List 39 r _ j i * * Tečaj XLIV. i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 goid.. za eetrt leta 1 goid.. pošiljane DO post] pa z% eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V LJubljani 29. septembra 1886. Obseg: Vabilo. Razglas kranjskim ovčarjem V Živinoreja na Kranjskem. Prodaja plemenske govedi v Lescah. Poraba premogovega pepela. Gospodarske izkušnje. valee ? dopisi. Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar kmeto- Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi. Mnogovrstne novice. \T V * jsasi # Gospodarske stvari. Vabilo. Podpisani izvrševalni odbor naznanja s tem p. n. gospodom kmetovalcem-živinorejcem, da so dne 15. t. m. zbrani kmetovalci soglasno sklenili*ustanoviti mlekarsko zadrugo v Ljubljani ter podpisane pooblastili. da vabijo k pristopu tudi manjše posestnike. tem vabimo torej k pristopu ter navajamo, da zamo- rejo tudi posestniki z enim deležem, to je i z eno kravo in zneskom 30 gold. pristopiti. Naj blagovolijo tedaj vsi, ki želijo vstopiti v mlekarsko zadrugo, oglasiti se pri podpisanem odboru (pisarna c. kr. kranjske kmetijske družbe v Ljubljani) vsaj do 10. oktobra da se potem vsi zadruž ; niki skličejo v konečno posvetovanje in določitev društvenih pravil in izvolitev stalnega odbora. Dosedaj so pristopili sledeči gg.: J. Baumgartner grajščak na Fužinah, baron Lazarini, grajščak na Smledniku, Lenče, veleposestnik na Laverci, Jos. Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki, Fr. Kotnik, veleposestnik na Vrdu, Jos. Palme, grajščak v Dolu, Gregor Jakelj, župnik v Rudniku, Andrej Vole, župnik v Vidu Št. dr. Jos. Kosler in Jan. Kosler, veleposestnika ▼ 1 vi II , »IX. iu in tovarničarja v Ljubljani Punčah, posestnik v 111 tU V cli iiiuaija/ v -ljj u kj i j c* ii i, kj. jl uiioo/ii, puocsinia v Rudniku, J. Madinšek, posestnik v Tacenju pod Šmarno goro, grof Hohenwart, grajščak v Ravnem, Franc Do-linar, posestnik na Šujci, tako da je pričetek zadruge zagotovljen in bo zadruga še to jesen pričela svoje podvzetje, katero bo po vseh pozvedbah gotovo vspešno in v veliko korist živinorejcev. Izvrševalni odbor prve mlekarske zadruge v Ljubljani: Fr. Povše, J. Baumgartner, baron Lazarini J. Kosler, tajnik G. Pire. Palme iZ ? Razglas kranjskim ovčarjem C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje nekoliko ovnov in ovac u k vi škeg a p 1 eni en a ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da uže več let precejšnje število ovac redijo; da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetij- pri ske poddružnice, je zadnji čas do 10. oktobra podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 1. septembra 1886. Gusta\ grof Tliurii 9 predsednik. Gustav Pire tajnik. j Živinoreja na Kranjskem Spisal Fr. Povše. Ko sem pisal o potrebi mlekarske zadruge, poudarjal sem, da ima naše kmetijsko gospodarstvo še najzanesljivišo zaslombo v živinoreji, katera je pa tudi v resnici mogočen del kmetijskega premoženja v naši domovini ? in zato je umestno, da poznamo to vrednost na podlagi dejanskih razmer, kakoršne more nam razkazavati kmetijska statistika. Iz nje morejo kmetovalci marsikaj sklepati in tudi učite se i da po- pravijo kar je pomanjkljivega. Zato hočem podati našim živinorejcem številke in pojasnila o stanju naše živinoreje na podlagi uradne statistike, katero sem z ozirom na kmetijstvo sploh sestavil. Našo deželo delijo po naravnih ozirih v 3 glavne in sicer v pokrajino apnenih planin, v pokrajino predplaninsko in v pokrajino kraškega • TT • "1 • i iT 'iT • i dele gorovja. K prvi spada gorenjsko, k drugi dolenjsko tretji notranjsko. ? celi deželi znaša število govedi 225.144..gfetrJ^ 55.642 v< in sicer 1165 plem. bikov, 86.452 krav, državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila 20.012 mlade enoletne govedi 3262 mladih':;,' 1 19 ...... - iC \ h ' W 301» J » 29.185 telic (od 1 leta tarosti) in prav take sta- katerih krajih so krave res več vredne, v drugih pa osti mladih volov ali juncev 29.372 podlagi teh dokaj manj. Par volov računim po 200 gold. eden številk zamoremo vsaj na blizo preračuniti vrednostno drugemu; res veljajo lepi voli 300 gold. in več svoto naše goveje živine škodo ima naše kmetijsko gospodarstvo s tem cena živini toliko padla. , pa in prav tako, koliko ogromno veliko jih je, ki dandanes ne veljajo nad 150 gold. V; del da je ( Vsa goved v deželi je toraj približno vrelna: 1.165 bikov po 100 gold 116.500 gold 86.452 krav po 50 gld...... 4,322.600 55.642 volov po 100 gold. . n Pred par leti je res veljala taka živina vsaj več in prav to nam lahko kaže, za koliko ogromno svoto se s tem znižuje narodno premožonje. Ako ra- govedoreja milijonov cunimo ''4 17 20.012 telet do 1 leta po 20 gold 3.262 29.185 29.372 Jletnih) bikov po 50 gold 5,564.200 400.240 163.100 r v v telic po 40 gold. 1,167.400 juncev po 50 gold. 1,468.600 r r del više, reprezentuje tedaj v naši domovini 16,503.300 torej blizo gold. in tako narodno premoženje je vredno, varujemo in skušamo zboljšati, ker v njem nahajamo še vir, iz katerega moremo z umnostjo in marljivostjo še večih dohodkov dobivati. da ga n i Skupno Res so posebno za kmetovalca številke suhoparne vendar bi marsikaterega zanimivati vtegnilo, ako mu 13,202.640 gold. podam dotične številke iz njegovega domačega okraja. Treba mi opravičiti cene, katere sem stavljal v Sledeča statistična tabela to podaje ? iz katere mi je račun. Za krave vzel sem ceno po 50 gold., ker v ne- mogoče še nadaljne posledice izvajati: Naravne pokrajine Skupno število goved Biki krave voli Mlada goved do leta biki telice junci Število prebivalcev Množina obdelane zemlje . A p n e n e planine obstoječe iz okrajev Brdo ...... Kamnik..... Kranj...... Tržič...... Loka...... Radoljica .... Kranjska gora . . Okolica ljubljanska . Mesto Ljubljana . . Litija...... II. Predplaninsk pokrajina . Okraj Zatičina . . » 11 r 11 11 ii ii m r n ii Trebno . . Rudolfovo . Žužemberk Mokronog . Radeče . . Krško . . Kostanjevica Metlika Črnomelj . Kočevje . . Ribnica Velike Lašče Pokrajina kraške gorovja . . . Vrhnika..... Logatec..... Lož . Postojna Bistrica Senožeče Vipava Idrija a p . 