t Stev. 249 TRST, v četrtek 7. septembra 1911 Tečaj XX* VI IZHAJA VSAK DAN Ml ob nedeljah lo praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. PMtmljne Ste*, se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št Petru, Poetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. .Lneiji. Tolminu, Ajdov-Stini, D o rab ergu itd Zastarele ftei. po S nvć. (10 stot.) OOLAOI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. „V edinosti je moi!m NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira Raroiaiu m utiljak« lm«a.nj* „EDINOSTI ■ iun«: •» ••lo l*to Kroa 5-30, u pol !«ia ilr«u 200 Vsi dopisi naj se pošiljajo n.i uredništvo lisici Nefranko-rana pisma ae ne iprejernajo In roKopiti se na vračajo. Naročnino. og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lifta. UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio Galatti 2o (Narodni de«). Izdajatelj in odgov. mi urednik ŠTEFAN GODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnili TSkarna „( d-noat*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoJtno-hranllnRnl ra?un ftev. 841-652. TELFFOM It. 11-57 BRZOJAVNE VESTI. |^L^oSOnePJeeXV°8aiania 8,ede ^ Ogrsko-hrvatski državni zbor. pora2 Mohameda Alija. BUDIMPEŠTA 6 V interpelacijski knjigi TEHERAN 6. Nekoliko milj od tukaj je upisanih pet interpelacij, med temi inter-1 je prišIo včeraj do odločilne bitke. Čete pelac.ja posl. grofa Teodorja Batthyany-ja, 'Sar^ Ar§ad Jsest -eče veči„oma iz Turk-(Justhova stranka) v kateri vprašuje inter- j menov SQ b,le'popolnoma poražene. Stvar pelant, kako stališče da zavzema vlada biy§ega šaha je zadobila hud udarec, tako glede vprašanja uvoza argentinskega mesa.jda sf^^nene opomore več. 300 mož, 7 ^u* Prehod?m na dnrnMr?d 16 ri^nied temi Sardar Aršad so bili vjeti. Štirje do debate o poslovnem, redu Nato so sledila sovražnikovi topl so prišli v rok£ vIadni^ poimenska glasovanja, ki so bila danes na ,četam _ Poslednje so tudi sicer imele dnevnem redu. i bogat plen. Sardar Aršada, ki je ranjen, Na prvem poimenskem glasovanju je USmrtiio prosil posl. Rath vnovič za besedo k poslov- j 1 * Zrakoplovstvo niku in zahteval, da se radi včerajšnjega! . -,«_*, o ^ mejklica pozove na red pravosodnega mi-; _ 90S, (Badenska). Zrakoplov Schvva-njStra ben" je danes ob 6. uri zjutraj pod vod- Pravosodni minister Szekelv je izjavil, st™"J dr- Eckenerja odpotoval s 7 pada uporablja opozicija svoje poslovne pra- !?zirji preko Karlsruhe in Frankobroda v vice na način, ki niso dostojne parlamenta. G c - . . « . . « . (Velik hrup na najskrajneji levici). Pravo-i G0™\ '7 »Schwaben je sodni minister je rekel, da more žaliti vsa- danes ob 12 30 °Po\udne dospel semkaj, kogar, ako zahteva dvajset poslancev poimen-; Nova paroplovna družba, sko glasovanje. (Prekinjenje na najskrajneji TRENTON 6. (New-Jersey). Tukaj so levici). ustanovili Oceanic Pacific Transport Com- Po poimenskem glasovanju je bila pany z glavnico 15 milijonov dolarjev, razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Parniki družbe bodo vozili med obrežji — Dnevni red: osem poimenskih gla- Atlanskega in Tihega Oceana skozi Panam-sovavj in nadaljevanje debate o brambnem ski kanal, zakonu. j Kolera. Na to je posl. grof Teodor Batthyany; DUNAJ 6. Sanitetni oddelek ministerstva utemeljeval svojo že prijavljeno interpelacijo ; ^ notranje stvari poroča: Danes zvečer so m izrazil mnenje, da se ne sme dovoliti na Dunaju na otroku za kolero obolele stalnega uvoza argentinskega mesa, če tudi Marije Jaga, triletnemu Mihaelu Jaga, ugoto-nima ničesar proti temu, ako se uvozi vjjj azijatsko kolero. posamične pošiljat ve v svrho regulira- BUDIMPEŠTA 6. Osebe, ki so bile od nia cen- ; 4. t. m. pod zdravniško pažnjo, ker so bile Jesensko zasedanje deželnih zborov, j obolele za sumljivimi znaki kolere, so bile DUNAJ 6. „ Volksblatt" je zvedel, da: odpuščene kakor zdrave, ker so bili re-prične jesensko zasedanje deželnih zborov zultati negativni. — Tekom današnjega dne dne 19 t. m. in bo trajalo le malo časa. ni nobena oseba obolela za sumljivimi znaki Govori se. da bodo sklicani za sedaj kolere. samo deželni zbori niže- in gornjeavstrij-1 BELIORAD 6. Radi nevarnosti, da se ski, solnograški, koroški, kranjski in pre- zanese kolera v deželo, je vlada prepove-darelski. — Deželni zbor gališki ne bo dala iz Turčije uvoz sadja, posebno grozdja, ski can. [ — Prevoz je pa dovoljen v plombiranih Po končanih vajah nemške vojne j vozovih. mornarice. | Mesarji v Belgiji hočejo zapreti KIEL 6. Nadvojvoda Fran Ferdinand je j mesnice, odpotoval ob 9 5 dopoludne. Cesar Viljem j BRUSELJ 6. Danes predpoludne je doje s^rtmil svojega gosta na kolodvor. Vojne spelo semkaj iz belgijskih industrijalnih ladije v pristanišču so oddale predpisane okrajev nad 2000 mesarjev. V sprevodu so pozdravne strele. Cesar Viljem se je nato se podali na živinski trg v Cureghemu, da vrnil na jahto „Hohenzollern". [bi pregovorili tamkaj mudeče se bruseljske KIEL 6. Cesar Viljem si je danes opo- kolege, da ustavijo delo. — Njihova pri-ludne ogledal jahto - jadrenico „Meteor" zadevanja so pa le deloma vspela, ker jele skupno z avstroogrskim poveljnikom vojne del bruseljskih mesarjev izjavil, da zaprejo mornarice grofom Montecuccolijem, ki se mesnice. še danes mudi tukaj kakor gost nemškega' Monarhistično gibanje na Portugalskem. CeSar&~. o on • . ^ - 1 LIZBONA 6. Govori se, da so zarot- Okolu 2.30 uri popoludne se je cesar niki vdrli v mesto Chaves in' da so na tu t "T h fl Ph SE?1 Proti Lizboni. Ukrenjene so potrebne od- park Cr 1C P V W,ld'"^dbe- Vlada upa, da porazi monarh, čete. Francosko-nemška pogajanja. j Beligrad 6. Kralj Peter in prestolo-BEROLIN 6. Državni kancelar Bethman- naslednik Aleksander sta se povrnila iz Hollweg se vrne zvečer iz Kiela in bo imel Petrograda. potem daljši razgovor z državnim tajnikom : Bristol 6. Štrajk pristaniških delavcev Kiderlen-Wachterom. — Pogajanja med fran- je končan. coskim poslanikom Cambonom in državnim Lima 6. Parnik „Tucopel" se je poto-tajnikom KiderIen-Wachterom ne prično da- pil. Utonilo je 81 oseb. nes, ampak še le jutri. I Vlissingen 5. Požar je tukaj upepelil BEROLIN 6. Wolffov biro poroča:, več hiš in tudi cerkev Sv. Jakoba z zvoni-Vznemirjajoča vest, ki jo razžirja „Post", kom vred. Kozel vrtnar! PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V Mileva. Milan je samo na pol poslušal svojega novega, čudnega pobratima ; njegov pogled je blodil z mladeniča na Milevo in zopet nazaj, dokler ni popolnoma obtičal na Ma-nuelu. Ta ni slišal sultana; njegov posluh je bil napet, da-li morda njegova gospa ne odgovori na njegovo skesano priznanje ? Njegov pogled je bil vtopljen v njeno lice, da bi iz