list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Sio^enia* d^. . m the (J sžied •- $ m um Issued every day e&cepf m »: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANPT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T, NO. 238. — ŠTEV. 238. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 9, 1915. — SOBOTA, 9. OKTOBRA, 1915, VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL PRVI SPOPADI MED SRBI IN AVSTRIJSKO-NEMŠKIMI VOJAKI. SRBI POROČAJO, DA SO NEMCE NAMLATILI IN POGNALI V BEG. ZAVEZNIKI BODO POSLALI SRBIJI 200,000 SVOJIH VOJAKOV. NEMŠKA IN SRBSKA POROČILA SI ZELO NASPROTUJEJO. — BOLGARI BODO ZAČELI V NAJKRAJŠEM ČASU PRODIRATI PROTI SKOPLJU. — ITALIJANI BODO POSKUŠALI SPRAVITI SVOJE ČETE SKOZI ALBANIJO V SRBIJO. — BOLGARSKI AVIATIK NAD NIŠOM. — MANIFEST BOLGARSKE VLADE. — GRŠKA BO ZANAPREJ DOBROTVORNO'NEVTRALNA. BOLGARSKI VOJNI NAČRT SO IZDELALI AVSTRIJSKI, NEMŠKI, BOLGARSKI IN TURŠKI ČASTNIKI. Proti Srbiji. [Nemčijo in zaupamo vanjo, ker se Berlin, Nemčija. S. oktobra. — bori s celim svetom in vsestran-Vrhovno vodstvo nemške armade sko podpira svojo zaveznico A\- je izdalo danes sledeče poročiio: Naše armade so prekoračile 1 >rino. Savo in Donavo in začele ?■ tri jo. Bolgarska se je pridružila zm-i povaleu, kar je edino pravilno. takole: — Pri bolgarskem generalnem štabu ni nobenega nemškega častnika. V slučaju, da bi bil kateri. bi Rusijo čisto nič ne brigalo. Bolgarska ima pravico povabiti onega, kateri ji ugaja. Bolgarska lahko najame posojilo kjer koli hoče, magari tudi pri Nemčiji. Bolgarska si lahko izbira svo- u ! . ™ ^ , , i je prijatelje, ne da bi vprašala pri Kamu smo zaplenili štiri to- ja. — Za Bolgarsko bi pomenilo j za svet Bolgarski poslanik v Petrogra-du, Mihael Madjarijev, je zalite- prodirati v srbsko ozemlje. — Ju-'Nemci in Avstrijci zmagujejo na govzbodno od Bel gruda smo vjeli i*eli črti. Rusija bo kmalo popol-štiri Častnike in 290 mož ter za-'noma uničena. Za njo bodo prišle plenili dve strojni puški. V bitki na vrsto Francija. Italija in Srbi- pove. Obstreljevanje Niša. Niš, Srbija, 7. oktobra. — Danes poooldne se je pojavil nad tem mestom neki bolgarski zrakoplo-vec in začel metati bombe na hiše. I smrtenili je bilo pet oseb, dve pa lahko ranjeni, Povzročena škoda ni velika. Iijava vojaškega strokovnjaka. Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — Znani vojaški kritik major Mo-rath piše v "Tageblattu": Položaj srbske armade je zelo kritičen. Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da so Avstrijci in Nemci na več mestih vdrli v Srbijo. Kljub temu, da je srbska armada izborilo preskrbljena z m uniči j o, se ne bo mogla ustavljati nemškim četam. Ce bodo še Bolgari udarili z vzhoda, ne preostaja Srbom drugega, kakor uda-ti se. Ce tega ne bodo storili, bo njihova dežela popolnoma uničena. — Londonsko poročilo. London, Anglija. 8. oktobra. — Tukajšnje srbsko poslaništvo je dobilo iz Niša sledečo brzojavko: Na severni fronti je prekoračil sovražnik Savo pri Jaraku, pri o-toku Prograski in pri Zabrezu. -Donavo je prekoračil pri Belgrade in pri liamu. Čete, ki so prišle pri Belgradn na suho, smo deloma uničili, deloma vjeli. Pri Jaraku, Zabrezu in Progra-ski je imel sovražnik Jako velike izgube, da se najbrže ne bo mogel več vzdržati. V okolici Belgrada smo vjeli 100 nemških vojakov, ki so pripadali L'04. nemškemu infant erijskemu polku. — Kes je, tla sii Nemci m Avstrijci prišli v Srbijo, toda prišli so z ogromnimi izgubami. Ce zavzamejo Bel-grad ,ne bodo s tem še prav ničesar dosegli. Obstreljevanje bolgarskih pristanišč. London, Anglija. 8. oktobra. — Pred vsemi bolgarskimi pristani šči ob Črnem morju so se pojavili- ruske bojue ladije in začele z obstreljevanjem. Kakorhitro se bo nudila Rusom prva ugodna prilika, se bodo izkrcali. Bolgarski vojni manifest. Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — "Frankfurter Zeitung" poroča, da je izdala bolgarska vlada na narod manifest, v katerem pojasnjuje. zakaj se je pridružila Turčiji in napovedala Srbom vojno. M miifest vsebuje med drugim tudi sledeče točke: Avstrija in Nemčija sta nam obljubili veliko ozemlja, katerega so nam Srbi v drugi balkanski vojni odvzeli. Takoj po vojni se mo ra definitivno določiti mejo med Bolgarsko in Avstrijo. Ali cisto ni" ne vrjamemo obljubam zaveznikov. Italija je p 33 letih prekršila pogodbo in napovedala Avstriji vojno. Od Iju di, ki smatrajo Italijo za svojo prijateljico, ne smemo ničesar dobi ega pričakovati. Ali verujemo v samomor, ee bi se pridružila za veznikom. Rusija se bori za Carigrad. Anglija za gospodstvo nad, , . , . celim svetom. Francija za Alz, jval svo-le Poslovilne listine cijo in Lotaringijo, drugi zavez-j niki si pa hočejo osvojiti tuje dežele. Avstrija in Nemčija branita svojo lastnino in hočeta zagotoviti svetu trajen mir. Srbija je največji sovražnik Izkrcavanje zavezniških čet. London, Anglija, 8. oktobra. — Zavezniki neprestano izkrcavajo svoje čete v bližini Soluna in v Solunu samem. Grška vlada proti Bolgarske. Ona hoče zatreti bol- temu čisto nič ne protestira. Do-garsko prebivalstvo v Maeedouiji! sedaj se je izkrcalo 60.000 mož: ter prisiliti številne Bolgare v nje nem ozemlju, da bi se borili za njene interese. Vrhovni poveljnik. Amsterdam, Nizozemsko. P. okt. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski kralj imenoval za vrhovnega poveljnika bolgarske armade vojnega ministra, generala Jeeova. Bolgarska armada. London, Anglija, 8. oktobra. — lieuterjeva agentura je dobila od svojega dopisnika sledeče poročilo : Neki bolgarski časopis je pridal k manifestu bolgarske vlade sledeči komentar: V začetku vojne ni nobeden vedel, kako se bodo stvari razvijate in kdo bo zmagal. Vlada je bila izjavila, da bo ostala nevtralna. Bila je nevtralna, medtem je pa o bo rože val a. Lahko se reče. da bolgarska armada ui bila še nik dar na tako dobrem stališču kakor je danes. Železnice. Sofija, Bolgarsko. 8. oktobra. Železniška proga, ki vodi od Mustafa Paša do Dedcagača ob E-gejskem morju, je pod strogo vojn ško kontrolo. Železniška proga teče tudi po turškem ozemlju. Diplomati so odpotovali. London, Anglija, 8. oktobra. — Iz Sofije poročajo: — Diploma-tieni zastopniki zaveznikov so danes odpotovali s posebnim vlakom. Ivuski poslanik je odpotoval preko Rutnunske. ostali poslaniki pa preko Dedeagača. Na kolodvor jih je spremil general Savov ter nekaj drugih častnikov. Pred odhodom so bili še v avdienei pri bolgarskemu kralju. Prekinjenje diplomatičnih zvez. Niš, Srbija, 8. oktobra. — T)i plomatične zveze med Srbijo in Bolgarsko so popolnoma prekinjene. Srbsko zunanje ministrstvo je izročilo bolgarskemu poslaniku poslovilne listine. Bolgarski poslanik odpotoval iz Pariza. Pariz, Francija, 8. oktobra. — Bolgarskemu poslaniku v Parizu so bile danes izročene poslovilne lisline. Odgovor Bolgarske. Petrograd, Rusija. 8. oktobra. Bolgarska je odgovorile na ultimatum Rusije, toda s tem odgo- 20,000 angleških in francoskih vojakov se nahaja baje že v Srbiji. Zavezniki nameravajo poslati Srbom na pomoč najmanj 200.000 mož. Izkrcali se bodo deloma v Solunu, deloma v albanskih pristaniščih. Z zapadnih bojišč. Nadaljevanje kanonade. Z. ■ V ■■ I ■■ v v iztočnih bojisc. Odbiti ruski naskoki. Nemci so pričeli z obstreljevanjem Nemci poročajo, da se je na različ- francoskih pozicij v Champagne in drugod. FRANCOZI PRI TAHURE. Iztočno od Navarin farme so vpri-zorili Nemci protinaskoke. — Različne vesti. Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — V današnjem oficijelnem poročilu glede operacij na zapadnem bojišču se glasi: — Po brezuspešnih poskusih Francozov dne 5. in 6. oktobra, da prodrejo našo fronto, je vladal včeraj v Champagne primeroma mir. Sekcija zakopov iztočno od Navarin farme, katero so Francozi še držali, je bila danes zju- nih točkah fronte odbilo naskoke Rusov. NEMŠKI PROTINASKOKI. Najostrejši boji se vrše sedaj na severnem koncu ruske fronte, pred Dvinskom. Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — (Jlede operacij v Rusiji je bilo izdano sledeče poročilo: Armadna skupina Hindenburg: Odbilo se je ruske naskoke severno od Kozjani in južno od jezera Višnijev. Armadna skupina prins Leopold: — Situacija je neizpreme-njena. Armadna skupina general Lin- traj izpraznjena od sovražnika ! singen: —Ruske straže pri Neve-vsled naših protinaskokov. V na- lu in Omit, južnozapadno od Pin še roke je padlo par jetnikov ter j ska. se je pregnalo. Naši naskoki dve strojni puški. Na večer je|v okolici. Čartosk napredujejo, postal ogenj sovražne artilerije j Nemške čete armade grofa Both-zopet bolj intenziven in ponoči se mara so odbile več ruskih nasko-je vprizorilo na različnih točkah kov. infanterijske naskoke, katere se je pa vse odbilo. Tekom našega uspešnega prodi- Petrograjsko poročilo. Petrograd, Rusija. 8. oktobra. ranja proti sovražnim postojan- Na severnem koncu ruske fronte, kam južno od Sainte Marie-a-Py od Dvinska proti Novo Grodeku, smo ujeli 6 častnikov ter 250 mož. Iztočno od Argonov. pri Ma-lincourt smo razdejali potom eksplozij več sovražnih minskih pozicij. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 8. oktobra. — vlada zopet večja aktivnost. Najostrejši boji se vrše v okolici Dvinska, kjer so imeli Nemci južno od mesta nekoliko uspehov. Severno od Smorgona se je posrečilo Nemcem prekoračiti reko Vilijo. nakar so so mogle njih čete severno in južno od Smorgona Dobrohotna nevtralnost. London. Anglija. 8. oktobra. — Grška bo ostala nevtralna, toda njena nevtralnost bo nekako "dobrohotna". ta se pravi, da bodo zavezniki lahko izkrca val i v Grški svoje čete. da bodo imeli na razpolago grške železnice itd. Člani novega koalicijskega kabineta so skoraj vsi za Nemce, samo ministrski predsednik Zaimis je velik prijatelj zaveznikov. — Venizelos je obljubil, da bo novi kabinet v vseh ozirih podpiral. Grški kralj Konstantin je baje nekoliko zbolel, toda zdravniki u-pajo. da bo v najkrajšem času ozdravel. Grška vlada je mnenja, da ni njena dolžnost dejansko pomagati Srbiji: kakor hitro bi bili interesi Grške količkaj v nevarnosti, bi se takoj umešala v vojno. Kralj Ferdinand In njegova armada. Rim, Italija. 8. oktobra. — 'Tribuna' je dobila iz Bukarešta poročilo, da je bolgarski kralj odobril vojni načrt, katerega so izdelali nemški, avstrijski, bolgarski in turški častniki. Ce so bolgarske č'* te že vdrle v Srbijo, še ni znano. Vrhovno poveljstvo bo baje prevzel sam kralj. Iz Soluna poroča, da namerava 80.000 mož močna bolgarska armada prodirati proti Skoplju ter s tem preprečiti, da 1-i angleške in francoske čete, ki so se izkrcale v Solunu, ne dospele do Niša. V Traeiji je baje koncentrirana 250.000 mož močna turška ai> mada, ki bo operirala skupno z Bolgari v Macedoniji. Italija in Srbija. Rim, Italija. S. oktobra. — Italijansko ministrstvo je danes sklenilo poslati v Srbijo 100,000 italijanskih vojakov. Šef generalnega štaba, Cadorna, je proti temu odločno protestiral, pa ni nič pomagalo. Čete se bodo poskušale izkrcati v Albaniji. Zavezniki in Grška. Pariz, Francija, 8. oktobra. Zavezniki so sklenili vporabiti V današnjem popoldanskem poro- združiti. Čilu se glasi, da se je nadaljevalo j Ta koncentracija številnih nem-z obeh strani ponoči s Jkammado.1 ških čet v bližini Tarnopola, '2o Posebno ostra je bila slednja se-{milj južno od meje, je po mne-verno od Arras. v smeri proti So- nju tukajšnih izvedencev bolj podlež ter v sekciji La Folie: isto-Jlitieiia poteza vspričo položaja na tako v okolici Rove ter severno od Balkanu. Tukaj se ne domneva. reke Aisne V Champagne so obstreljevali Nemci francoske pozicije meti cestama iz St. Hilaire v St. Souplet da bi s? šlo za ogroženje Kijeva. Begunci v Petrogradu. V Petrograd prihaja vsak dan ter iz Souain v Comme-Py. Fran-j".a ti;w?of<> beguncev. rUestno zastav eoske baterije so energično odgo-i,j?Iuico v s" -i'' tokom izpraz-varjale. Vršili so se tudi boj T v »jenja od strani občinske oblasti zveznih zakopih pri vasi Tahure. Itut,i premestilo. Ker ne dobe stran- V večernem poročilu se glasi, ike svo.iih stvareh nazaj, jim tudi da so vprizorili Nemci po ostrem jllc bo trel>a plačati nobenih ob-obstreljevanju naskok na Loos, res*i-katerega se je pa odbilo z velikimi izgubami za Nemce. V Champagne so zavzeli Francozi južnoiztočno od Tahure utrdbe, imenovane "Du Trapeze" ter zasedli več zakopov ter dve poljski utrdbi, ki leže pred drugo nemško obrambno črto. Francozom je padlo v roke več kot dvesto jetnikov. Morath glede rezultata zavezniške ofenzive. Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — '' Beri iner Tageblatt razpravlja major Morath novo ofenzivo zaveznikov ter prihaja do sledečega zaključka: — Le 400 kvadratnih kilometrov so pridobili Francozi v zadnji veliki ofenzivi. V nemških rokah se pa nahaja še 50,000 kvadratnih kilometrov francoskega in belgijskega ozemlja. General Joffre je uporabil pri naskokih v Champagne in pri Arras 200,000 mož. Glasom objav nemškega armadnega vodstva se je stavilo izmed teh 130 tisoč mož izven boja. Iz tega je razvidno, da morejo le sveže čete izvesti nov naskok.'' vorom ni Rusija posebno zado- vse pripomočke, da bi se jim pri-voljna. Odgovor se glasi približno družila Grška ter napovedala Bol- garski in Turški vojno. Če Grška tega ne stori, ne sme pričakovati od Anglije in Francije nobene financ iel ne pomoči. V Grški bo najbrže zopet nastala kabinetna kriza, kar bo imelo za ves narod zelo slabe posledice. Veliki knez Nikolaj Nikol&jevič je baje ranjen. Nemško časoA :<*ie poroča, da se je ruski veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič skregal z nekim generalom in mu zapretil s kaznijo. General je bil tako razjarjen, da je potegnil revolver in oddal v velikega kneza par strelov. Nikolaj Nikolajevi/; se sedaj bori v neki moskovski bolnišniei s smrtjo. Koliko je resnice na tem, se seveda ne da dognati. Angleži ogorčeni. Washington, D. C., 8. oktobra. Ker se Angleži preveč jeze na ameriškega generalnega konzula »Skinnerja v Londonu, se slednji ne najbrž bo več vrnil na svoje dosedanje mesto. Nahaja so sedaj na poti v Washington, kjer se bo posvetoval z državnim de-partmentom glede angleško-ame-riških trgovskih interesov. Zadnje poročilo Skinnerja. da se je ustavilo ameriške pošiljat ve v nevtralne dežele, dočim eksportirajo angleški trgovci isto blago v iste nevtralne dežele, je vzbudilo jezo angleških uradnikov. Ekspresni vlak oropan. Wheeling, W. Va., 8. oktobra. Dva maskirana moža sta oropala danes zjutraj Baltimore & Ohio ekspresni vlak iz New Yorka v St. Louis v bližini Central. W. Va. Prisilila sta strojevodjo Grant Heolma in kurjača, da so odvezala poštni voz ter vozila nekaj časa naorej. Dobila sta v roke sto registriranih paketov ter 90 paketov še nepodpisanih bankovcev, v znesku $500.000. — Pošiljatev Z italijanske fronte. Italijani peročajo, da so ustavili dela pri utrdbah. Boji v okolici Bovca. Rim, Italija. 8. oktobra. Vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče otieijelno poročilo, ki je dospelo od glavnega armadnega vodstva: — V sektorju med Adižo in Brento nadaljjujejo naše čete z o-peraeijami ter jih pri tem podpira močan artilerijski ogenj. Na gorah, ki tvorijo južni obronek Žile, na Roinbonu in v kotlini Bovca je skušal sovražnik v zadnjih dnevih ojačiti svoje utrdbe. a ga jo P" tem delu presenetila naša artilerija, ki je razkropila Avstrijce. Na kraški fronti, v okrožju Gorice, so na levem krilu izvojevale naše čete lepe uspehe. 1'jeli smo To mož. Avstrijski aeroplani so metali bombe na Roehetta. v Astico dolini. ne da bi povzročili kako škodo ter na postajo v Cervinjanu. kjer je bilo lahko ranjenih pet vojakov. Avstrijsko peročilo. Dunaj, Avstrija. 8. oktobra. — Vojno ministrstvo je objavilo danes sledeče poročilo: — Včeraj popoldne so vprizorili Italijani z močnimi oddelki naskoke na celo fronto pri Vielgereuth. Vse te .naskoke se je odbilo ter so imeli Italijani velike izgube, irvanredno vroč je bil boj pri naši za klada lni postaji severoiztočno od Maronia gore. Na tem mestu so vprizorili trije bataljoni sovražnika naskok v sklenjeni formaciji ter razdejali naše ovire. Pozneje jih je pregnal del 14. gornjeavstrijske-ga pešpolka. Celi naskok se je končal z begom Italijanov v njih prejšne pozicije. Proti visokim cenam. Nemški državni kancelar bo imenoval komisijo, ld bo poskušala najti odpomoči. Berlin, Nemčija. S. oktobra. — Kot odgovor ua neko peticijo so-cijalistov, ki se peča z visokimi cenami za živila, je obljubil državni kancelar. Bethmann-IIoIl-\vog. da bo imenoval preiskovalno komisijo, ki bo sestavljena iz članov vseh strank. Prijet kot špijon. V Tower-ju v Londonu se nahaja neki ameriški dijak, obdolžen špi-jonaže v prid Nemčiji. 