93658 656 39532 17969 10077 1404 13748 10272 205493 596823 oral. 143 9 □ 8801 42 3469 1833 674 70 1261 1452 22759 39472 77° 10196 47 4604 2038 1074 53 1346 1034 16320 59096 r 3070 11734 82 4426 2760 1304 231 1489 1442 22776 59010 r 612° 2255 17 953 400 273 33 319 260 5911 24785 rt 2 24"° 13160 164 5399 2551 1774 216 1854 1202 23607 85072 n 172° 12032 80 6251 1156 1881 209 1949 506 19565 109069 31° 3904 27 1505 483 698 162 727 302 6615 43381 1274° 20416 174 8873 3850 1524 345 3492 2158 39228 95607 n 365° 935 3 690 37 62 51 67 25 26284 5526 n 912° 10225 20 3362 2861 813 54 1244 i . 1891 22428: 75303 » 565° 87334 210 29040 28015 5589 9 874 10447 14159 181716 634215 Yi 1470° 7939 50 i 2688 1462 577 175 1125 1862 12518 39035 n 1044° 5813 8 1824 1627 572 691 1091 10084 32810 1324° 10059 29 3102 3578 557 35 1137 1621 26040 89533 n 140° 4754 15 1532 1896 383 ! 7 370 551 10369 36331 w W Ti 872° 5400 12 1981 1397 302 i 13 780 915 14457 39344 w m 327° 3926 7 1207 1299 134 25 490 764 8999 30498 W w M 534° 5366 11 1715 1705 484 145 664 642 15915 38481 m w 310° 4101 14 1332 1191 315 126 650 470 11652 37368 95° 10026 18 2865 4128 877 27 867 1244 12071 28323 • T 266° 5335 4 1400 2345 370 11 409 796 17817 63881 ~ w n 692° 13348 19 4910 4315 596 305 1396 1807 20331 120725 w m 1453° 5916 16 2467 878 390 3 1044 1118 12508 45042 w W n 73a 5351 7 2017 1191 32 2 824 1278 8955 32843 9 w 1340° 44142 299 17880 10658 5036 1198 7211 5822 94304 416016 511° 8926 58 3313 i 2042 1524 345 3292 2158 14829 56067 # / 11 655° 6601 52 2427 1953 411 68 781 909 14045 61623 r / n 1222° 5288 6 1728 1628 723 9 387 753 9247 90467 T 9 1523° 5093 10 2337 1039 495 185 486 541 12277 46399 f i 11 1431° 3948 8 2018 ! 942 324 5 324 327 10502 34186 r i 148° 2684 7 1141 549 329 19 302 337 6674 33136 11 546° 5454 16 2210 1270 613 20 695 630 12050 39065 r / M 501° 6158 142 2706 1235 617 547 744 167 14410 55069 r i ii 885° o Iz teh števik zamoremo sklepati: celi Kranjski je na 100 prebivalcev 46 glav prebivalcev v kateri razmeri je število govedi z množino govedi, na 100 oralov obdelane zemlje 13 glav govedi i v kateri z množino obdelane zemlje. ali v pokrajini I. na 100 prebivalcev 45 glav govedi i v pokrajini I. na 100 oralov zemlj i 15 Y1 rt 30? v pokrajini II. na ICO prebivalcev V v v M II III. na 100 prebivalcev na 100 oralov zemlje 13 • M 48 glav govedi III. na 100 oralov Ako primerjamo te številke emlj 46 10 n ?? n n Goriškem skem govedoi na pr. z onimi na Isterskem, razvidno je, da je na Kranj Gospodarske izkušnje. Kvota, koristna žival. Najkoristnejše med živali enake vrste močno zastopa ker na Goriškem V- i------, r iic*? ua vTurisnein je na 100 prebivalcev le 29 glav govedi, na Isterskem dvojb med kater s tač be krastač so nam brez: ali tako imenovane krot se najpogostejše vidi vad kra na 100 prebivalcev le 18 glav govedi Pi 13 tako je na Kranjskem na 100 oralov zemlj * 1 | • Krote, Bufo cinereus). Ponoči prileze izpod kamenja, drevesnih dupel in drugih skrivnih ko- tov i da poišče hi govedi na Isterskem pa le 2 glavi govedi (Dalj prihodnjič.) in črvov. bolj razvpite pene, > ki obstoj žužkov polžev Poraba premogovega pepela avno krote so pri nekaterih ljudeh naj i zaničevane živali. Pravijo, da so strupa je zategadel na ostre kote in droge naba-Krote so namreč one živali, na katere se vraže Industrija, fabrike posamezna ognjišča porabijo dajo. in coprnija najtrdneje zaslanjate in marsikdo" misli "v svoji nespameti, da je opravil Bog si ga vedi kako čedalje več premoga in ostane mnogo pepela, kateri dobi delo ako Je kroto prav polagoma pincil, jo po tem na oster kol nataknil do sedaj ni bil tako čislan, kakor bi zaslu kajti seno smrti tr-in svojo izvr- premogov pepel ima v sebi mnogo snovi za gospodar stvo jako koristnih in težkim vrtnim postavil No, Veliko hasni najprvo mokrotnim ^jih lloia je okoi abeljsko^ delo blizo kake ceste ljudem na ogled to je res- da so krote grde postave dratno mrežo zemljiščem če pepel poprej j presejemo. Nameče se ga skoz z gnjusnimi bradavicami koža neprijetne barve pokrite so metrov debelo jeseni ter z lopato 7 centi- te£a P°tijo ^^.^»tni, imajo zopern duh in vrhu bradovic nekak bel, jedek sok, ki pa s prav pod emljo škodljiv, kakor mislijo nekatei ni pravi, ki postane zatem jako prhka; zrak lahko Vdira vali so nam zelo koristne, kakor v njo in rastline bujn 2a drugo pokončam prospevajo, zlasti stročnate j rve, če ga po gredicah natrosimo premogov pepel povrtne polže ker pokončujejo škodlj smo ravno te grde ži poprej ome tu ali Primešan kompo- prizadevaj mrčes. Pametni vrtnarj krot da žužke in drugi požrešni preganjajo, marveč si ie se porabi za globoke, vodo ne prepustljive, kisle si jih še v večem številu pridobe gnoju mesancu mnogo koristi, isto tako tudi, !e za denarje jih kupujejo, da emlje katerih treba 8 še posebno po vrtih in to ropati, kar se vsako in r - , ------ , P0,.g?rkih gredicah (mistbeteljnih) hodik 10 centimetrov globoko pre- P? tudi v rastlinjak je spuščajo, da jim različni škod aJi 3. leto daje ponoviti. ..... j Isto velja o mokrotnih in kislih travnikih, kate lm se do lanosi. Uže centimetrov debelo premogovega pepela • y - , v U x --------t) 7 J tlA X U/ /JI ll^ll 1 ivi mrčes, ki drage, z velikim trudom obdelane line objeda, polove in podavijo rast Pi isle trave preminejo, bela detelj leto videti so lepi učinki: mah in Angleže, katei Tu naj omenimo posebno praktične iznajdljive ugimi dobrimi ošnjo travami vkup daj se prikaže > ki z si krote