njegovega izraza uganil že v naprej, kaj da skoro gotovo odgovori; in vzlic mraku — strast, blaznost je dajala v tem trenotku ostroviden pogled — je videl vse spremembe v izrazu njenega lica; in zopet je pristopil za korak bližje. „Ne tako, gosudarka !" je govoril proseče, „samo te žalosti ne v obrazu, ki mi javlja tvojo bolest nad mojo podlostjo. Ti si dobra kakor angelji božji, žalostiš se, da je mogel Manuel izdati tebe, gospa moja — vem to, vem! Toda tudi to vem, da sem izdal samo sebe, rekši Ireni, svoji sestričini, tvojo tajnost, ki pa ni in ni bila nikaka tajnost. In če bi tudi bila,- je govoril ognje- ! vitejše, „bil sem jaz tukaj za tvojo obrambo," ; se je ponašal; in zdelo bi se bilo smešno to otroško ponašanje, da ni bilo tako prepričevalno izpregovorjeno; „moje telo, moč mojih udov je seveda zaostala v dozorjenju za mojim srcem, za mojim mišljenjem; in : vendar bi bil Bajazet prej omahnil v svoji krvi, predno bi se bil pogubno dotaknil le enega tvojega lasu." „AHahl- je vskliknil Bajazet, „to fante da bi zamoglo ? —" „Da, to bi jaz zamogel," mu je Manuel, na pol proti njemu obrnjen, pogumno skočil v govor, „kaj mi je ležeče na tvojem življenju, sultane? Jaz sem njen suženj, ne tvoj, in tvoje življenje mi je toliko, kolikor življenje onih, ki so tamkaj v krasnem Bi-zancu*) svoja čela klanjali v prah pred menoj, otrokom, toda rojenem v purpurju." „Kakšen fant je to; pravi zarod dže-henne," je rekel sultan bolj občudovaje, nego nejevoljno. „Da," je pritrdil vojvoda, „bil bi junak, če bi ne bil njegova zibel izdajalski Carigrad, kjer pred časom dozorevajo ljudske strasti, vsled katerih duh in telo oslabljata pred časom." „Barbari!" se je nasmehnil Manuel za-ničljivo, „sposobni samo za to, da love po gorah medvede za našo zabavo, in se bore s sovražnikom v zverinski jezi!" Odvrnil se je od njiju in stopil k Ml- Že tedaj, ko smo se tržaški Slovenci z vso vnemo začeli zanimati za ljudsko štetje in so se po vseh tržaških okrajih vršila zborovanja, na katerih je naše ljudstvo dobivalo potrebnega pouka o ljudskem štetju, že tedaj je rohnel „Piccolo" proti nam, češ, da hočemo potvoriti pravi izid ljudskega štetja, ker da hočemo namesto „občeval-nega" jezika vtihotapiti materinski jezik. Tako je tudi nadaljeval ves čas, ko se je vršila revizija po magistratovih revizorjih in prav ti so bili tisti, ki so ljudstvu vedno pridigali, da je v dotično rubriko v nazna-nilnici vpisati le tisti jezik, ki ga človek govori v službi, na delu, z gospodarjem itd. itd. Prišel pa je konec tega zloglasnega revidiranja in čuti je bilo glasov, da Štejejo Slovenci v Trstu od 6o do 70 tisoč. To je bilo za gospodo na Goldonijevem trgu naravnost neumljivo in zaropotali so še hujše. Toda kmalu so se potolažili, kajti „delo" v magistratovih kovačnicah je napredovalo tako dobro, da je bil tudi „Piccolo" zadovoljen s končnim izidom ljudskega Štetja. Saj so našteli na vsem tržaškem ozemlju komaj 37.000 oseb s slovenskim „občevalnim" jezikom. Zadovoljen je bil „Piccolo" in tedaj ni več pisal o „občevalnem" jeziku, temveč je zmagoslavno konstatiral, da je Trst še vedno italijanski, da se je toliko in toliko tisočev tržaškega prebivalstva priznalo za Italijane, da je italijanstvo storilo velik korak naprej tudi v tržaški okolici, dočim pa morejo Slovenci zabeležiti le čisto majhen napredek in še tega samo zaradi tega, ker je toliko in toliko hribovcev privandralo v Trst s trebuhom za kruhom. „Piccolo" ni več priznal občevalnega jezlkat temveč edino le narodnost ! Toda, o groza! Zapihal je od zgoraj do dosedaj nepoznan veter, in „Piccolove" in magistratove papirnate zgradbe tržaškega samoitalijanstva so se začele tresti in majati. Prišla je vladna revizija ljudskega štetja, ki je že v samo enem tednu odkrila toliko najpredrznejših ponaredeb, da so se kar začela šibiti kolena marsikateremu pre-hvaležnemu sinu dvatisočletne kulture, ki ni upošteval svoječasnega „Piccolovega" poziva, da naj tržaški Italijani posvetijo vse svoje moči pomnožitvi tržaškega italijanstva po naravni poti, temveč se je ravnal po drugih, mnogo lažje izvedljivih navodilih ter je le s črnilom in rudečilom, teda zato tem vspešnejše in izdatnejše množil pripadnike „del dolce si". In sedaj ie zatrepetalo tudi ob „Piccolovih" skrivljenih nožicah, in celih potokov črnila je treba za dokazovanja, da je za ljudsko štetje merodajen, in to edino merodajen samo — „občevalniu jeziki „Piccolo" kar ne more pojmiti, kako je sploh moglo priti do vladne revizije, ko je vendar magistrat „delal" tako „temeljito", ravnajoč se strogo po zakonu, ki zahteva „občevalni" jezik! In kar ne gre „Piccolu" v glavo način vladne revizije. Še manj mu pa gre v glavo, da je vlada v revizijskih uradih namestila uradnike, ki govore — slovenski, da je celo večina takih. Misli si namreč morda, da bi bilo tu zopet treba namestiti one zloglasne magistratne komi- *) Bizanc — imentyejo Grki mesto Carigrad. levi za korak bližje: „Govori, o govori, gosudarka, gospa mojega življenja," — je govoril zopet s svojim nežnim, ganljivim glasom — „česa morem pričakovati jaz, nesrečnež: pogubljenja aH usmiljenja?" „Tam Je tvoj in moj gospod!" je pokazala Mileva na Bajazeta. „On ?" se je obrnil mladič porogljivo k njemu. „Da jaz, ti šajtanček!" je vskliknil Bajazet, pristopivši tik k njemu, in njegovo oko je tako prodirljivo obtičalo na mladeniču, da se je ta nehote stresel in za korak stopil nazaj. „Kak izdajalski pobalin si ti! Allah!, še nihče se mi ni upiral brez kazni, in tudi ti, mladi vrag, ne smeš tega! Kaj ? Ti si mene, padišaha, svojega gospoda, hotel zavratno umoriti kakor znate to tamkaj v Istambulu? In to še sam priznavaš? Glejmo fanta!" In zrl je ostro nanj, nikakor pa ne z onim uničujočim tigerskim pogledom, ki mu je bil prirojen, če je bil strastno razkačen, in pred katerim se je tresel tudi najpogumnejši mož. „Ej!" je dejal strogo: „Za kazen ti darujem življenje, in onim šle-vam tamkaj v Istambulu vkijub mora postati iz tebe mož, moj vražič!" je pritrjeval pri tem z glavo. „Gosudarka, moja zvezda !" se je obrnil k Milevi, „vzemi tega fanta še nadalje pod nadzorstvo; vidim, da pod tvojim pogledom boljše vspeva. Bismiliah !" je potrdil sam svoj izrek, gladeč zadovoljno svojo brado. (Pride Še.) sarje, ali pa celo par ljudi iz njegovega uredništva. No, ti bi zopet „revidirali"! Kako naj bi se izvedla revizija, ali še boljše: kako se je izvajalo ljudsko štetje, nam „Piccolo" pripoveduje z občudovanja vredno odkritosrčnostjo, ako mu ta odkritosrčnost ni všla nehote. Pripoveduje namreč, kako da revizijski uradi kličejo služkinje in vratarje ter dostavlja dobesedno: „ Vprašanje občevalnega jezika je torej prepuščeno