železnici. V izdelavi je tudi že prvi glavni projekt, s katerim bomo najprej pričeli to gradnjo, to je projekt navozišča -93jspcgssTC Srednjega sektorja na Dolu in iztresališča za revni in tal- •Ued obzorji 403 in 470 so letos napredovala za 309 metrov smerne dolžine proge v utavskih apnencih ln za 79 •netrov prečnlce proti A polju. Doseženi so bili povpreč-ti mesečni napredki 90 metrov ln storitve 35 cm/š. nlnski premog v Jami ob nstju Savskega rova. Pripravljalna dela za pričetek teh rudarskih gradenj so tudi že v teku. V drugem polletju bomo Imeli na rudniku na vseh naših obratih zadostne prolz- Tudl dela v zvezi z izgrad- vodne zmogljivosti za dosego DJo nove separacije na rud- predvidenih proizvodnih na- Btku so letos napredovala tako, da izgleda, da bomo z deti pričeli že v začetku druge polovice leta. Investicijski program za to rekonstrukcijo Imamo že odo- IZ LAMPARNE v Trbovljah log. Poslabšanju delovnih pogojev v Vode polju, kjer se bo odkopavalo stoj med dvema gramozoma ln v Zapad-nem polju v področju vodnih vdorov, bodo stali nasproti tiren. Po dopolnitvi njegove izboljšani delovni pogoji Vsebine kot je to zahtevala revizija, bomo takoj zaprosili odobritev kreditov, ki so potrebni za financiranje “gradnje tega, za bodočnost VBdnika življenjsko BeJšega objekta. Od revizije imamo tudi že legalizirano novo tehnološko V novem gospodarskem novih etažah Terezije II, Ka-dunje, Lopate in Priča pri Istih pogojih v Hrastniku in Dolu. Upamo, da teh naših sistemu, v katerem se zavze-predvldevanj ne bo zavrto po- mamo za člmvečjo ekonomlč-najvaž- manjkanje vagonov na Jesen nost in večjo rentabilnost ob žetvi, ko so potrebe še poslovanja ter večjo produk-večje. tivnost dela, bodo morali -a brez dvoma odigrati svojo Organizacija in naloge analitskega oddelka Nižji materialni stroški tega rudnik ni mogel zadovoljiti vseh potreb kupcev. 'Kljub temu so pa rezultati poslovanja ugodnejši kot v Istem razdobju leta 1962 (ja-nuar-april), kar Je razvidno lz naslednje razpredelnice: 1962 1963 Indeks 373300 406.200 108.6 374,907 406.000 1063 2J11436 2279,476 108,0 1.064,398 1.099,499 1033 1.046,738 1.179,977 112.7 945,692 1.078310 114.1 101,046 101,067 100.0 ne bodo realno prikazani. ratl, ker smo bili o njih odnosno o višini obveščeni šele pred nekaj dnevi. Osebni dohodki so v absolutnem znesku porastll za 14.1%, torej več kot Osti dohodek, djočlm so ostali skladi na Uti višini. Produktivnost dela se je povečala In sicer je znašala rudniška sto-rjtev v obračunskem razdobju lanskega leta 1.47 ton/del., letos pa 131 ton/del., porast torej za 2.7 %. če hočemo obdržati tisti dohodek in s tem v zvezi osebne dohodke In sklade na Prizadevanja kolektiva rud-Bika Trbovlje-Hrastnik za i mboijše Izpolnjevanje proizvodnih nalog je v zadnjem času nekoliko zavrto pomanjkanje vagonov. To se Je od-cazilo v višini proizvodnje Predvsem v maju ln zaradi Proizvodnja premoga ton Oddane količine ton Celotni dohodek 000/din Poslovni stroški 000/din Cisti dohodek 000/dln Osebni dohodki 000/din Skladi 000/dln Gornji prikaz Je sestavljen j® temelju plačane rcallzac!-f®’ zaradi česar je Indeks cc-nega dohodka nekoliko zji kot dosežena proizvod-ti. 1,1 oddane količine. Ta •»uaclja se je v maju po-■"avlla, ker so kupci svoje rV^nostl za prejeti premog ”>!Jše plačevali. Sploh sc Je anjc v pogledu kupcev zelo -Bcavllo, saj so terjatve ^ dnlka za dobavljen pre-Vt°8 V okviru predvidene °te obratnih sredstev v ta Banicn. Poslovnih stroških lz-»taiCmo n*žl* Indeks pora-ku Z0' pr* ceIotnem dohod-teri-1 T ka*e na Znižanje ma- vedaai-'h stroškov. To se se- il-ziuhc bo ju um z.17, m za prepričani, da bodo planske š|ni x, #a Pozitivno na vi- stroške zdravljenja poškodb naloge v celoti Izvršili in jih čistega dohodka, ki Je pri delu ln poklicnih bolezni tudi prekoračili. S tem bodo pomembno vlogo v delovnih organizacijah analitski oddelki jih v zadnjem času ustanavljajo. Z ozirom na to, da - je ta služba pri nas nova v razvoju, se večkrat postavlja vprašanje, kakšne so njene naloge in kakšno mesto naj zavzema v organizacijski strukturi podjetja. O tem so bila že izrečena številna ugibanja ln mnenja, vendar je le malokatero od teh zadeto v polno. Tako so v nekaterih podjetjih organizirali skega oddelka pa sta sodelovanje pri sestavljanju plana ln pri organizaciji dela. Ekonomske analize delimo časovno na stalne, to so: de-kadne, mesečne, četrtletne, polletne ln letne analize poslovanja, h katerim spada še posebej analiza rezultatov zaključnega računa, ter občasne analize, ki jih opravljamo po potrebi v raznih momentih pozitivnega ali negativnega uspeha poslovanja in v Izrednih momentih, ld nastopajo ob različnih spre- analitske oddelke v okvi- membah gospodarskih in-ru gospodarsko računskih, strumentov ali na tržišču. ati celo kadrovsko Po obsegu jih iočimo ua socialnih sektorjev. Takšen analize poslovanja celotnega način organizacije analitskih podjetja, analize poslovanja Kot smo obveščeni Je komu- sedanji višini, se- bo moral nalna skupnost socialnega zavarovanja podpisala dopolnilni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 3% republiška skupnost pa do-polnini prispevek za invalidsko zavarovanje v višini 1,1 odst., torej skupno 4.1‘%. Ta dva dopolnilna prispevka se računata od iste osnove kot redni prispevki, to jc od bruto osebnih dohodkov, ln bo znašal ta Izdatek, ki bremeni poslovne stroške, v letošnjem letu preko sto milijonov dinarjev. Na drugi strani nam pa odstopa zavod za socialno zavarovanje za bose sc- leznlne do 30 dni 2.4% ln za kolektiv potruditi, da predvsem Izpolnjuje zastavljene sl proizvodne naloge ln da Izboljša asortiment premoga. Tudi pri materialnih stroških bo treba poiskati vse možne vire znižanja- Kolektivu je znano, da vprašanje plaamana premoga ne obstoja, nasprotno, nismo v stanju, da bi zadovoljili vsem potrebam kupcev tako železnici, Industriji kot široki potrošnji. Rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik so še zmerom pokazati v vsakem primeru svojo polno'delovno zavest ln tako smo tudi sedaj prepričani, da bodo planske ,napram Povprečku 035% (od Ute osnove kot dali tržišču prepotrebni predor !5a lela, ** 12-7% Ven- dopolnilni prispevki). Neve- mog, sebi pa izboljšali žlv-0l)ra stalno nihče več jih ne bo smatral lesa tudi z uvajanjem jekle-jih stojke podpirajo. Tudi tu strophic. v j ,.b*l na- za manjproduktivne člane ko- nega podporja v progah in z se da les zamenjati z jeklom Uspeh je bil tu in iz leta ge* e . 1957 lektiva, ker navidezno niso zamenjavo lesa z betonom, in komaj so se trboveljski ra- v leto se je večalo število je- do je po- vključeni v neposredno proiz- kjer so bili za to dani pogo- darji dodobra spoznali s klenega odkopnega podporja leg, (jBlca nad vodnjo. V letu 1962 so se iz- ji. Jekleno progovno podpor- prednostmi jetičnih stojk, že v jamah največjega zasavske- ‘ a so bili gube zopet nekoliko povečale, je je uvažal iz Avstrije. Re-. je sledil naslednji korak v ga premogovnika. Iz grafiko- , razvoju — uvajanje jeklenih na 1 je razviden potek nara-stropnic. Razvita je bila do- ščanja števila jeklenih stojk, flt zultati so bili ugodni, toda ker zaradi nezanimanja domačih železarn za proizvodnjo tega podporja ni bilo mogoče dobav preusmeriti iz uvoza na domače proizvajalce, je bil rudnik prisiljen jekleno podporje v progah zopet opustiti. Pač pa so se uspešno uveljavili in obdržali betonski oblikovane! iz domače rudniške betonarne, ki že dobrih šest let prispevajo k znižanju porabe lesa na rudniku. Iz grafikona 3 je razvidno, kako je na rudniku Trbovlje-Hrastnik po letu 1954 upadala poraba lesa. /955 /955 f95t 1957 /953 /959 /965 /96/ /962 ŠTEVILČNO STANJE STOJK na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrstnlk JEKLENE STOJKE »VALENT* IN JEKLENE STOPNICE Strojne tovarne Trbovlje v jami Trbovlje leta 1962 Med rudniki so predvsem premogovniki že od nekdaj veliki potrošniki jamskega lesa. V pretežni meri gre tu za Jes iglavcev, ki je zaradi svoje dolgovlaknate strukture izredno žilav. Zilavost povzroča počasno popuščanje jamskega podporja pod hribi n-ekim pritiskom in zadovoljivo nosilnost celo še tedaj, ko je les pravzaprav že porušen. V lastnostih, ki jih rudar pri lesu ceni, listavci daleč zaostajajo za iglavci. Z naraščajočo proizvodnjo premoga po II. svetovni vojni, narašča tudi potrošnja jamskega lesa. Ker se vzporedno s premogovniki razvija tudi draga industrija, ki ji je les osnovna surovina, tako predvsem papirna industrija in industrija celuloze, stoji naše gospodarstvo pred težavno nalogo, za-"dovoljiti vse potrčBe To tovrstnem lesu. Ker so rudniki že pred leti začeli čutiti težave, ki nastajajo na trgu z jamskim lesom in ker se je cena lesu začela vztrajno dvigati — v zadnjih 10 letih se Je cena dvignila za 132 odstotkov! — so Jyji prisiljeni iskati izhod, Tri bi jim vsaj 'deloma odvzel vsakdanje skr-Jp "bkrog dobave jamskega lesa. V ne mali meri je premogovnike k temu sililo dejstvo maksimiranih cen