19-Ietni dijak Kenneth G. Triest, ✓ ki je izginil januarja meseca iz; Prineetona in katerega se je ve« mesecev zastonj iskalo, se nahaja kot jetnik v Tower-ju v Londonu pod obdolžbo. da jc vstopil v angleško mornarico z namenom, da špijonira v prid Nemčiji. Oče mladega fanta je Nemec Wolgang Gustav Triest. solastnik iužener-ske tvrdke Snare & Triest v Ne\v Yorku. Oče upa. da bo rešil sina in sicer potom zapriseženih izjav dijakov in učiteljev v Princeton, da ni mladi Triest duševno normalen. Znanci mladega moža v Prince-tonu zatrjujejo, da je kazal slednji veliko posebnosti in ekseen-tritet in da se je držal skoro vedno v samoti. Državni department v Wasbing-tonu se je ž'* lotil cele zadeve ter dosegel, da se je od godilo proces do 18. oktobra. Angleške oblasti zatrjujejo, da je pisal mladi Triest pismo, v katerem jc ponudil Nemčiji gotove informacije, tičoče se vojaških zadev. $2.000,000 v zlatu sta pa pregledala. Roparja zasledujejo šerifi s|škim urVdnikom v taborišč krvnimi psi. Ognjegasca kot tatova. Ne-\vyorška ognjegasca John P. Ferriek in William II. Molney sta bila obsojena od dveh do pet let ječe v Sing Singu, ker sta ob priliki nekega požara ukradla zavoj svile, vreden $800 ter šivalni stroj. Predsednik tesarske unije umrl. Indianapolis, Ind.. 8. oktobra. Danes je umrl tukaj James Kirby. predsednik tesarske in mizarske unije. Sin Delcasseja obsojen na 18-me-sečno ječo. Kodanj, Dansko, 8. oktobra. — V nekem poročilu iz Berlina se glasi, da je bil poročnik Delcasse. sin francoskega državnika, ki s<-nahaja v jetniškem taborišču v Halle, obsojen na 18 mesecev ječe radi nepokornosti napram nem- išču. Požar na parniku. Liverpool, Anglija. 8. oktobra. Pa ril i k "Empress of Britain'*, ki je bil preje last Canadian Pacific družbe, katerega je pa vlada ob pričetku vojne rekvirirala. se je privleklo danes v tukajšnje pristanišči*. Parni k je močno poškodovan od požara, kojega vzrok še ni pojasnjen. N:i krovu ni bilo nobenega tovora. Vojno posejilo v Canadi. Ottawa, Out.. Canada. S. okt.— V nekem nagovoru na Toronto trgovsko zbornico j.- rekel canad-ski finančni minister, da bo vlada v kratkem najela v ' ana li vojno posojilo. Minister je izvajal, da je posodila Canada v šestih mesecih po izbruhu vojn,' ->*200.000.(«l0 ali pol milijona na dan. Zlato rezervo ('auade s t' je ohranilo nedotaknjeno ter ni izgubil denar nič na vrednosti. i Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v ^.vstiij« bodemo sprejemali kljnb vojni 5 Italijo, pošta gra nemotJjeno ko HGLAIiDIJE ill SEAWDIKA VTJB. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GOEIŠKEM, DALMACIJI in de-loma v PRIMOKJTJ. — Za del XSTKE, KHANJSKO vao in enaka spodnji ŠTAJEE in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ra*-merah. Od tukaj st rcj&koifi c« mor* denarja pošiljati, ker jiii večina prestavljajo, lahko pa s? poč] j s sorodnikom ali manetm, ki ga od tam pošljejo*vojaJtu, ako v*do ea njegov naslov. D«i)w nam pošljite po "Dom* »tic Postal Money Order'ter prt i o žit« natančni Vaš naslov in oa# osebe, kateri se im& Uplač*tl< Morilec ni zapustil nobenega sledu. Boston, Mass., 8. oktobra. — Tukajšnja policija je danes izjavila. da ni zapustil morilec mlade ženske, katero se je našlo včeraj napol oblečeuo ter zadušeno v neki sobi James hotela, za seboj nobenega sledu. Par je prišel ob 1. uri zjutraj v četrtek v hotel ter je odšel možki že ob 5. uri zjuti'aj iz hotela. Nasedla ladij a. Angleški parnik 'Rufford Hali", na poti iz Neiv Yorka v Vladivo- Seržant streljal na angleškega princa. Pariz, Francija. 8. oktobra. — Poroča se. da je streljal neki fran eoski seržant. po imenu Huguet v neki gostilni v bližini Ypres na princa iz Wales ter ga lahko ranil na roki. Natakarica v gostilni je baje žena seržanta in možu se je pred nekaj časa sporočilo, da ji angleški častniki na neobičajen način dvorijo. Mož se je nato nepričakovano vrnil s fronte in si-eer ravno v trenutku, ko je princ iz Wales zavžival v isti gostilni svoj čaj. V napadu ljubosumnosti stk. je nasedel v bližini Hakoder-Ije baje nato streljal Huguet na te na skale. I princa in tudi na svojo ženo. K. $ K. $ 5____ .so ] 20____ 10.20 10---- ] 60 130____ 20>0 15.... 2 40 140____ 22 40 20---- 3.20 150____ 21.00 25.... 4.00 160____ 25;60 30---- 4.80 170____ 27.20 35---- 5 i ;o 180 ... 29.60 40---- 6.40 100____ 30.10 45.... 7.20 200____ 32.00 50.... 800 2-SP.... 40 00 55____ 8.80 300.... 48 no 60.... 9.60 350____ FG.fO 65.... 1O.40 401)____ 61.00 70____ 11.20 450____ 72.00 75... 12.00 500.... SO. 00 60____ 12.80 600____ 96 00 65____ 13.60 700____ 112.00 90.... 14.40 800____ 128.00 100____ ltf 00 9O0____ 144.00 110.... 17.60 1000.... lec.oo Ker se cene sedaj Jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo naš oglas. TVBDKA FRAKE BAKSS2, «1 Oortba Al St. gas Zftifa 9, A SUS NARODA" Dopis. Daily.) Chrmed tod published by tb« Hofsnic Publishmg Co. (• corporation.) ., f PVAHK SAKSER, Preeidant. LOUIS BENEDIK, Treasurer. « Drpo addresses of above officers : p* O-Hilandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 3* celo leto velja Ust za Ameriko in Canado........................?3.00 pol teta....................... 1.50 " fcto za mesto New York........4.00 J * pul leta ca tr.esto New York ... 2.00 Evropo »a vse leto........... 4.60 " "po! leta .............2.55 t* M M6etrtl«t»............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan tsvzemSi nedelj in praznikov. * Brooklyn, N. Y. — V nedeljo, dne 3. oktobra popoldne se je vr šil v slovaški dvorani sv. Družine na 21 Nassau Ave. prvi slovenski "fair" v Velikem New Yorku. in sicer v korist slovenske cerkvene občine. Uspeh te prireditve je bil nepričakovano velik, dasi je bila udeležba zelo pičla. Pač pa so bili oni, ki so se "faira" udeležili pravi rodoljubi, ki se niso ustrašili žrtev, da bi tako pripomogli do posesti lastne slovenske cerkve Roka in srce. Novela. sama. Ne pogleda vsi Leonore, se sem našel, toda ne ljubezni skrbne matere! Naselil sem (Nadaljevanje.) V. Bila je sreda. V soboto popoldne se je imela vršiti Melitina poroka. Vsa hiša je bila zaradi tega po konei. Melitina mati se je s liišinami podvizala nakladati Me-litino balo. V kuhinji so se trudili s pripravljanjem raznih jedil. Pred glavnim vhodom v grad in in doma, kjer bi se Slovenci eu-' po drevoredih se je pa potil vrt- -COJtS NARODA" ("Voice of the People") ■«*<] every day except Sunday« ar-Holidays. « Subscription yearly $3.00A_ Ad C ol ureemcnt iicfis* bres podpisa in osobnosti ss ne pnobtnjejo. . Reaar saj se blagovoli po&ljati'po;—( Money Order. Pri apremembi kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejintf« ' bivališče naznani, da hitreje ^ najdemo naslovnika. l*cpiaom in pošiljatvam naredite ta caalov: "GLAS NARODA* < U Cortland t St., New York City. Talefoo 4ea7.Cortlandt, Krščanstvo in vojna, Zavezniki pravijo, da se borijo za pravice človečanstva. V tem trenutku imajo zavezniki priliko, *hi i/vojujejo zmago, ki bo v resnici v prid celemu človeštvu. Oni pravijo, da je treba Nemčijo uni-'•iti. Vzemimo slučaj, da bi bilo kaj takega mogoče. Ali bi bile s tem v resnici ustanovljene pravice človeštva in ali bi se služilo fit vari miru. če bi bil izid tak? V ničenje s silo je še vedno rodilo ponos in pohlep pri uničevalcu in hklrp osvete pri poraženem. Francija pod Napoleonom je uničila Nemčijo ali Prusijo. Osvetoželjna Nemčija je nat oleta 1870 porušila Napoleonovo cesarstvo ter po-iii/.i!;i Francijo. Prerojena Fran-cij.i lu pa rada sedaj z zavezniki ut.,. i zopet Nemčijo. Narodi imajo kot posamezni ljudje pari h t in vest. Delujejo kot posamezniki ter bi morali slediti istim z.!konom kot posamezniki. Vsi narodi, nahajajoči se v vojni, so krščanski, izvzemši Japonsko in Turčijo. Tudi razven praktičnega izvajanja so nauki Krista Kamiposebi praktični, veliko bolj lot katerikoli modernih znanstvenikov. Morda se je Nemčija ]»r. -jrrtsila proti sami sebi, proti vsakemu zavezniku, proti nevtralnim, proti Belgiji, proti človeštvu, proti Bogu, a kateri na-re vreči nanjo prvi ka-elo Belgija, ki zasluži vse anjr. naj se spomni hI ( K oi ju pravijo, da je Nem-propada, dasiravno je bila več kot enkrat zmagovalna. Ali bi ne bila za zaveznike naravnost veličastna misel, Če bi ponudili odpuščanje ter rekli: — Da, tudi mi smo grešili, tudi mi ima-3iio mnogo na vesti. Odpustimo si «lruer gal.......Too.