pameti služkinj, oziroma vratarjev.u Torej ve slovenske služkinje in vi slovenski vratarji, vas smatra „PiccoloM za tako neumne, tako bedaste, da niti ne morete sami odločevati o tem, kak jezik govorite 1 Zato pa vas tudi ni nihče vprašal, kak občevalni jezik naj vpiše za vas v naznanilnico, temveč so vas vpisali za Italijanke in Italijane, kakor so hoteli; in to ne ene ali enega, temveč na stotine, na tisoče!! Hvaležni smo „Piccolu" na tem odkritosrčnem priznanju sleparij, ki so jih uganjali njegovi pristaši ob ljudskem štetju; obenem se pa tudi v najglobljem spoštovanju klanjamo pred njegovo nebesno vzvišenostjo nad temi slovenskimi „neumnicami" in „bedaki", ki so pa bili vzlic temu tako dobri hiperkulturnemu „Piccolu" in njegovim ravno tako hiperkulturnim pristašem, da so hoteli ž njimi pomnožiti svoje vrste za tisoče in tisoče! Ali pa se „Piccolo" ne boji, da bi ti tisoči poneumili tržaško italijanstvo ! ? Toda šalo na stran ! Dobršen kos prav pristne čifutske „Piccolovske" nesramnosti treba za tako kruto razžalitev, in izreči jo more le podlež, ki nima v sebi nikakega človeškega čuta več ! Prepričani smo, da se mora tudi vsakemu Italijanu, dasi našemu narodnemu nasprotniku, ako ima le količkaj poštenosti v sebi, v dno duše studiti taka podla prostota in da z nami vred nima zanjo drugega, nego — fej! Kakor smo že rekli, skuša „Piccolo" dokazovati z najrazličnejšimi pomočki, da mora toliko in toliko tisočev tržaških Slovencev priznati italijanščino za svoj občevalni jezik. Citira dra. Kramara in njegov predlog v državnem zboru, da naj se pri ljudskem štetju upoštevata materinski in občevalni jezik, da je torej materinski jezik nekaj drugega nego pa občevalni; trdi, da je za služkinjo v italijanski družini občevalni jezik italijanski, četudi govori sicer slovenski ; da je vlada stala na enakem stališču povsod drugod in da veljajo le za Trst izjemna določila itd. Na vsa ta dolgovezna „Piccolova" izvajanja le prav kratek odgovor: Hotelo bi se „Piccolu" ponovnih, še večjih sleparij, kakor so jih uganjali gotovi popisovatelji in komisarji, hotelo bi se mu enakih ljudi za ta posel tudi sedaj, hotelo bi se mu Še večjega umetnega decimiranja tržaškega Slovenstva ! Zato noče sedaj tistega ..občeval-nega" jezika, ki ga je še pred kratkim tako temeljito zatajil. Da, da! Kozla za vrtnarja — „Piccola" pa za revizijskega komisarja ! Deželni zbori. Deželni odbori se bavijo sedaj s predlogom centralne vlade, da naj bi se deželni zbori sklicali tekom meseca septembra h kratkemu zasedanju. Šest deželnih zborov je odgodjenih zaradi obstrukcije in to so: češki, gališki, goriški, istrski, moravski in štajerski. Dosedaj je dobila pozitiven odgovor vlada samo od nižjeavstrijskega deželnega zbora. Tirolski deželni odbor je sklenil, da naj se deželni zbor ne skliče sedaj, temveč še-le meseca januvarja. Po „Slovenčevem" poročilu želi kranjski deželni odbor, da se deželni zbor skliče h kratkemu zasedanju meseca decembra. Za omogočenje delovanja moravskega deželnega zbora se začno v kratkem pogajanja z deželnozborskimi strankami. Pred par dnevi se je vršilo v Pragi v češkem deželnem kulturnem svetu zaupno posvetovanje odličnih poslancev češke in nemške agrarne stranke, katero se smatra za začetek spravnih pogajanj. Mesno vprašanje. Z ozirom na poset barona Gautscha v Budimpešti je bil izdan cficielni komunike, v katerem je rečeno, da je v dveurnem pogovoru med obema ministerskima predsednikoma Šlo tudi za obnovitev pogajanj v mesnem vprašanju. Ministra sta se dogovorila, da naj se začno ta pogajanja na novi podlagi in sicer najbrž v drugi polovici meseca septembra, ker so prizadeti ministri še na dopustu, kar je bilo tudi vzrok, da se ministrska predsednika nista spuščala v podrobnosti o tem vprašanju. # Stran II. ►EDINOST« St. 249. V Trstu, dne 7. septembra 1911 Iz Budimpešte poročajo, da bo podlaga za nova pogajanja v mesnem vprašanju obstajala v tem, da se Avstrija odreče uvozu argentinskega mesa, nasprotno pa Ogrska privoli v uvoz mesa Iz balkanskih dežela. Predsedstvo kluba nemških socijalno-demokratičnih poslancev je poslalo državno-zborskemu predsedniku dr. Sylvestru dopis, v katerem prosi z ozirom na ogorčenje ljudstva zaradi prekinjenja pogajanj avstrijske in ogrske vlade zaradi uvoza mesa in zaradi vedno rastoče splošne draginje, da naj skliče prihodnjo sejo državnega zbora v bližnjih dneh. Železničarske zahteve. V vseh večjih avstrijskih železniških središčih so se prošle dni vršila velika že-lezničarska zborovanja. Bilo je tako v Pragi, Lvovu in na Dunaju. Udeležba na vseh teh zborovanjih je bila naravnost ogromna. Splošne glavne zahteve železničarjev so: za uradnike zvišanje stanarine v enaki visokosti, kakor je dovoljena častništvu, za pod-uradnike in služabnike zvišanje plače, stanarine in raznih doklad, za delavstvo pa zvišanje minimalne mezde, mezdna avtomatika, stalno nameščanje v gotovem roku, delavni red in ureditev dopustov in vožnih pobolj-škov. Železničarsko gibanje postaja vedno resnejše in za jesen se pripravljajo stvari, ki bi mogle zadati silen udarec vsej astrijski splošnosti. Časopisje že govori o železničarskem generalnem štrajku v Avstriji, in stvar poklicanih činiteljev je, da pravočasno z edino primernim sredstvom — zboljšanjem neznosnega stanja našega železničarstva — preprečijo izbruh generalne stavke. Sedaj je še čas; naj torej ne premišljujejo dolgo, temveč store čim prej, kar je treba storiti. Dnevne vesti. Kongres bančnih uradnikov v Milanu. V dnevih 8., 9. in 10. t. m. se vrši v Milanu internacionalen kongres, na kojem bo zastopano po društvenih delegatih iz Italije, Francoske, Belgije, Nemčije, Portugalskega, Španije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvatske, Dunaja in Trsta 60.000 uradnikov denarnih zavodov. Od slovenske strani, ki bo jako častno zastopana, se udeleži kongresa: Društvo bankovnih činovnika v Zagrebu, Društvo privatnih Činovnika v Sarajevu, Sdruženi češkoslovanskeho urednictva ustavu penežnich v Pragi in Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu, to poslednje po svojem predsedniku g. Hermanu Furlanu. Madjari in argentinsko meso. Iz Budimpešte poročajo, da je včeraj izdala zveza ogrskih poljedelcev uradni razglas, v katerem pravijo agrarci: Če bo Dunaj nadaljeval pod pretvezo pomanjkanja mesa svoj bojkot proti Ogrski, bo Ogrska primorana posvetiti svojo pozornost železnim in tekstilnim carinskim tarifom in se odločiti tudi za samostojno carinsko ozemlje. Sestanek čeSkih nemških deželnih poslancev. Iz Prage poročajo, da je načelnik nemških deželnih poslancev na Češkem sklical za 9. septembra vse nemške deželne poslance na Češkem na skupno