premoga, ki niso dopuščale vračunavanja povišanih cen osnovne surovine v ceno proizvoda, tako kot je bilo to v večji ali manjši meri dovoljeno ostali industriji. Najbližji ukrep za zmanjšanje porabe lesa v premogovnikih je bila zamenjava lesa z Jeklom. Razvoj jeklenega jamskega podporja je bil v letih okrog 1953 v svetu že tako daleč, da je bila na trgu že cela vrsta raznih tipov jeklenih stojk in stropnic, tako da je bila možna široka izbira primernega podporja za jamske razmere v naših premogovnikih. Tudi .riziko poskusov s tem podporjem in riziko njegovega uvajanja v redno proizvodnjo ni bil več tolikšen, da bi se naloge ne lotili s trdnim upanjem v uspeh. V Jugoslaviji je s tem pionirskim delom prvi začel Rudnik Trbovlje-Hrastnik januarja 1954, ko je vgradil na enem svojih odkojjdv v Trbovljah prvih "200 korrfadov jeklenih stojk. Stojke so bije uvožene iz sosednje Avstrije od firme Alpine-Montangesell-schaft, ki se je tedaj trudila osvojiti jugoslovanski trg z močnim argumentom, namreč s podatki, o popolnem uspehu uvajanja teh stojk v avstrijskih premogovnikih v jamskih razmerah, močno podobnim jugoslovanskim. Kot se pri vsaki novosti, s katero se radar sreča v jami, pojavi sprva odpor do nje, tako je bilo tudi pri jeklenih stojkah. Teža okrog 85 kg, mrzla kovina ob golih rudar- skih telesih, priučevanje na nov način dela in drage »nevšečnosti« so sprva odvračale rudarja od novotarije, toda z vztrajnimi napori in spretnimi ukrepi tehničnega osebja se je položaj, kmalu menjal. Ko je radar na odkopu spoznal, da mu ni več treba dan za dnem vlačiti težkega lesa po ozkih in nizkih jamskih prostorih, ker ima svoje jekleno podporje stalno na odkopu in ga lahko vedno znova uporablja, je bil led prebit. Se istega leta je bilo nakupljenih nadaljnjih 1000 kom. jeklenih st.ojk in na obratih se je načrtno in široko pristopilo, k treningu jamskega moštva v rokovanju z novim podporjem. Kakšna je jeklena jamska stojka? Sestavljena je iz dveh delov, od katerih je zgornji vložen v spodnjega in se ga da poljubno izvleči do največje dolžine, za katero je stojka izdelana (to je na rudnika Trbovlje-Hrastnik 3,15 metra). Zgornji del se na poljubni dolžini pričvrsti v spodnjega š pomočjo obroča, ki je pritrjen" na spodnjem delu in ki se ga pritegne z zabijanjem dveh zagozd. Stojka ima premer okrog 150 mm in pri največji dolžini še nosi okrog 40 ton. Ko se je ne potrebuje več, se izbije obročeve zagozde in zgornji del stojke sc sesede v spodnjega. Stojko se potem prestavi na novo mesto in ponovno vgradi. Pov- V letu 1957 se je rudnik preusmeril z uvoženih stojk na stojke domače proizvodnje iz Strojne tovarne Trbovlje. Ta tovarna je tedaj začela s proizvodnjo stojk na podlagi licence zahodnonem-ške firme Schwarz. Ker je bila proizvodnja tako še vedno vezana na dragocene devize, se je tovarna trudila izdelati popolnoma lastno stojko. To ji je uspelo, ko je leta 1957 zapustila tovarno prva serija stojk tipa Valent, konstrukcija sedanjega Kidričevega nagrajenca tov. Valentina Osredkarja iz Trbovelj. Z manjšimi izpopolnitvami, ki so jih narekovale praktične izkušnje s to prvo serijo domačih stojk, je Strojna tovarna Trbovlje razvila jekleno stojko, ki je popolnoma enakovredna tovrstnim inozemskim proizvodom. V zadnjih treh letih predstavljajo te stojke glavno izvozno po stavko v Trbovljah. Jekleno jamsko podporje je robustne izdelave in ne zahteva skoraj, nobene nege. Za ekonomičnost podporja pa je izredno važna stalna evidenca njegovega številčnega stanja. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je to spoznanje drago plačal. Iz - ir V IftL J*1 /952 1953 /954 1955 /956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 (1963) P0*1 * LESA V m’ na 1.000 ton premoga v Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik i* stai-ne*a zvi- ■v si vcih le'u 1963 zna- čufc 54 IZGUBE JEKLENI HSTOJK V •/. na vgrajene stozne »a e|0mkao"j- !^ihtkk .VvU>v ei ,,eri dkoP-Ih^i „ *e na k ‘brani 5,-53", stojk in stropnic so omogočale zajeti z jeklenim podporjem vedno več odkopov in vzdrževati .stopnjo upadanja porabe lesa. Metoda uporabe jeklenega podporja tudi tam, kjer se odkope zasipava, je od leta 1962 dalje gotovo doprinesla svoj delež k prihrankom na lesu. Prav gotovo je vplivala na zmanjšanje porabe lesa tudi -zima 1962/63, ko so na rudniku zaradi težavnih dobav lesa pošle skoraj, vse zaloge in so bili obrati Prisiljeni uporabiti jeklo, kjer je bilo to le količkaj mogoče. Praksa dvakratnega napredovanja odkopnih front na dan, ki se vedno bolj uveljavlja, ugodno vpliva na porabo lesa, ker se s hitrim napredovanjem odkopov ne da časa jamskim pritiskom, da bi se sprostili in s tem prizanese podporju. D-islej doseženi rezultati naporov za zmanjšanje porabe jamskega lesa, ki so razvidni lz grafikonov kažejo, da se •rud in vlaganja sredstev v to bogato povrnejo. Čedalje močnejše uveljavljanje naravnih gospodarskih zakonov v socialističnem gospodarstvu zahteva mobilizacijo vseh možnih in dosegljivih sredstev in poti za znižanje proizvodnih stroškov. Zato bo šel tudi v pogledu jamskega podporja razvoj dalje. V letu 1962 so bili uspešno končani prvi poskusi z odkopavanjem šestmetrskih etaž pod stropom iz gostega pletiva žičnih mrež in jeklenih trakov. S podporjem, potrebnim normalno za eno etažo, je bila pridobljena dvojna količina premoga. Letos so se pričeli poskusi z jeklenim mrežastim opažem stropa na etažah normalne -višine, od katerega si rudnik obeta hitrejše napredovanje odkopnih čel in prh hranek vsega lesenega stropnega opaža. Te mreže bodo tudi predpriprava k uvedbi hidravličnega jeklenega podporja, o katerem je rudnik pričel razmišljati šele pred kratkim, v prvi vrsti z name- nom zvišati storilnost na odkopih. Hidravlično podporje so z jeklenimi stropnicami kombinirane jeklene stojke, ki se jih na odkopu postavlja hidravlično s tekočino pod pritiskom 200 atmosfer. Za rokovanje s tem podporjem je potrebno občutno manj. delavcev, zahteva pa višjo strokovnost strežnega osebja, vestnejše vzdrževanje in čim-boljše izkoriščanje v obratovanju, ker se le tedaj dovolj hitro povrnejo razmeroma visoki stroški nakupa. Strokovnjaki z Rudnika Trbovlje-Hrastnik so si v'aprilu 1963 v Avstriji ogledali izdelavo in uporabo hidravličnega podporja, primernega za naše jamske prilike. Avstrijska firma je ponudila kooperacijo za proizvodnjo in verjetno bo uspelo pridobili našo strojno induitrijo, da jo sprejme. Po svoji tradiciji in izkušnjah v rudarstvu bi bila za to prva poklicana Strojna tovarna v RUDAR pri podiranju jeklenega podporja Vedno občutnejše pomanj- šo proizvodnjo kot danes, kanje delovne sile v rudar- Kdor bo v tej nujnosti raz- pravočasne plašil v zadostna zamujal stvu, ki ni v stanju nagraje- voja vati radarjev težavi dela od- ukrepe in se bo govarjajoče boljše kot dru- razvoj investirati ga industrija, neizprosno zah- sredstva, bo nujno zaostal za teva čimbolj zgodaj proučiti, spretnejšimi konkurenti in preizkusiti in osvojiti meto- in vse kaže, da bo mogel ved-de, ki bodo omogočale celo .no manj računati na pomoč z manjšim številom delavcev družbe, dajati večjo, boljšo in cenej- , Inž. II. C. 0 Zasavski 'ednik T it. 27 % 27. 4, 1963 0 (J Delovna zmaga Oddelka za specialna Rudarska dela rudnika tfavega premoga Trbovlje - Hrastnik Že v prvomajski številki »Zasavskega tednika* je bilo zapisano, da ekipa Oddelka za specialna rudarska dela pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, zaposlena na gradbišču Prevalje Rudnika svinca in cinka Mežica, bije bitko za proboj zadnjih metrov vodnega rova, ki bo s tem dosegel končno dolžino 8375,45 m. Kljub temu, da so rudarji v mesecu aprilu dosegli maksimalni napredek, takorekoč rekord v jugoslovanskem metilu in sicer 161 m proge ter s tem izdelali enega izmed najdaljših rovov v naši širši domovini, je preostalo zaradi vdorov ogromnih količin vode po 1. maju do prctboja še cca 25 m. Veseli trenutek delovnega uspeha je bil dosežen 14. maja ob 11. uri, ko so izvršili zadnji odstrel in s tem je bila vzpostavljena zveza med obema deloma vodnega rova, t. j. onega, izdelanega iz strani Mežice proti Prevaljam v dolžini 3.175 m in tega, izdelanega s strani Prevalje—Mežica v dolžini 5200,45 m. Delo s strani Mežica—Prevalje se je moralo zaradi ogromnih dotokov vode pod pritiskom preko 6 atmosfer že v aprilu leta 1958 ustaviti in od tega časa dalje se je napredovalo le iz strani Prevalj proti Mežici v izredno težkih pogojih. Izredni pritiski v pa-leozojskih skrilavcih so zahtevali izredno skrbno podgra-jevanje in takojšnjo oblaganje rova z betonsko oblogo, v zadnjih odsekih do probo-ja, okoli 1.000 m rova, pa je potekal skezi apnence in dolomite, kjer je bila predvsem borba z ogromnimi količinami vode. Saj je v zadnjem odseku pred probojem, okoli 200 m znašal pritok vode do 10 kubičnih metrov v minuti, katera je v vodnih curkih brizgala z močjo 6 atmosfer. Kljub navedenim težkočam je kolektiv, sestavljen iz trboveljskih, hrastniških