—80^. Za 5 Id 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastoDj. Naročilu naj se priloži dpnar ali Money Order In natančni nuslov. Za pristnost pijače jamrLmn. The Ohio Brandy Distilling Go, 6102-04 ST. rum AVE., CLEVELAND, 0. PHONE 248 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. vse Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, IL. 1. PRODAJA iioa vine, izTrstn« imotk«, patentirana zdravile. PRODAJA toss« listk« vs«h prekomor-gkih črt. POŠILJAJ denar ▼ stari kraj ic pošte qo. UPRAVLJA vi« t notarski poiel iptdi-joča d?)a. ^.Mrfjf J Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnb tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. VE< .............. . .^tiiiidtt tUJAJSJ., iNAKOUAJ TJfl «5i& NA "(iLAS [I IN NAJCENEJŠI DNEVNIK, -iVimnnTiif XSAKUJUJ maj- Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Labor Niederlt. ^Nadaljevanje)' Slovenci takrat še nismo imeli skupnega narodopisnega imena, gospodovali so pokrajinsko-zemljepisni Kranjci, Štajerci, Korošci itd. Ni bilo enotne pisave, niti enotnega jezika, cerkveno-politična razcepljenost je podpirala provineijalni separatizem in lokalni patriotizem. Narodne zavesti ni bilo niti tostran, niti onostran Sotle. Zgodovinsko dejstvo je. da je ilirsko gibanje močno vplivalo na slo\ diski narodni preporod. A tu nastaja vprašanje: Ali je bilo sploh treba, tla s«- je poleg hrvaškega narodnega centra tvorila še posebna slovenska skupina* Z drugimi besedami: Ali je imel prav Prešeren ali Vraz? Predvsem ne smemo pozabiti, da je delovala na Slovenskem, zlasti na Kranjskem, izza reformacije kulturna tradicija, ki se je sijajno izkazala v dobi prosvetljenosti. Prvi slovenski kritični zgodovinar, Anton Linhart, je leta 17H1 upravičeno nastopal proti ilirskemu imenu iz znastvenih razlogov. Novejša slovstvena preiskovanja, zlasti dr. Frana Kidriča s slovenske in tudi dr. Rranka Drechslerja s hrvaške strani, nam kažejo jasno, kako rahle so bile vezi med posameznimi slovenskimi pokrajinami. ter med njimi in hrvaškimi deželami. Vraz je i/prva deloval v smislu slovenske ideje, življenjske raz-mere in neupoštevanje njegovih jezikovnih zahtev pa so ga odvajale k ilirizmu tembolj, ker tvori njegova ožja domovina — vzhodno Štajersko — po svoji zemljrpisno-narodopisni legi prehod iz slovanske kulture v hrvaško. Vraz je na romantično slovansko gibanje odgovoril z ilirizmom. Njegov individualni odgovor bi bil mogel biti kol. Ktivni odgovor samo na panonske Slovence, t. j. za manjšino, ki se je še ohranila ob skrajni periferiji slovenskega ozemlja. A ko bi se bilo tu nemoteno nadaljevalo delo sv. Cirila in Metoda, potem bi bil položaj seveda čisto drugačen. Prešeren je živel v osrednji pokrajini Slovencev, na Kranjskem, kjer je najbolj vplivala kulturna tradicija velike dobe: slo-venske reformacije. Tudi Prešeren je bil odvisen od življenjskih razmer, tudi njegov odgovor na sodobno slovansko gibanje je bil individualen, da. naravnost genijaleu. saj je Prešeren klasik, ki spada med umetniške veleume človeštva; toda Prešernov odgovor je mogel biti in je v resnici postal kolektivni odgovor za karantanske Slovence, t. j. za večino, ki je potegnila za seboj tudi manjšino. Čop in Prešeren sta čisto pravilno pojmovala svojo nalogo med Slovenci: dovesti potujčeno inteligenco v slovensko kulturno sfero; zato ji nista smela in mogla nuditi jezika, ki bi se bil preveč oddaljevati od govorice slovenskega ljudstva, ker bi s tem ne bila dosegla svojega namena. Ta Čopov in Prešernov nazor je sprejel tudi Vraz in menil, da je treba vzbujati narodnost med srednjimi stanovi. Tudi on se je izprva trudil. .nem mestu Boise dovršitev najvi- Drugim zgodovinskim narodom se je dala deželna avtonomija. |š-'ega nasiPa lia svetu- NasiP Ar-leželna avtonomija je bil politični program tudi Slovencev, ki ™wroek je zgrajen preko reke In deželna avtonomija je bil politični program tudi Slovencev, ki so v svojem posnemanju zgodovinskih narodov pozabili, da korist Kranjske pomenja obenem škodo slovenskemu delu Koroške, Štajerske in Primorske. Slovenski politični program je mogel biti le prirodnopraven: Slovenci se niso mogli sklicevati na noben zgodovinski razvoj, ki bi bili pri njem sodelovani kot narod. Z drugimi besedami: Naloga -----7" .................™ - - -- - . | sevalnih nasipov, ki jih je zgradi la zvezna vlada v svrho pridobitve suhe zemlje v obsežnem severoza- Boise ter je visok nad 348 čevljev in uspeh desetletenega dela. V temelju je 240 čevljev debel, dočim je zid na vrhu le 16 in dolg ,1060 čevljev. Ta velikanski nasip i tvori nov člen v veliki verigi osu- slovenske politike je bila. da si v okvirju obstoječe ustave kot pozi-toivne pravne podlge ustvarja vse one socijalne faktorje, ki so v moderni dobi potrebni, da igra posamezen narod samostojno ulogo. Boj med slovenskim kmetom in nemško-laškim meščanstvom, je mogel biti samo kulturen in ekonomičen, a ne državnopraven v smislu zgo-dovinsko-politienih individualitet. (Nadaljuje se). Nekaj nenavadnih mirovnih pogojev. V Berlinu so objavili nek in-terviev ali pogovor s podtajnikom za zunanje zadeve, Zimmerman-nom, ki je navedel pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pri volji skleniti mir: Prvič: — Garancije, ki bodo zagotovile Nemčiji varnost Zdaj, ko so dospela od ameri-kanskega odbora v zadevi krvo-prelitij v Armeniji podrobna poročila .ne moremo prav nič več dvomiti, da počenjajo zdaj Turki res najsramotnejše in največje zločine, kar jih sploh pomni celo njihova lastna črna zgodovina. Kar so izjavili ameriški poslanik v Carigradu in drugi verodostoj- pred morebitnimi bodočimi ("i možje glede skrajne bede in napadi. Drugič: — Ureditev belgijskega vprašanja na tak način, da bi bila Nemčija zagotovljena, da belgijska armada preganjanja krščanskih narodov v Mali Aziji, se potrjuje v še močnejši luči. ker nam opisi očividcev v podrobnostih predočujejo vse te obsežne in splošne pokolje ne more služiti v bodočno- njih nepopisne grozote. Skoro sti kot predstraža angleških sil. Tretjič: — Ureditev, vprašanja glede Poljske na tak način, da bi postala ta dežela lie- nemogoče je čitati poročila hladnokrvno in brez sočutja. Zvezna vlada je vzela na znanje ta razkritja o groznih zločinih proti človečanstvu ter je ob-kak "odbijač", ki bi pre- vestila sultana, da, "če ne prene-prečila morebitne napade lia«J° takoj ta klanja, da zamorejo poostriti do sedaj prijateljske razmere med ameriškim in turškim narodom.' Seveda je to prav nežen nastop v primeri z grozovi-tostmi, ki jih uprizarjajo Turki proti neoborožeuim Armencem in v primeri z ostrimi besedami, ki Kusije v bodočnosti. Kar se tiče Poljske, razodeva ta Zimmermann precejšnjo ne-doglednost in zmedenost pojmov. Upati je v slučaju sploh kakih re form, da se bodo izvršile te v prilog neodvisne Poljske, ki ni bila = ----—-------.i---v., . - .------r ------- T dozda.j le pod ruskim, temveč tu-!J1" uporabljajo včasih v pravili di nemškim in avstrijskim jar-1 malenkostih. inom. Težava je. da ta nemški dr-j ^ Ameriki so se začele prirejati žavni uradnik ne srre stvari do zbirke, da bi se vsaj nekoliko od- dna. temveč se ozira le na Rusko Poljsko. Glede drugih dveh točk pa, ki s skrajno nelogičue in obenem nespametne, pa treba pripomniti : pomoglo skrajni bedi tega nesrečnega lpudstva, ki na videz niti toliko pravic nima, .kakor jih ima nema žival. Težko je misliti, da bi moglo ne - tf ---------» IIv. Prvič: — Nemčija ne potrebuje ka-l tisoč dolarjev le malo orfpo-nikakega zagotovila glede svoje IArmencem. Zlo tiči vse glob- varnosti pred bodočimi napadi. Ko je pribila mir na križ slavo-hlepja svojih vojnih mogotcev, je ravnala premišlejno in kot posledica mnogih let pripravljanja. Prav nič ni bila v nevarnosti pred lje, da bi se ga moglo odpraviti kar tako. Ce bi le ena od evropskih velesil le za hip kdaj v zgodovini resno nameravala storiti, kar so neprestano imele na jeziku, namreč prinašati luč eiviliza- — . — i" ^ j .. . - —— napadom. Nihče ji ni grozil ne na ir.lje tja" kj°r ®e ne svcti- bi ime-suhem in ne na morju. Bila je sa-i'* danes prilike zgražati se nad ma napadalka. radi tega bodo za-1 ž?roz°vitaiui evropske vojne, in vezniki če bodo vi pogoj, brezdv nekoliko, da se bo glasilo približ-("tf® uničilo zlo, tam, kjer že sto radi tega bodo za- j ozovitami evropske vojne, in prerešetavali pr- ne plakati nad usodo Belgije in vomno obrnili ost | f^JP'1* ^ač pa bi s skupno ener- ^ _i __ :i _ • i i - v i (mrk iim/»tl/k r,!