posvetovanju. Bosanski deželni zbor bo najbrž sklican meseca oktobra. Na dnevnem redu bo poleg deželnega proračuna še cela vrsta reformskih predlogov, zadevajočih predvsem Šolstvo in justično upravo. Zlasti pa je treba preurediti dohodninski in zemljiŠČni davek. Proračun izkazuje skoro v vseh postavkah znatna zvišanja izdatkov, a pokritje se je našlo, ne da bi bilo treba nalagati prebivalstvu novih davkov. Ker Je v večih predelih dežele jako slaba letina, namerava vlada preskrbeti zaslužka ljudstvu z rečnimi regulacijami in zgradbo cest. Papeževo zdravje se je po poročilih iz Rima zopet poslabšalo. Prijel se ga je namreč zopet protin v desnem kolenu, da ne more več na izprehod v vatikanske vrtove. Boje se, da bi se mu zdravje ne shujšalo še bolj, dasi trde zdravniki, da je ta protinov napad brez pomena. Papež je baje zaradi ponovitve bolezni zelo potrt. Avstrija proti Italiji. Znano je, da Italija zahteva kakor kompenzacijo za francosko pridobitev v Maroku za-se enake pravice v Tripolisu. Turinski list „ Štampa" poroča z ozirom na to, da se vse velevlasti strinjajo z Italijo o tem načinu rešitve vprašanja kompenzacije, samo Avstro-Ogrska da je izrazila svoj dvom, ali je na mestu, da bi se sedaj razvilo to vprašanje. „Zaveznica" torej ne privošča „zaveznici" mastne tripolitanske klobasice. Socialno-demokratična demonstracija proti vojni. Berolinski socijalni demokrati so priredili v nedeljo opoludne v trep-tovskem parku javen ljudski shod pod milim nebom, katerega se je udeležilo okrog 100.000 ljudi, med njimi tudi veliko žensk in otrok. Množice so prihajale v skupinah po 200 do 1000 oseb, a vodili so jih v to določeni reditelji. Ob 1. uri popoludne so socijalno-demokratični govorniki z desetih odrov govorili proti hujskanju na vojno in za mir med narodi. Govori so trajali do 2. popoludne, na kar je bila vsprejeta skupna resolucija. Množice so se potem mirno razšle. V Albaniji zopet vre. Iz Belegrada poročajo, da so muhamedanski Albanci sklenili izsiliti od turške vlade enake svoboščine, kakor so jih dobili krščanski Ma-lisori. V djakoviški okolici se baje organizirajo že nove ustaške čete, ki so dobro oskrbljene z orožjem in strelivom. Mlado-turški krogi so mnenja, da je vlada napravila veliko napako, ko je dala Malisorom večje svoboščine, nego pa drugim plemenom. Za sedaj je odposlala turška vlada v bitoljski vilajet več vojaških oddelkov. Odločen nastop muslimanov za avtonomijo Bosne. Iz Sarajeva: Glasilo ujedinjenih muslimanskih strank „Zeman" je priobčil enegičen članek proti trializmu na-glasujoč avtonomijo Bosne in Hercegovine kakor edini pogoj za zadovoljstvo bosanskih muslimanov. Oni ne žele v tem vprašanju imeti obzira ni nasproti Avstriji, ni nasproti Ogrski, ni nasproti Hrvatski, ker menijo, da zamore muslimanski element uresničiti svoje interese in svoje težnje edino le v avtonomni Bosni in Hercegovini. Slovenski stariši! Začetek šole se bliža in poslati Vam bo svoje otroke v učilnice, kjer naj se vspo-sobijo za težke boje poznejšega življenja. Dobra Šola, predvsem dobra ljudska šola, je torej prva in jedna izmed glavnih podlag, na katerih stoji sreča bodočega človeka. In če si vsi večji narodi prizadevajo, da dado svojemu naraščaju čim boljšo in popolnejšo to prvo podlago, je to za naš mali slovenski narod tem bolj potrebno, ker smo izpostavljeni neprestanim bojem in napadom od vseh strani. Vsak naš otrok se mora vzgojiti v celega moža, v zvestega sina, v hrabrega vojščaka. Tako vzgojo pa more dati slovenskemu otroku samo slovenska šola. Hodili bodo okoli Vas grabežljivi volkovi, ki bodo lovili slovenske otroke, ne da jih vničijo, ampak, da jih pojaničarijo, da jih vzgoje v volkove slovenske časti, zvestobe, poštenja. Vi pa ne pustite, da bi Vas lastno dete pozneje zaničevalo in zasmehovalo, kajti tuja šola vzgaja brezdomovinca, zaničevalca rodne matere, zasramovalca rojstne mu zemlje. Le pouk v materinem jeziku je naraven in vspesen, le slovenski učitelj Ima srce za slovenskega otroka, le v našem lepem In milem slovenskem jeziku se bo otrok učil spoštovati In ceniti, kar je slovensko. Slovenski stariši! Zavedajte se slovenske matere, ki Vas je rodila, zavedajte se slovenske besede, ki ste jo prvo čuli, zavedajte se svoje odgovornosti pred Bogom, ljudmi in naravo: zato ne prodajajte duS svojih lastnih otrok! Pomnite, da če hočete vzgojiti iz svojih otrok poštene, značajne, slovenskega imena vredne može, morate dati svojega slovenskega otroka v slovensko šolo. TRST, v septembru 1911. Slovensko akademično društvo ^.BALKAN". Domače vesti. Smrtna kosa. — Dne 5. septembra je umrla v Kranju gospa Marija Ambroži č e v a, mati vrlega načelnika „Tržaškega Sokola" in stavca v naši tiskarni, gospoda Miroslava Ambrožiča. Naše iskreno sožalje! Iz šolske službe. S pazinske gimnazije na idrijsko realko je premeščen dr. Ivan Pregelj in ne kakor smo objavili dr. Rudolf Pregelj. Tržaški stolni kapitelj. — Kanonik stolnega kapitelja v Trstu gospod Frančišek Kosec je imenovan stolnim Skolastikom omenjenega kapitelja. Dvorni svetnik Alojzij Fabiani. Kakor se doznaje, se je nekoliko zboljŠalo stanje dvornega svetnika Alojzija Fabiani j a, ki je obolel v Niederdorfu pri To-blachu za unetjem oprsne mrene. 2a našo deco. — Veliko je še naših ljudij v spodnji okolici, ki podcenjujejo pomen narodne vzgoje in pošiljajo svoje otroke v italijanske raznarodovainice, čeravno imajo v bližini lepo in dobro slovensko šolo. Za par čevljev ali kako drugo malenkostno podporo žrtvujejo to, kar bi vsak pošten družinski oče ali mati morala negovati najskrbneje, to je: vzgojo lastne dece. To pa se bridko maščuje na njih samih in hitro prihaja dan, ko lastni otroci zmerjajo stariše z raznimi lepodonečimi psovkami iz laškega tabora in postajajo pristni „mazinijanci". Nekateri takih grešnikov hočejo nekako opravičevati to svoje početje in se izgovarjajo da oni doma vedno slovensko govore, tako, da raznarodovalni vpliv italijanske šole izginja skoraj popolnoma. — To je povsem napačno mnenje. Slovenski otrok, ki zahaja v šolo, v kateri ne čuje nikdar slovenske besede, ko je dovršil Šolo, ne obvladava ni enega ni druzega jezika Take nezdrave pojme našega ljudstva o Šolski vzgoji moramo izpodbijati, če se hočemo obvarovati hudih posledicih. Prva in glavna skib vseh Slovencev v spodnji okolici naj bo obrnjena sjovenskim šolam v Rojanu, na Vrdeli in v Skednju ! Tukaj moramo doseči, da bodo naši otrcci zahajali le v slovenske šole, ker tako bomo lahko zahtevali, da se petrazredne ljudske šole spopolnijo z meščanskimi šolami, to je, da se šolska obveznost podaljša do osmega leta, kajti omenjena predmestja bodo kmalu tvorila integralen del trž. mesta. Ker