in mežiških rudarjev pod vodstvom Oddelka za specialna rudarska dela uspešno zaključil ta ogromni jamski objekt, ki je življenjske važnosti za nadaljnji obstoj mežiškega rudnika. Z navedeno investicijo je rudnik Mežica odstranil svojo Organizacija in naloge analitskega oddelka (Nadaljevanje s 7. str.) Posredni nalogi analitskega oddelka sta planiranje ln organizacija dela. Posredni zato, ker analitiki pri planiranju ln organizaciji dela sodelujejo le kot posvetovalni organi, ld na podlagi analiz te plane oziroma organizacijo dela usmerjajo ln vsklaju-Jejo. Brez dobrega plana sl ne moremo predstavljati uspešnega gospodarjenja, ker ostane poslovanje neusmerjeno In labilno. Predpogoj za dobro planiranje pa Je Izdelava metodologije planiranja z navedbo programa, organov za izdelovanje plana, organov za sprejemanje In Izpolnjevanje plana. Vse te določbe mora nujno zajeti statut podjetja. Organizacija dela Je v tesni povezavi s planom. Organizirati se pravi: predvideti, določiti organe za Izpolnjevanje, vsklajati ln kontrolirati. Vse to so pa tudi glavne značilnosti plana, le da jih izvaja operatlva na podlagi predvidevanj. Na podlagi analiz dela, daje tudi na tem področju analitski oddelek svoje predloge in mnenja. V bližnji bodočnosti se zaradi predvidenih sprememb V našem gospodarskem ln družbenem sistemu, postavljata pred analitske oddelke dve važni nalogi. Prva naloga je analiza delitve celotnega ln čistega dohodka podjetja ln faktorjev, ki so vplivali na doseganje tega dohodka in njegovo delitev. Te analize so nujno potrebne, da bi laže pristopili k novemu načinu delitve, za katerega pripravlja nova navodila Sekretariat za delo pri ZIS v sporazumu z glavnim odborom ZSJ ln Zvezno Industrijsko zbornico. Faktorji, ltl bodo po teh navodilih vplivali na delitev celotnega ln čistega dohodka so ekonomski pokazatelji poslovnega uspeha, produktivnosti dela, rentabilnosti, ekonomičnosti Itd. Ti faktorji bodo vplivali na višino sredstev Iz čistega dohodka za osebne dohodke in sklade ob upoštevanju, na kakšen način ln v kakšnih pogojih Je gospodarska organizacija dosegla svoj čisti dohodek. Druga nič manjša naloga bo priprava analiz v zvezi s prehodom od 48 urnega na 42 urni delovni teden. Te analize bodo morale vsebovati vse možnosti povečanja storilnosti dela hi izkoriščanja notranjih rezerv, da bi pri višji storilnosti in istem številu zaposlenih dosegli enako proizvodnjo ln poslovne uspehe kot v sedanjih pogojih. Brez dvoma bo to zelo zahtevna naloga, ki jo bo pa mogoče ob razumevanju ln podpori celotnega kolektiva zadovoljivo rešiti. To so v kratkem povedano vse glavne naloge, ki jih imajo analitski oddelki v sedanjem stanju gospodarskega razvoja In razvoja te službe. Da bi jih laže opravljali, Je potrebno, da zasledujejo nove dosežke na tem področju ter rezultate analiz tudi ustvarjajo. Viktor KORITNIK naj večjo oviro tf borbi z vodo pri prodiranju v nižja obzorja, kjer so zaloge rude bogatejše. Poleg tega pa bo ukročena voda napeljana na turbine nove podzemeljske elektrarne, ki bo dajala najmanj toliko energije, kolikor se je je dosedaj trošilo za črpanje vseh količin - vode v rudniku. Izgradnja objekta velja sicer 1 milijardo 300 milijonov dinarjev, vendar pri letnem prihranku na električni energiji do 130 milijonov din, se bo objekt v 10 letih obrestoval, kar je izredno ugodno za podobne gradnje. Z gradnjo navedenega objekta se je pričelo že med okupacijo, to je v letu 1943, vendar se je vse do leta 1957 delalo z daljšimi in krajšimi prekinitvami zaradi več ali manj objektivnih vzrokov. Takoj po osvoboditvi je primanjkovalo sodobne opreme, nato pa so nastopale tudi težave v finančnem pogledu. Kot že rečeno, se je v letu 1957 pristopilo k temu delu s polno aktivnostjo ter v tem času izkopalo še preostalih cca 3.000 m rova in v dolžini preko 5.000 m obložilo z bo tonsko oblogo ter v isti dolžini obdalo s fino cementno glazuro zaradi zmanjšanja ovir pri predvidenem pritoku do 300 kub. metrov vode na minuto skozi rov, katerega padec znaša le 1 mm na 1 m (1 promila). Višinska razlika med pritokom in iztokom na dolžini 8 km znaša namreč le 8 m, Sam rov je izdelan preko polovice v okroglem profilu svetlega premera 2,5 m. VHOD V ROV na gradbišču v Prevaljah ostala polovica pa v podkvastem oziroma pravokotnem profilu z ozirom na hribino z večjimi ali manjšimi pritiski. To izredno zahtevno in precizno delo je delovna ekipa Oddelka za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje-Hrastnik uspešno zaključila PRI DELU y rudnika dne 14. maja ter si s tem postavila svoj trajni spomenik. Vse potrebne geodetske meritve je opravil investitor, to je rudnik Mežica sam ter stalno držal kontrolo nad smerjo in višino tal vodnega rova v gradnji, kar se je bilo najtežje pridržavati, saj. so se ista dvigala le 10 cm nad 100 m, vendar je pri proboju na razdalji 5200 m od strani Prevalj v obstoječi rov, izgrajen od strani Mežica nastopala razlika v višini le 6 cm, kar praktično ne predstavlja nobene tozadevne napake, ker je ista na tako veliko razdaljo daleč izpod dovoljenih mej. V smeri ni bilo nobene razlike in so bili boki rova iz ene in druge strani točno v projektirani smeri. S tem delom so pokazali jamomerci rudnika Mežica svojo izredno visoko raven v službi mer* stva, delovna ekipa, ki se je natančno držala navodil ja-momercev, je dosegla ta izredni uspeh, zahvaljujoč se pridržavanju navodil vodstva gradbišča in navodil nadzornih organov investitorja, to je rudnika Mežica. Ponovno je bilo dokazano, da je mogoče le v složnem delu in medsebojnem razumevanju doseči take uspche.kot je to bilo doseženo pri gradnji tega prepotrebnega, vendar izredno zahtevnega objekta za rudnik Mežica. Zalaganje vsega 'delovnega aktiva na tem objektu je bilo oa najvišjem nivoju in zasluži vse priznanje in polivalo Pii tem izrednem uspehu. . Inž. I. K. V četrtek 9. maja so se odpeljale z dvema avtobusoma podjetja »Kompas« tri skupine Svobode center iz Trbovelj — moški pevski zbor Zarja, kvartet Dorko Škoberne in kvintet Tine Jelen. S tem se je pričela že dolgo pričakovana koncertna turneja preko Avstrije in Nemčije v Holandijo. Kulturnike in avtobuse je čakala dolga pot — 3.200 km v obe smeri. Prvotno določena ura je bila premaknjena na 13. uro, ker je prišlo iz Ljubljane sporočilo, da še ni vse v redu s potnimi listi za prehod skozi Nemčijo. V zadnjem trenutku je nemško poslaništvo zahtevalo še pismena potrebne dvosmerne ceste. Pri tolikšnem številu avtomobilov vseh vrst, kot smo jih videfi ves čas potovanja po Nemčiji, bi bil promet po enojnih cestah nemogoč. To smo videli posebno na mo-stih, kjer je bila ena stran ceste v popravilu in kjer smo morali voziti v koloni. Ob cesti so na določenih razdaljah postavljene postaje za gorivo in odlično urejeni moteli. Vzdolž vse ceste je napeljan telefonski kabel in montirani telefoni, tako da tudi v primeru, okvare ali karambola ni zadrege. Med obema cestama so postavljeni železni odbijači, ob cestah pa so veliki in jasni napisi spali prvo noč f tujini, če ne štejem noči, ki smo jo preživeli med vožnjo. Gostitelji so bili do nas izredno pozorni in nadvse ustrežljivi. Čeprav mesto ni posebno veliko, nam ni bilo potrebno storiti koraka peš. Prepeljavali so nas z avtomobili od restavracije do doma, od doma do koncertne dvorane, pa spet nazaj v restavracijo in domov. Da jim to ni delalo težav, boste razumeli, če navedem, da ima med 60 člani pevskega zbora kar 50 članov svoje avtomobile. Po kosilu je bilo obvezno spanje, ob pol osmih zvečer pa smo se zbrali pred mest- deli cesto na dve državi. V dobri minuti so bile urejene vse formalnosti v zvezi s potnimi listi in že se je naša kolona pomaknila na holandsko zemljo. Ne daleč od meje, v kraju Rimburg, ki nosi ime še iz časov Rimljanov, ki so imeli tod skozi svoje prometne žile, nas je na velikem trgu pričakala množica l judi z domačo godbo in kraljevskimi fanfarami ter pevski zbor St. Josef s svojimi predstavniki. Po slovesni koračnici, ki je bila odigrana za nas, je bilo obvezno predstavljanje njihovih in naših funkcionarjev, kar je poteklo zelo ceremonialno in v duhu navad, ki pri nas ni- med prostranimi travniki in njivami. Mesto so gradili načrtno. Kolonijo za kolonijo. Vse hiše v eni koloniji so popolnoma enake in to pritlične, največ dvo do štiri-stanovanjska poslopja, postavljena v dve vrsti na obeh straneh ceste. Kolonije je gradila največ občina, deloma pa so s svojimi prispevki pomagali občani, ki so za majhno vsoto 40.000 guldnov, kar je nekaj nad 800.000 din, dobili v svojo trajno last stanovanje s 5 sobami, kuhinjo, kopalnico in ostalimi pritiklinami. Hiše so neometane, zidane z rdečo opeko, toda tako precizno, da omet res ni potreben. Moti mogo- Trboveljski rudarji - kulturniki v Holandiji in Nemčiji dovoljenja za mladoletne udeležence turneje in smo lako odpotovali iz Trbovelj proti Ljubljani brez zagotovila, da bo turneja res lahko izvedena. V Ljubljani so nas pričakali pred