celo iz Francoskega kupujejo gosto in dobro m naročajo. Gotovo ne bi dali niti počenega te živali ako ne bi bili preverjeni da g* za ' ------V T VJ1 jVlllj UCl teh žabah toliko gotovega dobička dohaj jim avno po Dasiravno si naši kmetovalci Prodaja plemenske govedi Gorenjskem. Lescah na kmalu krot kupovali to gleda, da se te živali, ne ne bodo še tako i vendar se pa naj uže zgodaj na čeravno grde mu in koristne obo t kt ob dopoludne ob preganjajo m zatirajo. Prezimovanje panjev v ovsu. uri bode v Lescah na Gorenjskem na dvorišču \\ uchrerja javna dražba plemenske govedi belan- pisanega rodu, nakupljene iz državne V „Eich. Bienenztg u gledov, da so prav slabi panji pripoveduje nekdo več iz cega, lu pisanega ruuu, naKupijene iz )dpore. Goved bode postavljena na dražbo to je funtov tehtali 9 :- ~71 —m sicer nekateri vec, neKaten man izdelanega satovja imeli, v ovsi zasuti prav dobro pre ki so komaj po deset več nekatei manj vico kupne cene; kranjski gospodarj pravico kupiti to goved imajo za po- zimovali. Enako dobi so slabi panji prezimovali koj so bili zasuti z ajdo ali tudi s plevam ka ali junico najmanj dve leti za pleme'obdržati kmetijske družb se zavezejo, kupljenega verjetna ter mislimo da ne oves ali ajda Reč je pi če Glav dbo c kei čebele ampak imajo a Kranjsko vremena ne goveji razstavi Kranji vsako žito bi bilo za to pripravno, vedno enakomerno toploto ter spremena čutijo veliko. Al nekaj druzega je, kar mnogim lebe- jeSlje ^d-° take^aJ,rezimovanja pobija in pa Velečastiti gospod Ed. Urbantschitsch, tt/nm/N ^ __________i •! • i • / eddvorom 9 prepustil je podpisanem odboru grajščak premijo, pomanjkanje žita. Kdo in koliko čebelarjev ima toliko žita, da bi ga ne potrebovali celo zimo tedaj spoda darovalca )jo je dobil za svojega bika na razstavi v Kranji , ►81. z obresti vred v znesku 75 gold. Po naročilu azdeljen bode ta denar na razstavi Kranji dne oktobra ne za hrano, ne za prodajo ? Gotovo prav malo nam z najboljšim pomočkom ni nič pomaganega Sredstvo proti ovčjim grintam. ^ j j ^ gnnte na ovcah ozdraviti kot darila "po"30 5 ^in 3(? J° Stopinj" topli TvodC^TerT se 3. leta, ki so v lasti po- 1 gold. za junice od 1V2 do stnikov iz Preddvora doda na vsakih 100 delov vode Čez 14 dni del karbolne kisline Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kr anjske. naj se kopanje še enkrat ponovi bolna kislina je v vsaki lekarni Kar za dobiti * 308 Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar-kmetovalec ? Pravi napredni kmetovalec-gospodar slovenski vedno Trgovinska in obrtna zbornica. skrbno čuje nad svojimi otročiči Gosj: mu jih je ljubi niče tudi (Dalje.) poročevalec, kateri je bil kot zastopnik zbor-an tarifne enkete, opozarja posebno na na- Bog kaj v skrb zaupal in izročil; pazi na posle svoj z živinico svojo lepo ravna in drži čedno in snažno; gleda dalje na red in točnost pri vseh kmetijsko-gospodarskih delih in opravilih slednje točke iz ukaza vis. trgovinskega ministerstva z dobro streže ter jo dne 31. marca 1886., št. 1428, do upravnega sveta av- stro-ogerske železniške družbe in iz sestave pri želez- vsaka niški tarifni enketi leta 1882—1883. stavljenih predlo- reč mora biti na svojem mestu in vsako delo mora se g0v in njih rešitve ob pravem času točno in temeljito izvršiti in dognati ozirom na v skupini IX. pod Kakor v povedanem obziru, obrača tudi svojo skrb na logih nameravana pravila za napravo stavljenih pred sveznih tarifov vsestranska kmetijska orodj katera ima vedno snaž kateri tako glasij praktična v dobrem stanu ter ob času, ko je rabi ,,Pod tem pogojem, aa se vsa zeieznisKa [ kakor tudi parobrodna društva v Avstro-Ogerski ojem da se vsa železniška podjetja na primernem suhem kraji pod streho lepo spravlj ena- tako da so mu ob času potrebe in rabe prec pri rokah, kemu postopanju zavežejo, ostanejo naslednja načela Ako okolo hiše in gospodarskih poslopij snaga in lep merodaj red vladata, je po dvoriščih vse čedno so strehe na zveznem poslopjih v dobrem stanu sadno drevje pravilno oskr- bovano in osnaženo, so zidovi poslopij dobro ometani pobeljeni, je gnojišče v dobrem stanu: sklepati za blag spo znati moramo na prvi pogled, da pri taKern gospodar stvu pravi napredni kmetovalec hišni oče vlada in^ za poveduje. Ako je pa nasprotno kakem posestvu okolo pri notranjem krajevnem pridružnem prometu se ne smejo praviloma na eni in isti prometni progi in pod enakimi pogoji enake vrste za krajšo oddaljenost zaračunjati viši vkupni transportni stroški kot oni, kateri se na podlagi tarifov ravnokar omenjenih prometov po- kažej poslopij vse v neredu, ako strehe rebra kažej ži vina vsa zanemarjena mršava in blatna, so zidovi vsi pri prometu od inozemske postaje postaji av- lisasti in omet na njih razdrapa sadno drevj pa le stro-ogerskih železnic ne sme skupna vozanna za eno transportno robo pod enakimi pogoji niža samo sebi iu božj prepuščeno, so posli in otroci biti nego vozarine isti postaji od domače po vsi razvajeni, i—----—-------> ----- » da ima tako gospodarstvo pravega ukoženega malomar leni in razbrzdani ter umazani znak staje, mimo katere se prepelje inozemsko blag neža in zapravlj na svojem čelu prvem slučaj točnost iu natančnost, v dru dotični postaji; pri napravi tarifo z znižanimi vozarinskimi na- pri a vlada povsod pravi razum, gem pa grda pregrešna malomarnost in zanikrnost; prvem množi se premoženje in blagostan vedno bolj pri drugem pa očividno propada ia gre vedno bolj ra- i napredni slovenski gospodar - kmetovalec ne trpi v svoji hiši nikdar grdega govorjenja inozemstva v inozemstvo železnice stavki za promet iz skozi naše dežele morajo se inozemske držati načela, da se ssupni vozarinski nastavek od inozemske postaj skozi naše dežele , katera kovo pot Pra\ kletve, opravljanj burk obrekovanja iu drugih klafanj podobnih