V V - •	■*	T -■- ■

Naj Teč j i slovenski dnevnik
▼ Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 $
Za pol leta.....$3.00
Za Ne
l:
ew York odo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
TELEFON: CORTLAND T 2876
lastisloveriskih delavcev y Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 58. — ŠTEV. 58.
NEW YOFK, THURSDAY, MARCH 11, 1926. — ČETRTEK, 11. MARCA 1926.
, TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
STALIŠČE BUCKNERJA
GLEDE PR0H1BICIJE
Okrajni zvezni pravdnik Buckner zahteva državni referendum za enforcement postavo, ki pa naj bi bila omejena le na izstrebljenje strupenega žganja, katerega uživajo ubo^i ljudje. Postava naj obenem določi alkoholno vsebino«
Emory R. Buckner, okrajni pravdnik Združenih držav, je vprizoril včeraj zvečer oster napad na suhače, ki nočejo razmišljati o nobenem predlogu, ki se zavzema za splošno ljudsko glasovanje glede prohibicijskega vprašanja.
On je tudi predlagal kot kompromis državno enforcement postavo, ki bi prepovedovala le žgane pijače.
Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim o-dobravaojem.
—	Premalo je bilo glasovanja glede prohibicijskega predmeta, je rekel Buckner.
Omenil je predlagani osnutek v državni zakonodaji, ki zahteva državni referendum glede prohibicijskega vprašanja tekom prihodnjih volitev. Omenil je tudi, da se zbirajo suhači vseh političnih prepričanj, da porazijo odredbo, čeprav bi ne imela nikake zakonite teže ter le rešila vprašanje, kje je javno mnenje v državi.
V nadaljnih svojih izvajanjih je rekel Buckner, da se ne naslanja niti na stran suhačev, niti na stran mokračev, da pa mora vsakdo spoznati, da je sedanje zlo neizvedenja naravnost neznosno. Svoj predlog glede kompromisne državne postave za izvede-nje, ki bi se ne dotaknila vina in piva, je opisal kot potreben socijalni pripomoček, da se odpravi sedanji polom. Celo če bi prišlo do eventualne izpre-membe v zvezni postavi, je rekel, bi bil tak korak bistvene važnosti, da se izboljša razmere tekom dobe, dokler bi ne bila taka izprememba izvedena potom rednih procesov postave.
—	Ce ne morejo dobiti suhači vsega, — je rekel, — bi morali biti veseli, da dobe štiri petine. Taka državna postava kot jo predlagam jaz, bi ustavila povodenj težkih pijač, denaturiranega alkohola in strupene pijače, ki teče vsled neizvedenja postave. Pomagala nam bi očistiti mesto New York beznic in shajališč zločincev, kjer točijo najbolj strupeno brozgo.
Nato pa se je obrnil proti mokračem ter rekel, da morajo spoznati, da je razveljavljenje Volstead-ove postave pitom neizvedenja preveč drago razveljavljenje in sicer radi tega, ker so podkupovanje, kriva prisega in zločin na dnevnem redu.
Buckner je tudi pojasnil, da bi taka državna postava, ki bi se tikala le žganih pijač, nikakor ne razveljavila odloka glede vina in piva. Zvezni a-genti bi lahko še naprej vršil svoje posle proti onim, U kršijo zvezno postavo.
—	Država New York ne more napraviti Vol-steadovo postavo nepostavnim, — je rekel. — Pravico pa ima, da si umije roki vspričo izvedenja in prav tako ima pravico prevzeti le del izvedenja te zvezne postave.
Velika zmeda
v Ligi narodov.
Stresemann je povedal zavezniškim odposlancem, naj pridejo zahteve manjših narodov septembra meseca na vrsto. — Delegat je čakajo povratka Brian da.
ANGLEŠKI PRINC PRI KONJSKIH DIRKAH
Značilna odločitev glede L Debsa.
Debs, čeprav ni državljan, ni podvržen postavi glede inozemcev. — Prejšnji vojni jetnik lahko potuje na Bermu-do brez strahu, da bi mu prepovedali povra-tek.
WASHINGTON, D. C., 10. mar-«**. — Bo jasen Evgwna Deb«a, da mu ne bil dovoljen povrartefc v Združrtne ilriave v slučaju, da odpotuje na Bermudo, je tare« vzroka. V iVlawMkwn department!! so da lahko gre
^M'ijalisticni voditelj iz dežele ter so vrne, prav kot mu ugaja.
W. Husband. pomoAni delavski tajnik, je izjavil, da je TVbs «i-c»t izgubil svoje državljanstvo, ko je bil tekom vojne zaprt, da pa ni irnvzenaeie in da ni vsled tega podvržen nikaJkrm omejitvam priseljeniške postave.
— Seveda ni mogoče podasti nobene ofieijelne odločitve glede slučaja Mr. Debsa. — je rekel Husband, — vendar pa zerto dvomim, da bi mu delali neprilike v kateremkoli pristanišču. Debs ni inozemec. Nobenega drugega doma nrma kot Združene države ter ga ni nikdar imel. Mogoče ni državljan. a gotovo ni inazemee. Dosti je IjsLidi v Združenih državah, ki so bili rojeni tukaj, a vendar iiisto državljani. Vzemimo na-priiuer Indijance. Ne mislim, da
ŽENEVA, Švica. 10. marca. — • Škoda, katero je trj>el ugled za- l stopuikkov zavezniških. .sil ter mr- I tvilo iglede povečanja sveta Lige1 narodov, sta n a po t ila zastopnike i zaveznikov, da so stopili v .srtik r j nemško delegacijo v namerni, da '-k lene jo ka-k kompromis.
Sir Auxten Chamberlain, angleški zunanji minister, je obiskai <lr. (jiwtav StrcMinaiuia, nemškega zunanjega minwtra ter se posvetoval ž ujrtn skoro dve uri. Se pred večerjo ^e j«! pripeljal Stre-S4 mann preko j«*zera, da razpravlja s Paul Boncotirjean, glavnini zavtopnikoui. Francije v oilsotno-st t Briaftida.
Posledica teli konferenc je bila, da s<» Innlo oni, ki so podpisa 1 i Locarno pogodbo, danes zopet sestali, tla nadaljujetjo značilno bitko, ki se je uneda v n Jeljo ter imela za posledico popollno mrtvilo.
Pcngovor Streseanaama z Bon-eourjem je bil: postečirca telefonskega ixxziva iz Pariza, na.j se Bon-cour se.-»tan>e na konferenci z Nemci. FraiLeoški diplomat je .sikiušal dobiti od nemškega zunanjega ministra kak kompromis glede sta-šra Nomedje, j>otom katerega ne lii bil zavezniški do-govor glede v -topa Nemčije v Ligo kot diplomat ieen poraz za Franeijo.
Po veliki časnikarski kampanji v Nemčiji, je rekel Boneour. bi to povzročilo v Franciji reakcijo, ki bi oslabila sedanjo vladno politiko sedelo vam j a z Nemčijo. Opo-zoril je Btresemaoma tudi na to, da ni francoski senat še oilolbri] pogodb, sklenjenih v Locarno. IV-prav hi Francija glia-sovala za vstop Nemčije, hi bil učinek obžalovanja vreden, ker bi imel za posledico izstop Poljske in španske iz Lige.
Pozno včeraj zveeer se je izvedelo, da bi bila! okrajna imeja koncesijo, katere bi bila nemška delegacija pripravljena dati, imenovanje komiteja, potem ko bi bila Nemčija pripuščena v Ligo ter dobila svoj lastni sedež v odboru, ki naj bi razmišljal o celem vprašanju. da se podeli trajni sedež Poljaki, Španski, Beljriji. Kitajski, Braziliji, angleškim dominijem ali katerenrukoli narodu, -ki je vložil tozadevno prošnjo. Ta ko-mitej naj bi se sestal julija ter poročal Ligi septembra meseca.
Dvomljivo je, če bi bila ta koncesija Nemčije sprejemljiva. Vr-jetno je, da bi zadovoljila Sir Ajustin Chamber! a in a. ki se je zaobljubil, da pomaga Poljski, a ne v sedanjem času. Nemci so namignili včeraj zvečer, <la so se tudi drugi manjši člani pridružili -rta 1 išču Švedske proti povečanju.
Nemška šolska ladja na obisku.
Nemški generalni 'koniauil, dr. Kurt Ziegler. je bil obveščen od poslaništva da bo dospela šolska križarka "Hamburg" dne 1. junija v San Francisco in da bo o stala en teden na olbi«ku.
bi mogli priseljeniške postave uporabiti v slueaju Debsa.
Povdarjali so, da je izgubii Debs -radi tega, ker je bil zaprt, le svojo pravico glasovanja, da pa ni izgubil nobenih svojih pravic kot državljan. Smatrajo ga za ameriškega državljana ki nima volilne pravice, -ne pa za tujca v zmisLu, da je inozemec.

_______________ <4
"»»«' OXSIRWOOO * UHbtltWOOO. M. »
l*red kratkim opa/ovaJ angleški princ konjske dirke pri Ling-field v biizini Lon<ioi>:i. K <rt vklite, nosi iiiiko .še v oluvezi, kc* j<. pred kratkim pad« 1 ^ konja in m zlomil ključnico.
Obravnava proti ubijalcu Cowenu.
Mrs. Clark je priznala, da se je poljubovala s svojim prijateljem Co-wenora, proti kateremu se vrši sedaj proces radi umora njenega mo-moža.
Pred sod ikoni Kaliwliem v Over in Termiuel sodišču v Elizabeth, N. -J. se jv pričel včeraj proces proti Joseph u Cowem, ki je obtožen umora ]x> prvem redu. V noči novembra preteklega leta je baje umoril svojega prijatelja, Williama C Lanka. Clark katerega sta .spremljala žena in mati, se je vrnil proti polnoči domov z nekega izleta, se uistavil pred garažo svojega stanovanja \j lliLLside, N. J., iui ko je odprl vrata garaže, je bil pobit na tla s kladivom. Sum, da je izvršil zločin, je padel na -Joseph Cowena, ker je bil .slednji veiik prijatelj Mrs. Clark. Preiskave so dognale, da je Jos. Cowen tokom odso1mo.sti moža večkrat obiskal ^Irs. CLaj-k. da ji je kupoval darove, ji dajal denar ter jo celo prosil, naj pobegne ž njim v Florido ter pusti moža na eetlihi. Cowen je tudi poročen iti njegova žema je vložila deset dni po tragediji pnoti onožu tožbu za ločitev zaikona ter navedla Mrs. Clark kot sokrrviko.