glasbeno šolo v Šentvidu še člani četrte skupine naše turneje, to je akordeonski orkester Svobode Šentvid pri Ljubljani v svojem avtobusu. Tudi v Ljubljani še nismo dobili zadovoljivih vesti o nemškem potnem listu, vendar smo se kljub temu ob 4. uri popoldne odpeljali proti Kranjski gori. Pred odhodom nam je predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Martin Zakonjšek zaželel srečno pot. V Kranjsko goro smo prispeli ob pol 6. upi zvečer, od tu naprej pa nam je bila pot še zaprta, čakali smo do 8. ure zvečer, vsekakor vsi precej nestrpni, dokler nam niso z osebnim avtom pripeljali naravnost iz Zagreba pričakovane potne liste. Zdaj je bila pot odprta in turneja se je lahko začela. Zvrnili smo še zadnje kozarce domačega vina, od katerega smo se morali posloviti za ] l dni, ker smo bili že obveščeni, da v Nemčiji kakor tudi v Holandiji vina ne bo. Prehod preko jugoslovansko-avstrijske meje v Podkorenu je potekel brez zadržkov. V Spitali smo prišli precej pozno, tako da smo zamudili zadnji vlak skozi predor pod Visokimi turami in smo se morali odločiti za vožnjo Preko precej visokega Katsch-berga. Na vrhu tega hriba smo se v turističnem kraju Obertauern (1783 m) srečali s snegom. Ponoči smo pri Salzburgu Prestopili avstrijsko - nemško mejo in naši avtobusi so zapeljali na odlično urejene nemške ceste. Že v zgodnjih Jutranjih urah smo lahko videli, kako zelo so^Nemčiji z belimi črkami na modri podlagi, ki pravočasno opozarjajo na odcepe, križišča, polnilne postaje, policijske postaje itd. Promet je res odlično organiziran in je skoraj nemogoče zgrešiti poti, pa čeprav voziš prvič po tej deželi. Naši šoferji so bili z vsem cestnim omrežjem dobro znani in v tem pogledu na vsej dolgi vožnji nismo imeli nobenih težav. Pri polnilni postaji Frichen, nekaj kilometrov pred Niirn-bergom, so na nas čakali g. Miinich in drugi iz Nurnber-ga. Avtobus z ljubljanskim orkestrom je ostal v Niirn-bergu, kjer je bil gost tamkajšnjega harmonikarskega orkestra, druga dva avtobusa pa sta nadaljevala pot v 16 km oddaljeno mesto Lan-genzenn, kjer smo bili Trboveljčani gostje mešanega pevskega zbora »Liedertafel 1*39«. Langenzenn je manjše mesto, ima le okrog 5000 prebivalcev, je pa izredno čisto in lepo urejeno. V glavnem je v mestu razvita obrt, ki pa zavzema vse večje oblike in so se mala obrtna'podjetja že preimenovala v tovarne. Tako je n. pr. delavnica, ki izdeluje ograje iz mrež, imenovana »Drahtzaunfab-rik«, pa čeprav zaposluje le 7 ljudi. Poleg obrti je v Lan-genzennu in okolici še 5 opekarn, usnjarna in tiskarna. V Langenzenn smo prišli z zamudo, ki je bila naša zvesta spremljevalka na vsem potovanju. Gostitelji so imeli namen, dopoldne organizirati ogled neke nove šole in pa tovarne Grunding, ki izdeluje serijsko televizijske aparate, ker smo pa prišli šele ob 13. uri, je to žal odpadlo. Povabili so nas na skupno kosilo, ki nam je razumljivo teknilo, in smo "ga zalili s pivom, ki je postal odslej naša najpogostejša pijača. Po kosilu so nas razredih po domovih, kjer naj bi pre- no dvorano ali kakor ji domačini pravijo Stadthalle. Koncert je bil napovedan kot mednarodni pevski nastop, ker so v programu sodelovali tudi domači pevci. Dvorana, v kateri smo nastopali, je zelo velika in je bila do nedavnega telovadnica. Preurejena je bila v koncertno dvorano malo pred našim prihodom in smo jo z našim koncertom krstili. Ves koncert je posnela tudi njihova radio družba »Ba-yerische Rundfunk«. Baje so posnetki dobro uspeli. Kljub majhnemu številu prebivalcev je prirediteljem uspelo napolniti dvorano in je bilo na koncertu okrog 700 poslušalcev. Razumljivo je, da smo se temu primerno potrudili tudi mi in zelo dobro izvedli celoten program koncerta. Pred pričetkom koncerta se je pripeljal iz Niirnberga vodja našega potovanja tov. Slavič in nam sporočil, da~ je kvintet Tineta Jelena na sporedu tudi na koncertu v Niirnbergu. Ker pa zaradi radijskega snemanja nismo želeli spreminjati programa, smo to dvojno nastopanje odklonili. Odhod iz Langenzenna je bil določen v soboto ob 8. uri. Zbrali smo se na trgu pred mestno hišo, kjer smo zapeli nekaj pesmi in čakali na avtobus iz Niirnberga. Ta je prišel z dveurno zamudo, tako da smo krenili proti Holandiji šele ob 10. uri. Precej kilometrov pred Aachenom, zadnjim nemškim mestom ob južnem delu Limburga, nas je pričakal g. Vek, predsednik organizacijskega odbora za našo koncertno turnejo po Holandiji. Od tu je vozil pred našo kolono in nas ob 18. uri pripeljal na nemško - holandsko mejo. Tu res nismo imeli občutka, da majhna stavba, holandski obmejni organi, v kateri so skupaj nemški in so udomačene. S fanfarami" in godbo na čelu smo nato odkorakali v spremstvu meščanov skozi vse mesto Vau-bach — pohod je trajal skoraj pol ure — do lokala domačega pevskega zbora, kjer je bilo tudi naše shajališče v prihodnjih dneh. V lepo urejeni dvorani, ki ima seveda tudi svoje gostišče so nam priredili kratek spored. Igrala je godba, zapel je moški zbor St. Josef. Medtem je organizacijski odbor že poklical družine, ki so bile pripravljene, da nas za čas našega bivanja v Holandiji prevzamejo v goste. Zadrege za stanovanja ni bilo, nerodno je bilo le to, da so morali nekateri člani naše ekipe na domove, ki so bili oddaljeni tudi do 10 km od središča mesta Vaubach. Zato so morali naši avtobusi vsak dan pol ure pred časom, določenim za zbor v lokalu, pobirati vse one, ki so stanovali v oddaljenih domovih. Prvo večerjo v Holandiji smo dobili že pri naših gostiteljih. Težave so bile s sporazumevanjem. Domačini deloma obvladajo nemščino, zato je bil to edini jezik sporazumevanja z izjemo nekaj redkih primerov na domovih, kjer so bili gostitelji naši rojaki. Za prve, najnujnejše razgovore, so organizatorji poskrbeli za nekak slovar najnujnejših potrebnih besed v holandščini in srbohrvaščini. Kjer tudi to ni pomagalo, so govorile roke, ki so znale pokazati tudi to, če si bil lačen ali sit, če si želel kruh, vodo in drugo. ■" V nedeljo dopoldne smo bili prosti in smo zato že jutranje ure izkoristili za ogled mesta. Vaubach ni zelo veliko mesto. Ima skupaj z okoliškimi kraji približno 10.000 prebivalcev. Pred 35 leti sedanjega Vaubacha še ni bilo, le nekaj kmečkih poslopij je sanevalo v ravnini če le to, da so vse stavbe temne, kar daje kolonijam nekako žalosten izgled. Da paralizirajo to slabo stran cenene gradnje, so Holandci svoj dom zunaj in znotraj pogrnili s cvetjem. Pred vsako hišo je vrtiček s tulipani, narcisami, gladijolami in rožami vseh vrst in barv in tudi soba ob cesti, ki navadno služi za jedilnico, je polna cvetja. Poleg tega si poživijo dom z vsemi mogočimi olepšavami. V hiši, kjer sem stanoval, so imeli n. pr. zelo lep akvarij s tropskimi ribicami in majhno udomačeno opico. Sobe so sicer majhne, vendar je prostorov zato več, ker prav to holandske družine potrebujejo. Holandci " imajo namreč radi številne družine. Družine z osmimi otroki so normalne, niso pa redke deset in dvanajstčlanske družine. Zvečer je bil na sporedu naš prvi koncert v Holandiji. Zato smo sklicali v lokalu kratko vajo že dopoldne ob 10. uri. Popoldne ob 19. smo se z avtobusi odpeljali v Treebeok, kjer nas je sprejela manjša, a ljubka dvorana. Na koncert so prišli tudi sezonski delavci — Jugoslovani, ki so'se za krajšo dobro zaposlili po limbur-ških rudnikih. To so večinoma Dalmatinci iz Drniša in Šibenika. Po treh mesecih so se na tem koncertu prvič sešli in je zato bilo med njimi mnogo debate tudi na koncertu, kar nas je med izvajanjem koncertnega programa precej motilo. Zelo smo se začudili, kako da holandski zbori, ki štejejo tudi 100 in več pevcev, ne uporabljajo na odru prakti-kable. Tega nismo vajeni in smo si zato trk pred koncertom pripravili sami na odrti zasilne stopnice. Eno in drugo je vplivalo na to, da je bil koncert v Treebecku najslabši na naši turneji. (Dalje prihodnjič) s*. - * ■ rr:' NEKEGA POPOLDNEVA na Njivi v Trbovljah Uspeh v delu Po zadnji konferenci Zveze komunistov na trboveljskem rudniku je čutiti živahnejše delo v vseh organizacijah Zveze komunistov. Na konferenci so se namreč odločili za rotacijo kadrov in so tako pomladili vodstvo rudniškega komiteja in osnovnih organizacij ZK. Sicer so se usmerili na utrjevanje dela v OO ZK. Sestankov je zdaj več, so pa tudi vsebinsko mnogo bolj pripravljeni. Delno so se usmerili tudi na delo občasnih aktivov članov ZK, tako aktiva samoupravnih organoV ih aktiva vodstvenih kadrov. Zanimivo je, da sestavljajo ta dva aktiva člani ZK z vseh obratov trboveljsko-h lastni- škega rudnika. Omeniti je tudi treba, da so se komunisti na trboveljskih obratih Rudnika Trbovlje-Hrastnik usmerili na aktivno delo v raznih organizacijah in organih upravljanja, tako v podjetju kot v okviru komune. V prakso pa prihajajo tudi vse bolj skupne seje obeh Rudniških komitejev ZK, na katerih obravnavajo nekatera najbistvenejša vprašanja podjetja. Vse večja skrb je v zadnjem času namenjena tudi izobraževanju članov ZK. V