temveč strogo zahteva, "da se vsak ud njegove družine vedno lepo krščansko in dostojno vede in obnaša. Zjutraj, opoludne, zvečer, pred jedjo in po jedi je tukajšnji mejni postaji (uhodni postaji) najbližja ter" v dotični tarif sprejeta, ne sme nižje vzračunati. kakor pod ena' ' kimi pogoji vRupm vo- zarinski nastavek v direktnem prometu prej omenjene domače mejne postaje (uholne postaje) in ravno tako od vsake druge na transportni poti inozemskega blaga ležeče domače postaj proti se mora v njegovi hiši vselej skupno na gla moliti isti inozemski postaji da se njegova družinica tako vsak dan taistega hva ležno spominja od katerega vse dobro prihaj Pravi zgoraj pod do r postavlj pravila ne ve- ljajo prometu z morskimi pristanišči z vodnimi napredni slovenski gospodar-kmetovalec s svojim lastnim izgledom na vse ude svoje družinice izgojevalno vpliva, ter od njih zahteva, da so tudi sami pravi in pošteni kristijani. Tak poštenjak ne menjuje pogosto in vedno enem napačnega najde, skrbi skladišči, kakor tudi ne pri konkurenčnem pro metu proti inozemskim transportnim potom pri nastavi novih tarifjV ravnati se je po go renjih načelih ? i svojih poslov misleč, da kar utegne na drugem ravno to še v večji meri dobiti pa z vso marljivostjo za to, da prec ob začetku poštenih ljudi v svojo hišo dobi, katerim je potem pravi skrbni oče in ž njimi lepo ravna ter je skrben in marljiv za tarifih razlike od teh v kolikor se najdejo v obstoječih , . 1 vi _ _______ i. ______ u J mora to popraviti Konečno poudarja gospod poročevalec da se v niihov časni in večni, dušni in telesni blagor J •.« «. « •• •< državno-železniškem svetu vedno potezal za načelo pod omenjeno, naj bi se za manufaKturno blago izdal nov tarif, kateri bi se oziral na naše želje; gospod poroče-Ako je valeč izreka nadejo, da se za Ljubljano izda razmeram potreba, opominja in jih ljubeznjivo, jih od sla- primeren nov tarif ter predlaga dobremu napeljuje, toda kletve pa bega odvračuje in _ . iz njegovih ust nikdar slišati ni. Z bolj neukretnimi vzeti Slavna zbornica naj izvoli to poročilo na znanje ima potrpljenje in jih z lepo k ročnosti in urnosti pri delih in opravilih dovede Predlog se sprejme Gosp zbornični svetnik Luckm Prav črna maroga za gospodarja-kmetovalca bilo roča, da se je kot delegiranec zbornice vdeležil enkete ako vedno s posli menjuje in jih morda celo v katero je bi to, daljnih krajih za službo pri njem išče kr. trgovinsko ministerstvo sklicalo v inte Res » da se resu mlinarske industrij dne 23. in 24. februarija 1886 dobri, pošteni zvesti in krščanski posli dandanes prav na Dunaji. Tožbe katere so se čule od strani kranjske težavno udobe, a z božjo pomočjo se pa' poštenemu go- trgovine z žitom kranjske mlinarske industrije spodarju-kmetovalcu vendar-le tudi to posreči, ker ljubi niči znane, torej jih govornik neče ponavljati Bog poštenjaka nikdar ne zapusti. (Konec prihodnjič.) so zbor- , Enako tožili" so tudi češki in moravski mlinarski obrtovalci. Ker so se te tožbe tudi v državno-železniškem svetu v seji dne 25. oktobra 1886. leta izrazile in se je sklenil zbornici uže naznanjen sklep, našel je Nj. ekscelenca 309 gospod trgovinski minister povod, da je sklical gori omenjeno enketo, katera se je vršila pod predsedstvom gospoda ministerialnega svetnika viteza Pollanetza; vde- Zemljepisni in narodopisni obrazi ležili so se jo tudi delegirauci vis. c. kr. ministerstev Nabral Fr. J a r o s 1 a v. za finance, poljedelstvo in trgovino, potem delegirauci državno-železuiškega sveta, trgovinskih in obrtnih zbornic, drugih interesovanih korporacij in zavodov, železniških upraviteljstev in osobno povabljeni strokovnjaki. Kakor je predsednik v otvornem govoru omenjal, bila je naloga enkete, z ozirom na nasprotstvo interesov, o katerih se je imelo tu razpravljati, spoznati mnenje so Jutro 40. Kozaki jašejo v boj. (Dalje.) je, iu kozaki so gotovi za odhod. Načelnik ^ • • • i na posamičnih gospodov enketnih članov. Glasovanj imela samo namen vedeti kdo leta kot orel gori in doli, iz oči mu sije smelost, čelu mu kraljuje ponos. Kozaki so radostni, po obrazih jim je razlita rudečica, vrat je gol, in srajca na prsih temu ali onemu razpeta. Konji nestrpljivo grebejo s kopiti iu otresajo mnenju pritrdil. Preglasovanja so bila toraj uže naprej izključena in oziralo se bode enako na mnenje vsakega posamičnika, brez razločka enketnih članov podpiralo. e ga je več ali manj Pri enketi se obširno jalo o pritožbah željah mlinarske industrije; posebno je več delegirancev povdarjalo, da visoki lokalni tarifi mlinars&o industrij labudove svoje vratove. Nikdar se požrešnež tako veselo ne vsede za mizo, nikdar se ženska tako radostno ne vrti v plesu, kakor se Zaporožci radujejo boja. Po boju namreč je sladko pripovedovati o bojnih činih, in če bi tudi poginil, ostane mu bojna slava. Ime junakovo gre s častjo od ust do ust, kakor pristuje, in ostane v večnem spominu. Po ljajo v neprijeten položaj, da niti z lastnimi naj bližjimi kraji konkurirati ne more, ker pri teh krajih konkurirajo tuji ogerski izdelki s cenimi zveznimi tarifi. Večkrat se je kazalo tudi na enako prednost posamičnih tomstvo ga ne pozabi, sorojaki pa slave njegovo smrt eni z vzdihljeji žalobe, eni s solzami tuge. » Junaci, odjašimo!" zavpije z gromkim glaso n na- vseh vrstah kozakov. In čelnik. „Odjašimo! zagrmi po interesov, in zahtevala se je enakomerna razdelitev prednosti, katere dovoljujejo železnice. Gospod poročevalec se je poganjal za neenako tarifovanje pri žitu in moki, kar v istini dela južna železnica s tem, da priznava refakcij z glasnim ,,Slava Bogu!" vzeli so junaki slovo od Siča. Ce se to ne godilo, bi mlinarske industrije z drugimi deželami nemožna dar ne glede na to, da je več delegirancev govorilo za to načelo, se je večina izrekla proti vanju. Proti