Cowen. velik, širokopleč mož s svetlimi lasmi, je sedel p<*j>olnoma mimo, kot da ga cela stvar prav mado briga, tako tekom izbire j>o-rotntkov kot tekom zaslišanja Mrs. Priscilc Clark, čeprav je sledi! dramatičen prizor, ko je nastopila kot 'priča. Tudi ona. žena umorjenega, je bila v splošnem zbrana in mirna ter se ni dala zavedi k nikakim izbimhom, čeprav so ji večkrat tekle solze po licih. Sporočila je. da se je v dotični noči vrnila s svojim možem in materjo z obiska pri prijateljih v Newarku in da je njen mož. ko je odprla vrata garaže, zakričal, skočil aia^aj ter obležal s krvavečo raivo na glavi. Z materjo sta ga nato zavlekli v hišo. poklicali zdravnika, a mož je že eno "uro pozmeje umrl.
Po teh izpovedih jo je podvrgel John MeOeehan, zasrovornik Cowena, križnemai zaslišanju. Ko jo je vprašal glede njenih odno-
Pomladna ofenziva v okolici Damaska.
Inozemci v Damasku so bili opozorjeni, naj za-puste mesto, ker se bližajo boji. 25,000 francoskih vojakov v Damasku je pripravljenih, d a zavrnejo naskok vstašev.
KAJ IR A, Egipt, 10. marca. — Inozemski konzuli v Damasku so svetovali svojim rojakom, naj takoj odpotujejo i7. mesta in sicer radi-tega, ker je v bližnji 'bodočnosti pričakovtati velike francoske vojaške akcije.
Francoske sile v Damasku, katerim poveljuje general Gamelin. štejejo 2"».000 mož. Emir Man-niird. glavar Al godi plemena, (koraka proti Damasku v družbi svojega s-ina, Emir Faoura, da se os vet i j o, ker je Emir Mahmud napadel in zavzel eerkeško mesto Elkonaitera ter ubil. ob tej priliki tisoč prebivalcev.
< >1) priliflri šeste obletnice pro glasit ve sii-ske neodvisnosti so poslali Sirci včeraj svetu Lige narodov kablograjn, v katerem prosijo za int«M-veiK'ijo Lige v sirskih liomat.ijah.
JERUZALEM, Palestina, 10 marca. — Semkaj ko dospela poročila o vstaj i v Am ami, glavnem mestju Transjord junije. Amgleski vojaški, oddele'k z oklopnimi av-tomobili je bil poslan tjakaj. Nikake podrobnosti nic*> na raizpo-laigo. vendar pa se domneva, da je položaj resen.
BRIAND ZOPET FRANCOSKI
MINISTRSKI PREDSEDNIK
šajev z o-bto/enim, st? je dvignila, vr«rla naizaj pajčolan ter vzkliknila :
— Iiada bi dala vam in vsean razumeti, da se ni nikdar pripetilo ničesar nepravilnega med Cowenom in menoj. Vem, "kaj govore ljudje o najdi, a to ni resnično. Hvala Bogu za to!
V .svojih prejšnjih izpovedih je napravila presenetljivo sporočilo, da je Cowen zavaroval življenje njenega moža .za $2000. Ni zanikala. da ji je Cowen dvoril in da jo je več kot enkrat poeval, naj gre ž njim v Florido. Priznala je tudi. da jo je včasih poljubil, a le v šali. kajti njen mož in mati sta bila včasih zraven, ko jo je polju-I bova!.
Aristide Briand je stvoril deveti francoski kabinet. Njegov novi finančni minister je Raoul Peret. — Caillaux ni hotel sprejeti tega mesta. — Tudi Herriot je odklonil mesto predsednika.
PARIZ, Francija, 10. marca. — Potem ko je sprejel prošnjo predsednika Doumergue-a, da naj zopet prevzame ministrsko predsedništvo, je Aristide Briand definitivno zaključil formacijo svojega devetega kabineta, malo po drugi uri danes zjutraj.
Prav do zadnjega trenutka je upal, da bo Joseph Caillaux, katerega so splošno pozdravljali kot edinega moža, ki je zmožen rešiti finančne težkoče Francije, sprejel mesto finančnega ministra, kljub njegovemu odporu, da prevzame finančno ministrstvo brez ministrskega predsedništva. Mesto njega pa je postal finančni minister Raoul Peret, prejšnji predsednik poslanske zbornice.
M. Peret je sicer brez posebnih finančnih izkušenj, a se vendar pričakuje, da bo vsled svoje priljubljenosti tako v zbornici kot v senatu vzbudil v novem kabinetu več zaupanja kot pa ga je mogel prejšnji finančni minister Paul Doumer.
Novo ministrstvo se le malo razlikuje od prejšnjega. Briand se je vdal zatrdilom, da more le njegova navzočnost na zborovanju Lige narodov preprečiti diplomatični poraz Francije in morda celo iz j alo vi j en j e Lige, da reši problem Nemčije.
Kakorhitro bo njegov ministrstvo oficijelno sprejeto, bo Briand takoj odpotoval v Ženevo, ne da bi čakal na ministerijalno izjavo v poslanski zbornici. Ce le mogoče, bo odpotoval že danes zvečer.
Novo ministrstvo pomenja določno gibanje v smeri proti desnici, ker sta bila izločena dva najbolj radikalna člana, ki sta oba nasprotovala finančnim odredbam prejšnjega finančnega ministra Doumerja ter skoro povzročila ministrsko krizo pred več meseci.
Te izpremembe, z izjemo finančnih ministrov, so najbolj važne. Oproščajo vlado potrebe, da se zanaša na sedaj popolnoma uničeni kartel levice ter jo tudi usposobljajo, da porazi socijaliste, ki so sedaj definitivno združeni z opozicijo.
Ko bo Briand zopet nastopil v zbornici, se bo zanesel na zmerne člane levice in desnice, kar bo vključevalo radikalne socijaliste, katere vodi on, republikanske socijaliste, katere vodi Painleve, radikalno levico, neodvisno levico in novo skupino republikanskih demokratov levice, katerim je treba dostaviti še manjše elemente «redine in par po-alancev prejšnjega nacijonalnega bloka.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes ao mlž* cen* ataMfe: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakarilfti, Irt znaft&Jo manj kot en Oaoi Anarjev rafcmam« poMbejj lf centov za poštnino in druge stroike.
■Mpoiilja na udnje poftte in lx»l»&Je Tattal lekarni mrUT.
ITALIJA Of ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir ........... $ 9.10	500 lir ............$21.75
300 lir .......... $13.36 1000 lir..........$42.50
Pri narotflih, ki snaiaje manj kt* M« Ur, lafiiia— |m 18 Motov za poštnin« te druge stroške.
Ba-rpešilja na nšnjn pošte in tapiafaje T Jnlilte"* ■ fcniMiia Mg ▼ Into.
Za pošiljat?«. U presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVAXOQ0
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, ▼fcednert Dinarjem te LIiim sedaj nI stehta, mrsija ss wftiit te neprt-
računamo po seal ffrtegs 4m, k* nam pride psstesd tear v rekst
POSlZJATVJF PO BRZOJAVNEM PIBMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČARU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
D«»r nam > pssteti aajbaijs ps Oteta FssteJ Mstaer Mm aB w New Xodt Bank Dnft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oarttodt Stmt	How Tot*, V. T
ooifludt um
1
Rojaki, naročajte slovenski
se na "Glas Naroda9', največji ▼ Združenih

GLAS
XARODA, 11- MAitOA 1926.
GLAS NARODA
(SLOVBNB DAILY)

OB OTVORITVI ANGLESKEGAPARLA-
MENTA
-tr i
fnok
PvMd PubUtktd bf tl*V MNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation)
Lovk B*n«dlk, #r
Plmo* at bočne« of the eorporaiion and addr—b« of aboTO offiooro: iS Co rt Ur d t 8%., Borough of Manhattan, New Tork City, N. T.
SLAB NARODA " "ToUe	PoopU"
iented Every Day Except Sunday i and Holiday*.
ta oeU lata oelja 1iet *a Awieriko
4» Kanada__$6.00
la pol Uta______$3.00
la betrt lata_______$1.50
Za from York oa eeU Uta — $7j00
la pol Uta__$3 AO
Za nioeomutva ea aaU Uta_ $7.00
Za pol Uta_______ $3AO
HIMV aiLUH, UIH.S.C.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Ko se p*ljc kralj k otvoritvi angleškega parlamenta, gredo pred vozom vojaki. oblečeni v s-rednjeveško obleko, noseči sulice tih ramah.
"Glas Naroda" uhaja vtaki dan izvzem&i nedelj in praam4ka9.
j prodajalna mehkih pijač. Tam ti i
Dupun~bre* podpisa in o~bno*d •• ne priobčuj«^. Denar naj m i wjak	Kosin ^no postre-j
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri .premembi kraja narotoi-! ^ z v*«*ovrwtno pijačo. Le pa i-| ker, prosime, da m nam todi prejinje biTalii&e natnmi, da hitreje
najdemo naslovnika.
Novice iz Jugoslavije-
Prešerna mladenka.
V solu Završju v Bosni je bila MLtra GavrLFovieeva najlepše dekle. jZato ni čuda, da je fantom daleč naokoli zmešala glave. Mi-tra je 'bila podjetna mlademlka, ki je znala izigravati svoje snubec.
Mikolji nikdar ni bil v Rotter-damu.
O bivanju sleparja v Nemčiji, posebno v Hamburgu, so se do-•znale nove zanimive podrobnosti!. 1z Za greba je krenil Mikolji na Dunaj, od tamkaj {>a čez tri dni
Tatko *e je dogodilo, da -ni imela v Berlin' kjer Je 0<taI dni' T božjo službo
Berlinu se je seznanil takrat s eerkv;
JUGOSLAVIA IRREDENTA
OLAa NAHOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.


maš prazen želodec, ti pa post reže neki Amerika nec iz različnim prigrizkom. Sredi potslapja vodijo stopnice v zgornjo dvorano. Ko dospeš vrh stopnic, se t iodpro vra ta v dve mali dvorani, kateri ski-
Naloga "Čitaonice" na Reki.
Predsednik dr. R. Lenac je na glavni skupščini Narodne Čitaoni-ee na. Reki govoril o nalogi društva. C'rt a on ic a visled izpremenje-
BRIAND KOT DIKTATOR
„	i nih drzavmopravnih razmer ni iz-
zita za .><je, za poučevanje godbe i ,	. .. .