začetku leta so organizirali Politično šolo z 32 slušatelji, ki je delala v popoldanskem času in z nekoliko skrajšanim programom, kot ga je imela Politična šola ObK ZK. V šoli ObK ZK pa so imeli 9 članov ZK — perspektivnih kadrov. V jeseni pa mislijo spet nadaljevati s Politično šolo v okviru RK ZK, ki naj bi imela okrog 35 slušateljev. Najbolj kvalitetne kadre bodo poslali v Politično šolo ObK ZK, enega člana ZK pa bodo poslali na študij na srednjo stopnjo Visoke šole za politične vede v Ljubljani. V zadnjem času so pripravili tudi seminar o metodah dela, in sicer za člane RK ZK in za člane sekretariatov OO ZK. Gradivo s tega seminarja bo služilo kot osnova za nadaljnje delo, tako OO ZK kot RK ZK. Sicer se pa na RK ZK v Trbovljah poslužu- jejo tudi raznih grup, ki proučujejo nekatere idejne pro- bleme v delu OO ZK. Pred kratkim so zaključile z de-; lom štiri take grupe. Delo je bilo uspešno, saj je RK ZK; izvedel za vzroke družbene neaktivnosti posameznih članov ZK, zdaj pa bo moral oq ep '9ui3Eu auzattsn ijfcu te člane ZK vključil v delo. Sprejemanju v ZK so posvetili do nedavnega premalo pozornosti. Te naloge so se lotili zdaj z vso resnostjo. V juniju bodo sprejeli predvidoma v ZK 16 novih članov, med njimi tudi nekaj tehnične inteligence. .j PROSTORI OBRATA HRASTNIK Rurdnlka rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik Velik pomen rekreacijske dejavnosti v rudniku Trbovlje - Hrastnik Iz leta v leto ugotavljamo T kolektivu vrsto negativnih pojavov, ki bistveno vplivajo na potek proizvodnje in. zavi-■ rajo hitrejši napredek kolektiva kot celote. Zlasti velik vpliv na proizvodnjo pa imajo takozvani izostanki, predvsem tisti, ki izvirajo iz neopravičenih razlogov. Da bi sc takšno izostajanje omililo aa neko znosno mero, bi bilo xpri rudniku potrebno izvesti vrsto ukrepov, med katerimi je eden važnejših: poživitev rekreacijske dejavnosti znotraj kolektiva. V Sloveniji imamo že vrsto podjetij, ki sc uspešno bojujejo zoper izostajanje prav z rekreacijsko dejavnostjo. Ne mislimo tudi na to, da je prav pomanjkanje rekreacijske dejavnosti vzrok tolikšnemu izostajanju, vendar lahko trdimo, da bi s poživitvijo te dejavnosti lahko marsikaterega člana kolektiva odvjniti od negativnega Okolja, v katerem živi sedaj. V tako hitrem tempu razvoja, kot ga preživljamo prav pri nas v Jugoslaviji, ko sc čez noč spreminjajo navade, proizvodni postopki in ko se tudi vedno bolj večajo zahteve do delavcev na splošno je razumljivo, da postajajo delovni ljudje vse bolj obremenjeni in žive stalno v neki živčni napetosti. Razumljivo je, da jim je zato še kako potrebna določena sprostitev po napornem delu v tej ali oni obliki. V sedanjih pogojih se kot uspešna oblika rekreacijske dejavnosti posebno uveljavljajo razne športne panoge, ki zajemajo vse vrste športov, od športov, ki zahtevajo določeno mero tekmovalnega duha, kar prihaja v poštev zlasti pri mlajših ljudeh, pa do športov, ki sc odvijajo v klubih ali v naravi in so še posebno primerni za starejše ljudi. Z ozirom na to, da se je kolektiv v zadnjih letih precej pomladil, saj znaša povprečna starost le 34 let, bi bila zelo primerna prva vrsta športov, za katero pa je trenutno tudi največ pogojev. Zlasti razširjen in popularen it v zadnjem času nogomet. V tej panogi tekmujejo skoraj vsi obrati. To tekmovanje se na žalost vrši le dvakrat letno, zato bi bilo nujno, da se najdejo take oblike tekmovanja, v katerih bi imeli možnost sodelovanja skozi vse leto. Da bi v tem tekmovanju lahko tekmovali vsr obrati, bi bilo potrebno vse člane, ki se ukvarjajo z nogometom, porazdeliti v skupine in iz teh skupin sestaviti moštva, pri čemer se naj po možnosti upošteva pripadnost obratu,. Ugotavljamo namreč, da nekateri . obrati lahko postavijo tudi po dve in več moštev, drugi pa komaj polovico. Z navedenim predlogom bi dali možnost udeležbe v tekmovanju prav vsem članom kolektiva, ki jim je pri srcu navedena panoga. Zelo dobri pogoji obstajajo tudi za nekatere druge panoge, kot npr, kegljanje, šah, odbojka in namizni tenis. Za to bi bilo predvsem potrebno kupiti le nekaj rekvizitov, ki jih zelo pogrešamo, pogrešamo oziroma primanjkuje pa predvsem dobrih organizatorjev, kar pa je predpogoj za vsako vrsto dejavnosti. Pomanjkanje rekreacijske dejavnosti je mnogokrat vzrok za to, da delovni ljudje iščejo sprostitve po napornem delu v raznih gostilniških lokalih, ki jim nudijo kvečjemu lahko le alkohol — strup današnjega časa. Alkoholizmu se ne moremo postavljati po robu le z neko golo teorijo in ugotavljati samo vzroke njegovega nastanka, temveč se mu moramo postaviti po robu z neko aktivno dejavnostjo — protiukrepi, ki bodo ljudi privabljali na povsem drugačen način sprostitve, kar res včasih zahteva gotova sredstva, ki pa so minimalna v primerjavi s škodo, ki jo povzroča alkoholizem na splošno. Poudarjam, da je dobra rekreacijska dejavnost lc del borbe proti negativnim pojavom v podjetju in da sama kot taka ne more v celoti odpraviti problema, vendar je ta dejavnost zaenkrat najuspešnejše sredstvo za sprostitev po napornem delu. Res sicer zahteva gotova sredstva, ki pa se po drugi strani dobro obrestujejo. K. M. Knapovski humor c S ve j o ° Se-tu, ileTčC ■ • ‘-t ftoc c- j-- • • fte. Aaj se <7 . ftf /g Jfcvhtji ’ „ sledeč - Vc fi tv te j e C f' Rezultati predtekmovanja Obrat KOTREDEŽ : obrat KISOVEC :2 (4:1) Tekma je bila zanimiva in je zasluženo zmagalo boljše moštvo — obrat Kotredež, ki je verjetno najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. TEVE VARNOST : GP ZAGORJE 1:0 (0:0) Obe moštvi sta pokazali lep nogomet. Igra je bila enakovredna in bi bolj ustrezal neodločen rezultat. 179. Medtem sta prišla od kanala tudi Antonio in A urn sto. -Skoraj smo že obupali, da vas ne bo,- je rekel Antonio. -Tudi mi, -je reke) Kozavi. -Itali smo se, da ne bomo mogli držati besede, ki jo je dal Mačka. Lahko si mislite, da je šei-tisti Anselmo k žandurjem In jim je. pripovedoval. kje je videl enega Izmed štirih beguncev. Cez eno uro so bili žandarji že v našem skrivališču in z njimi je prišel tudi človek z brazgotino. Opazovali smo vse iz tiste lesene lope. kamor smo odnesli Danteja, in bili liho kot miške. Kmalu so odšli In že smo mislili, da smo rešeni, ko smo jih zagledali, kako se vračajo s psi. Zdaj smo resnično mislili, da Je po nas. Rekel sem Mački: .Hodi tukaj in opazuj,’ sam pa sem sl naložil Danteja na hrbet In ga previdno, skrivajo se pri vsakem koraku, odvlekel v stanovanjc moje babice^- 180. -To bi morali videti,- se je zasmejal Mačka, -medlem pa sem se šel jaz z žandarji In psi slepe miši. Človek z brazgotino je dal v skrivališču psom poduhalj naše cunje in zdaj so doge besno lajale v lopo, kjer sem bil skril. Rinil sem vedno v nova skrivališča, psi za menoj. Zan-darji so morali premakniti kup desak, da so me dobili v past. Končne nisem mogel nikamor več in psi so se besno vrgli name. Eden me je skoraj ugriznil. Žandarji so me. presrečni privlekli ven, toda Anselmo je bil bridko razočaran: ,Saj to je samo Mačka,’ je dejal. ,Ni pravi,’ je rekel fttdi človek z. brazgotino. Žandarji pa so postali z menoj osorni: ,Tak ti si Mačka. Zakaj pa bežiš pred nami?* Naredil sem kar se da neumen obraz: .Bile me Je strah psov.' - ,In kje se tvoji pajdaši? Kje je mati dimnikar, ki ga iščemo?' Zmignil sem z rameni.. SIC : KERAMIKA 4:0 (Odi) V prvem polčasu je bila igra enakovredna, medtem ko je v drugem polčasu imelo premoč moštvo SIC in zasluženo odločilo tekmo v svojo korist. V polfinale, ki bo v soboto, 29. junija ob 16. uri, na igrišču Proletarca so se plasirale naslednje ekipe: obrat Kotredež, TEVE Varnost, SIC in TP Potrošnja. Finalna tekma pa bo odigrana na dan rudarjev — 3. julija ob 16. uri na igrišču Svobode-Kisovec. Poleg nogometa bodo sindikalne ekipe tekmovale še v kegljanju, streljanju, Sabu in plavanju. ŠPORTNI TEDNIK SPOMLADANSKO TEKMOVANJE V II. REPUBLIŠKI KOŠARKARSKI LIGI KONČANO Prejšnjo nedeljo je bil zaključen spomladanski del tekmovanja v II. republiški košarkarski ligi — vzhodna skupina. Prvo mesto; si delila Svoboda in zagorski Proletarec, vendar ima Svoboda boljšo razliko v koših. Proletarec je v Mariboru s Porazom proti MTT zapravil ugodno priložnost, da bi sam osvojil naslov spomladanskega prvaka. Po prikazani igri vseh moštev se bo borba za končnega zmagovalca odvijala med Svobodo in Proletarcem, saj ima moštvo Celja, ki je zdaj tretje, le minimalne možnosti za to. Vsa moštva bi lahko po 1. SVOBODA 7 6 2. PROLETAREC 7 6 5. RUDAR (T) 7 3 V lestvici ni upoštevana tekma MTT : Rudar, ki je bila na pritožbo Rudafja raz- prikazanih igrah razdelili v tri skupine. V prvo Svobodo, Proletarec in Celje, ki prednjačijo pred ostalimi. V drugo skupino sodita moštvi MTT in Rudar; v tretjo pa Trnovo, Žalec in Murska Sobota, ki pravzaprav ne spadajo v takšno' konkurenco. Preostali del tekmovanja v II. republiški košarkarski ligi se bo začel verjetno vzporedno s tekmovanjem v I. ligi, se pravi 25. avgusta. Če se bo v