neenakemu tarifovanju giranci trgovinske in obrtne zbornice v Budejevicah Celovci, Ljubljani, Plznu, Liberci, Trstu, delegirane* ena po Pomikajo se po potu, prav za prav po zmesi steza. Junak je poleg junaka, silni so kot hrasti. Rujave kurtke in želti ali rudeči kolpaki se leskečejo kot cvetlice na polju, ob desni rami Kozakom štrle sulico kot preklje, in ob bedru se svetijo krive osnažene sablje. Solnce uže jasno sveti, rosa kaplja z brezovih vej, in se kot briljanti leskeče v različnih bojah na košatem neenakemu tarifo- cvetju. Drobne tiče žvrgol6, različen je glas, različen bila konkurenca kranjske Ven- severo-česke zveze mlinarjev in osobno povablj sestnika mlinov dr. Ržiha (Plzno) in dr. Slavik (Mlada Boleslava); večina, in sicer zastopniki trgovinske in so se izrekli dele- Je zvok njih petja. Skrjanček drobi visoko v zraku, poje hvalo jasnemu dnevu. Kedaj pa kedaj zakuka ku- | kavica, kobilar vpije, lešnica vršči in preletava z dre- . vesa na drevo, žolna pa žvižga, kedar panj ugleda. Poljski muren cvrči v travi, pastarica poje nad mlako, v njej pa žabe kvakajo. Iz trstja izleti tropa rac, cvr- obrtne zbornice v Brodvj Brnu Gradci KraRovem likajo, spuste se k višu, preletavajo v kolobarju, a po Levovu, Lincu, Ljubnu, Olomucu, Pra Opavi o Solnogradu j 9 na D potem avstrijskih mlinarj tem se tropoma zakade v vodo, ki zašumi in se skolo- i____: r\_i- j.___j.:. . ____i „ ' ___U___ U___U bari. Dalje v trstju se oglaša bobnarica „bun, bun in mlinarskih interesentov, dunajske borze za moko in Nekater kozak šteje: „enkrat, dvakrat", ter pravi: 99 žito sadj vablj in založnice mesta Dunaja, konečno osebno po pesestnika mlinov Daubek (Bonlic) ne bode drago, ali mnogo ljudi ne bode učakalo hleba Wieden- božjega." Vonjava z bilja in cvetja se z roso vzdiguje z nad zemlje, in se razliva po vzduhu. Srce kozakom se vzdiguje, pa tudi moč konjem se nekako oživlja. Junaci dirjajo po stepi. Kedar kje obstanejo, da konje napasejo ali da prenoče, povsodi jih po bratovski «... « . «1-5 V iS • 1 • / thal (Dunaj). Potem so bili naslednji predlogi enoglasno sprejeti: 1. „Mi predlagamo ustanovitev enostavnih kilome- terskih tarifov. Dokler pa se ti ne izvedejo, naj visoka - . vlada uporabi svoj vpliv v to, da se bareme c. kr. dr- pozdravljajo kozaki raznih kurenj, m srčno goste z jedjo žavnih železnic vpelje tudi pri zasebnih železnicah. irl pijačo. Ko so prešli mimo pustinje sv. Caharija, pre- Med tem naj visoka vlada z vso močjo pritiska nhlli s0 Inemlec nri Hmelnickovem stražnem stolpu. „Na na to, da se lokalni tarifi tako zmanjšajo, da ne bodo pluli so Ingulec pri Hmelnickovem stražnem stolpu, tem mestu je bil dal izdajniški Bogdan napraviti okope, postaviti utrdbo, češ, da bode odbijal Tatare, ali pa Poljce krotil, v resnici pa zategadel, da bi laglje pod- iprehod z ene na drugo železnico po sprejetem "mer;iu Jarmil slobodne Zaporožce. Verolomni Bogdan je umrl, preračuni." utrdba se je posula, sloboda Zaporožcem pa ni zginila v živem nasprotji z direktnimi tarifi Tudi naj se vsa prevožena proga brez ozira na Za reekspedicijo žita in moke v notranjem Pro metu izrekli so se delegiranci trgovinske in obrtne zbor , Kra Solno mce v Brodyji, Brnu, Budejevicah, Gradci, Celovci kovem, Levovu, Ljubnu gradu 9 Trstu in Opa 9 Linci Olomuci Pragi Za dovolitev reekspedicijskih Kedaj hočejo ljudje kleti spomin izdajniškega atamana. razvaline se bodo do celega razsule, mesto se bode ob-rastlo z zelenjem in s trnjem, in dumke o slobodi bodo prepevali najpoznejši unuki zaporožkega rodu", tako je pripovedoval načelnik junakom. prednosti pri prometu z inozemstvom izrekli so se vsi ^navzočni delegiranci. • s (Dalje prihodnjič) Od Ingulca dirjali so kozaki naravnost k jezeru sv. Konstantina. Daleč na okolo ni druzega kakor stepa, očesu nepresežna, samo mislim dosežna. »Junaci, slavno je to jezero v zgodovini zaporožki", ogovoril je načelnik svoje ljudi, ko so bili obstali. »Na tej obali je gostil Konstantin Horodenski, ataman na Zaporožju 9 očeta Mazepo, atamana vsemu kozaštvu. Ta dan so strgali Zaporožci vse vezi, ki so jih vezale na Moskvo, ter so 310 hiteli v krilo matere Poljske. Od tega Horodenskega se je prijelo ime jezera. Čuvajte vse, kar vas spominja Poljske in zlate slobode!" Od todi so prišli do nekega starega mlina in do groba Pavlukovega. Na visoki mogili stoji dobov križ, in na okrog raste lučniK; bujno je njegovo stablo in perje. Gledite, kakor je bujen ta lučnik na mogili. Mnogovrstne novice. * gj* Razkritje Tegetovega spominka na Dunaji dne 24. septembra. Pretekli petek razkril se je na Dunaji v Leopol-dovem predmestji konec Praterske ceste Tegetovov spo- slavnega zmagovalca v prav tako je nekdaj bujna bila slava atamana Pavluka", minek, ki enako časti spomin pripoveduje načelnik. „En pot je dal hudo občutiti svojo pomorski bitki pri Visu, kakor je v kinč dunajskemu hrabrost hetmanu Žolkievskemu, naposled pa je bil sam mestu. Pri razkritji navzoči so bili: cesar, cesarjevič pobit med Mošnjami in Kamajkami. Udal se je na po- s svojo soprogo nadvojvodico Štefanijo, na steno besedo Poljcem, ali vendar so ga raztrgali na štiri Rudolf dalje nadvojvodi in nadvojvodice : Karol L ude vi k in kosove. Kozaki so si izprosili mrtvo njegovo telo, in Marija Terezija, Oton. Ferdinand, Albrecht, je zasuli z mogilo v rodni zemlji. Junaki so izmolili Friderik in Izabela, Karol Štefan in Marija vsak po en očenaš za njegovo dušo, zapeli mrtvaško Terezija, Evgen, Viljem, Raiuer in Marija^ dumko na slavo mali Ingulec. Za njimi leži širna stepa, pred njimi pa Pri slovesnosti bil je spominek uže razkrit in po- soteske in pustare. Bližajo se soteskam, Ki se jim kritje bil samo še napis „Viljem pl. TegethofP njegovemu imenu, in odjahali k trdnjavi vsi s svojimi dvorniki. jarki, veli „skok belega konja". Tu