pa se v današnjem času in v takem velikem mestu, slabo izhaja brez izobrazbe in ker hočemo, da javne službe na naših tleh ostanejo našim sinom, moramo skrbno paziti na svoje šole. Že par (let sem opozarja akademično društvo „Balkan" ob začetku šolskega leta slovenske stariše na njihovo dolžnost napram slovenski šoli s tem, da razširja letake s pozivom naj sleherni slovenski oče vpiše svoje otroke v slovensko šolo in to hvalevredno delo je imelo še precejšen vspeh. Vendar podpisani meni, da bi ta akcija imela večjega vspeha, ako bi poleg tiskanega poziva na posebnih sestankih raztol-mačili ljudstvu v priprosti obliki vse žalostne posledice nepremišljenega koraka nekaterih starišev. — Te sestanke bi lahko sklicalo pol. društvo, ali morda naše ciril-metodove podružnice. Pomislimo, le, kaj bi bili dosegli glede ljudskega štetja ali volitev brez nastopa naših najboljših govornikov na shodih ? !! Še je čas ! Do začetka šolskega leta ločijo nas še deset dnij. Morda bi se dalo izvesti. Okoličan. Kričeči slučaji falzifikacije. Andrej Rustja, bivajoči na Belvederju štev. 39, je lastnoročno izpolnil svojo naznanilnico, seveda v slovenskem jeziku. Predsinočnjim je šel na sekcijo v ulici Fontana, da se prepriča, je-li so morda tudi njega napravili za Italijana. Poiskali so njegovo polo, ki pa — ni bila njegova, slovenska, marveč druga podtaknjena — italijanska. Podpis Rustje pa je bil f a I z i f i c i r a n, ali tako frapantno, da ga je težko razlikovati cd pravega. Tudi ime hčerke so falzificirali, naredivši iz Savice — Sabino ! Družina Jurija Pleterška, Škorklja štev. 124, šteje 11 udov. Za vse |e bil vpisan slovenski obče valni jezik. Včeraj je bil na sekciji na Piazza Lipsia. Tudi zanj so napravili novo italijansko naznanilnico in za vseh 11 glav je vpisan italijanski občevalni jezik. Vzeli so ga na zapisnik in s tem je rešenih 11 Slovencev, oziroma Slovenk. — Mož je poleg tega še pripomnil v našem uredništvu v Šali, da mu je žal, ker se ni prepričal, so-li tudi za njegovo — psico zapisali italijanski občevalni jezik. Nujen poziv okoličanom. Minulo nedeljo se je podal neki Barkovljan v državno šolo v ulici Fontana, kjer se vrši sedaj revizija ljudskega štetja, da si ogleda, ali je sleparska roka ukradla njega in njegovo družino slovenski domovini. — Dobil je svojo naznanilnico na ogled in zapazil, da je ista glede občevalnega jezika popolnoma v redu. Ob tej priliki je pogledal še nekaj na-znanilnic svojih sosedov, ki so ob času ljudskega Štetja navedli slovenščino kakor občevalni jezik. Na svoje čudo je zapazil, da je nekatere zločinska roka prepisala in zapisala italijanščino namesto slovenščine kakor občevalni jezik. To je dotičnika hudo razjezilo in začel je premišljati, koliko je neki še drugih na— znanilnic barkovljanskih narodnih družin, iz katerih je izginil slovenski občevalni jezik !! Kakor so premeteni sleparji pretvorili mnogo Slovencev v Italijane v Barkovljah, tako so gotovo storili, in to v veliki meri, tudi po| drugih vaseh spodnje okolice. Okoličani, sedanja revizija ljudskega Štetja potom vladnih organov je z e l o velike važnosti za naš obstanek in našo bodočnost ob Adriji! Kakor se prikazujemo ob času raznih volitev vnete in zveste Slovence, tako pokažimo se tudi ob tej vele-1 važni priliki in pohitimo v najbližnjem času vsi do zadnjega v nemško šolo v ulici Fontana, da se prepričamo, ali nas je zverinska roka ukradla materi Sloveniji in izročila v naročje nikdar site Italije. S tem narodnim činom pokažemo raznim oblastim in daleč po svetu, da so naše vasi po veliki veliki večini slovenske in nikakor ne italijanska gnezda, kakoršne so jih hoteli prikazati razni sleparski „komisarji"! Predragi rojaki, ganite se še o pravem času! Vedite, da je sedanja vladna revizija 1 ljudskega štetja večje važnosti nego k a-! terisikoli deželna ali državno-; zborska volitevl S tem, da prikažemo vsaj približno Število na tržaškem ozemlju pribivajočih Slovencev, hočemo v najbližji bodočnosti prisiliti gotove oblasti,: da nam poskrbe ono, po čemer tako željno hrepenimo, to so razne ljudske in srednje šole. Bodimo torej vsi na straži in agiti-! rajmo med ljudstvom, da se pač vsakdo prepriča, ali je ostala njegova naznilnica spolnjena tako, kakor je to prvotno sam storil ali ukazal storiti. Vsak izmed nas naj bo za to priliko vnet agitator, a posebno nalogo izročujemo našim gostilničarjem in trgovcem, pri katerih se zbira po dnevu in zvečer mnogo zavednega in tudi nezavednega ljudstva. Storimo svojo dolžnost, ker blagoslov ne izostane ! Vsi na krov do zadnjega moža, da odstranimo gorja in ukrotimo sovraga naših želja! Za sokolsko slavnost v Skednju. — Seme je bilo vrženo na ugodna tla. Vsklilo je in se razvilo v organizem zdrave korenine. V minoli zimi niso bili dani pogoji za pravo življenje in delo, sedaj pa napoveduje škedenjski „Sokol" svoj prvi nastop. Čila četa Sokolov nastopi kakor nositeljica velike misli — ki je tudi češki narod povzdignila iz nižav na sedanje višine. Sokolska misel je — slovanska misel. Tesne razmere provincijalizma izginjajo ob misli sokolski, ki spaja milijone bratov s severa in juga. Tudi priprostega Škedenjca naj na sokolski slavnosti prešineta zavest, da je ud velike slovanske družine, in pa čut dolžnosti naše, da to obal sinjega morja Adrijanskega tudi s pomočjo Sokolstva ohranimo sebi, slovenskemu narodu, Slovanstvu. Pod velikim vplivom sokolske ideje širi se nam duševno obzorje — kakor Sokoli postanimo krepki in čili na duhu in telesu ! Tem mladim narodnim vojakom, ki jim je sokolski kroj svatovska obleka, nakit slovenske in slovanske duše, izkažimo vsi na sokolski slavnosti v Skednju svojo ljubav in svoje simpatije. S svojo udeležbo pokažimo, da se strinjamo s plemenitim stremljenjem vrle škedenjske mladine, ki nas pričakuje z odprtimi rokami. Postonjska slavnost. Tržačani, ki nameravajo posetiti slavnost 25-letnice CMD podružnice v Postojni, se odpeljejo že z jutranjim brzovlakom, da morejo ob pol 11. uri dopoludne v jamo, ki jim je ta dan odprta za izredno znižano vstopnino 1 K. — Ugodna pa je tudi zveza: poštnim vlakom, ki pride v Postojno ob 1. uri popoludne. Za povratek je ugodna zveza, je odhod iz Postojne ob 7. uri 5 minut zvečer. Pozor, finančni stražniki! Bil sem včeraj v revizijskem uradu in sem našel tamkaj namesto svoje slovensko izpolnjene naznanilnice drugo, v kateri so me napravili za Italijana. Tovariši, pojdite se prepričat, aH se ni morda zgodilo enako tudi z vašimi naznanilnicami, v katerih ste vpisali slovenščino za občevalni jezik. Naj nihče izmed vas ne izostane in tako dovoli, da bi ga osleparili v tej stvari. Vaš tovariš. Začetek šolskega leta. Z ozirom na