prihodnji sezoni I. republiška liga povečala na 12 članov, bosta prišla vanjo neposredno prvaka vzhodne in zahodne skupine II. republiške lige, drugoplasirana iz teh lig pa bosta igrala kvalifikacije z zadnjeplasiranima moštvoma I. lige. Lestvica II. republiške košarkarske lige — vzhodna skupina: 1 543:361 12 (+182) 1 570:422 12 (+148) 3 400:337 6 (+ 63) veljavljena in bo ponovljena 29. junija. J. J. KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V SCL Bratstvo : Tomos (Koper) 5:0 (3 :0) HRASTNIK - Prvak Ljubljanske nogometne podzveze — enajsterica hraslniškega Bratstva je na domačem igrišču v prvi kvalifikacijski tekmi premagala moštvo Tomosa iz Kopra z visokim nezultatom 5:0 (3:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BRATSTVO: Puhler I, Pu-hler U, Kavšek, Laneger, Krafogl, Klenovšek, Prašnikar, Ocepek, Trinkar, Jager, Bremec. TOMOS: Piščanec (Kra- še), Vidakovič, Šker, Vižon, Solič, Pirc, Bertok, Klajn, Kartal, Skorjan, Kvadič. Že v prvi kvalifikacijski tekmi so nogometaši Bratstva iz Hrastnika zmagali z visokim rezultatom in si tako za povratno tekmo, ki bo v nedeljo v Kopru, pridobili precejšnjo prednost. Po prikazani igri na igrišču za Savo v Hrastniku bi bilo celo mogoče napovedati, da bi se moralo dogoditi kaj nepričakovanega, če bi izgubili Hrastničani v nedeljo v Kopru. Na igrišču za Savo v Hrastniku se je zbralo nad 1000 gledalcev. Le ti so bili priče zanimivi in hitri ter tipično prvenstveni tekmi. Sicer so gostje napadli že takoj na začetku in je kazalo, da bo imela domača obramba precej dela, vendar so tudi igralci Bratstva počasi prevzeli pobudo v svoje roke. Po 30. minuti pa so zagospodarili na igrišču domačink Prvi je bil uspešen za Bratstvo Prašnikar, za njim pa še dvakrat — in sicer v 34. in 37. minuti Trinkar. Isti igralec je v 50. minuti dosegel še svo tekme iz leta v leto boli zanimive in borbene. Prav ico nastopa imajo igralci, ki niso registrirani. Predtekmovanje je pokazalo, da bodo tekme zanimive in bo težko napovedati končnega zmago-vavca, ker je nekaj ekip zelo izenačenih. VAŠ OBVEŠČEVALEC FILM Prodam odlično ohranjeno Primo NSU 175 ccm po zelo ugodni ceni — prevoženih 6000 km. — Plačljivo tudi s čekom. — Alojz Ferlič, Trbovlje, Dom in vrt št. 16. Prodam modri kombiniran italijanski voziček. — Naslov v upravi lista. 22. junija sem izgubila temno sivo jopico od Dijaškega doma do Strojnega mizarstva. — Poštenemu najditelju dam nagrado. — Joža Arhar, Trbovlje, Gabrsko 5 Turistično društvo Trbovlje organizira izlet z avtobu-slom na Vršič in v Tamar, v nedeljo, 30. junija, z odhodom ob 4. uri zjutraj izpred restavracije »Turist«. — Prijave sprejema Turistična pisarna v restavraciji Turist vsak dan med uradnimi urami. Kolikor ne bi bilo dovolj prijav-ljencev, si dovoljuje izlet odpovedati. Kino Delavski dom v Trbovljah: 27. junija ital.-španski film »Skano Boa«; 28. ju- I ni ja do 1. julija nem.-jug. barvni VV film »Zaklad v | srebrnem Jezeru«; 2. do 4. julija, italijanski barv. cin. film »Osveta Vikingov«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 29. junija do 1. julija Koprodukcijski film »Ona je močnejša od mene«; 3. in 4. julija ameriški barvni film »Konjeniki«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 29. do 30. junija ameriški barvni cinem. ' film »Bernardine«; 6. in 7. julija franc, film »Prehod preko Rheina«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15 in v nedeljo ob 15., 17. uri in ob 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: 27. junija jug. film »Poletje je krivo za vse; 29. junija do 1. julija španski film »Mati, poslušaj mojo pesem«. Kino Delavski dom v Zagorju: 29. junija do 1. julija ameriški barvni film »Ala-mo« II. del; 3. in 4. julija ameriški barvni film »Stari Rumenko«. Kino Šmartno pri Litiji: 29. ih 30. junija Špan .-argentinski film »Žeja«; 3. in 4. julija ameriški barvni film »Mobi Dick«. vale, kmetovalec, Sentle-nart 97 — star 42 let; Alojz Godler, invalidski upokojenec, Ukošek 17 — star 60 let; Franc škaler, delavec, Harmice 23 — star 48 let; Marija Urek, kmetovalec, Vrh j e 1 — stara 74 let. SPORED RTV GIBANJE PREBIVALSTVA POMOČ PRI POTRESU PRI- Kino Litija: 28,—30. junija ZADETIM V OBČINI LITIJA — nakazujte prispevke na tek. rač. 600-23-637-2 — Sklad za pomoč prizadetim po potresu. zah.-nemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«; 2. in 3. julija jugoslovanski - film »Stopnice hrabrosti«. RAZPIS Strokovno izobraževalni center v Zagorju ob Savi razpisujte za šolsko leto 1963/64 sprejem učencev za strugarje, kovače, strojne in orodne ključavničarje, obratne električarje in navi-jalce električnih strojev. Učna doba traja tri leta. Kandidati morajo biti stari od 15—17 let. Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali 8. razred osnovne šole. Prijave pošljite do 15. avgusta 1963. Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 din kol-kovano prošnjo z natančnim naslovom; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. mnenje šole. Vsi učenci prejemajo mesečno nagrado po Uredbi o vajencih, gibljivi del nagrade pa po doseženem uspehu. Prijavljeni kandidati bodo pravočasno pismeno obveščeni o sprejemu. Ravnateljstvo Strokovno izobraževalnega centra Zagorje ob Savi TRBOVLJE Rojstva: Albina Podkoritnik, Hrastnik — dečka; Draga Vozelj, kol. 1. maja — dečka; Silva Saksida, Dol pri Hrastniku — dečka;' Nada Kuhar, Dom in vrt 47 — dečka; Zlata Repič, Kolodvorska cesta 10 — deklico; Marija Krnc, Hrastnik — deklico; Marija Slak, Pod ostrim vrhom 8 — deklico; Terezija Guzej, kolonija 1. maja 29 — deklico; Amalija Giuliatti, Golovec 7 — deklico; Antonija Božič, Zagozd 3 — dečka; Ana Ostrožnik, Kisovec 121 — dečka; Marija Volaj, Opekarna 7 — dečka; Ana Komanovič, Kisovec 91 — deklico; Cvetka Kolenc, Globušak 22 — deklico; Berta Renko, Sela 18, Zagorje — deklico; Ivana Ostrovršnik, Hrastnik 344 — deklico; Olga Kovač, šemnik 3 — dečka; Anica Krnela, Podkraj 31 — deklico. Poroke: Jože Renko, delavec, Ribnik 2 in Marija Leskovšek, kroj., Šuštarjeva 8; Albin Kastelic, ključ., Šuštarjeva 9 in Ljudmila Do-brovolen, del., Šuštarjeva št. 9; Viktor Rozina, trg. pomočnik, kol. 1. maja 29 in Jožefa Oberžan, uslužbenka, kol. 1. maja št. 14; Franc Sluga, električar, kol. 1. maja 22 in Antonija Cestnik, delavka, Globušak št. 8; Milan Ocvirk, Žabjek št. 27 in Ema Hauptman, uslužbenka, Nasipi 43. Smrti: Ana Gunzek, rojena Kunst, Kolodvorska 21 — stara 66 let; Janez Grošelj, kmet, Ravenska vas 44 — star 52 let. ZAGORJE Rojstev na domu ni bilo! Poroke: Alojz Lavrin, del., Žvarulje 21 in Marija Zupančič, kmetovalka, Kolovrat 33; Franc Smrkolj, krojač, Polje št. 7 in Alojzija Razboršek, šivilja, Dolenja vas 18. Smrt: Janez Gregl, mizar iz Sela pri Zagorju 5 — star 58 let. BREŽICE Rojstva: Ana Novak, Vukovo selo 106 — dečka; Terezija Galič, Obrežje 58 — deklico; Jožica Šmajgl, Brežina 99 — dečka; Marija Polovič, Mihalovec 39 — deklico; Rozalija Blažinč, Dobova 1030 a — dečka; Justina Česnova, Videm-Krško — dečka; Marija Nagode, Brežice — deklico. * Porok ni bilo! Smrti: Vinko Kramberger, inv. .upokojenec. Črno 19 — star- 96 let; Karel No- CETRTEK, 27. junija 8.32 Pojeta Lola Novakovič in Rafko Irgolič; 9.10 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Odlomki iz slovenskih oper; 12.05 Zabavna glasba;. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 14.05 V paviljonu zabavne glasbe; 15.20 jetno opoldne; 14.05 V pavi-potpuri; 14.05 Zabavni orkester R. Risavy; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Sovjetski violinisti; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 28. junija 8.05 Starejša slovenska glasba; 8.30 Nekaj vedre glasbe ob delu; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Petkovo simfonično dopoldne; 10.15 Iz repertoarja Marjane Deržaj in Staneta Mancinija; 12.05 Zabavna glasba; opoldne; 14.05 V paviljonu zabavne glasbe; 15.20 Plesna orkestra P. Pal mer in R. Conniff; 17.05 Dragulji iz oper; 21.00 Godala v ritmu; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 29. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel; 10.15 Sprehod po južnoameriških pampah; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.40 Dvajset minut s Slovenskim oktetom; 13.30 Obisk na Dunaju; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavni orkester Svend Asmussen; 17.50 Intermcz-zo na Hammond orglah; 20.00 Po domače. NEDELJA, 30. junija 8.00 Mladinska radijska . igra: Zlata vrtnica; 8.40 Jutranji koncert naših solistov otroških pesmi; 9.05 in 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Nekaj taktov za dober tek; 14.15 Pisana paleta; 15.15 Trikrat pet; 20.00 Številnim zvestim poslušalcem domačih napevov; 21.00 Galerija opernih likov; 22.15 Skupni program JRT. PONEDELJEK, 1. julija 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih avtorjev; 8.30 Plesni orkestri; 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi; 10.35 Naš podlistek — A. Christie: Stanovanje v III. nadstropju; 12.05 Zabavna glasba; 12.45 Igra harmonikarski orkester »Svobode« iz Šentvida; 13.30 Zabavna glasba; 14.05 Morda si želite to poslušati?; 15.15 Ljubiteljem operetnih napevov; 18.10 Priljubljeni zabavni orkestri; 19.05 Glasbene razglednice. , TOREK, 2. julija 8.35 Malo instrumentov — veliko glasbe; 9.10 Mojstri simfonije; 10.15 Zabavni orkester Bob Charples; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za - prijetno opoldne; 13.30 Zabavna glasba; 14.05 Chopinove pol ure; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Kitara in orglice; 17.05 Koncert po željah poslušavcev; 18.10 odmevi s planin ... SREDA, 3. julija 8.55 Otroške razglednice; 9.10 Glasbena oddaja za cicibane; 9.25 Popevke v sredo dopoldne; 10.40 Narodne pojeta v duetu Danica Fi-liplič in Greta Ložar; 12.05 _ Zabavna glasba; 12.15 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 V operi z Mirom Brajnikom; 14.05 Vedre in poskočne; 14.50 Poje baritonist Gerard Souzay; 20.30 Mladi bolgarski pevci v Ljubljani. ZANIMIVOSTI Prisilno obarvani Deset hiš in dva dolga niza avtomobilov v Heldonu (Nevv Jersey, ZDA) je nenadoma obsul rdeč dež: v bližnji tovarni barv je pod močnim pritiskom popustil varnostni ventil. Z veliko močjo je barva iz cevi brizgnila visoko v zrak, potem pa jo jc veter raznesel po okolici. Niti lastniki hiš niti vozniki avtomobilov pa niso pokazali nobene hvaležnosti za brezplačno barvanje, temveč so od tovarne zahtevali odškodnine. PODALJŠANO življenje v Sovjetski zvezi V Kijevu se je pred nekaj dnevi končal evropski simpozij o problemih dolgega življenja. Na njem so sodelovali znanstveniki iz 20 držav. Direktor kijevskega inštituta za gerontologijo in eksperimentalno patologijo Dimitrij čebotarev je po končanem simpoziju Izjavil, da so na njem prebrali znanstvena poročila s številnimi zanimivimi ugotovitvami. Posebno je poudaril, da so spremenjene življenjske razmere v SZ omogočile podaljšanje povprečnega človeškega življenja od 32 let pred pol stoletja ha 69 let. Tako starost dosegajo namreč sovjetski državljani danes. — Krvavo mi bodo plačali oni lopovi, M Je velikokrat zaklinjal Ger. Tukaj ni nobene milosti! — Pravzaprav moram biti Jeninl prijateljici hvaležen, ker me je pravočasno opozorila na nevarnost, ki mi Je grozila, žal Jo moram odpeljati tja gor. Menim, po tem kolikor vem o njej, da jo bom lahko z veliko vsoto denarja potegnil na svojo stran. Glavno je, da jo imam v rokah ... Ukaze oziroma navodila, ki jih je dal svojemu namestniku v New Foksu, pravzaprav upravitelju, še tiste noči po telefonu je naslednjega dne ponovil tudi v razgovoru z njim, ko je obiskal svojo vilo: — Tej ženski ne sme manjkati niti las na glavi. Od nje pa morate zvedeti vse. Ne sme vedeti, kje se nahaja. Z njo morate ravnati najlepše. Zadržite jo tukaj do mojih naslednjih ukazov. Paziti morate zlasti na to, da ne bo ničesar odkrila. Zlasti pazite na to, da ne uide in da na noben način ne vzpostavi stike s komur koli izven ograje. Morate tudi paziti na to, da se ne sreča s črnim Džonom. Dajajte jim dvojne doze mamil, toda kontrolirajte jih z orožjem v roki. Do nadaljnjega prenehajte s pošiljanjem mamil... 18 Veliko pričakovanje Upravitelj Džon Kebs .je zelo dobro poznal svojega gospodarja. Že po tonu njegovega glasa je razumel, o kako važnem opravku mu pripoveduje. Tega mu ni bilo potrebno posebej podčrtati. Samo po tem, da je po telefonskem pogovoru osebno prišel gospodar je vedel, kako pomembna je‘ta žena. V tem času Kebs ni bil kaj preveč razpoložen, da bi osebno pazil to žensko. Vse to se je pripetilo prav tedaj, ko je njegova nekdanja ljubica, ki je odsedela nekaj let v zaporu namesto njega, prišla iz zapora in prišla sem z namenom, da se naseli v enem Izmed bližnjih hotelov. Vedel je, da je ne sme poklicati sem. Hotel je čim prej na vsak način končati s to ženo, da bi dobil od nje potrebne podatke In da bi lahko čim prej poročal svojemu bosu. Po navodilih svojega gospodarja je začel takoj z zasliševanjem. Kljub raznim grožnjam ta trmoglava ženska ni bila razpoložena za razgovor. On bi to ženščino, kot jo je imenoval v sebi, že omehčal, če se ne bi bal gospodarja. Pretvarjal se je, da so on in njegovi ljudje ugrabili njo zato, ker so menili, da je hčerka bogatega veleposestnika, hčerka gospoda Geri-Ja. čeprav Je ona to takoj negirala, ji je dejal, da je prepričan, da bo njen oče plačal bogato odkupnino in zahteval od nje naj napiše pismo. Menil je, da se bo lahko z njo poigral. Toda zmotil se je. Vsaka minuta nadaljnjega razgovora mu je potrjevala, da bo imel zelo težko delo. Ona je bila bolj inteligentna In tudi bolj hrabra. Ni se imela česa bati. On pa ni imel proste roke,. če bi jih pa imel, bi pa spoznala Kangstrske metode zasliševanja. Na trenutke je vpil nad njo, ji grozil, nato le pa z vse preveč milim glasom spraševal, če le kdo od ostalih v hiši surov do nje. Poskušal je na vse mogoče načine, toda Ava ga je gledala z gnusom v očeh, njeni odgovori so bili pa vse Prej kot izčrpni. Tedaj je po vsem sodeč prišlo °a dan tisto glavno. Ko so ji odvzeli torbico, se ji ni zdelo nič čudno, glede na to, kakšni ljudje so bili. Toda že naslednjega dne so ji vrnili torbico z vsemi stvarmi. Toda tisto kar Jo je najbolj prizadelo in najprej presenetilo je bilo spoznanje, da so ji vrnili vse razen tistega koščka etikete, ki jo je tako skrbno Pazila. Najprej je mislila, da je to le slučajno In da so ju zgubili ob pregledu. Toda, ko je malo razmišljala, so se njeni zaključki spremenili. Kajti v torbici Je imela še nekaj ne-važnlh papirjev, toda vse te stvari so Ji vrnili. To je povzročilo prvi sum. Zaradi tega Je začela tudi sama raziskovati. - Gangsterji so morali kmalu položiti svoje karte na mizo. Že čez nekaj dni ni bilo več lovora o kakšni odkupnini. Vprašanja so se •ukala v glavnem okitil tega, kje Je dobila obe *tlketl. Vedela je, da jo zaradi tega" tako dolgo 'zprašujc, ker želijo na vsak način zvedeti, kje dobila etikete. Imela je veliko časa za razmišljanje. Začela J* razmišljati o vsaki potezi In veriga se je počasi sMepala. Vse več je razmišljala o mistru 1 Geriju. Uvidela je, da bi moral še tako velik naivnež iz dokumentov, ki jih je Imela v torbici spoznati, da ni hčerka mistra Gerija. Ko je to spoznala, Je v enem od razgovorov s Kebsom I vprašala, če sedaj le ve, da ni Gerljeva hčer. On pa je to vprašanje enostavno preslišal. Vsi razgovori so se sukali okoli vprašanj — I kje in kdaj je dobila oni dve etiketi? Ni vedela zakaj jih toliko zanimata, prepričana pa je I bila, da so bili prebivalci te vile vmešani v proizvodnjo in razpečavanje ponarejenih injekcij. Najprej mu je odgovarjala na kratko in si izmišljevala odgovore. Kasneje se je spomnila,. I da je povedala Jeninemu očetu, kje jih je našla, to isto je pa potem povedala tudi Kebsu. Kmalu je ugotovila, da se nekdo skriva za I Kebsom. Ko bi mu povedala kaj novega, bi preklinjal zasliševanje. Z vprašanji bi nadalje- I val bodisi še istega večera, ali pa naslednjega dne. Tako je zaključila, da je govorila z glav- I n im. Kar sama od sebe se ji je vedno po vračala misel, da je tisti glavni Rock Ceri. Glede na hrano, odnose in razkošje, je bilo I v vili zelo udobno. V pritličju je imela ves apartma proti jezeru, okna so bila pa zavarovana z rešetkami. Takoj, ko bi zapustila vilo, se bi znašel ob njej eden izmed čuvajev. Lahko se je sprehajala po vrtu, ni se pa smela približati ograji, ki je bila vsa v zelenju. Kdo je bil pravzaprav lastnik te lepe vile, kako je bil prijavljen na policiji lit kakšno vlogo so imeli vsi ostali v hiši, tega ni mogla odkriti. Cez nekaj dni je Ava opazila, da se na travniku igrata z žogo dva fantka, In da se žoga prikotali velikokrat do same ograje. Spomnila se je, da bi lahko z njuno pomočjo poslala ali pa vsaj poskušala poslati eno pismo. Zgubiti ni imela kaj, ker je bilo očitno, da imajo tl gangsterji svoje načrte ... Zaradi tega je tudi napisala pismo in ga imela pripravljenega vedno v žepu. Verjela je, da je ne bodo nikoli preiskali. Skovala je že tudi načrt. Vedno kadar sta se fantka igrala, ju je pozorno opazovala in čakala, da bi se približala ograji. Nekega dne se ji je sreča nasmehnila, žoga je preskočila ograjo. Poletela je, prijela je žogo in z Iglo, ki jo je nekoliko ukrivila, je pripela nanjo listek In bankovec za deset dolarjev. Uspelo Ji je, da je vse skupaj vrgla čez ograjo, ne da bi njen spremljevalec kaj opazil. Izgle-dalo je, da je mali Tomi prvi opazil pripeti listek. Videla je, da je prečital listek in da se . je nehal igrati. Verjela Je, da je odšel Izpolnit njeno prošnjo. Ljudje, ki jih je vsak dan srečavala v vili, so bili več kot čudni, razen Kebsa. Najprej je mislila, da so to kronični pijanci, ko je videla njihove zabuhle obraze in svetleče se oči. • Kasneje je spoznala, da je vzrok tega nekaj povsem drugega. Včasih je uživala v tem, da ima tak mir, drugič se je pa zopet vsa tresla od strahu, ko Je mislila o tem, kaj se ji je pripetilo. Višek vsega je pa doživela nekega popoldneva. Sprehajala se je po vrtu in odšla proti hiši. Njen spremljevalec je ostal v vrtu, misleč, da bo šla v svoj apartma. Ona je pa zagledala odprta vrata, ki so bila do tedaj vedno zaklenjena in malo dalje stopnice. Spustila se je po njih. Kljub temu, da sc ji oči še niso privadile na temo, se ji je zazdelo, da Je prišla v hodnik. -Ne misleč veliko, je šla naprej. Naenkrat je pa zaslišala nečloveški krik in hkrati s tem, da so jo prijele nekakšne močne roke, ki so jo odnesle do vrat In Jo vrgle kot iz topa ,na vrt. Tedaj se je tudi njen stražar prebudil. "Videla je, kako Je prebledel, kot da bi se ustrašil, da sc ji ni kaj hudega pripetilo. Priletel je do nje. Jo nežno prijel in jo odnesel v njeno sobo. Edino, kar je slišala med kletvicami In šepetanjem so bili besedici: — črni Džou ... Zazdelo se ji Je, da je opazila tudi smrtni strah v njegovih očeh. Dolgo časa ni prišla k sebi od strahu in razburjenja. Najprej je mislila, da jo Je zgrabila kaka zver, toda tisti neartikulirani glas Je bil glas človeka. Pa tudi šepetanje In strah onega gangsterja, vse to se ji je zdelo več kot čudno. Ena stvar je bil strah zaradi nje, druga stvar pa strah zaradi »črnega Džoua«. 