so obstali, da konje, in načelnik je povedal junakom to-le: ataman Vihovski, mož slavnega imena in kreposti, pri- napasejo „Ko je na podnožji s črno-rumenim trakom in lavorjevim vencem. Vsa Praterska zvezda, v katero se steka sedem cest, napolnjena je bila z brezštevilno množico ljudi; peljal kozake v krilo matere Poljske, oudaj je na ko- Pratersko cesto pred spominkom kinčali so trije podol-šovini atamanoval Samko, z dušo in telesom udan be- gasti šotori, katerih srednji je bil odločen za Najvišji lemu carju. Po izgledu vpisanih bratov so hoteli tudi dvor. V tem bil je spred krasen stol in pred njim klo-Zaporožci odpraviti izmed sebe vse, kar je dišalo po pica za klečanje. Nasproti temu šotoru na sprednji strani spominka postavljena je bila kot altar miza s podoba Križanega in 6 svetilniki; pri tej mizi bil je prostor za kardinala Gangelbauerja in njegovo spremstvo. Na levo od spominka proti Franc-Josipovi cesti bil je prostor za cerkvene pevce, so imeli zapeti -Hvala bodi gospod' Bogu!4' Ruski. Bruhoviecki, plemič odličnega rodu, bil je ondaj ataman blatnerovskega kurenja. Bil vam je človek div- jega duha, mračnih misli, ki se ogibal veselja nedolžnih zabav, ter bežal tje, kjer sta boj in smrt obetala bujen plod. Proti običaju zaporožkemu, da je vranec ali tem-nodlakast konj boljši za boj, ker te ne izda sledilcem v nočni temi, jahal je Bruhoviecki belca, belega kot mleko, ter vedno povdarjal: Kedar jašem v boj, smejem se smrti, naj ve neprijatelj, kje naj me išče; kedar se vračam z boja, ondaj je moj konj rudeč od krvi nepri-jateljske, rudeč je kot jagoda, da moji vejo, po čem me morejo spoznati. Ondaj je bil Sič pod Kamianko. Sta- n rešine so se zbrali na trgu k seji iu odvrgli atamana košovega. Samko je slutil, da se mu ne bode dobro godilo, toraj je pobegnil po noči, in junaki so se zjutraj razšli na vse strani issat ga. Bruhoviecki na belem konju je od zore do mraka preplaval devet rek, in je onostran črne Kamianke nad slanim jezerom dohitel ubežnega Samko. Oni globoki prepad je še ločil nasprotnika. Konja obedveh sta bila čila, ali uže utrujena. Nestrpljivi Bruhoviecki je udrihal po konju, in preskočil prepad v silnem skoku. Samko je hotel braniti se, ali Bruhoviecki je zamahnil s sabljo, preklal mu glavo ozadji proti „Praterji" odločen je bil prostor za vojaštvo na desni strani za oddelek pomorskih vojakov z godbo. Okoli in okoli postavljeni so bili mlaji s pomorskimi zastavami vseh narodov. Vrh cesarjevega šotora vihrala je cesarska črno-rumena zastava, na stranskih dveh šotorih pa belo-rudeči zastavi s cesarskim grbom: tudi mnogo bližnjih hiš bilo je okinčanih z zastavami. Uže ob 8. uri zjutraj začele so se polniti tribune in pa prostor krog spominka. Navzoči so bili tudi skoraj vsi ministri, predstojniki vojaških oblastev, izmed tajnih svetnikov grof Hohenwart. Točno ob 9. uri pripeljal se je cesar, in ko si je stoječ pred šotorom in možgani in kri so obrizgali belega konja, in taki se je povrnil Bruhoviecki v Sič, kjer so ga odbrali za košovega atamana. Mnogo let je uže prešlo, in jih bode še, predno se na novo narodi takov junak, junak, ki bode toliko krive in nedolžne krvi prelil, tolikim ljudem življenje upihnil, toliko vasi in mest popalil in opustošil. Prepad pa, ki mu je tako rekoč zadobil čast atamansko, nazivali so pozneje skok belega konja*4. Stari ljudje pripovedajo, da sleharno noč o polunoči prijezdi od po-ludneva jezdec na belcu, preskoči prepad in zgine. Na beli olaki ni nobene lise, na čapki konjikovi pa se ziblje krasen kolpak. Kedar začno petelini peti, vrača se konjik proti polunočni strani, ali konj njegov je rudeč kot meso v mesnici in za čapko mu tiči čaplovo pero. Zaradi preobilega greha, kaznuje Bog atamana s ponočno nestalnostjo in dušnim bojem; on nima nikjer pokoja in ga ne bode imel, dokler ne bode kdo njegovih krvnih potomcev poravnal zlega, ki ga je bil on učinil." ogledal častno kompanijo, sprejel nagovor predsednika dotičnega odbora, admirala namestnika barona Sterneka, v katerem se je spominjal zaslug pokojnega Tegetova, radodarnosti cesarjeve, po kateri je bilo mogoče postaviti mu tako lep spominek ter je sklepal z živio-klicem na cesarja. Cesar odgovoril je s primerno pohvalo dotičnega odbora z gorkim priznanjem Tegetovih zaslug ter sklenil, da trdno zaupa, da bo tudi v prihodnje vsa vojna posnemala izgled Tegetovov. Potem izroč je baron Sternek spominek v drugem nagovoru do mestnega župana dunajskemu mestu, župan Uhl odgovori v imenu mesta, da z veseljem sprejme krasen spominek in da bode vedna skrb mesta, ohraniti ga v dobrem stanu. Potem zapeli so pevci, za njimi kardinal Gangelbauer zahvalno pesem, sledili so še častni streli navzočega vojaštva in igre godbe, cesar ogledal si je v spremstvu cesaričinje spominek, za njim vsi drugi navzoči in po pretekli pol uri bila je sklenjena vsa svečanost, na katero so čez dan spominjali le mnogobrojnc zastave. (Konec prihodnjič.) M. ' 311 Naši dopisi. govo hišo Postojine 27 sept družnica sv. Cirila in Metoda udj v nedeljo 26. t dop.) potrje pokopališči žalostiuke v cerkvi po blagoslovljeni in pa pri rakvi na m predsednika stoluo načelništvo jj- x . .. ^ Pred mrličem šla je vsa šolska Ker jo nasa po- mladina, 26 vencev neslo se je pred krsto, za mrli- zadnjih tre- volili olj čem pa žalujoči sorodniki pokoj in sicer za nutkih pokojnega poroča se nam da je bil pri popol gosp. nadžupan Fr. Vičič, za pod- zavesti do zadnjega trenutka ; zadnjih 14 dni je veliko predsednika gosp. Ivan Lavrenčič, kaplan; za tajnika g Segulja; dr trpel in prosil je sam Boga rešitve ; za njegovega namestnika gosp. Fr. Pader; prepričan, da mu za blagajnika gosp. učitelj Dimnik in njega namestnika kako in kaj storiti gosp. Josip Lavrenčič: umreti, naročil Popolnoma je bil e vse nadrobno. kot oljena sta