« 4- .■>___ * . ± no tako-le: Garancije, ki bodo zagotovile celi Evropi varnost pred morebitnimi napadi s strani Nemčije v bodočnosti. Edino in najuspešnejše sredstvo lctja ogroža slabotne narode. "Mesto "prinašati kulturo" v "barbarsko" Rusijo in v Belgijo, morali bi udriti malo bližje, po glavah svojih bratov v orožju, 'visoko kultiviraniir Turkov. Ti šo v dosego tega je, da se vstraja zc ™ stoletij ovirali ves kultur-pri zahtevi, da se napravi konec j1" napredek, posebno v južni Ev-nemškemu militarizmu, ki je j>o- j 1"°Pi -Mali Aziji in njihova kriv stalo prokletstvo ccie Evrope. Jtta tucIi, da so balkanski Slova-Drugič: — Kar pa se tiče bel-!11* zaostali v kulturi za srednje- in gijskega vprašanja, ne more biti | severozapadno-evropskimi naro-nikakega govora o miru toliko I časa. dokler ne zapusti belgijskih tal zadnji napadalec ter se ne da dovoljnega zagotovila, da se nikoli več ne primeri tak zločin, kakor ga je zakrivila Nemčija s Človeku, sinu malega naroda, kakor smo Slovenci, bi bilo obupati pri misli, da se morajo naši bratje bojevati za iste cilje z narodom, ki smo ga že kot otroci so- svojim vpadom v Belgijo in z mor-j vražili in ki edini od evropskih jen jem in pustošenjem v tej de-jnarotIov ni Prav prispeval za želi. To pa se lahko doseže s tem. | sPlo»eii napredek, da se vzame vajeti Nemčije iz roki Nemčija se je vedno bahala s vojnih blaznežev, ki so gnali svo-(svadu. V onih krajih se bo radi tega znatno zvišala uspešnost poljedelcev. ki jim bo na razpolago več dobre zemlje. Velikanski rezervar za nasi pom se razteza v doljavo 18 milj •»sušiti more kotlino, ki pokriva 2610 štirijaških milj. Tu bi zamo-gla plavati v jezero s površino 19 štirijaških milj, ki g- , ori nasip, združena brodo- j celega sveta. Zgradba te velike stavbe pomeni veliko za amerikanski zapad ii: za vso deželo sploh, ker ji bo pri dobil nazaj stotine in tisoče štiri jeških milj zemlje, ki jc morala o stati doslej zapuščena in neplod na. — Nasip Arrowroek. ki je o-gromen v svoji velikosti, je vendar samo eno velikih inženerskih del, ki sestavljajo načrt za osuševanje Združenih držav. ' Farmarji v Idaho se vsi strinjajo v tem. da bo mogoče obdelovati z uspehom velike množine zemlje, ki jo bo osušil velikanski nasip, s čemer se bo znatno zvišala gmotna uspešnost ne samo cele države Idaho, temveč tudi tisočev posameznih farmarjev v tej državi. Drobne vesti iz Rusije. "Reč" beleži vest. da odstopi ministrski predsednik Goremvkin in da prevzame njegovo mesto vojni minister general Polivanov. Pri armadi sta se zgodili dve važni premembi. General Ruski je imenovan za višjega poveljnika armade na severni fronti proti armadi Hiiidenbnrga. general Evert pa je postal višji poveljnik armade. ki stoji proti armadi Mackeu-sen. Ruske izgube od začetka vojne so glasom "Baseler Nationalzei-tung" sledeče: 223.172 oficirjev (padlih 43.124. ranjenih 161.443, pogrešanih IS tisoč 605) in približno pet in pol milijona vojakov. Zamrznilo je Belo morje, ob katerem leži mesto Arhangelsk, ki ga ima Rusija na odprto morje. V ta pristan je prihajal čez poletje ves uvoz in oil tod je šel tudi ves izvoz. Tako uvo» kakor izvoz je ustavljen. iz Stokholma javljajo, da je na povelje ruskega carja ustavljena preiskava proti bivšemu vojnemu ministru generalu Suhomlinovu. ki je obdolžen. da je bila Rusija za sedanjo vojno nezadostno preskrbljena z mtmicijo in orožjem. Potrjena smrtna obsodba napram Belgijcem. Havre, Francija, 8. oktobra. — \ nekem poročilu iz Antwerpena se glasi, da je berlinska vlada kljub pomiloščenju od strani nemškega vojaškega governerja odredila usmrtitev dveh Belgijcev, ki sta bila spoznana krivim veleiz-daje. Sedemnajsto dete. Winsted, Conn., 8. oktobra. — Mrs. William Bishop, stara 37 let, je rodila danes svoje sedemnajsto dete. Šestnajst otrok, enajst deklic in pet dečkov, je živih iu vsi imajo rjave oči. Dva otroka sta poročena ter imata tri otroke. Zakonski par je poročen dvajset let ter sta med otroci le dva dvojčka. katoliško ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarj« 1902 r državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95. Willoek, Pa I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box W7, Forest City, pft. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299. N. Cor. 3rd St., Rock Sprin**. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box .707, Forest City, P». II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZAT.AR, 1004 North Chicago St., Joliet, III VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, HL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Piitsbnrgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kanj. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., R. F. D. L Gr^ec field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2. Box 11^. Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Bronghton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj ae pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forert City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Za kratek čas. 1 stopil k njenui in da hi vzbudil njegovo zanimanje za razstavljene umotvore, mu je rekel: — Pojdi, Česen — portret tvojega šefa je razstavljen — pojdi 36 , . + . I gledat. -I — Sem že videl, je trgovca stala ena 10 K. Izmisli' ~ Pa Še enkrat 1JO°le^ jaz Ponesrečeno. Zid hi rad spravil v denar ne več modernih bluz, pa jih maral nihče, tudi ne p ) K. Izmisli' • , . ... , ,. - . i ti bom vse razlozil.... si zviti tr«rovec. naredi sest zavo- v . — Ae preds'i«vlj;,;i • ' Lrosrčne« 'eg* iu dobrodušnej-šega človeka, kakor je bil Marčenko. Zdelo se je, kakor bi ga resnično bolelo, če si kak študent, ki mu je odgovarjal, ni prav vedel pomagati. Na vso moč se j«1 trudil mu v tem slučaju pomagati. da bi se sam zmotil in bi hotel druge prepričati, da ni on sam. ampak študent oni. ki stvar razume. — No, ivdite. — je rekel v takih slučajih, če je študent le njegove besede ponavljal. — saj znate. le razburili ste se, ali ne? No. vidite, tako je, tako.... Marčenko pač ni dal tekom svojega dolgoletnega delovanja še nobene dvojke (slab red). Skušnje pri njem so se pričele. Galati je sedel z drugimi ter poslušal. Drug za drugim so se vrstili študentje, ki so imeli le malo pojma o civilnem pravu in vsem je pomagal Marčenko ter jim dal zadosten red. Le redko se je našel študent, ki bi snov res obvladal. Tega je Marčenko takoj pri-je, z obema rokama, ga začel na vse pretege hvaliti ter ga je prekinjal sredi odgovorov: ter mu dal odličen red. kakor bi se bal. da ne bi tudi ta redki odličnjak začel kvasiti neumnosti. Tudi Galati je bil povsem brezskrben. v trdnem prepričanju, da mu njegovo pičlo znanje, ki pa je bilo le večji, kakor pri mnogih, ki so že prebili izpit, zadostova lo. Vse izpite za prihodnji tečaj je že srečno napravil ter se je v mislih že smatral za študenta drugega letnika. Tudi on je prišel na vrsto. Stopil je na oder ter si vzel listek z vprašanji. Dočiin je nek drug študent še odgovarjal ter je on imel priliko, da si vprašanji še premisli in pripravi odgovor, ga je Marčenko ogledoval, in na njegovih ustnah se je opazil nek po seben nasmešek. Toda Galati ni opazil ničesar. Zatopljen v vprašanje na lističu, je čakal, da pride čas, da bo moral odgovoriti Zdaj je odstopil študent, ki je bil pred njim na vrsti ter je do bil srečno zadosten red. Marčenko se je obrnil do Galatija : —: Vaš vprašal ni listek? Galati mu je ponudil svoj li stek. — Tako! No dobro, govorite ker dvojko. Galati je zardel kakor kuhan rak. Vsi poslušalci so se ozirali vanj. Saj je sam vedel, da je slabo odgovarjal, da je imet le malo pojma o predmetu. Toda videl je tudi. da so drugi še slabše odgovarjali, a dobili k'Jub temu zadosten red. — Gospod profesor: — je rekel Galati s tresočim se in izziva ječim. glasom. — Sa.i ne trdim, da sem svojo stvar dobro znal: vendar ne znam nič manj, kakor drugi, in tem ste dali., . - Hm. sem dal? To je moja stvar. Toda treba je znati svojo stvar