, -xt * -	! gubila svojega "raiom d'etre
in z«a pevske vaje. Nato je velika	.	_
, _ . ...	naspmt.no . . : Politično stanje se
dvorana, v kateri -se prirejajo pK
in veselice ter raizne igre. Dvorana ni prevelika za prireditev večjih veselic, ali oder je .pa-č maslo majhen, za 'prirejanje večjih .i-ger. Dvorana je moderno poihar-
1 * • •■•• vlade i'r.uuM^keo.i miuLst oikega. predsednika Brianda
i sfj-au-ika |>rikazeii, noben bivTjpomemben pojav. Ni foil iz- |
/ ► • :>nih iu<N(ivov, kajti glasovanje, v s l ed katerega je Briand	. ..	,	.
, . ,	. ., , ,____ r	• ,vana, stene ji diici deset na. izid
!. je i» j J • > [►osleuK-a ctie vrste nujnih okoIbkhi. Socnalista. ko-' ,.,	™	. , . 3
J ' ,«1.kanih Lslik. TV> je mojstiNko
in, ki mu 'je težko najti enakega.
Meni jo najbo'lj ugajala slika, ki
gl.ii ro j < >u
. k.m.*, no ]>ii-p.->iri začu>.ni konec Brkioda, s»o si <lo^ti |»r«Minr» n<» jra sti-moglavili. ; i"i|t;. al tiajjwi'j leveiim lcriVu, a nc luito boril proti njeni i /.	ij r< akc junamimi sredstvi in najlx>l'j brutalnimi odred-•iiiii. Oni. ki .si* nekoč na konvenciji
■	. / . 1 lj i!»i!i. <la ne bodo imeli nikdar več nobenega opravka s m p'" . •nun .sarlala-iiiom, mj mu zopet in. zopet pomagali iz zadreg
. . .mi. Koli. eno pa se je zdela stvar celo soeijalistom preveč ne-ti m na.	j
i:.» je ]»r. \ z<-l Ar;<>tide Briand anesto ministrHkega pred-' i 111 i <. i /. M.fiiho, da bo prevzel v polnem obsogn davčni program < llaiixa — at v tem programM se je nahajal vsaj pričetek ostrega « »da< i.nja kapitula. — je sedaj vložil davčne predloge, ki naprtu-• « < '»i« mi <lavko\ na ramena brezjjoselnih, ki povečujejo šte-ui iirekti.ih davkov, ki pa puščajo bogatine popolnoma proste vsakega resnega obdačenja.
Si m ijaii-n hi sicer l i^li šli še nadalje z Briandom, — kajti strašim s.* !>•♦ ji- preteče diktature.— a v sedanjem slučaju jiau je »postalo i> naravmr>.l nemogoče. Pridružili so se opoziciji in posledica tega je ImI.i nezaupnica, izrečena vladi.
An >n ko časopisje j«» pričelo besneti, ko je izvedelo za ta pre-
■	h ar. Kaj naj postane -t-daj iz Francije? Kako naj bi mogel "veli-
/jn.ival« <•" prenesti neprestane politične krize, ko je dospel frank na >iali.-.« r ne.štabilizirane nemške marke? Vsled tega so <tiu-di ja <.:-<ik<»vali v>i listi Franciji najl>olj strašno bodočnost, kajti >edaj ho diktatura prav za gotovo ustanovljena.
r.i i. •• Brianda pa je priš-l ravno raditega, ker se je v širokih <i-"_'i!i l'i;i;uM»vke^.M delavstva in srednjih, stanov utrdilo prepričanji-, d.i jj.dia Bi iantl v «iih l i proti diktaturi, da mu je treba pustiti h- si /a par tednov, da nastopi v vlogi Miwsolimpja II. v Fran-ciji. r« lo parlšlci poročevalec naziidnjaške N. Y. Evcaiinrg Posrt, Rav-i (• < an->11 je moral priznati, da sta ošabnooit Brianda in nje-u">v ]>.aiiep po moči v dosli Aečji meri prispevala k padcu njegove l.iftJ«- vlade ki»t pa njegova infamna finančna predloga. Briatnl je na>topil v 7adaijem času kot prijatel'j Nemčije. To p;, je si.-ril h v namer.u, da je mogel nastopiti pred svetoni kot ve-1 k ili/.ivu ki jf prinesel potoni Ijocama svetu "mir" in ki se je I. >h I na ta ma in posvspeti na mesto vonlibiega državnika v Evropi, linandu jc aepiistno in nerevsničcio. "Priprosti mož", ki
j predočuje pretjr hišo rastočo jab-
"ultu" jlano. na katero je spletzal domači stranke vt Marseilles sloves-1 e ^	. . -
fant. v ide-vsi fanta na drevesu, je
pritekla "mala sestriica iz hiše pod jablano ter milo gleda, 'kdaj Jf bo pore<im /bratec podaril lepi sad.
Krasna je tudi ■feflika, 'ki predstavlja jezero v jutranji zarji.. Lep? so tudi dtruge Slike, katerih pa ne morem v seli .tu opisat L — Tamošnji napredni rojaki so u-stanovili tudi Slovensko godbo na pihala, ki štej-e 22 članov, isamLh Slovencev. Z veseljem sem slišal, kako igrajo po enoletnem učenju pod vodstvom nekega Italijana, kajti ravno tisti večer ao imeli godbe ne vaje. ko sem dospel v Gi-rard. Dalje so tamošnji rojaki tudi ustanovili pevsko društvo Ljubljanski vrt, ki ima 20 članov m članic. Pevski zbor, pod vodstvom T, BeHavich-a v vseh azirih dobro napreduje. To pevsiko društvo je že v več sosednih nasetbinali izvajalo pevske točke in je povsod želo bilo pohvale. Slovenska god ba "In pevsko društvo delata skupaj roka v roki. Priredila sta že (►sem ali devet različnih, prireditev in veselic, (katerih gmotni u-speh je bil vedno zadovoljiv. Ta-mošnji rojaki ima^o tudi dramatično društvo. Torej le tako naprej ! V slogi je moč!
Tem potoni <se lepo zahval <m
i.; n.en posnemal demagoga Lloyd George-a, ne da bi «bil Joluiu Kosmu, ki mi je pokazal
tako -»piet.ii kot sledaiji, i*»f-a vsejjovsod kemedijo.
M »oee je, «1 bi kot "močan mo" dobro fdužil francoski impe-l ij.iL,: i« ni kiilonijalm iji. — kajti tam je mesto za diktatorja. 7o pa bi bila kaj slaba us hi ga z;i Francijo, kajti Briand bi s tem za par desetletij jH.-jMŠil izbitih francoske socijalne revolucije.
je. da bo^\ >ak naslednik Brianda zadel na iste težkoče: ve-li'.:.uiske <la\ke in vedno ra-toče obveznosti na eni strani ter rmpe- rtamošniim rojakom uLjudno pr»-)'jal " i■ i |>nsiulov.slva v ^faroku in Siriji. Na sredi vse te zmede' noroča.m za n fc naklonjeno^. — , i	•neprebrano pa<lanje franka.	iPrihodnjiič bom ikaj več pi-sal iz
dvorano od vrha do kleti. Lepo se zahvalim vsem tamošnjhn rojakom >za njih naklonjenost in po-!strežbo. Posebno hvala .Joe Okgo-letu ter njegovi soprogi za prenočišče in postrežbo. Obenem se vse.m
h"' akcija po morala vprizorni vesel ples, predno se bo izkoba-\ I Li iz teh i« /.koe. Ni povrni izključtmo, da bo pri tem dobavilo potrebno g<Hll*> francosko delavstvo.
D
opisi.
Ni le s, Farrel, in Sbaron, Pa.
John Žust, potovalni zjistfopaik za l:st G. N.
Farrell, Pa.
.Š> prej kakor v dveh iu*ah se pripelješ z elcspresnim vlakom iz Piti airgha v Johnstown, Obio. A'lak .se nietljjotoma jamo parkrat u*ffavi na večjih postajah. Mesto •lobnsmwii je preobširno, da bi S|a mogel <»j>:^ati. Iz dohnstovvna »••in se poda) z ulično železnico v prijazeu (iirard. Ohio. Skozi mesto vozi jo 4 železniške proge: Pennsylvania. liake Erie, Baltimore & Ohio in še ena, katere ime sem pa ]K>zal»d. Vozi twli poulična železnica naprej čtv Niles do Warrena kjer je tiuli okrajno sod »če. — Me to (Jirard je iwxlerno pairceli-rauo. < 'e^te držijo od poulične železnice v pravokot -h tik do atTi hrMWdka. Svet je malo napet. Vrti :	***>ji -krasno novo šohflco
poslopje,, jcamor pohajajo v šolo tudi ortfWl ■Hovenslcih staraev. —
Farrell, Pa.
Načrti za novi Slovenski -Dom Od tam je krasen razgled. V me-1™ -(>tovi- Kootraktorji si belijo stu so razne tovarne, kot Buers'^	cenejše i-/
Mills Co., Sheet and Tube Co.,	dobi ^«"trakt. Tudi
Ohio Leather Co. V tej tovarni j^ovensJd kontraktorji so se pri ,o za pošteni večinoma <naši rojaki.	21- marca ima^o časa
Večinoma vse tovarne še dokaj.ra5lknatL K<kvi*	ta
povoljno obratujejo, tako da ima-i,dobi <ieU)-	se pa. da bo-
do Slovenci imeli prednost pri tej tedemi. 21. marca je iz^'anred-na .seja delničarjev. Katerega zanima slišati, za koliko ikdo prev-
jo ljudje Viiaj nekaj <za^liiižka. V mestu živi precej slovenskih rojakov, ki imajo veSaioma svoje lastne krasne domove. Olb progi ulične železnice so si slovenski ro jaki povtavili svoj kraScn Sloven-j1^ vsi ^^	No, in po
ski Doan, ki je kras in ponos Gi-^em ^ tre^ba <}enar škup no^itr. rardii. JPred Domom rastejo tri
'zame deJo, naj pride na sejo. Tair
Ixre-ze. ki sto primerno ograjene in se k i ti jo s svojim betim lubjem. Slovenski Dom je precej veliko poslopje iter ima dvoje nadstropij
Le prkini bodimo, da tudi izdelamo. kar smo pričeli.