gg. dr astopnika poddruž iz- Pitamic in kaplan Lavrenčič soprogo in hčere četrtek prodajala je si. c. kr. kmetijska družba telice našim r polajšanja vsaj J in pa ga rešila brez kedar umrje, tolažil je še žalujočo v prehudem trpljenji pa si je želel sama v tem, da bi zgubil zavest Smrt tijsua postojiuska otranjskim posestnikom. Podružnica kme- bil mnogo spremenjen Mrlič ni te Planin Deklev gospod r# pila upan košanski jednega junca. dva j Dekle pavska dva ojstro markiranih črtah obraza nikakorš in Marn iz Žalostu i sebnega trpljenja, razun bledice ni bilo videti na ae premembe. iz Postoji Telice kupil je gosp apustili so pogrebci pokopališč so pustili truplo občeljublj težko namestlj na katerem o moža za Notranjsko prav Gospod Ivan Gnje/da, dosedaj katehet na ljub za učenika vero- državni sklenil zvečer Pokoj Gospod Adolf Obreza deželni poslanec, posestnik in tr minulo nedelj Cirk ljanskih ljudskih šolah, imenovan nauka na c. kr. ljubljanski višji realki Gospod Ijanski reaki, žavni gimnaziji novomeški. Obema gospodoma in zavodoma, za kate Ivan Vrhovec, pomočni učitelj na ljub- imenovan je za rednega učenika na dr- pa sta imenovana, čestitamo letu starosti svoje načai je bistre gl življenj neumorno delaven zvest rodoljub, neomah- vojem ožjem krog vanji. i, kakor poslanec vžival svoj volilcev taki obilnosti P prav tako javnem delo- zaupanj koli, lišči koli' naši n So • . t hujše nasprotovanje nikakor mu tudi pride S ta m Akademija, katero so minulo nedeljo pevci in dramatiki priredili v ljubljanskem gleda obnesla se je prav posebno na vse strani. „So-pokazali so, da se tudi v najtežjih vajah ne vstra-nobenega tekmeca. Kakor zmiraj in povsod, kamor odlikoval se je naš" slavni Kvartet: Med P u c i h in Paternost gove izvolitv je izrekon in skušenega strokovnjaka; v moglo ovirati (gosp. Vojteh da svojem javnem delovanji kazal gospodarskih stvareh pravega deželnem zboru bila Val en ta bil je minuli teden tako nevarno bola se je v soboto po Ljubljani uže celo govorica o njegovi smrti raznesla. Hvala Bo takih zadevah beseda njegova odločilna državnem zboru datno na bolje) jeta mala Ou J obrnilo se mu uže iz- lgrica veliko pohvalo bila je tudi spre rv^il T r\ n A ___\__1 predlo izgledni vsebini Hohenwartov klub postave pred vsem njemu zasluga francosko-nemška voj in enako borzinem davku Jwua i""*" ^o11^ ^nauuuijau-ucmajia vujs&čl iu enafe bila tudi godba novega učitelja »Glasbene Matice obliki spravil izrekoma i dnevni prav Ferd. Riedi gerj Želimo si le večkrat tako dobro . , , slovenski državni poslanci zgube z Obrezom izredno marljivega uda tovariša ' " zvrstenih in izvršenih predstav Gosp. dr. Papeža, odvetnika in deželnega po slanca v Ljublj zadela zvestega soboritelj Pokojni poslanec zdravja, vendar kakor ni oviralo" delovanj tošnjo spomlad napadla vedno nezanesljivega deli težka izguba: minulo ne- umrla mu je v Novem mestu mati, gospa Marij Papež, rojena Pehani toliko krepak a njegovega bolezen Baron Cajetan Lazarini, veliki komtur nemškega vrnil Potem Gleichenberg bolehe nekoliko tednih hudo bol Podal reda sestvu na Mlinem tik Blejske umrl je začetkom prejšnjega tedna na svojem po Več let gradil domovino je sred skalovja v griču med Mlinem in Ležečami lepo ljubljanskih zdravnikih njena iskal zdravj nekaj časa obrnila nada To nedeljo zvečer zgubila je Obrezova vilo z obširno zasajo j kar bo v velik kinč Blejskemu jezeru. Pri tem delu oziral se je samo na domače Žalibog ostala bolezen ozdravljenje pol loma onemogle delavca služili primerno plačo ? de- kateri so leto in dan pri njem Ko smo opazovali to njegovo bina ljubečega očeta domovina zvestega sina. Hranimo prerano umrlemu vedno hvaležen min! Bodi mu lahka emlja domača človekoljubno delovanje, nismo pa mogli zadržati milo vanja, da je ta gospod v političnem svojem delovanji in mišljenji ostal po vsem mrzel ptujec naši deželi in našemu narodu nasproti, med katerim je preživel dolgo No, čas ima svoj tek, in razvaline iz sta- sto let čeraj Pogreb državnega poslanca Adolf Obreze bilje nn v Cirknici izredno slovesen predka Sešlo se je odlič- naroda minulih časov ne morejo bodo zadržavale na ? ega občinstva z vsega Notranjskega, domača cirkniška razvoja in duševno-gmotnega ojačenja našega Nasprotovanje malega števila takih ostankov ara pa se je vdeležila pogreba skoraj v popolnem Ste- hlapčovskih rok minulih časov ne morejo, ako si tudi najemo nekaj nikakor ovirati naravnega teka našega iSi vnaDJik vdeležnikov pogreba omenjamo go- razvoja. Število takih mož pa gine, se je skrčilo z&d poda deželnega predsednika barona Winklerj * ------ avne poslance: kanonika KI Pfeifer j ■ • — — f ^ . 11 i u u a 9 ▼ . x icil oklukarja, dež. odbornika ces. svetovalca lika, okrajnega glavarja grofa Pačet Sprevod, katerega so vodili štirje duhovni, podal e ob % 5. uri z doma v jenji na zelo oddaljeno )od vodstvom gospoda Gerbec dr dr njih 20 let za več kot tri četrtine in v malo letih vsi postanejo naravno je, da časov so bili osebe zgodovinske iz na farno cerkev in po blagoslov pokopališče. Pevci zapeli so Naši državni poslanci podali so se včeraj današnji prvi seji državnega zbora, potem ko pokojnemu pred nje- Adolfa Obreze Dunaj so se večinoma včeraj popoludne še prej vdeležili po greba svojega tovariša in prijatelja pokojnega gospoda r- * Novičar iz domačih in tujih dežel. sorodnega naroda, temveč pok s čine Ruski L Dunaja. - miuulo souoio ill uouc1ju uupg" žuigicsjvcuiu . ^u, ljala sta se naša ministra grof Taaffe in Dunajevski v takoj odpravi obležno stanje, izpuščenje vseh p Za minulo soboto in nedelj odpe slanik, ki je angleškemu asniku prišel zahteva, kakor se brzojavlja ... oultimatum: da se Standard Budapešt, da se doženo dogovori z Ogersko zarad skupnega državnega proračuna za leto 1887. Po dognanih litičnih vjetnik veliko „S o branj