glas, da se začne šolsko leto 1. oktobra t. 1., smo naprošeni, naj v interesu starišev objavimo, da se šolsko leto 1911-12 na vseh Šolah v Trstu in okolici začne, kakor navadno, v soboto dne 16. septembra t. I. Jutri 8. t. m. vsi na veselico CMD v Postojni. Slavnostni govor d.ra R y b a r a. Petje, godba, tamburanje, narodne igre. Sre-čolov itd. Začetek ob 3. uri popoludne na vrtu „pri Kroni". Italijanska poštenost. Upošteval sem nasvet Vašega cenjenega lista in sem šel, ker spadam pod okraj „Novo mesto", v ul. Francesco d' Assisi štev. 2 (v telovadnico nemške šole, nahajajoče se v ulici Fontane), da se prepričam, ako je vse v redu glede moje števne pole, ki sem jo bil svoj čas sestavil v slovenskem jeziku. Na mojo prošnjo mi je g. komisar predložil zahtevano števno polo, ali vsak bo razumel mojo razočaranja, ko sem zazrl namesto svoje Števne pole, drugo sestavljeno v italijanskem jeziku, v kateri je občevalni jezik italijanski. Pojasnil sem, da je ta števna pola falzifikat in moji prošnji, da se mi vpiše slovenski občevalni jezik, je g. komisar takoj ugodil, hkratu pa ;iapravil zapisnik, kateiego j»em moral tudi podpisat'. Upam, da ponarejevalca listine, oziroma podpisa, zadene zaslužena kazen, kajti vlada vendar i e sine trpeti, da bi se uradne listine kar t,e v en dan od kakega „onesio italiano" ponarejale. Slavna vlada bi prišla po mojem mnenju še-le takrat do približno či teg* rezultata, ako bi ona vse Slovane, kaiere je več ali manj že po njihovem imenu spoznati kakor take in ki imajo v števnih polah italijanski označeno kakor občevalni jezik, povabila na revizijski urad, da jih še enkrat osebno vpraša o njih občevalnem jeziku, kajti le na ta način se pride na sled laškim falzifikatorjem, ki niso samo v števnih polah črtali in popravljali, ampak tudi falzifi-cirane pole podtikali. Usmiljena srca prosimo, da pomagajo Ani Koželjevi, materi s štirimi nedoraslimi otroci, stanujoči v ulici Sette Fontane štev. 43, II., po možnosti zlajšati njeno veliko bedo. Morebitni darovi naj se pošiljajo naravnost njej sami. Potres. Na tukajšnjem pom. observatoriju so zabeležili potresni aparati v pred-minuli noči daljni potres, katerega oddaljenost cenijo na 8000 km. Začetek ob 2 uri 12 minut 56 sekund, maksimum tresenja 0.01 ob 2. uri 56 minut; konec ob 3. uri zjutraj. POZOR!! Osi zooednl Slovenci kupujejo samo MS Križmančič & BreščaR, trst, ulica Huova 37. V Trstu, dne 7. septembra 1911-. »EDINOST« 249 Stran m C. k. živinozdravnlška akademija v Lvovu. Pogoji za vsprejem na c. k. živino-zdraviško akademijo v Lvovu : 1. Kakor redni slušatelj akademije more biti sprejet oni kandidat, ki se izkaže s spri-čevalom zrelostnega izpita (mature) gimnazije ali realke. 2. Ako je svoje študije v minolem letu nadaljeval na kaki drugi visoki šoli, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba Študij traja osem semestrov ali štiri leta. 4. Vpisovanje traja do osmega oktobra, počenši s prvim oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na tej edini slovanski akademiji Je bilo do sedaj vpisanih mnogo Slovencev, Poljakov, Malorusov, Hrvatov, Čehov, Srbov in Bolgarov, katerim se študije na podlagi slovanskih jezikov znatno olajšavajo ; osobito, ker je vsakemu slušatelju dovoljeno delati izkušnje v materinskem jeziku, ker razumejo gg. profesorji vse slovanske jezike. Življenje v Lvovu je sploh bolj ugodno, nego pa na Dunaju. Klinika je urejena po švicarskem zistemu, vsak slušatelj ima priložnost, da se popolnoma izuči v svoji stroki. Rektorat c. k. živfnozdravnlške akademije v Lvovu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 0 knjigovodja, 2 kores-pondenta, 2 kontoarista, 3 poslovodje, 2 potnika, 0 skladiščnik, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1 blagajničarka, 9 prodajalk, 7 učencev, 3 učenke. Službe išče: 2 knjigovodji, 2 ko-respondenta, 5 kontoaristov, 6 poslovodij, 3 potniki, 7 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninarske stroke, 7 pomočnikov manufak. stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 17 blagajničark, 14 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Človeška zver. Dninar Vergilij Boschin, star 30 let, iz Trsta, stanujoč v ul. Donota 6, živi skupaj s Josipino Mauro. On je jako nasilne narave in nagle jeze; za vsako malenkost pretepa svojo družico, marsikedaj uprav bestijalno. ^Včeraj j0 je zopet napadel vsled ničevnega razloga, tako, da jo je ranil na več delih telesa. Celo brcnil jo je v trebuh, in — treba pomisliti, da je revica v blagoslovljenem stanu. Boschina so aretirali. Grabežljiva dekla. Italia Lanza, stara 49 let, iz Chioggie je bi!a udinjena kakor dekla pri krčmarju Matevžu Vukotić v ulici Pozzo bianco 9. Ker zna tudi šivati, jej je dajala gospodinja popravljati perilo. Lanzova je uporabila to priliko, da je vkradla veliko perila, katero so našli v njenem stanovanju. Bila je aretirana. Zdravstvene stvari. Trst in Primorje je že zdavnaj popolnoma prosto kolere. To ponavljamo zato, ker izvestna žurnalistika precej brezvestno rubricira bogve kake zakotne, in malone nič sumljive slučaje še nadalje pod naslovom „Kolera v Trstu". Sežansko glavarstvo je iz previdnostnih zdravstvenih razlogov prepovedalo tradicionalne cerkvene slavnosti Malega Šmarna na Repentabru, Velikem Repnu, Kačičah in v Rodiku. Zato se ne bo dopuščalo romarjev v te-le kraje. Koledar in vreme. — Danes: Samuel prerokv — Jutri: Rojstvo Marije Device. (Mali Šmaren). Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 29' Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Sem-tertja oblačno. Lokalne nevihte. Vroče. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na javen shod, ki se bo vršil danes v četrtek, dne 7. septembra 1911, ob 8. uri zvečer v veliki društveni dvorani v ulici sv. Frančiška Asiškega štev. 2, I. nadstropje. — Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje predlogov za konferenco „Lige" na Dunaju. 2. Volitev dveh delegatov za konferenco „Lige" na Dunaju. 