Delo mora osreevati
Bilo je pusto dopoldne. Kljuko na Skupnosti za zapo-slovanje so s't podajali me-gleni obrazi. Najbolj ivahno je bilo pred dvema oglasnim deskama. Zastekleni sezna-mi so nekaterim budili upa-nje, drugim pa spremenili pusto dopoldne v e bolj bre-zupen in brezciljen dan -brez zaposlitve.. Petindvaj-setletni ROMAN PLESEC tu-di tokrat ni nael med spiski delovnih organizacij, ki po-trebujejo kakno delovno mo, ni primernega zase.
Septembra leta 1981. je di-plomiral na Ijubljanski Filo-zofski fakulteti iz primerjalne knjievnosti in sociologije. "tudij ie sam zase ne uspo-sobi loveka za kakno prav konkretno delo. < je dejal Ro-man Lahko bi delal povsod ali nikjer. za komparativiste opravila in naloge niso opre-deljene. Zato je Roman ta-koj po konanem tudiju za-grabil za prvo prilonost, ki mu je bila ponujena. Postal je uitelj podaljanega biva-nja na osnovni oli Marjan Novak - Jovo na Viu. Ker je bil na delo sprejet za doloen ias, mu je delovno razmerje po dveh letih in pol ravno
med sluenjem vojakega ro-ka-poteklo. Ko se je konec decembra vrnil iz vojske, je tri mesece prejemal denarno nadomestilo za primer brez-poselnosti, zdaj pa ivi z de-narno pomojo 7 500 dinar-jev.
e srea, da je poroen in da prispeva v gospodinjsko blagajno njegova ena dva-krat toliko. Nua, njegova te-na, k\ ga, kadar le more. spremlja na Skupnost za za-poslovanje, mi je zaupala, da bo njuna triletna herka Ana kmalu dobila bratca ali se-strico. Nova lana usta, ki ra-stejo pod Nuinim srcem, e ne slutijo kakne skrbi pesti-jo mamico in oka vsak dan. Tudi mlada stara upata, da bo Roman dobil zaposlitev preden bo priel na svet nov druinski lan.
Kaj bi Roman lahko in kaj bi rad delal? Ker obvlada ru-ino in angleino, b/ bil lahko korespondent v zuna-njetrgovinski delovni organi-zaciji, lahko bi tudi uil na oli. Najbolj pa bi ga veselilo, e b/ mu rezala kruh kakna kultuma ustanova. Napisaljo preko dvayset proenj, med drugim na Viba film, v Drav-
no zalobo Slovenije, na Ijubljanski Radio in televizijo, v Mladinsko knjigo, v Dom Ivana Cankarja in za knjini-arja na ole. Pa ga niso po-klicali niti na pogovor.
Ko se je odloal za tudij na Filozofski fakulteti o svoji zaposlitvi ni razmiljal. Kdo bi vedel za delo, ko e tudi-rati ni zael. Vedeli, smo da je druboslovcev preve, je dejal Roman. A vsak se je zanaal. da bo e kako in da se eden ve ali manj ne bo nikjer poznal Kljub temu mu ni al, da je, kar je. Na skupnosti za zaposlovanje brezposelnih s takno izo-brazbo skoraj ni, karpomeni, da so vendarle dobili delo.
Zaenkrat e verjame, da bo delal to, kar ga veseli in za kar se je izolal. ele tisti, ki jim gre zares za nohte in ki nikakor ne dobijo zaposlitve,
se odloijo za prekvalifikaci-jo. Pred kratkim so nekaj de-klet, ki so e od leta 1977 akale na zaposlitev, preu-smerili na tudij obrambo-slovja, ki ga bodo opravljale ob delu. Roman bi problem nezaposlenosti mladih reil predvsem tako, da bi poslal v pokoj tiste, ki za to izpolnju-jejo pogoje. Predvsem v kul-turi se mladi teko uveljavijo
Roman e ne premiljuje, da bi prijel prav za vsako po-nujeno delo, saj v tem prime-ru tudi denarne pomot ne bi ve prejemai Pa e vsak dan znova bi bil nezadovoljen, ker b/ moral poeti tisto, kar ga ne veseli. De/o mora lo-veka osreevati, pravi Ro-mhn. Ko smo se poslavljali, dopoldne ni bilo ve tako pu-sto in megleno.
VIDA PETROVI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si