Po dolgem čaMi se je zopet o-glasila dolga kljunača (štorklja) in obdarila mlada zakonca Luis
Zidan je iz opeke. Na pročelju sta ® Anie Žickar. Pustila jhna je prostora, ki dkižita t trgOT- sinčka.
ske svrhe. V enem se nahaja gro-cerijska prodajalna, v dnigera pa
Najlepše čestitke materi, nasledniku pa zdravje.	B.
stanje
društva ne tiče, ker mu je bilo vedno tuje v sulk o }K)bitično delovanje. Naltoga Okaonice je bila vedno samo isocijaftna in prosvetna: raz vri j an je društven osti me-ri reškimi Hrvati in drugimi jTigo-slovaiii mcMeatnske vrste, jačanje in' gojenje njihovih kitlturnih sil. Društvo ne misiK na kake velike stvari, toda v vsakdaaijem dmi-štvenem prometu, zla^siti še, ko izpopolnijo razredčene vrste nove slike. Naš uspeh je v slogi vseh na. sih članov. Vsak na svojem mestu pravi človek, da bo društvo cvetelo in napredovalo.
Obstoju države nevarno petje.
V Rihemibergu so -slišali orož-
saino enega farna, temveč kar tri nženkrat. Nekega lepega dne pa se je hotela vseh treh na povsem originalen nači/n rznelbiti. Zasnovala je peklenski načrt, ki se more poroditi le v glavi prefriganegi dekleta. Vse tri snubce je pozvala, da pridejo ponoči s svojimi tovariši in da jo ugrabijo. Naročila pa je vse tri za isti čas.
Res! Čim. se je zmračilo, je prišla prva skupina iin se skrila v s?-no, preža je na ugodno priliko, da odpelje mladenko. Prispeli sta tudi ostali dve družbi. Vse tri skupine so se poskrile, ne da bi vedele druga za drugo, in so preža le na ugoden tremujtek, ko se pojavi mladenka, da jo 6dvedejo. Ker pa prešerne Mitre le ni bilo. je .-topili eden fanvtov k hiši in jo poklical. Cim so ga opazi'li fantje ositalih dveh sikirpin, so ga nenadoma obkolili in malo je manjkalo/ da ni prišlo na licu mesta do krvavega wpopada. Isti hip pa se je pri okmu javil oče mjadeirke. ki je podjetnim srmbačem 'zabrusil v obraz, da naj jih vrag vzame, mi da nimajo ničesar iskati pri njegovi hčerki.
To je ibilo olje na ogenj. Hipoma <so -se popreje sovražni si fantje zedinili in navalili na hišo. ho-teč se osvetiti očetu lepe Mitre. Nastalo je streljanje, poValo je rz hiše i<n padali so streli v hišo. Bitka je trajala celo uro in po stre-il'ih so bile v«e šipe na Tiiši razbijte. Ko se .je pojavil pri oknu Mi-I trbi brait, je eden izmed navzočih
Ne samo Vatikan, tudi vodstva drugih kri-^tijanMkih cerkva imajo velike t ruble z raznimi dušnimi pastirji.
V New ar ku. N. J., je naprimer Rev. Ije^er II, Clee, ki opravlja v presibiterijanski
Sibilo Bkiinenthalovo. ^Ilada že-. Mo?.dk ^ za<ln;ji -as prkUgoval na je bila že dvakrat poročena in ^ ta4.0 kot mn je srce narekovalo, dvaikrat ločena. Svoj novi ideal, kar je vzblKiilo Sitno ogorčenje pri je našla v Vojku Mikolju. kateri p^iterijanskih voditeljih, se ji je predstavil kot izgnani ko
niki prepevati slovenske fante, potegnil usamokres in streljal van j. Aretirali so tri in jih odpeljali v|Nesre^a pa je hutela cTa je znde] sodnijske zapore v Ajdovščini.! svoj^a	.^od:nika Jova
Orožniki, k, najbrže ne znajo slo- rh-oca, 'ki je ostal mrtev na m^tu. vensko, so rek h, da se v oni pes- čim so videli fantje mrtvo žrtev, mi vprašujejo Slovenci: . . . "kje|so p^egnili. Drugi dan so oroz-so naše lepe meje"?. Sodišče vjn:ki prijeli	prLjeii pa ^ tT1.
Ajdov s c ni vodi strogo preiskavo. di vso Gavrilovičevo rodbino. Le-
Pomnožitev postrvi v Soči.
Star je že sloves postrvi iz Soče. Sedaj se gibljejo neki fa'ktor-ji 7. namenom, povečati gojitev postrvi v Soči in Idriji. V Koba-rodu in v Idriji so posebna gojišča postrvi, ministrstvo se zauima za to izborno ribo in vsako leto se vrže v Sočo na tisoče ek-semplar-jev. da se tako postrv zaredi in bo lahko dajala dobre dohodlke. Kilogram postrvi stane okoli 40 lir in številna so naročila iz velikih hotelov.
Pred vojno so hodili tujci k Soči lovit postrvi. Nekatere postrvi so zelo razvijejo in najtežja, kar so jih doslej potegnili iz Soče, je imel 10 kg.
Iz Prvačine
poročajo: Časopisna vest, da ima Prva čin a že svojega Jipo<leštata", ne odgovarja resnici. Trgovec Plero Zuttioni ni Italijan iz starih provinc, marveč Goričan. ki zna dobro slovensko in se zaveda te-£»a, da je trgovec.
Lesna kriza.
Glavna lesna tržišča v Ilirski Bistrici, Šempetru in Postojni so precej nižala ceno lesu. Druge stvari se dražijo, les pa pada v ceni. Take krize v lesni trgovin, kakor je letos, že ni bilo štiri leta. Konkurenca se čuti z jugoslovan-ke strani, potem pa treba vpo-stevati, da manjka denarja. Kiup-"ije se sklepajo na večmesečni rok. kupca za takojšnje planilo je že težko dobiti. Fpa pa se, da prinese v lesno kupčijo več živahnosti bl žnja spomlad.
Našp kmetsko ljudstvo
*e zelo dot^topno dobremu v polje<letrtvu. V I^edinah nad Idrijo se je vršil kmetijski tečaj, ki se ga je udeleževalo nad 70 fantov in mož. Predaval je poto-vakni učitelj Savli.
Od kmetijskega urada v Idriji pričakujejo kmetje dobrega uspeha, seveda ee 'bo vpošteval njihove želje in Oliceval ž njimi po slovensko.
pa Mitra. ki je pravzaprav povzročila /nesrečo s' svojo objestnostjo. se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
Pred izročitvi io veledefravdanta Mikolja. ..
Vojko Mikolji, žonijalni defrav-dant. ki je osle pa ril zagrebški čekovni urad za preko dva milijona d:narjev in bil kaineje aretiran v Hamburgu v Nemčnji, bo v kratkem kzročen jug. oblaisiein. Diplomatska pogajanja so že končana. Vise nemške zvezne države so dovolile prevoz skozi njihovo ozemlje. Potrebno je še enako dovoljenje avstrijske vlade, ki pa se pričakuje vsak dan, nakar bodo vse ovire glede njegove izročitve končane.
O povračilu škode, ki jo je na-pravil Vmjko Mikolji jug. državi s svojo poneverbo še nekaj podrob-■nosl.i:
Preiskava, ki se je vodila v Hamburgu in Zagrebu, je kmalu dognala, kje se nahaja večina po-neverjenega denarja. Trditev de-
s
f/a vdan ta. da je deponiral del denarja v neki amsterdamski banki *'n 'poKneje v-Rotterdamu, sc je pokazala. popolnoma izmišljena. Nasprotno jo bilo ugotovijeno, da
munist iz Jugoslavije.
Pripovedoval ji je cele romane o svoja komunistični akciji v Jugoslaviji. -ki naj bi bila. tako moč-' na. da so ga oblasti kzgnale iz države. Giede denarja, ki ga je imel s seboj, je Mikolji izjavil Bhmnen-thalovi, da miu ga je izročila komunistična isttranka. da si ustvari z njim v izgnanstvu novo eksistenco.
Sibila Blumenthalova mu je vse lepo vrjela.
Rotnaau, ki jih je znal Vojko Mikolji tako spretno pripovedovati o sebi, so dosegli popolen uspeh. Blumenthalova je šla v Vojkom v Hamburg, -od tamkaj pa v Blan-kensee, kjer ista se nastanila v hotelu Appen in se vpisaila kot zakonika dvojica.
K.maliu 'pa nretaeiiji iMikolja jo bil a. aretirana tudi Sibila Blumenthalova in otblana v zajvor. S<wli-šče pa jo je kasneje do glavne r aR prave izpustilo. Sibila Blumen-ifhal je sicer zelo ihiteliigentna ženska ter govori iralzen tnemškpga jezika tudi francoščino, angleščino ki italijanščino in je brla za časa poznanstva z Vojkom nameš,-•čen.i pri tvrdki Siemens in Scbličke rt.
Kdo je dobil milijonski dobitek Vojne škode.
Pri žrebanju obvoznic Vojne škode, ki se je vrnilo te dni v Beogradu. je zadela serija 3538 št v. l'J0 glavni dobitek v znesku milijon dinarjev. Srečni človek je neki kmet v vasi Aldincd pri Knja-ževeni. Ker >ni iaključeno možnoert. da bi 'kak špekulanit kupil to obveznico o<l srečnega kmeta, čim zve, da je ona d'obila milijonsko premijo, je direkcija dolgov pro-j'a si-e>ikega poglavarja v Književen. naj na vsak način prepreči eventualno Porabo. Že pri zadnjem srečkam ju se je namreč zso-d:4 eiuik slučaj neki ženski blizu Vučitrna. Ko je nekri trgovec izvedel. da je njena obveznica za dela milijon dinarjev, se je takoj •odpeljal k ženski, ki za svojo veliko srečo ni vedela, ter kupil njeno obveznico za 10.000 d i na rje v Toda direkcija dolgov je bila o dogodku še pravočasno obveščena, ki je odložila izplačilo, dokler se ni končala razprava pred sodiščem. ki je 'odločilo osleparjeni ženski v prid.
Starokatoliška cerkev v Beogradu
Ker je bila z zadnjim siklepom ninnistra ztf vere MišeTrifunoviča starokatoliški cerkvi na Hrvatskem odvzeta pravica za reševanje bračnih sporov, je glavni sinod starokatoiliške cerkve sklenil, da ustanovi v Beoigradu staroka-toliško cerkvcno občino. V to svr-ho prnle te dni v Beograd prvi bi-»ikup .sta.rokatolii?ko cerkve, Marko Kalogjera.
PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU
Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko N oč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ I.—
♦
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Te dni so ga pozvali na odgovor.
Vprašali so ga, če veruje, da je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra; če veruje v vstajenje Lazarja ; če veruje, da je preroka Jono riba pogoltnila in ga po treh dneh zopet bruhnila na breg; če veruje da se je Elija peljal v gorečem vozu v nebesa itd.