3. Razno. Tovariši! Konferenca „Lige" je velikanskega pomena. Pridite torej na shod vsi, da se temeljito pogovorimo o naših željah in zahtevah. Naj vsak na tem shodu pove, kar mu je na srcu in ZJŽ bo njegove upravičene želje in zahteve zastopala v „Ligi" z vsemi svojimi močmi in z vsem svojim vplivom! Tovariši, torej vsi na shod. Osrednji upravni odbor ZJŽ. DAROVL — Za novo šolo pri sv. Jakobu je nabrala gospa Fani Suban K 5*60 katere so darovali: gospa Suban in nje soprog po K 1. Štefan Mimica 2 K. Ivan Hrvatin 20 st. A. Tomažič 20 st. Josip Puhalj K 1. Dra-gotin Ljubič 20 st. Denar hrani uprava. Slovensko gledališče v Trstu. Reiifirtoar zajezono 1911-12. Iz slovanskih slovstev: KRISTAN: Ljubislava. . Samosvoj. MEŠKO: Na smrt obsojeni. NUClČ: Svet. RORAUER: Nezvestnica. VOJNOVIĆ: Smrt majke Jugovićev. BIRINSKI: Moloh. GOGOLJ: Ženitovanje. GORKI: Na dnu. LEONID ANDREJEV: Ignis sanat. „ „ Anathema. TOLSTOJ: Ana Karenina. Živ mrtvec. PRZYBYSZEVSKI: Zlato runo. SIENKIEWICZ : Quo vadiš ? Brata MRŠTYK: Mariša. I. ČAPEK: Begov samokres. I. ŠTOLBA: Morska deklica. VRHLICKY: Noč na Karlštajnu. Iz tujih slovstev: TH. BRANDON: Charlejeva tetka, SHAKESPEARE: Hamlet. Romeo in Julija. OSKAR WILDE: Šaloma. IBSEN: Strahovi. - Če se mrtvi zbudimo____ VIKTOR HUGO: Angelo. Lukrecija Borgia. BISSON: Kontrolor spalnih vozov. „ Madame Bonvard. JUL. VERNE: Carjev kurir. „ „ Potovanje okoli sveta. FLERS in CAILVET: Ljubezen bdi. „ „ Gospića Josette. SARDOU: Fedora. Toska. SCHWEIGER: Red iz nravnosti. BON: Sherlok Holmes. LOTHAR: Minister na dopustu. SCHILLER: Marija Stuart. SCHUBERT: Vera in dom. ENGEL-HORST: Ženina namestnica. SUDERMAN: Čast. „ Konec Sodome. D' ANNUNZIO: Gioconda. BRACCO: Izgubljenci. LENGYEL: Tajfun. MOLNAR: Vrag. Otroške igre: GERNER: Snegulčica. Trnulčica. „ Pepelka. POHL: Sedem gavranov. Operete: JARNO: Logarjeva Krista, PARMA: Caričine Amaconke, AUDRAN: Punčka, FALL: Ločena žena, „ : Dolarska princesa, KALMANN: Jesenski manevri, ZELLER: Tičar, COSTA: Histoir d'un Pierrot. Mar. del. organizacija« Izobraževalni odsek N. D. O. ima danes ob 8. uri zvečer sejo. Delavci kemičnih tovarn imajo danes 7. t. m. ob 7. uri zvečer sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Ker imam zelo važno stvar in sem tri dni zastonj iskal in čakal, prosim vodstvo NDO, da objavi javno uradne ure strokovnega tajništva, da ne bom izgubljeval zastonj svojega časa. Star organiziranec. Vesti iz Goriške. Narodna šola na Blanči. Z brezpri-merno požrtvovalnostjo je naša družba sv. Cirila in Metoda zgradila na lepem prostoru na Blanči ukusno in modernim zahtevam odgovarjajoče šolsko poslopje. Poslopje stoji poleg državnega kolodvora ; v njem se nastani en razred ljudske šole in otroški vrtec. Prihodnje leto se otvori drugi razred. Ljudska šola in vrtec sta namenjena slovenski deci, zlasti otrokom železničarjev in drugih delavcev, obrtnikov itd., ki stanujejo v obližju drž. kolodvora in ki bi Imeli drugače predaleč v slovenske mestne Šole. Žal, da so doslej mnogi slov. stariši pošiljali svoje otroke v ondotno nemško šolo z izgovorom, da so jim slovenske šole predaleč, da je nemška šola povsem nova itd. Ti doslej vsaj deloma opravičljivi izgovori danes ne drže več. Slovenski stariši imajo pred nosom vsem zahtevam vstrezajočo slovensko šolo in vrtec. Naravno je, da pričakujemo, da ne bodo več po nepotrebnem množili števila nepotrebne nemške potujčevalnice na Blanči. Žal, da so nekateri slovenski stariši še vedno naravnost zaljubljeni v nemške šole. Kako nespametni so taki kratkovidni stariši, ki ne pomišljajo, da greše proti koristim lastnih otrok. Svoje otroke, ki še nikoli niso slišali nemške besede, silijo v nemško šolo, češ, da se bo nemško naučil. A ne pomišljajo, da se slovenski otrok v nemški šoli ne more naučiti nemškega jezika. Ker ne zadošča, da otrok le sliši nemško govor- Mova lekarna „pri Obelisku" na Opčinah Niže podpisani, kateri je imel lekarno celih 9 let v tobakarni - v Sežtni - daje na znanje eenj. ocčinstvu, da je z dne 17. julija 1911 odprl Svojo lastno lekarno na Opčinah, nasp-oti restavr. Mičel, v hiši dedičev Kostantinija. — Gori imenovana ima na razpo'ago vse nove leke in vse domače in zunanje specijalitete. - -- . ^ - . - . . Albert Calcich, lekarnar. MIHOĐIIiHICA CILLIA se je preselila v Via Poste št. 6 t. j. v isto ulico, kjer je bila do sedaj, samo za nekoliko korakov naprej na nasprotni strani. Izredna In bogata izbera igrač, kinkalij, galanterij, drobnarij, kuhinjskih potrebščin in sploh predmetov za domačo uporabo •• v novi trgovini v Trstu •• ulica Caserma 17 [na voglu Molin piccolo] Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označe njem ,;pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. STEPAM &xxxxxxxoxxxxxxa II Otvoritev no«e trgovine S v Trstu, ulica Nuova 41 w ANEL1A HARTINICO S X » X X n x X X x — BOGAT IZ BOB — hgotovljenih oblek za ženske in punčke, W ženske ves alije, bluze in iibr&ao perila. Vsprejemajo se naročila p) meri. A Najzmernejš« cene Najzm~rnejSe cene. ^^ 3E m Velike nove prodajalnice WŠF~ pohištva in tapetarij Paolo Gastwirtb :: • o TRST, ol. Stadion ti 6 - Telefon 22-85 (hlia gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih »ub od 300 do 4000 tron Jedilne sobe. Sprejemne Sn kadilne dvorane y najn jvejšeio slogu. — SPECIJALITET A : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stoik. — Popoln? oprem? in posamezni deli. =i r= JE nn Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. iGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje 2051 o. kr. »TBtrtjakU dri. fteluml« Sjrejme razcarfojanje tatarSnciasitJoU blaea iz mitnic, iostaTljanje na lom. PO&LjATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" "M Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Stran IV. »EDINOST« št. 249. V Trstu, dne 7. septembra 1911. jenje, marveč je treba, da razume, kaj pomeni dotična beseda; poučiti in povedati mu je treba, kaj pomeni nemška beseda, a to je mogoče dopovedati slovenskemu otroku samo v slovenskem jeziku, ker nemškega ne ume. Tujega jezika se more naučiti le na podlagi materinega jezika. Le slovenski učitelj more našega otroka naučiti nemški. Slovenski otrok spada torej v slovensko šolo! To se nam je zdelo potrebno povdar-jati, da ne bo kakih napačnih izgovorov, in sicer se tiče to tistih starišev, ki bi hoteli še nadalje pošiljati svoje otroke v nemške Šole morda samo zato, da vstrežejo željam nemške gospode na drž. kolodvoru. Slovenske stariŠe torej poživljamo, naj javijo svoje otroke za otroški vrtec oziroma za prvi razred do 15. septembra enemu izmed družbinih odbornikov, in sicer: E. Dereani, stolni trg št. 9, Viljem Dominko, na Kornu, Jos. Fabčič, Gosposka ulica Št. 7. Osebna vest. Deželni odbor goriški je imenoval v svoji seji dne 2. t. m. gospoda dr. I. B a č a r j a za asistenta v dež. bolnišnici v Gorici. Nesreča v cerkvi. Iz Sežane 6. t. m. V tukajšnji župni cerkvi se bo vršila jutri v četrtek birma. Vsled tega je včeraj naročil župnik 24-letnemu Franu Skrinjarju, iz Sežane, naj očisti veliki lestenec, ki visi sredi cerkve. V to svrho je Škrinjar stopil na kake dva metra visoko lestev, a je pri tem izgubil ravnotežje in skupaj z lestencem, katerega se je bil oprijel, padel na cerkveni tlak in sicer tako nesrečno, da si je prebil črepinjo. Težko ranjenega je obvezal takoj prihiteli zdravnik dr. Vrčon in ga dal z vso