brez ozira na druge Treba jc- pač znati dobro, pot ^n s? more zahtevati dober red. Več vam nimam povedati.... Galati. ves prepaden. j? ostal za hip tam. kakor bi si ne bil gotov in ne bi vedel, kaj storiti. Potem pa se je kratko obrnil ter krenil ne proti klopi, kjer je bil sedel poprej, ampak ven iz dvorane. Vrata je glasno zaloputnil za seboj, s čemer je izdal svoje •azburjenje. Študentov se je polastila velika potrtost. Niso mogli razumeti iz-premembo. ki se je zgodila z dobrosrčnim Marčenkom. Pri njih se je pojavili misel, da ima stari profesor kaj osebnega obračunati z Galatijem. Drugi so šli v svojih ugibanjih še dalje, misleči, da 3e imel Marčenko pri tem sebične namene. Da je pričakoval od Galatija. kot bogatega človeka, kakega dobička zase, ki ga pa ni dobil in se zato maščeval. Ta ugibanja so bila sramotilna. Pokazala so le. kako kratko življenje ima dober glas. Marčenko je bil užival tekom svojega dolgoletnega delovanja kot profesor ime nepodkupljivega, poštenega moža. — Toda v opravičilo takih sumni-čenj bi se moglo navesti morda dejstvo, ad se je izvršila izpre-meuiba preveč nenadoma in da nihče ni pričakoval kaj takega od Marčenka. Stari profesor pa je nadaljeval izpraševanje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Študentje so slabo odgovarjali, a jim je vseeno dajal dobre in zadostne rede po svoji stari navadi. Galati se je globoko užaljen odpeljal domov. Toda kmalu se je ohladil ter se v pol ure vrnil na univerzo. Moral je dobiti boljši red na vsak način. Napravil si j« bil že načrt, da bo preživel poletje v -inozemstvu in zdaj naj bi mu ponavljalna izkušnja v jeseni pokvarila vse poletje? Pripeljal se je nazaj, a se ni vrnil v dvorano. Tam s profesor je mgovoriti. mu ni bilo prijetno. Počakal ga je na nekem hodniku, kjer je vedel, da bo šel Marčen ko mimo. Marčenko je končal z izpiti ter res prišel tam mimo, kjer CENIK KNJIG katere ima v zalogi / SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. . NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: 2*Ail ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati narod-olno aa "Glas Niir-da" ln knjige, ka kor tudi sa vse druge v našo atrokr spadajoče posle: immj Llnd, Ar k. ln okolica: Mlchae Olrar. Elan Francisco, CaL: Jakob Loviln Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Oojta, Frank Janesh In John Germ. Balida, Colo. In okolica: Loots (k Ttello (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Budma* Woodward, la. in okolico: Lukae Podbregar. Aurora, IU.: Jernej B. Verbis. Oglesby, DL: Math. H liberal* Chicago, HL: Frank Jurjovec. Depne, HL: Dan. Bad o vinao. La Salle, DL: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laurlch, Joha Z% letel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukcgaa, DL: Frmnk Petkovflek L Math. Ogrln. So. Chicago, SI.: Frank Cera« L ttudoil Požek. Springfield, DL: Matija Barbortt Froatenac, Bans, ta okolica: Fran/ Kerne. Mulkery, Kama. In okoHca: Marti* Eos. Caliunet, Mick, la okolica: Far* Shalt« In M. F. K ob« Manlsttqne, Mich, in okolica: t Kotalan. So. Range, Mich. la okoHca: v LlkovHL Aurora. Miaou: Joalp Vnela*. Chlsholm, Minn.: K. Zgone, Jaka Petrlch In Frank Žagar. Duiuth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goule M L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Louis M PeruSek. ■veieth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vestu Hibblng, Minn.: Ivan Poole. Kitzville, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nashwaok, Minn.: Geo. Maorln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch 81. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zoboo. Gnat Falls, Mont.: Math. Urloa 8409 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. Koprlvšek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, ft. X.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlnčič, Chaa Karlinger in Jako* Galati je začel, sprva negoto- ni. da ste mi povoljno odgovo vo. Toda kasneje, ko se je začel j rili? obvladovati, je začel preeej po-J — Gospod profesor, tega seve-, gunuio govoriti vse mogoče stva- da ne bom trdil. Toda, sami priz- _ __ ko samozavestjo. — Toda mogel bi zahtevati revizijo po komisiji, ker sem tvarino res obvladal. Če je dajal odlične rede za take odgovore pri prejšnjih izpitih, bi moral dati meni dvakrat odlično. — — Kako pa si razlagate tako ifigtfft.J lifrfiž« I ' ■ Barfcertoa, O. la okolica: Alois Ba lant Bridgeport, O.: Frank Hočevar. CoOinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio In okolica: John Kan is 1735 B. »3. St Youngston, O.: Ant Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okoilea: M. Kla rich. Beaaenwr, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdine, Pa. in okolica: John Duhovni boj Marija Kraljica Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učlu ij<». 1. in '2. del. vsak 50r. oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov neinško-sloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica. '2. zvezek po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po r-.SC —.60 t—.40 t—.50 i—.40 t—.30 «—.40 t—,4C !—.7C $3.00 i—.50 :—.50 r—.45 !—.40 t—.40 .1? $1.00 $4.0C $1.0t :—.5t $1.00 —.2( $1.21 $1.20 $2.0( $1.2( —.60 —.4( —.4( —.5( —.5( —,5( Narodne pripovesti, 1. in o. zvezek po Naseljenci p—.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski r—.20 O j etiki ^.15 Odkritje Amerike, yea. t—.80 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki .-.25 Prst božji »—.20 Randevouz t—.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila »—.18 Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po r-.80 Sveta noč «-.20 Srečolovec .—.20 Strah na Sokolskem gradu. 100 zvezkov $5.00 Strelec !—.20 sanjska knjiga, velika — .50 Štiri povesti t--.20 Tegetthof —.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.3« Življenjepis Simon Gregor- čiča p—.50 Življenja trnjeva pot i—.50 2a kruhom r—.20 življenje na avstr. dvoru ali ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE: Baron Trenk —.21 Belgrajski biser —.2( Beneška vedeževalka —.2( Bitka pri Visu —.3( Bodi svoje sreče kovač —.3C Boj s prirodo :—.15 Božični darovi .—.15 Burska vojska Cerkvica na skali i—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke t—.20 Don Kižot .—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola f—.35 George Stephenson, oče že- leznie —.20 Grizelda i—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po i—.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Ivan Resnicoljub •—.20 Izanami, mala Japonka j—.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru Banjalol —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. ;—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Pošten j akoviS r-.20 Na divjem zapadu, ven. «—.60 Na jutrovem ♦—.81 Na krivih potih —.ao Na različnih potih —28 Pa.: Ivan Pajk. Ctaridge, Pa.: Anton Jerlna. Smrt cesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlmgu) —.78 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike <—.2f 2. zv. Maron, krščanski deček t—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza :—.25 7. zv. Sultanovi sužnji •—.25 8. zv. Tri indijanske pove- eti c—.30 9. zt. Kraljičin nečak r—.30 L0. zv. Zvesti sin t—.39 11. zv. Rdeča in bela vrtnica ■—.30 L2. zv. Boj in zmaga ?—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja .—.30 15. zv. An gel j sužnjev ■—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.39 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol .21 Pri puščavniku ■—.20 Raztresenca »—.30 Starinarica —.20 Županova Micka r—.30 Idealna Tašča e—.2« RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po :—.03 ducat po t—.23 Z slikami mesta New Yorka po :—.21 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali . —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 vezan —.50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.5f Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po »—.2| OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v r* tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah Poštnin^ je uri vaalj ^nah že vračunana. A aina IZVKŠEVALNI ODBOR: Frank Saksrr, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X, Edward Kalis h, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn South Bethlehem in drugo. South Bethlehem v vzhodnem delu lVitnsylvanije je tudi za nas Slovence zanimiv. Tam živi nam-f ifr par tisoč prekmurskih Sloven-' "v. ki govore še pravo slovensko narečje, vendar pa ne moremo od njih veliko pričakovati, ker so preveč prešinjeni z madžarskim dulioiu, ker so nam skoraj vsi so-rodni li ]»o jeziku, po srcu so nam pa tuji. Ti Slovenci so luterauske vere in so razen jezika izgubili vse, kar je bilo slovenskega. — Morda smo tega tudi mi nekoliko krivi. Premalo namreč skrbimo zai organizacije, ki naj bi ne bile samo krajevne, temveč splošne. Imeti bi morali organizacije, ki bi nas s tesnimi kulturnimi vezmi vezale vse, kateri smo si v tej deželi poiskali svojo novo domo-v in o. Ta teden se praznuje v South Bethlehemu petdesetletnica na-i»redka in to svojo malenkostno in neznatno ulogo, ki jo igramo kot narod. Drugi narodi si na vse mogoče načine pomagajo, izkoriščajo vse prilike, da bi se povspeli do boljšega obstanka. Ne samo v Bethlehemu. vse povsod smo raztreseni od Atlantika do Pacifika. Štejejo nas le po parih rok, upoštevajo nas le kot številke, katere sestavljajo drugi, s katerimi drugi računajo, kakor jih je volja. Mi nimamo nobene organizacije. ki bi nas vezala in družila v celoto. Edino to je vzrok naše bede in našega propadanja. Kje so sedaj možje, ki so še pred nedavnim časom povzdignili svoj glas. ki je klical k združenju? Kje so možje, zakaj so tako hipoma utihnili? Ni je zapreke, ki bi nas mogla ustavljati pri resnem in premišljenem delu. Prav nič nas ne ovira. da bi se ne mogli združiti v celotno narodno organizacijo. Organizacija naj bi bila delavska. nigih razm mogoč etovne zelo nenavadnih | ker bi h\][ delavci — kar smo vsi Slovenci v Ameriki — njeni člani. Slovenska liga spi. Zakaj ? Če ime ne ugaja, jo imenujmo dru- gače. *raii bi bilo to brezpomembno, v vojne pa ni tako. n znano mesto South( Organizacija naj bo kulturna iamo po Ameriki, pač ^ naj omogoeuje. da se razvijejo u svetu. Brezdvomno( nage s\\e tako. kakor zahtevata veliko ljudi, ki civilizacija in napredek elove- ncagi 1U štva. Saj smo vsi prišli seon iz lo j »a. da j«' x ! istega vzroka, čemu bi se to/ej vsi ili mesto Bet h le-( ne borili za iste eilje? o večji iz-tala jeklarna svetovno zna-,0brazbi ■ je delalo prej pet delav-, v starem kraju smo živeli v du-i dela sedaj deset ali dva j- «evnih in telesnih sponah. Tam se m- akcijam so se nevrjetno nam odrekalo pravico svobodnega izražanja naših misli in našito let je približno

rt.u>p naj končajo tam, kjer r"k" 1^'high prvi naseljenci ' Sf) z;,^eli. Bodimo premišljeni isianovili malo naselbifto. lztein (!eiajIUO lak0, da bo za nas le naselbine se je povspelo da- prav dvoje mest: Bethlehem in Ce smo si tu izvolili svojo novo lielhlehem. j domovino, bodimo tudi priprav- uasel jenci so bili Moravč i, ]jlMli? a.L bomo vedeli, kako se jo mi češko moravski bratje. v. julija 191.) se je vtu nemoteno izrabljajo pijavke in celo agenti avstrijske vlade, bo- krone lllll ■*>< H > Ki dr •t niča «'goV ne i ji, i vali v Švici, liu- Angliji. v Združe- mo brezdvomno segli po kakem in drugod obhajala slV(jstvu, ki bo takim razmeram njegove nmčeniške 0dpomoglo. | O stvari je treba premišljeno učenci in pristaši so razpravljati, zato je želeti, da bi tudi preganjani. Skri- se 5t. ktlo oglasil in povedal svoje morali pr i kraji d oblastmi in' jim skoraj ni' več obstanka. Po velikih na-J ii in nevarnostih jih ji* prišlo 1710 nekaj iz Evrope v Ame-j Iskali so primeren prostor aselitev in slednjič dospeli v , kjer stoji danes South Beth- mneuje. Praznoverje. *lbim» nazvali po deželi suša. nj nezu miri slutili, da liovo meti tu zaradi V gorah južnega dela Albanije | je razširjena vera, da nastane po ____________ kdo umrje vsled Tedaj gotovo ni- preobilnega uživanja alkohola, bo prišel čas, ko bo y0 nesrečo se lahko odvrne samo to /nano po celem^ tem. da se pribije truplo pokoj-proizvajanja vojue-( nikn s klini v tla. Klini morajo ir.i mater.ala. ki je namenjen za biti i/ jelševega lesa in najmanj ubijanje ljudi. j tri leta stari. S »itth Bethlehem pa ni znan sa- Pri vasi liugovi je živel pred mo po izd. 1 javi municije. Tam se par 11 i kmet. ki je v svojih mla-iiaLaja tudi l.'higb univerza, ki dih letih veliko potoval po svetu je .■:i:i naj i»ol jšili tehniških viso- j,, ,,«> j(. marsičesa priučil. Sosed-kili šol v Združenih državah. ' je so ga smatrali za nekaj višjega P /.eni ji. ki s-> študirali na t"j in kmalo se je raznesel o njem po ur.iv. rzi, so znani po celem svetu vsej okolici glas. da zna čarati kot najboljši. j Ljudje so se ga izogibali, če je V mestu se tudi zelo goji glas- bil slučajno v njihovi bližini, so bo. V osemnajstem stoletju so tu- se ga bali. če so bili daleč od nje-1. i j gojili več glasbe kakor po a^, so ga preklinjali. Imel je \ - j ostali Ameriki. j krasno hčerko Grunjo. ki se samo Ko bo končana sedajna vojna, zato ni mogla poročiti, ker so ji ki je prinesla Bethlehemu neiz-' rekli, da je hči "čarodejca". merno bogastvo, se bodo razmere Kmet se je nekaj časa smejal precej izpremenile. I praznovernim ljudem, slednjič ga Naši Pre km ure i bodo še naprej je pa eP]a stvar tako ujezila, da životarili, dokler ne bo izginil v jc začel piti. Nekoč se je bil tako letih zadnji spomin, da so živeli napil, da je umrl. Slučajno je ta-tam tudi sinovi matere Slovenije, koj po njegovi smrti nastopila ki so bili posredno udeleženi pr^ velika suša. Praznoverni ljudje so sedanji vojni. Nekaj se jih je odpravilo na pokopališče, da bi mrtveca od'ko-pali in ga pribiti k tlom s klini. Nesreča je pa hotela, da je bila v istem času na grobu hčerka Grunja, ki je objokovala svojega očeta. Misleč, da čuva čarovnica starčev grob. so planili s sekirami nanjo in jo razsekali na kosce. Zatem so izkopali mrtveca, pribili ga k tlom in mirno odšli. Še strašnejši je drugi slučaj. V vasi sta živela dva brata in imela precejšnje posestvo. Nekega poletja je nastala velika suša. ki je povzročila na posestvu omenjenih dveh bratov največjo škodo. Sla sta v vas k "čarovnici" iu jo vprašala za svet. "Čarovnica" jima je odgovorila, da je njuna mati sama čarovnica in da je ona zakrivila vso nesrečo. Svetovala jima je, da naj jo pripeljeta pred vaščane in jo prisilita, da bo pripoznala. Naslednji večer so šli kmetije k stari ženici in jo privlekli v vas. Ker revica ni hotela ničesar pripoznati, so jo vlekli k grmadi in ji zapretili, da jo bodo živo sežgali, če ne bo ta-, koj vsega pripoznala. Starka je padla v nezavest. Privezali so jo h kolu in jo začeli peči nad ognjem. Ko je bila pečena, so jo raz-rezali in jo zakopali pod bližnjim drevesom. Torej narodu, pri katerem se dogajajo take grozovitosti. narodu, ki je na najnižji stopinji kul ture. sta dali Avstrija in Nemčija ppejšnje leto samostojnost. Varljivo zrcalo. Ruski spisal Anton Čehov. Veter je še žalostneje zatulil, podgane in miši so zbežale v luknje m papir je zašumel. Lasje so se mi jezili. Skozi okno je posijala luna... Dvignil sem ženo kvišku, jo objel in nesel iz salona. Prebudila se je iz nezavesti šele drugi dan zvečer. "Zrcalo! Dajte mi zrcalo!" to so bile njene prve besede. ""Kje jc zrcalo?*' Cel teden ni ne jedla, ni' pila, ne spala, ampak samo prosila zrcalo. Grozno se je jokala in si ro-vala lase. Ko je zdravnik izjavil, da bi lahko vsled opešan ja umrla in da je njen položaj skrajno resen. šel sem v salon po zrcalo in ji ga dal. Ko ga je zagledala, za-smejala se je od prevelike sreče, zgrabila ga je. poljubila in k sebi pritiskala. Odslej se je neprestano vanj gledala. Sedaj je prešlo več kot deset let. a se še vedno gleda v zrcalo in se ne loči niti za trenutek od njega. "Je-li mogoče, da sem to jaz?" š epe če in njeno lice zarili hipoma ter na njem se pokaže izraz začudenja. "Da. to sem jaz! Ves svet laže, le to zrcalo ne! Lažejo se ljudje, laže se mož! O. ako bi se bila prej videla, ako bi bila vedela. kakšna sem v resnici, gotovo bi ne bila vzela tega človeka! On ni zame! Pred menoj bi se morali klanjati najlepši in najblagorod-nejši vitezi..." Nekoč sem stal za njo in sem nehote pogledal v zrcalo. Odkril sem tedaj vso tajnost. V zrcalu je bila prekrasna žena, kakoršne nisem videl nikoli v življenju. Bila je čudovita, harmonija lepote in ljubezni. Zakaj .je moja nelepa žena v zrcalu tako krasna ? Zakaj ? Vsled tega. ker je nepravilno zrcalo raztegnilo na v>e strani ne-lep njen obraz, ki je postal potem slučajno lep. Dvojni minus se je spremenil v plus. 1 sedaj sediva z ženo neprestano preti zrcalom in se gledava vanj. Moj nos leze v levo lice. podbradek sili v stran, a lice moje žene je Čarobno... Ha-ha-ha! smejem se jaz glasno. Žena pa še-peče tiho: Kako sem krasna! Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, kako te Hitro dama ozd.aveli vseh bolezni, potebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. XTAZNANILO. Rojakom v državah Illinois ii Wisconsin naznanjamo, da jih ho d« obiskal naš sastopnik Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA PROSEN. Doma je iz Trpčan pri Ilirski Bistrici. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Tony Hrvat in, Box G16, Kane, Pa. (8-9—10) NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN HUMS!, ki je pooblaščen pobirati aaroč-tdno za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Giau Naroda Največja iznajdba 20. stoletja glede pip To je čudovito. Mr* FRANK MEH , kateri je epravičen pobirati naro& nino za iist "Glas Naroda" in is (dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. NAZNANILO. Kdor želi letos prešati vino. naj mi takoj piše radi cen najboljšemu newyorskemu grozdju. Sedaj .je cena okrog tona. Grozdje bo poskočilo, ker je jako slabo obrodilo. Torej ne odlašajte, temveč pišite takoj na naslov: Leo Štrukelj, 1IKJ Knickerbocker Ave.. Brooklyn, N. V. Vsako naročilo se izvrši direktno iz farme. (9-l~>—10) Nehote moramo pomisliti bili seveda prepričani, da je suša na! zaradi kmetove smrti. Jaz in žena sva šla v salon. Razprostiral se je po njem duh po mahovju in vlažnosti. Ko sva na-žgala v sobi luč. ki je že celo stoletje ni razsvetljevala, poskrilo se je na milijone miši in podgan v luknje. Ko sva zaprla za seboj vrata, je vsled piša zašumel papir. ki je v skladih ležal v kotu. Na papirju sva videla starinske črke in srednjeveške podobe. Na pozelenelih stenah so visele slike prednikov. Ti so gledali srpo in temno. Najini koraki so doneli votlo po vsej hiši. Mojemu kaši ju je odgovarjal odmev, oni odmev, ki je nekdaj odgovarjal mojim prednikom ... Veter je tulil in cvilil. Slišalo se je, kakor da bi kdo ječal v dimniku. Debele deževne kaplje so padale in bile ob temna in motna okna. "O. predniki, predniki!" sanjal sem in vzdihnil ob pogledu na njih slike. — Ako bi bil pisatelj, napisal bi lahko cel roman. Saj je bil vsak teh prednikov nekdaj mlad in življenje vsakega, življenje vsake je bil roman in kakšen roman! Poglej to starko, mojo prababico! Povest te* grde in spačene ženske je zelo zanimiva. "Vidiš-li". rekel sem svoji ženi, vidiš-li ono zrcalo, ki visi v kotu?" Pokazal sem ji veliko zrcalo. viseče v kotu poleg slike moje prababice. "To zrcalo ima čudovita svoj-stva: pogubilo je mojo prababico. Ona je dala zanj velikansko svo-to in ni se od njega ločila do smrti. Cele dneve in noči se je gledala vanj, še celo ko je jedla in pila. Vedno ga je jemala s seboj na postelj in umiraje je naročila, naj ji ga dajo s seboj v grob. Njene želje ji niso spolnili, ker je bilo zrcalo preveliko." "Ali je bila koketka?" me je vprašala žena. '"Morda. Zakaj neki se ji je ra\no to tako priljubilo, a ne katero drugo? Ali ni imela nobenega drugega zrcala? Draga moja, v tem tiči ravno tajnost. Sporočilo pravi, da je skrit v tem zrcalu vrag in da je imela moja prababica stalno nagnenje napram vragu. Seveda je to nesmisel, vendar pa tiči v tem zrcalu tajna moč." Pobrisal sem prah z zrcala, pogledal se vanj in se glasno zasmejal. Moj smeh je zamolklo odmeval. Zrcalo je bilo nepravilno in je raztegnilo moje 'lice na vse strani: nos je silil v levo lice, a podbradek se je razdvojil in zlezel na stran. ! "Čuden okus je imela moja' prababica", rekel sem. Žena je šla neodločno k zrcalu j in se pogledala vanj — a tedaj se je pripetilo nekaij strašnega. Žena j je prebledela in se je jela tresti; If. KTOKEO ,llfJ po vseh udih. Svečnik ji je pal iz ki ]e pooblaiSeni pobirat! feuol rok in se je zatočil po tleh in sve- nimo ii iadajati tosadera* ptl* ča je ugasnila. Bilo je popolnoma jila. tema. Nakrat je padlo nekaj tež-1 ffryfaj m nnfi ir kega na tla: padla je moja žena okolieL« nezavestna. Etiungto m Za slovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnine in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kan*. (7—11 v sob) Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za reTinaticne bolečine, okrrelott inj>egib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamke. — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od Popolnoma drugače od vsega, kar ste videli kedaj poprej. Ravno to. kar potrebujete, da popolnoma uživate svoje "kadilne ure". Daje prijeten, gladek in suli dim, ki je obenem hladen in prijeten. Nobenega basanja, močenja s to piiK>, — nobenega strahu pred nikotinom, kajti Willis pipa je liigieniena in zdrava. Patentirana AVillis posodica dela to mogoče, najboljša misel glede pip. Posodica zbira ves sok tobaka, nikotin in pepel in i lic izmed tega ne pride v vaša usta. Posodica absorbira tudi vročino in vsled tega boste dobili hladen, j»ud dim. Vi saino potegnete to posodico iz Willis pipe, da napravite slednjo čisto kot piščalko, kar jo dela. da je zdravstvena ter da je rešeno vprašanje zakaj Jčjie tobak vaš jezik. Posodica je napravljena iz čistega aluminija ter je vsled tega brez okusa ter ne zarjavi. Ne more nikdar priti v nered. Ljubili boste Willis pipo. ker je ročna, izvrstna French 1'riar pipa z ustnikom iz trdega gumija, sestavljena po znanstvenih principijih in ker vam bo izvrstno služila. Imejte najboljši užitek pri svojem kajenju ter m- poslužujte te čudovite pipe... kajti tobak sani ne bo storil tega. Za celi svet je razlike v okusu, če rabite Willis pipo, katere cena je le .j.je. Mi jamčimo popolno zadovo'jnost ali pa vrnemo denar. Cena 55c. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington St. New York, K. Y. *TJ < Naročite svojo Willis pipo še danes na naš riziko, ker jamčimo vsako pipo, da bo zadovoljiva! THE WILLIS PH'E CO., 331 Fourth Avenue. I>ept. 29, New York. Prilagam 55c. (denar, znamke. P. O. Money Order . za kar mi pošljite takoj Willis patentno pipo. C'e mi pipa ne bo ugajala, mi pošljite takoj denar nazaj. Naslov........................................................ HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo posije, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korsno kdo zahteva brez nadaljnlb vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio NAZNANILO. Cenjenim maročnikom v Feu sylvaniji sporočamo, da jih bo ■» kratkem obiskal naš potovalai u stoDnik VRNIMO Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili polni zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pri" pravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sibtem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako neredno^t, vzemite TRINER-JEVO ameriško l\\m grenko vino To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč, vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost. Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri blediČnosti in klorozi. '4 > WTTER-WINI trinerovo horkevIO ^"^red bjr J0SEFH TRINER SAsXUnd Ave. CHICAGO, IU. ! Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Če se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment, ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. ---------- - .i. ttttMb ___ \ Marija Grubbe \ g* » Spisal J. F. JAKOBSEN. Za Glas N aroda prevel G. P. 18 (Nadaljevanje) Medtem pa je udarila z bičem po konju in zasmejala se je in odjahala v najhujšem diru. Ulrik Frederik je drvil za njo, a kmalu sta opazila, da s«> je stemnilo nebo. Pričele so padati velike kaplje, pomešane s t o«'o. Da najdeta zavetja, sta jahaja skozi gozd k bregu jezera in kmalu nato sta stala pred nizkimi vrati gostilne "Stataf." Neki hlapec je vzel konje v oskrbo in dolgi, tršati gostilničar ju je povedel v svojo dvorano, v kateri se je, — kot je povedal vnaprej, — nahajal neki tujec. I>il je Daniel Kurzleib, ki se je takoj dvignil, se priklonil ter hotel zapustiti sobo. Ulrik Frederik ga je prijazno pozval, naj ostane. — Ostati morate, mož, — je rekel, — ter nama skrajšati čas v tem frrdem vremenu. — Vedeti moraš namreč, — je rekel nato proti Mariji. —