Ker Rev. Clee, ni hotel priznati, da v.se to veruje, so ga enkrat za vselej vrgli iz presbiterijan-ske cerkve na cesto.
Resnrci na ljubo povem, da v Ameriki še ni ,postave, da bi take ljudi kot ji* Rev. Clee -spravila v norišnico.
Toda če lw) šlo tako naprej, hi če bo .vpliv p m test ant kili popov le še nekoliko narasel, l^o taka postava bnv. dvoma sprejeta v bhž-ii j i bo« 1 oč n o vj i.
In v resnici na lj*il>o naj bode /po v ednino, da iz. pre^biterijanske cerkve nkso izključili najbolj neumnega. če so izključili Rev. Tie-sterja II. Clee.
Briand je zopet, francoski rni-nb-trki predsednik.
Odstopil je bil, pa se je pravo-■čaLiao -skesal a>n zopet sedel na predsedniški stolec.
Briand sploh jako hitro menja svoje misli in prepričanje.
Niti deset let ni tega, ko je bil navdušen socijalrst. Danes ima pa toliko socialističnega duha v sebi kot ga imata naša dva produ]a
Kristana, Tone in Etbin.
*
!^t;'ti>ti'ki so dognali, da potrošijo ameriške ženske vsako leto tristo milijonov dolarjev za razne pudre., rdečila in druga lepoti čen j a.
To ni v liko, če se natančno preraisii in natančno ]>ogleda.
Škatlica dobrega pudra stane približno en dolar. L.vtotako tudi skatljica fuiega rdečiia.
\*ided sem že obra-ze, na katerih je bilo naenkrat pet škatljic pudra in dve škattljici r<leeila.
Nttki angleški slikar je ugotovil, da so dantj^nes ženske lej«e kot so bile prejšnje ča^e.
Ce so bolj pametne, pa nI povedal.
Najbrž bo koga zanimalo tole poročilo:
T if! is, Georgija, 10. marca. — V Moskvi so začeli raaprodajati velrke nunožine Ikonjaka, ki ga je podaril pričetkom devetnajstega stoletja Naj>oleon raznim ruskim knezom. Steklenico 150 let .starega konjaka je mogoče dobiti za dvajset dolarjev. Najizbranejše likerje in šampanjce prodajajo po deset dolarjev kvark Steklenica sto let >tarega "chateau yquem" stane otsem dolarjev.
Mi ne hrepenimo po takrh finih stvareh. Naša edina želja bi bila, da bi bilo ja/vno naprodaj dobro pivo po pet centov kozarec in dobro vino iz grozdja napravljeno po dolar in pol galana. *
Ne samo črne mačke, tudi nekateri ministrski predsedniki ima. jo po devet 'življenj.
Aristide Briand je že ATdevetič
ministrski predsednik.
*
Ko se žens-ka bori za ljubezen, je njeno najbolj priljubljeno orožje laž.
Nekatere žemske imajo jako veliko orožarno.




GLAS NARODA, 11. MARCA 3926.
Henry Morger:
LA BOHEME
Slike iz življenja ciganov.
r.
Kako je bil ustanovljen ciganski krošek.
Poglejmo, >kako je slučaj, katerega imenujejo skeptiki poslovodjo ljubega Boga, izbral nekega dne
ljudi, ki *o v pobrat imsrtvu pozneje ustanovili krožek.
Nekega dne (bilo je 8. aprila) je Atekwsindra Schaunarda, ki je gojil obe prosti nmetnowti, slikarstvo in gla<«bo, nenadoma zbudilo ubrano petje jwtelina iz soseščine, ki um je služil za uro.
—	Sakratbolt, — je vzkliknil Sehaunard. — moja ura s perjem prehiteva; ni mogoče, da bi bilo že danes.
Pri teh besedah je naglo skočil z neke naprave, izdelka nj*»-jrove podjetne iznajdljivosti, 'ki je igrala ponoči vlo^fo postelje (da naravnost reeemo. igrala jo je jsrko slabo), po<lnevi pa nadome-stovala v*« dmigo pohištvo, ki je bilo iaginilo radi hudogn mraza, s katerim ve je javljala pretekla zima; torej neke vr*te pohištva /a vsako uporabo.
Da bi zavaroval proti ostri jutranji sapi, je Schaunard v na j»liei ogrrjil jopič m rožastega sa-tina. posejan t zvradjeami, služeč kot nočna suknja. To blesteče oblačilo je bila neke noči po maske-radi po/.abrla ipri umetniku neumna goska, ki je bila napravila bedarijo, da se je dala ujefci na go-Ijtifive obljube ftcihonnandu. ki je preoblečen kot markiz de Mon-dor zapeljivo žvenkljal po svojih žepih z <hiicatom cekinov, la/i-<lenarjem, izrezanim z dletom iz pločevine in izposojenim iz gledaliških rekvizitov.
Ko se je bil umetnik napravil v obleko za doma. je šel odpirat okna in okniee. Solnčni žarek, enak vvet.lobni puščici, je nagloma prodi! v sobo in ga prisilil, da je na široko odprl očn. ki so bile še <za-niejrlene od s-panca; istočasno je Vda ura pet v sosednem zvonalci.
-	- To je prava zarja, — je šepetal Sehaunard ; — čudno. Pa vendar. — je pristavil, Lskajoe si fveta na koledarju, u^ra na steni. — pa vendar je pomota. —1 Podatki vede zat.rjujejo, da sme v tem letnem času solnee vzhajati Šele ob polu fcvstih ; ura je šele pet, pa je že	Kazniva vneto«! v službi. Ta zvezda "nima prav. Pritožil se bom pri zveado-gledih, Tn vendar, — je dodal, — bi me moralo to nekoliko jeziti; saj je vendar današnji dan prvi za včerajšnjim in ker je bilo včeraj 7. mora biti dane« 8. aprila če se le ne premika Saturn nazaj, in če smem verjeti besedam na
t m papirju. — pravi Schaunard .i /rc, da zopet prečita sodnijsko odpoved, pritrjeno na steno, — no ram danes točno do opoldne izprazniti to stanovanje in odšteti v roke gospodu Bernardu, svojemu gospodarju, vsoto »estdeset frankov z.a tiri zapale termine, ki jih zahteva v triko odurnem pihanju. Kot vedno sem »upal, da bo slučaj 'prevzel nalogo, da poravna to tzadevo; toda videti je, da ni imel časa. Slednjič pa imam še šest ur časa; če jih dobro uporabim, mogoče da. . . Naprej! Na delo! — je pristavil Schaunard.
Ba> je hotel obleči površnik, ki je imel prvotno dol-go dlako, a je bil .sedaj popolnoma, plešast, ko je naenkrat, kot bi ga bila pičila kača, začel plesati po «obi ples, ki ga je bil sam zložil in ki mu je bil nc javnih plesih že večkrat naklonil &ašt, .seznaniti se z orožniki.
—	Glej ga, trle j! — je vzkipel. — ( 'dno. kako jutranji zrak daje človeku ideje! Zdi sei mi, da sem prišel na sled svojemu napevu. PoglejiMo!
še napol nag je .Schaunard sedel zh fiano in ko je bil zbudil lremajoče gladilo % »burno nevihto akordov, je začel,še vedno v samogavoru zasledovati na klavirju skladbo, ki jo je iskal že delj časa.
—	Do, sol, mi, do-, la, si, re.
KAR1JERA" VAŠKE LEPOTICE
Ko! .Fudež Iškarjoft. — je rekel Schaunard in je močno udaril po tipki z dvom>jivhn glasom. — Po-
-kavimo ■/ molom--Naslikati
mora natančno žalost mlade osebe ki trže beli marjetici listke in jih meče v modro jezero. Ta misel ni nova. Kor je slednjič to v modi in ker bi ne našli založnika, ki bi upal objaviti romanco, V kateri bi ne bilo modrega jezera, se je treba t tem -piijaznifci. . . Do, sel. mi, tio, la. si. do, re; s tem sem zadovoljen, *}>oininja dovolj na marjetico, posebno ljudi, ki so d« l>ro podkovani v botaniki. Da
pa dobro izrazim modro jezerc bi moral imeti -sedaj nekaj niok-ve;**. ažurnega, nekaj luninegf. svita, da ne pozabim laboda. — Sehaunard je udaril, da so zazve-•ieli glasovi najvišjih oktav*. — Precstane še slovo deklice, ki s*-odloči, skočiti v modro jezero, da /vpnt združi s svojim ljubekom. pokopanim pod snegom. — Torej nadaljujmo, da potopimo deklico!
In medtem ko so njegovi prsti mučili jadiknjoči klavir, je umetnik z žarečim očesom in napetim »LŠ*'sc»m zasledoval svojo melodijo, ki se je kot kaka nedosegljiva Sil-fula zibala v -sredi zveneče megle, ki se je ralela, da naistaja v sobi cd .stresljajev glasbila.
— Poglejmo -sedaj, — je povzel Schaunard, — kako se ta glasba uj< rna z besedilom mojega pesnika. —
In z neprijetnim glasom je zapel sledeči odlomek iz pe«mi, kot se rabijo posebno za komične opere ali »kot besedilo ea poslkočniee:
Ore mimo plavolaska, od sebe vrže plašč, oči v nebo upira, kjer zvezde svetijo, in v modre gibke valčke srebra jezerme.ga--—-
—	Kaj. kaj! — je rekel Sehau-najvl v pravični ogorčenosti. — moder val na srebrnem jezeru, tega še nisem bil zapazil; to je le pre roma nt ie no in ta pesnik je bebec, nikdar še ni videl srebra, pa tudi ne jezera. Ker čirt.im. da mi teče, il>om zložil takoj nekaj kup-letov, da jim prikrojim svojo melodijo.
In Schaunard je del glavo med dlani in se postavil v važno pozo smrtnika, ki je v pogovoru >z muzami.
C Ve: nekaij mamut tega svetega konkubinata je spravil na svet e-nega onih ne«tvorov. ki jih imenujejo pisalelji libretov po pravici pošas-ti in (ki jiii z lahkoto im-prov'\airajo, da služijo za provi-zorično podlago skladatelju pri inspiraciji. Kuplet se je glasil:
Dvakrat osem je šestnajst, odštejem šest, eno stran. Kako srečen bi bil, če reven poštenjak bi hotel priti k meni posodit mi stodak, da plačal <bi dolge, če mogel bi, prav vse!