15V0N PAULUS o velikem oorazti -Ce je bila izdaja, potem je bil izdan un sam-, pravi v on Paulusov sin in pristavlja: -On -ni izdal nikogar in se ni izneveril nikomur. Izdali so ga tovariši, generali in feld-maršali, predvsem pa Hitler. Moj oče ni nikdar prej verjel, da bo lahko Hitler napravil karkoli napačnega, da bi brez razloga povzročil toliko trpljenja in umiranja. Pozno je dojel in spoznal, da se je o svojem .fuhrerju’ motil.- Sin se spominja, kako je njegova mati nekoč dvomila o tem, kar se je dogajalo, o pravilnosti Hitlerjevih ukazov. Toda von Paulu« si je odgovoril: »Draga moja, vojna je vojna in Hitler zmeraj ve, kaj je treba storiti. Moj .filhrer’ noče nikdar nič krivičnega. - Pelrebno je bilo mnogo vsega, da je lahko razumel, kdo je bil Hitler. Ko je spoznal, da je bil »njegov »filhrer« neuravnovešen razbojnik, je bilo že prepozno. Von Paul us je do 2. februarja- 1957 živel v Dresdenu. Tisti, ki so ga videli v civilni obleki, ostarelega in dokaj neuglednega, kakršni so pač mnogi oficirji potem, ko slečejo vojaško uniformo in niso navajeni na druge obleke, v tem starcu niso prepoznali nekdanjega, ponosnega, tipičnega nemškega oficirja. Po več mesecev ni stopil iz hiše. Bil je delno paraliziran in je dan za dnem seje, gledal topo v kako točko na steni in bilo del negibno v naslonjaču na kolesih. Molčal je, kot da se mu po možganih podijo mučne slike. Nekega dne je umrl. Na mrtvaški oder so ga postavili v dresdenski evangeličanskki cerkvi, nato so ga odpeljali v krematorij. Žaro s pepelom so pozneje prenesli v Badcm-Baden v Zahodni Nemčiji, kjer je tudi pepel njegove žene. KONEC 9 J V prihodnji j številki ■ nov podlistek Zarek smrti proti raketam Ehrhard je svoj smrtni žarek ustvaril tako, da je v molekuli nekega plina oddelil elektrone od atomovih jeder. To mu je uspelo s pomočjo izredno visoke temperature in visokega pritiska. Rezultat tega je svetel žarek, ki lahko premaga razdaljo do 30.000 kilometrov. Te svetlobne žarke, ki jih oddaja prof. Ehrhard proti majhnim letečim predmetom, je opaziti skoraj vsak večer na nebu male švicarske vasice. Švicarske oblasti so izjavile, da jim je Ehrhar-dova dejavnost znana in da znanstvenik »ne dela po nalogu švicarske vlade.« Mlečni cevovod Sovjetska agencija TASS poroča, da so inženirji v Stavropolu (severni Kavkaz) zgradili cevovod, po katerem se bo mleko s pašnikov v visokih planinah pretakalo v zbiralnike v dolini. - Polietilenske cevi se pričenjajo v višini 2500 metrov, dolge pa so 2800 metrov. Mleko pride po ceveh v dolino v 18 minutah. S pomočjo posebne električne naprave drže mleko, medtem ko teče po ceveh, pri stalni temperaturi pet do šest stopinj. IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Nataly Vood Hans Ehrhard, švicarski fizik, je z uspehom preizkusil »smrtni žarek«, ki uniči vsak leteč predmet tudi v največjih višinah. To novico je včeraj objavil frankfurtski dnevnik Abendpost. časnik je objavil tudi fotografijo smrtnega svetlobnega žarka, poslanega proti nekemu nevidnemu letečemu predmetu. Čudne razmere v kraljičini gardi Dva mladeniča, člana telesne straže britanske kraljice Elizabete, sta prispela pred dnevi v Španijo in izjavila, da sta dezertirala iz svojega oddelka zaradi izredno naporne službe in nemorale, ki vlada v gardi. Mladeniča — lan Gonella in Jay Barden — sta zapustila svojo vojašnico pred približno tremi tedni. Izjavila sta, da vlada v njunem oddelku Izredno surova disciplina in da padajo hude kazni za najmanjši prekršek. Zaradi tega je neki kaplar pred kratkim napravil samomor, v šestih tednih pa je deset odstotkov gardistov zapustilo oddelek brez dovoljenja. Pristavila sta, da je v vojašnici razširjena homoseksualnost. Gonella je služil v gardi tri leta, zavezal pa se je na devet let službe, Barden pa je služboval dve leti. Ehrhard opravlja svoje poskuse v St. Sarnenu, švicarski vasi med Luzerno in In-terlakenom, kjer prebiva že dalje časa. Urednik Abend- Zanimivosti posta ga je pred kratkim in-tervujal. »Da, res je, da proučujem tako imenovani smrtni žarek, ki lahko s popolno gotovostjo iz velike razdalje uniči leteča telesa kakršnekoli vrste. Tudi v ameriških laboratorijih in drugod po svetu delajo podobne poizkuse; toda žarki »laser«, katerih se poslužujejo Američani, so povsem nekaj drugega. Moje delo je na mnogo višji stopnji.« Stavka zaradi uniform Stevardese, zaposlene na letališču Orly pri Parizu, so zagrozile s stavko zaradi svojih uniform. Pravijo, da so le-te že davno iz mode, in zahtevajo, da jim dodeli uprava enake kostime, kot jih nosijo njihove kolegice v zraku: to je: plisirane bluze, zvončasto krilo in ravno krojene jopice. Če jim ne bodo ustregli, bodo začele stavkati: ufiiformo bodo slekle in opravljale službo v civilnih oblekah, vsaka po svojem okusu. Piše: Franc Slapnik-Boris Vtisi s poti po Afriki Glavna gospodarska delavnost je kmetijstvo. Bombaž Zavzema prvo mesto, nato živine reja ‘er južni sadie, id katerega je pridelek banan najveejt. Državni proračun predstavljajo poleg dohodkov iz kmetijstva, carine, ki so zelo visoke. Trgovina je prosta v rokah privatnikov, v glavnem Grkov in Italijanov■ Tudi ostala gospodarska dejavnost je privatna. Zanimanje za razvoj državne industrije je dokaj neznatno, kot že navedeno, se gradi vse na privatni osnovi in daje koncesije tujim privatnim firmam in se te celo forsira in protežira. Tudi nam je ponudil minister za rudarstvo v eksploatacijo železno in bakreno rudo ter zlato. Pojasnili smo mu, da mo socialistična država,' ki ne more eksploatirati in izkoriščati njihovega naravnega bogastva, pač pa smo pripravljeni s krediti, ki jih je odobrila naša država, opremili in izgraditi zanje kompletni rudnik železa s tem, da nam za odplačilo kredita dobavljanje rudo. Vendar za ta predlog niso pokazali največjega interesa, ker menijo, da je s sodelovanjem privatnikov ri-tbko za dr žare« manjši. Ob našem obisku v Khartu-mu je bila podpisana pogodba o izgradnji prve cementarne v Sudanu s 150.000 tonami letne zmogljivosti, ki jo bodo gradila jugoslovanska podjetja. Jugoslavija nudi za to investicijo kredit, prav tako za gradnjo prvega večjega daljnovoda. Predvidevajo še izgradnjo azbestne industrije in opremo večjega kamnoloma, kjer naj bi bil angažiran tudi naš »RUDIS*. Ogledal sem si večji kamnolom sredi puščave. Do njega je vodila pot skozi puščavski pesek. Jeep>, ki nas je popeljal skozi puščavo, je drvel z veliko hitrostjo, ker bi sicer ob zmerni vožnji obtičali. V kamnolomu je delalo ob silno primitivnih delovnih pogojih kakih 200 mladih Sudancev. Edino drobilci in sita SPOMENIK OSVOBODITVE V ADIS ABEBI angleške proizvodnje so pred-, stavljali moderno mehanizaci-, jo, medtem ko se je ročno pri-, dobivanje in nalaganje odvijalo izredno počasi in primitivno. Dogodka, ki sem ga doživel v tem kamnolomu, ne bom pozabil. Ko sem fotografiral odkope in delavce, so se le-ti z glasnim vpitjem pričeli zbirati v skupinah okrog mene, »oboroženi* s svojim delovnim orodjem. Bil sem v zadregi, še bolj pa moj spremljevalec tov. dr. Lokovšek, ki je predlagal takojšen umik oziroma beg k jeepu in dalje v Khartum. Končno pa se je vse dobro izteklo. Sporazumeli smo se in pojasnjeno je bilo vpitje: delavci so se i želeli namreč fotografirati od vseh strani. To sem rade volje sto-ril'in se globoko oddahnil! V 'Sudanu je zelo razvita ročna obrt. Slonovo kost ročno oblikujejo v neverjetno lepe predmete, ki ponazoruje-jo vse vrste divjih živali iz džungle. Tudi v oblikovanju ebenovine so zelo spretni «• so pravi mojstri raznih figur. Nadjise pa so cenjene kože kač, krokodilov itd., ki jih strojijo na Zelo preprost način, vendar kvalitetno. Vse izdelke ročne obrti prodajajo neomejen prodajalni čas po ulicah, pred hoteli in na letališču. (Dalje prihodnjič) v-