in odložitev volitev za Kot daljni čin Ru dogovorih imeli bodo naši in ogerski ministri pod pred- ske proti Bolgarski se poroča, da je tamošnja ruska sedstvom cesarjevem skupno sejo na Dunaji. Razun agencija odpovedala svojo vlogo pri ondašnji banki, skupnega proračuna govarjali se bodo ministri tudi ki znaša en milijon rubljev predmetih pogodbe, o katerih bodo potem obravnavali o _ državni zbor avstrijski in ogerski sprejemu generala Kaulbars-a v Sofiji, ki je tje __ _______^______o____________dospel minulo nedeljo, se brzojavlja, da so ga Cankovi Več" političnihJ n o vic izvemo do prihodnjega lista iz pristaši živahno pozdravili. Uradno ga je sprejel samo državnega zbora Eno pa se sedaj uže lahko sodi da se splošni položaj od minulega zasedanja sem nikakor ni zboljšal Desnica izgubila je veljavne kneza Al prefekt in njegov tajnik. Stambulov baje namerava Kaulbars-u poslati deputacijo vseh strank, da mu na znani da Bolgarska želi freda Lichtensteina telin Lienbacher. tedaj koristiti desnici steinovega IZigUUlia JC VClja vn^gft i\Lxyjzjt* Hi aiiaan, vic* ^^ sreči zapustil jo je pa tudi pe- visnost, in da se vlada v hranit duhu J neod obstoječih postav > Te osebne premembe znale bi samo dokler veliko Sobranje kneza ne izvoli, — To posto- se vsaj večidel Lichten- panje kaže, da bo morala Ruska vse drugače strune ako bom kar kluba zopet združil s Hohenwartovim klu- napeti, ako si bo hotla v Bolgarski pridobiti pravega ne prizadelo posebnih težav, ako se ta zaupanja in pa trajnega vpliva. Angleška. Zborovanje parlamenta bilo je v so- levici ni posebnih prememb. Pri vladi pa novi trgo- boto pretrgano. Prestolni govor povodom prenehanja vinski minister do sedaj nikakor ni pokazal, da bi po- zborovanja naglaša: prijazne razmere z unajnimi drža klub prej otrese tirolskega Lienbacher - Zallingerj litično izpolnil mesto barona Pino-ta v duhu desnice in yamj je Up0r enega dela bolgarske vojne pouzročil prvotnega vladinega programa Naučni minister G a u t s c h pa je med tem časom v mnogih manjih činih vladarstvo, kater odpoved kneza Aleksandra, na čegar mesto stopalo sedaj oskrbuje upravo kneževine izrekoma med Slovenci in Cehi dosti jasno pokazal, da Delajo se priprave za izvolitev novega kneza v smislu je nasprotnik ustavne enakopravnosti Slovencev in Cehov, berolinske pogodbe da smejo tudi pod njim še prusjaški učitelj nekazno Angleška izrekla se je v odgovoru na neko na vam demonstrativno kričati in delovati za Velikonemško znanii0 Turške, da kolikor je od Angleške odvisno in da se mu žepi starišev šolske mladine nič bolj ne da se razmere, katere v pogodbah nahajajo poroštvo smilijo, kot prednikom njegovim. za Bolgarsko, ne bodo žalile, blizo take zagotovila Naučni minister po vsem tem ne bo imel zasluge, jzjavile so druge države. — Dalje naznanja prestolni ako desnica ne bo takoj vlado prepustila svoji oscdi govor da se ie vstanovila komisija, katera bo imela ČliVU UCoUlLa i-IV ' --JT--1 V . ' gu? vi} UU/ J ww**v f --v ------j —i --------- — ----- Ako hoče državno-zborska večina še dalje vlado podpi- OTeiskavati vprašanja, kako se na Irskem zamljišča rati, mora ta brez odlašanja dejansko pokazati kaj jo še veže z njo in zakaj jo podpi Narodi in njihovi zastopniki ne še tako lepi žive od papirnatih programov, ako bi bili Vsa ta vprašanja rešiti ima sedanjo, v najem davajo in nakupavajo in izreka znano posamezne dele države ožje združavati. željo > imenitno zasedanje državnega zbora Ogerska ogerski drža\ Odkar se je dne 18. septembra sošel zbor, vrtili so se razgovori v njem krog Telegram v Novicam u dveh vprašanj: pred vsem krog naše vnanje politike iz redoma nasproti Ruski in prihodnosti balkanskih dežel in pa krog dogodeb nasproti skupni vojni Z Dunaja 29. sept. ob 2. uri 10 minut popoludue. začetku seje v poslaniški zbornici spo Glede naše minja se predsednik Smolka z gorkimi besedami vnanje pofitike" nahajamo na Ogerskem vedno nasproto- gmrti )0slanca Obreze. Razprava je bila le pri vanje proti Ruski i si. da ie k temu kal povoda, } , ^____un kakor sedaj zarad priklopnenja Bolgarske Ruski » ali pa tudi kakoršnega druzega kot madjarskega pl proti Ruski Ruski narekava se samo po sebi ožj vojnem prašanj podaj > v katerem je poravnano razsajanje peštanske druhali skript lično imel bi priliko pečati s staro m Iz sovraštva proti i zveza z Nemško, rešitev cesarski re-kar je zakrivilo pou- Državni zbor se tudi še s tretjim vprašanjem sprotstvo navzoč gorenje - avstrijskih volitvah. Greuter je treh dneh pride tudi Clam bil povolj Žitna cena v Ljubljani 25. septembra 1886. slabim tamošnjim državnim gospodarstvom preveč peklo predsednika Tiszo , pa ki ie to zakrivil to bi zato Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 kr banaške 7 gold. 67 kr turšice 4 gold. 71 kr soršice 6 gold. 80 kr rži 4 gold. 22 kr ječmena 4 gold. 6 kr. se tamošnja zbornica zadovoli s tem, da je odstopil mi- pr08a 4 goid. 71 kr. — ajde 4 gold 22 kr ovsa 2 gold* nister za promet Kemeny in da jim židje še dalje 76 kr Krompir 2 goid. 50 kr. 100 kilogramov hočejo k8j posoditi Madjari vsak za-se skupaj 5 za dobre obresti. Tako ravnajo v državnem gospodarstvu pa vsi V Kranji 27. septembra. Bolgarska. — Notranji mir se tukaj še ni kalil O 1 • *r\ 1 ______ — 1 J - /N rl 5 vidi se iz vsega pa, kar se zveda iz Bolgarske se prav tihoma bije bitka med začasno vlado in njo stoječim bolgarskim " 1 ....... 111 ne neodvisnost dežele in pa med Rusko da za odom, ki brani samoupravo katere tam Hektoliter: Pšenica 6 gld 8 kr Rr 5 gold. 52 kr Oves 2 gold. 92 kr v v zaupanja dobrohotnega vpliva 4 gld. 80 kr 1 gld. 80 kr 60 kr. Turšica 5 gold 4 gld. 55 kr. Seno 2 gld. 10 kr 69 kr Ječmen Ajd Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr 11 • Gustav Pire'. — Tisk m založba: J. Blaznikovi nasledniki t Ljubljani.