Refren. Ko bi odbila mra enajst in tri četrt, po&teno plačal najemnino Bernardu bi na'n brt.
—	Hudiča! — je rekel Schaunard, prebiraje svojo kompozicijo. — te rime pa niso milijonarke, a nimam časa. da bi jih ofbogatil. Poskusimo, kako se bodo note o-možile « zlogi.
In začel je iznova izvajati svojo romanco z onim odurnim gLasom sfcowi nos, ki je bil njegova posebnost. Brez dvojbe zadovoljen z rezultatom, /ki ga je dosegel, si je Schaunard češrtiUal z veselim nasmehom. To ponosno iblaženrttvo pa ni d<Ago trajalo.
Amalija Drvpa iz okolice Plzna ni nikak biser. Prišla je kot 18-letna hčerka malega ginmtarja v mesto ter sditžila v kuhiiiji nekega velikega hotela. Bila je najlepša med tamošajurni dekileti. ki ji niso bila j>oseft>no naklonjena. — Sploh so bile Malki vse premalo Inteligentne. ]>remalo pustolovke. . . Nekoč je izostala vso noč in vi'hovni kuiiar jo je od.s>loval. Pobraia je svojo kramo, odšla, m zvečer je bila gospodična. Kmalu se je znaš!a v nekem vinotoeu; m ji bilo treba j>osebnega ponfka, zakaj MaJ-ka se je znala hitro prilagoditi vsemu, nenavadno naglo -e je i-azvijala njena družabnost. Nihče od gospodov, ki so ž njo plvsafi prvo noč .ni mogel slutiti, da je imela Malka še včeraj opraviti s pomijami. . . L,a«tairk nekega bara iz province jo je vzel k .sebi. Bilji je zvezda lokala. Njeni uspehi so jo delali domišljavo: po-sta'a je 'zapoved o valu a, samovoljna. Zahtevala je sv o [je predpra-viee aiapraan osJaliim klainain i t?. bara. Ona, iz Prage poznana lepo-t ea. noče imeti nič skjupnega z barskimi damami, ki se vedejo ko' s luiHc i nje. Nastale so razprtije. — Amalija je zahtevala zase še "težke"'. imela pa je tud>napram šefu Še svoje posebne zahte\-e. . . Ko se je v tega ženi, morda upravičf-io. vzbudila ljubosumnost, je za-uustilal ^ laik a svoje imesto in odšla nazaj v Prago. . .
Št.ri mesece je gospodinjila nekemu potniku, kateremu se je izkazala za zvesrto prijateljico. Ker je prišel radi poneverbe v preis-knvabii zapor, je stremela, da mu z vsemi ma razpolago ji stoječimi sredstvi pridobi potrebni znesek za kritje povzročene škode. V fem čaisu se je seznanila z bivšim :lržav*nim uradnikom, ki je bil wlovec in brez otrok ter hotel Malko kot gospodinjo. Ona je pristala. Natvezila mu je pravljico. Zlobni roditelji so jo pognali t? hiše, ker je ljubila revnega mla-deniča in: ki je iz\TŠil -samomor, iim izprevidel brezupnost .s\*oje !jubez:ni. Ostala je brez denarja br:z ij>Os4la. Nekega dne je prišel njen brat in j a Mil. {la s0 ga osumili |KMieverl>e in da v slučaju gotovega roka ne poravna zneska, bo moral v kriminal. Državni uradnik ie "lepo verjel. Potnika so obso lili. Mallcji ]>a je kot gospodinja razvijala svoje nove talente. Svo-rega gospoidarja je popolnoma u-jela v svoje mreže, da ga je lažje c'.cradla. Zalotil jo je pri poslu, ko je preveč brskala po njegovem predalu, ^falka se je te d«i zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Prajri. Radi tatvine. Pozorno.4 vzbujajoča Jepotica je skuhala u-gajati tudi z lepimi gestami. — Vzela da ni nič, je rekla.. Njen gospodar jo ljubi, olbljubil ji je vse premoženje. Razmerje s potnikom da je imela pred lefci, drugače pa ljubi samo izafcebnega udeleženca. Ta je zanikal, da je imel kakršnokoli razmerje. Bil je samo njen lelodajalec. Malko so obsodili na dva meseca zapora.
"---
Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, katerega ste sploh še imeli
Camels so najprisrčnejši prijatelj, dober tovarišjniljonom razvajenih kadilcev. Pojdi kako daleč hočeš in plačaj še toliko, Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, ki ste ga kadaj imeli. Nimajo utrudljivega okusa in ne pookusa po cigaretah in ne obžalovanja niti en dan v življenju Camels. Samo polna in prijetna kadilna zadovoljnost, ki dela življenje veselo, kjerkoli se kade Camels.
V te cigarete gre vsa zmožnost največje tobačne organizacije na svetu. Samo naj-
boljše je dovolj dobro za Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak. Najbolj vešče mešanje. Najfinejši cigaretni papir, ki ga za nje izdelujejo v Franciji. Takoj, ko zažgete Camel, veste, da ste se spoznali z prijetnim in sladkim kajenjem, ki ga ljubijo miljoni.
Ako še ne veste, kako dobre so Camels, jih poskusite. Priporočamo vam, da primerjate Camels s katerokoli cigareto, ne glede na ceno. Vzemite Camel!
Camel
CIGARET
BAJKA 0 JETRNEM MORJU
Zagonetna smrt župana ohridske občine.
Zupana ohridske občine AlLza Ilasana .so našli te dni v njegovem stanovanju umorjenega. Preiskava je dognala, da je postal -župan žrtev maščevanja in. da je bil u mor jen iz koristolovstva.
Iščem dva .sina od moje sestre FRANKA in ANTONA TOM šiC. doma .sta iz Baea, št v. 78 Primorsko. Pred 10. leti «sta se nahajala v Delagna, Colo. Pro shn cftnjeme rojake, če kdo ve kaj o njima, da mi poroča, ali pa naj se sama javita -svojemu "vjcu: John Nemec, Box 415, Oakmont, Pa.	(2x 11,12)
(Dalje prihodnjič.)
Telik talent je pogosto potreben, da se prepriča ljudi, da 'ima bum, to/nu Fa, re, mi .to. Aj, ajlilovok talent.	r
NAPRODAJ POSESTVO
na lepem kraju, obdelana zemlga, nad 10 velikih njiv, vrt* s hišico, senožet in 8 johov gozda zelo za-rašen. defeela drevesa; vse v enem kosu. Ceni se $2,500.00 in poznano pod štev. 3, Velike Globoke pri Žužemberku.
Frančiška Ruttar, 5619 Carry Ave., Cleveland, Ohio.
rj
Ze v i>opisu izeml^je, ki izvira iz enajstega -stoletya, se omenja morje, ki je baje italko gosto, da bi morale ladje v njem obtičali. — Potnrki, ki iio videti to morje, so domnevali, da je napolnjeno s strjeno krvjo. Radatega so ga imenovali ''jetrno morje''. Skrivnost, katero je ljudska vera seveda kaj kmalu cspojila s tem morjem, je napotila par pesTiikov srednjega veka, da so omenili to jetnno morje v svojih pesnitvah.
Kaj pa je bilo jetrno morje v resnici? Povest o jetrnem morju ne more biti naravnosti iz trte zl-vita. Razwkavanje je prišlo do zaključkov, ki delajo obstoj tega morja verjetnim. Po nekem starem rporoČiiu se je nahajala jetrno morje v bližini Atlantide, velikega morja v Atlantiku, katerega je omenil že 'Platon. Dejansko je v Atlantiku, med 25 in 35 stopinj severne širine in 39 'im 60 stopinj zapadne dolžine, morsko ozemlje, takozvano "Sargalso morje", ki je že leita 1492 spravilo Kolumba v veliko nevarnost. Velikanske mase alg so na inekateriih mestih tako zgostile morje, da bi bilo primitivnim ladjam starih skoro nemogoče prodreti skozi. Ker iimajo te alge rdečkasto - rjavo barvo, nam je s tem tiudi pojasmjena vera v "strjeno kri". Postanek teh mas rastlinstva in njih lokalizira-nje na omejene, četudi prc«tTane dele morja, ni bilo mogoče ugotoviti in pojasniti niti do danes. — Domneva, pa se. da so prinesli to rastlinstvo v ta centralni del Atlantika mog-ooni morski toki. ki obkrožajo Atlantik.
Del srednjeveških učenjakov in pisateljev pa je prestavil to jetrno morje v bistveno severnejši del Atlantika. Ker pa ni 'bilo dolgo časa za obstoj tega severnega jetrnega morja .nikakih opor, je smatrala znanost domnevo za izmišljotino, čeprav je videl jetrno morje že PytheaS, v času Aleksandra Velikega živeči izvrsitni geograf na svojih potovanjih v Britanijo in Thule.	'
V novejšem času pa so našli precej verjetno pojasnilo za domne-
vo severnega jedrnega morja. V povsem določenem delu evropskega severnega morja je opazil norveški naravoslovec XilLsson, da s«? lahko stvor i jo pogosto pod vodo zelo čudne formacije ledu, ki dajejo površini vode zunanjost ko da .je voda strjena. Da se je naihaja-lo, soglasno s Pytheasom. to jetrno morje v bližinri bajnega otoka Thide, je razvidno iz številnih znakov. Na noben način pa se ne sme vnaprej smatrati vere v jetrno morje v oiaravoslov^ko bajko. Bil je ie izraz za naravno prikazen, katere niso znali takrat pojasniti, iki ipa je dejansko obstojala in katero s<o si ljudje srednjega veka razlagali na naiven način.
Dete v škafu.
Kmetica Jelka Kos iz Božiča v Bosni je napoilnila škaf z vrelo vodo. hoteč prati perilo. Ko se je za trenotek odstranila iz hiše. se je približal škafu 5 let stari sinček Pero in se tako nesrečno spod-taknil, da je padel v vrelo vodo. Nesrečno dete je še istega večer? 'umrlo v groznih mukah.
ŽENSKA PLAČA
Trpljenja lumbaga, križobola, pojavi omotice, otekle noge in stopala, vse to ima večkrat svoj izvor v ledieah in mehurju. Edinole ženska ve za to trpljenje, pa kljub temu odlaša, dočim bi si lahko
Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Že nad dvesto let so prijateljice žensk. Začnite jih jemati danes ter opazite jutri izpremem-bo. V zapečatenih škatljah, ga-
Poglejte za ime Gold Medal na	, •	. .
pomagala. Pasku- všnjevi ;n ziati škatiji. zavrnite rantirano kot
SL-q + i;^. /■•„11 nadomestila. V prvovrstnih lekar.
sajte skatljo Gold nah 35c> 75Cr 50.
o-
zuaeeno.