skrbnostjo prenesti na dom. Nesrečneža, ki se ni zavedel prav nič, so naslednjega dne prepeljali v tržaško bolnišnico. Zabeležimo naj tudi, da se je pri enakem opravilu precej ranil tudi cerkovnik Kariž. Vspričo te nesreče, ki bo morda ponesrečeno žrtev stala življenje, bi si dovolili opozoriti kompetentne faktorje, naj bi v bodoče pri poverjanju takih del posvečali več pažnje telesni varnosti onih, katerim pover-jajo ta dela. Ponesrečeni Škrinjar se je pri padcu oprijel lestenca, a ta je bil — na njegovo nesrečo — zelo slabo pritrjen in je kakor gori omenjeno, skupno s ponesrečencem padel na tla. Ko bi bil lestenec dobro pritrjen, bi se morda nesreča ne bila zgodila. Govori se, da so bili kompetentni faktorji opozorjeni na ta nedostatek, a iz nerazumljivih vzrokov se ni storilo ničesar 1 Tako nemarnost treba obsojati na vsak način. Kaj pa, ko bi se bil lestenec utrgal sam od sebe, recimo tedaj, ko je največ ljudi v cerkvi?! Žrtev bi bilo gotovo več. Zato upamo, da se ukrene vse potrebno, da se v bodoče ne bodo več dogajale slične nesreče. Pevsko in glasbeno društvo naznanja, da bo redno vpisovanje učencev v društveno šolo za klavir, gosli in petje v petek dne 15. septembra t. 1. in traja vse dni do 23. t. m. od 10. ure predp. do 1. uro pop. Članarina starišev znaša 1 K na mesec, vpisnina za učenca letno 1 K; učnina za posamezne predmete: teorija (obligatno) 2 K za semester, klavir 4 K mesečno, gosli 4 K mesečno, solopetje 8 K mesečno. Briska CM. podružnica v Biljani. Na prošnjo družbe same vposlal sem podpisani istej naslove nekaterih briških rodoljubov, katerim se potem vpošlje družbeni koledar. Prosim radi tega vse one, ki jim je koledar vposlan, da bi ga ne zavrnili, temveč obdržali. Saj cena je itak malenkostna! Vrhu tega pa moramo imeti pred očmi naše obmejne brate. — Viljem Sfillgoj, t. č. blagaj-ničar briške CM. podružnice. Velika nesreča pri delu. (Eden mrtev, trije težko ranjeni). Dodatno k včerajšnji notici podajamo tu še, sledeče podrobnosti. Nesreča se je pripetila pri gradnji stop-n c in prezidavi ženskega učiteljišča. Oder je stal visoko skoro pri strehi. Navadno je delalo na njem 20 delavcev, v ponedeljek jih je bilo tam k sreči samo šest. Navalili so na oder železne traverze, pod težo le-teh se je oder utrgal in je padel na dvorišče. Na lice mesta so prihiteli sluge gimnazije, prišel je takoj tudi župan Bombig, vladni zastopnik in zdravnik Morpurgo, ki je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Pogled na ranjence je bil pretresljiv. Zidarja, Ivana Klančlč, starega 18 let, iz Ločnika so potegnili mrtvega izpod ruševin. Imel je razbito črepinjo; nad desnim očesom so se mu cedile možgane. Vsi drugi so težko ranjeni razen Markoviča iz Vrtojbe," ki je zadobil lažje poškodbe. Eden je imel ohe nogi zlomljeni in notranje poškodbe, ker je močno bruhal kri. Spočetka so pogrešali še zidarja Peteani. Dognalo se je, o a se je rešil s tem, da se je bil v trenutku p?dca oprijel za zid in tako ostal nepoškodovan. Na lice mesta je prišla sodna komisija. Ranjence so prepeljali z vozom v bolnišnico, truplo Kiančiča pa v mrtvašnico. Podjetnik dela je bil zidarski mojster Kle-ment Mrach iz Gorice. Nesreča je vzbudila v mestu splošno sočutje. Danes so prišle žene in otroci ranjencev v bolnišnico. Odigrali so se med njimi pretresljivi prizori. Živinski trg. Na zadnjem živinskem t-gu v Gorici je bilo 455 glav goveje živine, 500 prašičev in 14 konj. Kupčija srednje dobra. Druge slovenske dežele Jubilej liubljanske cestne železnice. Ljubljanska električna cestna železnica je bila zgrajena v letih 1900—1901 od tvrdke Siemens in Halske in je bila otvorjena za promet dne 6. septembra 1911. Tekom prvih deset let so v Ljubljani prevozili motorski vozovi 42 milijonov km. Promet je znašal 10 milijonov ljudi, od katerih je imelo trl-četrt milijona svobodno vožnjo. — Povprečno odpade na dva kilometra vožnje 5 oseb. Srečni Hočevarji. Na c. kr. obrtni Šoli v Kočevju je bilo koncem minulega šolskega leta v obeh razredih pripravnice 7 učencev, v vseh treh letnikih pa 15 učencev, torej skupno 22 učencev. Poučevalo je razven ravnatelja še 6 profesorjev, 2 strokovna in 2 pomožna učitelja, torej skupno 11 učnih oseb, tako da je imel vsak učitelj ravno dva učenca. — V Kočevju vzdržuje država tudi celo gimnazijo. Koncem minulega šolskega leta so bili prvi zrelostni izpiti. Vseh maturantov je bilo sedem, od teh dva Slovenca. Vseh učencev na gimnaziji je bflo okolu 90. Pa da niso srečni ti Kočevarji 1 Štajerski deželni Šolski nadzornik Končnik je imenovan dvornim svetnikom in pojde v pokoj. Neprevidnost s smrtjo plačala. Marija Gorše, dninarica v Dolenji vasi pri Kočevju, je hotela, da bi bil krop preje zavrel. V to svrho je prilila nekaj špirita, a v tem trenotku se ji je pa v steklenici špirit vnel, goreča tekočina pa puhnila v njo. Vnela se ji je obleka. Revica je zadobila na glavi in na zgornjem životu tako hude opekline, da je predvčeraj v ljubljanski bolnišnici umrla. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico priredi dne 8. septembra v gostilni TolstovrŠke slatine (pri g. Osetu) veliko ljudsko veselico. Začetek ob Četrti uri popoludne. Ker je čisti dobiček namenjen CM družbi in „Dijaškemu domu" v Celovcu, se preplačlla in darila za licitacijo hvaležno vsprejemajo. Loterijske številke, izžrebane dne 6. septembra 1911 : Inomost 89 60 40 64 47 Brno 22 72 58 79 38 i* e n • 'S ® 5 « • Ki š> C8 <8 M <8 ISI Ka obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Ubera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga« Jiajzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. IL_ rsi a* Vi j» jr *5* 5* <1 M r> • n S « S." » a M i3 HALI OGLASI E MALI OGLASI u rsAutafo po 4 ftoL besedo. Mutno tiskane besede m rafunajo eakrat več. Najmanja pristojbina znala 40 »tot Plača m takoj Imer. oddelku. Soba Pekarna. s hrano primerna za 2 dijaka se odda v slovenski drnžini; ulica Ferriera St. 37. 1524 VniiOlimnn posojilno društvo na Kontovlju IMMSUmnU iSče krčma rja, pogoji pri odboru. Ciuili«! 8e pnp°roča za izdelovanje oblek po OlVIlJd. najnovejšem kroju, gre tudi na dom Ulica G;ulia št. 50, dvorišče 44, I. nadstr. 1522 Slovanske igralne karte dajajo v Tistu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma 16. 1472 Pncnnil Iv8D LeBaršsč, stanujoč Via Giulia 38 (juspuil Daj mi takoj naznani sedanje bi 'ališče Jos. Dekleva Gorica. 1508 Ugodna prilika. skih razmer v ljubiieni hiša na jako prem tnem kraju, kjer se nthaja dobro upeljana specerijBka trgovina in gostilniška obrt. P( iasi.ila pri k. Frischman V. Caserma 14 II. v Trstu. _1509 Dobra rodbina dežlTce na hrano in stanovanje Jz prijav-nosti pojasnila daje go