SEMENA
V zalogi imam najboljša jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski
cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIB, Box 772,	City Hall Sta.
New York, N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla9 Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda".
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal nas urarinik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in. gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udubno in brezskrbno potovali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za naSe potnike, najboljSe kabine v sredini parnika 7. 2., 4. in C. i»osteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo $200.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, itostrežbo, sploh z vsem tako, da bo ta par-nik tudi drugim priporoT-ali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Slovensko • Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAROČAJTE SE ^A "GLAS NARODA"!


' >,V - . .. . ..rt- -.....i
GLAS NARODA, 11. MARCA 1926.
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "GUi Narod*" priredil O. P.
44

—	No. — s«» je smejal ojM-rni pevec, — vsak po svcjem o>ku*?u. P'*iava«fi uUt-m prijaitelj prikazni Ln ^strafeov, a ee ostane tako nra-
Vo oseben kot ta. nimam ok- proti njemu.
—	K' »41 k r> .'a>«x ze prikazuje ta luč? — je vprašala Si*rrid.
—	Odkar pomnijo ljudje, pravi moj vir. vrat-arica, — je odvrnila IrLs, ki je še vedno zrla na luč.
—	Odkar pomnijo ljudje. — je ponovil knez zamišljeno. —Kaj pornmja to .za večino ljudi? Prw.no besedo . . .
!rk> >e je vprašujoče nerla v svojega moča, kojesa oči so z bolestma« izrazom počivale na rdeči toči. Fino uho ljubezni je takoj sii^alo iz njegovega gia-»u ginjenje. Ker je čutil njen pogled, se je ozrl nauzdol nanjo ter jo pogladil z desnico po svetli glavi. Ta sta bila nemo vprašanje Ln nem »idgov&r, a oba itaiko Rovoma, da si je Sigrid, ki je opazila za trwwtek pokrila obraz z rokama.
—	( mino je. -da nisem jaz nikdar slišala o tej prikazni, dokler je bil grad še moj dom. -- j^ menila madama Krištoforovič zamišljeno. — Na v-ak način pa mi je povest popofltionna odpadla, kajti nemogo-'e je domnevati. da se prikazuje ta luč šele v zadnjem času.
—	jZakaj pa ne? — je vprašal profesor. — Razbita čreptnja, si.'i bi od lahko naenkrat proizvede najbolj učinkovite svetlobne učinke.
—	In 'kje ostane poezija — >e je Kalil operni pevec.
Hvala Bogu. da j*' tukaj v*aj en človek, ki vipra^uje po poeziji, — j«, vzkliknila Fuksija. ki se je z občudovanjem ozrla v pevca. — Ciidim ->e le. da ni še narodi	sprejel ba\jke glede tc
fckrivnoNtne luči.
—	O. vendar. — se je (»glasila Iriš. — ribiči in drugi ljudje pratvijo . . .
Prenehala je ter se ozrla v kneza.
—	No, kaj pravijo ljudje? — je vprašal slednji, ker je dobro razumel objavljanje žene. ki je poznala njegovo ImsJtne raržnjo proti takim izmišljotina m.
Ribiči in di igi ljudje pravijo, da je ta rdeča luč uboga, po-. ikajoča s«, duša. ki ne mr-re nayti niktfkega miru. — je zaključila l ris.
—	Ne. potikajoče se duše zelenkaste ali modrikasite, kot majhni plamenčki. — je vakHlrnila Fufcsjja.
—	Ljudje pa pravijo, da je ta rdeča luč potikajoča se duša, katero ločuje od večne blaženosti krvna krivda, — je branila IrLs svoje na z t ran je > pritajenim glasom.
Km/ j.- vtprl nepopisno otožen pogled na svojo mlado ženo, po gle<l poln dra-itnega KOČu^tva in glob<rke bolesti.
—	< udna vera. ta ljudska vera o potikaj oči h se dušah. — je nk. J z globokim glasom, — ^ vendar 'pretresajoča vera. Seveda ne i/ključuje Oilivviiv,. take duše in to je. kar daje tragiki spravljiv k..ne, . najv««čjf> poezijo in pob-g tega še nravno vrednost, ker »zalile v« za odrešenje dobro dejanje.
V um trenutku je istopila luna izza o/blakov ter osvetlila skupino na terasi.	,
Rdeča luč pa je izgini h.
Tukaj imate sleparijo, — je menrl p-rod'esor isuho,parno.
Da, drpanjo, a jaz Ib i rada prišila stvari na dno,_je vzkliknila Sigrid. ki je globoko vzdibnila. kot odrešena.
Luč nt izginila, še je tukaj, — je rekel Spini, ki je ostro zrl v dotieno smer. — < V se potrudite, jo iboste še vedno videli kljub mesečini.
—	Ah, Če bi le mogla priti tej luči na sled. — je menila Sigrid
nort rpno.
Ključ k dotičnemn tkrilu ti je na razpolago, _ je rekel knez
mirno. — Ničesar ni tam. kar bi te moglo prestrašiti in to nočno ekspedicijo lahko vprizoriž brez pomisleka.
—	I>a. pojdimo vsi, — jo vzkliknila Fuksija. Siigrid pa je izjavila, da ibi bila taka ekspedieija v mahali bedaštoča. Kdorkoli počenja burke z ono lučjo, bi zbežal, če bi se približala bučna družba. Me, k o ho luč zop,-t vidna, mora knez držati svojo besedo ter ji iz-roHMii ključ. V .spremstvu izvoty-nega. pri Čemur je pogledala na Sp nija, bo n»to podala na ekspedicijo. Temu ni mogel Marcel ugovarjati. »
Ločili so za dotivno -aoč. Profesor pa se je poalužil še prilike ter zaiepetal knej9u:
—	Moj dragi Viijegmd«*ki. jaz bi za vse na svetu ne pripovedoval neumne povesti o hefefc rožah, če bi bil vedel
—	To vem. — ga je prekinil Marcel prijazno. — Padel pa mi velik kamen s srca, da ste razumeli, kar sem hotel, kajti niti moja /.na, niti svatkinja ne poznate te nesrečne epizode v njih dril5i-ni. Vzra-sli sta v po{>ohii nevedinosti t»>ga tragičnega dogodka.
Bog jima ohrani to nevednost. — je vzkliknil mali profesor ter stisnil knezu roko.
*
Bedno »n imičnio moč je preživela Sigrid po onem večeru na te-rasi, Ležala jr na tleh. si pitlila lase, .se Laikla po čelu ter borila z demonom v sebi. — a ni se več borila resno. Ta boj je bil le še na-vide/en, menzura z masko in oklepom, ki izJkljueuje vsako smrtonosno rano. a zahteva vendar nekaj poguma. Zavist in ljubosumnost sta razjedala njeno s^e. Vsaka ljubeznjiva beseda, vsalka najmanj ^a pozorno-jt, katero je izkazal Marcel svoji ženi tekom prejšnjega dneva, ji jc prišla na misel ter napolnila njeno dušo z gnevom, zavistjo in ljubosumnostjo.
- .Jaz bi mu bila dosti več kot ta piavolasa punčika, — je bil vedno ponavljajoči se refren njenih tožb proti usodi. Demon v njej
pa ji je glasno aepeUI v uho: — In zak*j bi se to še ne vresraičilo?
Toliko poti jc do tega cilja . .
Prnrti jutru, ko je zmagalo solnce nad oblaki, je ujela uro nemirnega >P*nja z grduni sanjami in s težko glav* in razsbijentmi udi sr je dvignila.	ter odšla na izprehod v paifc. Bilo je še
- zgodaj, pet in posli so v gradu ravmokar vstali. BUa je dovzetna z« naravne lepote, čeprav je "bila drugače skrajno mrzla. Nikdar ni občutila instinktivnega hrepenenja po severu, kot ga je kadila In*, a vt-adar si je predložila vprašanje, kako bi ji ugajala ta cevema domovina. Oam* je vedela le, da ji ugaja »veži jutranji zrak. Odtrgada je velik list raharbare ter zakopala vanj svoje
zajtrk. vLgnorma eontcssina ? — je vprašal Spi-poleg nje. — Jaz za svoj ded bi dal v mrzlim solncem prednost gorkem čaju.
e za čaj, — je 'Odvrnila Sigrid, ki si je m toki* moje glava. • K 5
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE
FRANCE 3. APRILA
PARIS 10. aprila.	FRANCE 24. aprila.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in teko&o ved« za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE
Honore de Balzac:
Diadeste.
V prvi Metih Napoleonove vla-1 se .je udomačila in prišla v modo pri francoskih damah nova igra. Jedro igre je bilo v tem. da ni
vzela oseba, tki je igrala s teboj, prav ničesar, ne da bi izgovorila besedico "diadeste". Laliiko si milimo, da je trajala igra večkrat po cele tedne in finesa je bila tem, da <si presenetil svojega soigralca v tem. da je vzel od tebe kako malemkost, ne da bi pri tem izrekel predpisano besedo. — Tisti čas. -ko je ta igra. ki je kitajskega ali arabskega Lzvorn. bila v modi, je nastala bajka, ki je vredna, da jo zapišem :
Filozof je napisal zelo obsežno knjigo, v kateri je 'zlhral vse zvite prigode, ki jih je ženski spol navili ano imetal moškim pod noge. Da bi .-o mogel varovati žensike nav^iliano3ti, je nosil fhkxzof knji-<ro vedno pri sebi. Ko Je neicoč potoval. ga je zanetda pot v ara-b«ko Šotor,išče. Mlada žena. ki je sedela v senci palme, je vstala takoj, ko je videla, da .prihaja tujec. Povabi ln ga je tako vroče in prijazno, naj se v njenem šotoru malo odpočije, da potnrk ni mogel odbita i>ovabLla. Ženin soprog je bil trenotno odsoten. Komaj je filozof sedel na mehko preprogo, že mu je j>onudiila gostiteljica dat-le in mleko; pri tem se je kreta-da tako spretno, da je kazala čim največ mogoče svoje bele mke m vitko postavo. Da bi se izognil čustvom, .ki so mu jih vzbujale dra-žesti mlade Arabkinje, je priče: filozof modro brati iz <svoje knjige. Zapeljiva istvarica je bila navidezno Lznenadena radi preizlran-ja, ki ga ji je kazal tujec in je rekla z zvenečim glasom : — Ta knjiga je gotovo zelo irtteresantna, če je priklenila vso tvojo pozornost nase. Mislim, da nLsem preveč drzna. če te vprašam, kakšna je vsebina te knjige?
• Filozof je odgovoril s po vezenimi očmi: — Predmet, ki ga olwle-Luje ta knjiga, ni za žene.
Ta odklonitev je razdražila radovednost mlade Arabkinje še bolj. z izredno rafinirano kokete-rijo se je tako .sladkala učenjaku, ti ji je povedal (že napol ujet v njene čarovniške mreže), da je to knjigo napisal sam in da so v nji napisane zvijače, ki so si jih kdaj izmislile žene.
—	Kak? Vse izvijače, brez Lzje-— je vprašala hči pustinje.
—	<Da, vse! Le vsd^d tega, ker sem vedno natanpno tatmdiraJ žene, morem reči, da se jib ne bojim več.
—	Ah. . . je rekla Arailvkin,ja in povesila dol!ge obrvi svojih belih trepalnic. Potem je vrgla tujcu ki se je delal tako učenega, žare? pogled in. pustila, da je v njeni živi navzočnosti pozabil knjigo in njeno vsebino. Še vse prekmalu se je vnela filozofova -strast. Kako naj bi se tudi uprl? Nebo je bilo modro, pesek se je svetlLkal
v daljavi kakor zlat plamen, pušča vski veter je šepetal o ljubezni in Arabčeva žena je žarela vseh teh ognjev, ki so jo obdajala. — Že <e je učenjak začel uda jati najdrznejšim upom, ko je mlada žena zaslišala v daljavi galop di.rja-jočega konja in prestrašena za-vpila:
—	Izgubljena sva ! Moj so pro-naju bo presenetil. Ljubosumen je kakor tiger, in krvoločen pa še bolj. V prerokovem imenu, če ti j«* življenje drago, skrij se v oni kovčeg!
Prestrašeni knjigopisec ni videl nobenega drugega izhoda, kako bi se izvfl Lz te mučne afere, in jo zlezel v kovčeg. Žena je zaprla pokrov, zaklenila in vzela klfjuč. Potem je šla svojemu možu naproti. Ko sta se malo ljubkovala in je bil mož ravno prijetne volje, je začela: — Moram ti povedati izredno nenavadno prigodo.
—	Poslušam, gazclica moja, — je odgovoril Arabec in sedel s prekrižanimi nogami na preprogo po orijentalskem. običaju.
—	Danes je prišel neke sorte filozof. Trdi. da je zbral v knjjgi vse na vi lian o-t i. ki jib je zmožen moj spol, in ta krivi prerok jc priznal, da me ljubi.
—	No? In? — je zakričal Arabec.
—	Poslušala sem ga, — je rekla žeivi hladnokrvno. — ^Elad jc„ vroč. . . in prišel si bas o pravem času, da si pomagal moji omahljivi čednosti.
Arabec je planil kakor lev in rjoveče potegnil handžar izza pasu. I"" r. 'ki jc v kovčku slišal vsako besedo, je preklinjal sam pri sebi svojo knjigo, žene in vse moške v kamenrti Arabiji.
—	Fat me! Če hočeš Otetati pri življenju, — je rjovel divjak, — jK>tem odgovori! Kje se skriva?
Prest.rjašena vsled nevihte, 'ki jo je v nivoje veselje sama povzročila, se je vrgla Fatme soprogu pred noge in mu je pokazala z nim samim hitrim in boječim pogledom skrinjo, tresoča se pred pretečo Itomeo handžaa-jevo. Potem je vstala osramočena, vzela ključ izza pasu in ga dala ljubo-sumnežu. Toda v trenotku. ko jc hotel odkleniti skrinjo. «e je začela navihana Arabkin.ja na v.so moč smejati. Osupel je obstal mož in nemirno gledal svojo ženo.
—	Končno bom vendar dobila zlato verižico, je rekla in poskočila od veselja. — Daj mi jo! Izgubil si diade&te. Drugič bodi pazljive jši!
Potegnjeni mož je spustil 'ključ in dal svoji ženi kleče izlato verižico. Nato je obljubil Fatmi vse zaklaide karavan, ki bodo potovale mimo, če bo v bodoče nekoliko manj grozna pri diadesteju. Kakor pa vsak drug Arabec, tako tudi on ni bil valjan izgubiti zlate verižice, čeprav je samo menjala gospodarja in prišla v roke njego-
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) -Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 89 Corttoadt 8*mš	Mmw York. M. T

ftretanie parnikov *• Shipping He*
13. marca:
Majestic, Cherbourg; Bremen, Bremen; Andanta, Hamburg; New Am-Bterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savole, Havre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; An ul tan la, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22.	marca:
De Grasse, Havre.
23.	marca:
Martha Washington. Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbouig, Bremen
25.	marca:
Columbus, Bremen: Westphalia. Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
St. marca:
Berengarla, Cherbourg; Suffran, Havre; Arabic. Hamburg; Republic. Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg; France, Havre: \'<»I«nilani. Rotterdam; Muen-chen, Hrt-m^n: Orduna, HamburK-
7.	aprila:
Mauretana, Cherbourg: Pres. 1 larding, Cherbourg, Iiremen.
8.	aprila:
Thuringia. Hamburg.
10. aprila:
PARIS. HAVRE; SKUPNI »ZLET. Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Belgeiiland, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitarva. »"herbourgr Ge<»rge Washington. Cherbuorg. Bremen.
15.	aprila:
De Grass«, Havre; Yourck, Bremen. 17. aprila:
i tlympic, Cherbourg: Andanla. Hamburg, New Amsterdam, i:«.iter-flam.
20.	aprila:
Colunibuf. Hremen.
21.	aprila:
Rt'rcrsaria, Cherbotirs: Li Savoio. Havre; I Yes. Hard ng, Bremen
22.	aprila:
Bremen. Premen.
24. aprila:
3>lajesti«.-_ Cherbourg: France, Havre.
28.	aprila:
Mauritania, Cherbourg: America, Iir.-m»n.
29.	aprila:
ISerlin, Premen.
30.	aprila:
Levila than, Cherbourg; Homeric, Cherbourg.
22. maja:
PARIS, HAVRE. DRUGI SKUPNI 1/iLICT.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TItST: SKL'PXI IZI.ET
6. julija:
PHESIDKNTE WILSON, TRST; Oltl'GI SKUPNI TZf.KT.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
2:i. marca — 7. maju
Cena do Trsta a!i Dubrovnika v tretjem razredu 1100, vklju-'no vojni davek
COSULICH LINE of TRIESTE Phelps Bros. A Co.. 2 West St., N. Y.
ve žene. Skočil je na konja in je zdirjal v puščavo, da taui utola/.i svojo jezo. Preveč je ljubil Farmo, da bi ji kazal ksvorjo nevoljc. Mlada žena pa jo izvlekla iz skrinje filozofa, ki je bil 'bolj mrtev k«t živ, in nun je rekla Tesno:
— Gospod, doktor, v vašo zbirko lahko uvrstite še to prigodo.
NAPRODAJ
v Rogaški Slatini na Štajerskem, dve krasni hiši (v-ili), vrt za zelenjavo, •saidaii vrit in dve njivi. Ena vila ima 9 soib, druga pa 5. To je izvanredlna priložnost! jZa na-tax'na pojasnila pišite na;
G. Ivanka dr. Tomšičeva, Vodnikov Trg, št. 2, Ljubljana, Jugoslavija.
(2x 10,11)
NAZNANILO.
.Rojak oni naznanjamo, da je po stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bival išče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-landu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil \ rndianapolisu.
Mr. Rudinan je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko »zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Naš potovailni zastopnik Mr. JOIIN ŽUST bo obiskal rojke v nekaterih krajih države Ohio. Komur je potekla naročnina, naj jo obnovi pri njem. Stpropema tudi naročila za oglase in razne knjige, ki jih imamo v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo in jim bomo hvaležni, ako mu gredo na roko v vseli ozirih.
Uprava "Glas Naroda".
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam Jedilne dišave,
KLnaJpovo ječmenovo kavo in import i ran a domača zdravila, katera
priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem ja nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku l)odete naSIl Se mno^o drugih koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
prva in najstarejša
tovarna
tamburic v ameriki—
ki lsdeluje najboljše tam-burice in slede dela. prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburice 1* moje tovarne so priznano naj-boljSe glede oblike, točnosti in glasu, kar Mi-čajo priznanja zborov In poedincev. Naročeno blago poSiljam v vse kraje sveta. Pi&ite po cenik, katerega po Sijem zastonj.
ivan benčič
4064 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kaor Je aamenjem potovati t «tarl kraj, > potrebo«, da Je u} taačoo poočen o potnili liatlh, prt Ua«i ln. druglia etvareb.
FoJaadJa, ki vam Jib dati v »led naSe dolgoletne ixku£nj# Yam bodo gotovo v korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabina tudi v HI raaredo.
ki J» stopila v veljavo s 1. julije« 1S24, aamorejo tudi nedržavljau dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja izdaja gen« ralni naselnlškl komisar v Wash Ington, D. c. Proftojo xa tako do r oljen J« se lahko napravi tudi • few Yorku pred odpotovanjem. ts. M pofije prodira v cUrl kraj gis som nanovejie odredbe.
kako dobiti svojcu iz btaseqa
Kdor Seli dobiti aorednlka al svojca ls starega kraja, naj ■«»
prej piše aa pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpoKetilb v prihodnji) treb ietlb, od 1. julija 1924 napre vsako leto po «71 priseljencev.
Amerlffld driavljanl pa aamorS} Aobltl aun lene ln otroke do li. I* ta brea. da bi bili Ik^t kvota. T rojene oeebe se tudi^M Itejeja kvoto. Btarlil ln otroci od 11 | 21. leta amerilktti drfavljanov p (Maje prednost v kvoCL PWt« m pojasnila.	t
Frodajamo voaat Usta fea vs«
ge; tudi preko Trsta aamorej« Js* goalovanl aedaj potovati
Frank Sakser State Bank
8» Cortlandt St.. H*w Tark
Klobase
in SUHO MESO, doma sušeno pošiljam š;rom Amerike od 10 lb. naprej, proti expresnem prevzet j n po 38 centov funt; poštnine prosto; imam tudi želodce.
john kramtžr
5301 Si. Clair Ave. Cleveland, O
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA< "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V! ZDRUŽENIH DRŽAVAH. i
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
-G I
a s
N
aro
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino: Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
C umi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v Neto Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Anglešk* državnik Lord Cur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalisiiki.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije Tla svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. Smeinice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj» ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORKGTY f