POLITIČEN LIST Zil SLOVENSKI NAROD.'™ Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 f (vhod čez dvorišče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od j 10,—12. ure dopoldne. 1 Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma S se ne sprejemajo. L Uredniškega telefona štev. 74. V" -/v. V Ljubljani, v soboto, 23. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. "V A Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — I n s e r a 11 se računajo enostopna pelitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 1 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefonu štev. 18S. 4 Že stopajo_____ Stopiti je treba med ljudstvo! — Tako je zaukazalo liberalno vodstvo veleposluš-nemu »naprednemu« učiteljstvu, ki komaj čaka trenutka, da izkaže obljubljeno uslugo slovensko-nemški liberalni zvezi, seveda z iztegnjeno roko : Praesta, cjuaesumus . . . Veliko zadačo so si stavili liberalni vzgojitelji: Zapazili so namreč, da je kleri kalizem — anarhističen in izjavili so, da bodo oni obranili pred njim vlado in obvarovali Nj. ekscelenco gospoda doželn. predsednika, da ga klerikalizem ne premaga. Podpirajmo z vso silo sedanjo deželno vlado ! tako so zaorili in se čutili pri tem sila junaške, z iztegnjeno roko namreč: Praesta, cjuaesumus . . . Ves narod mora za nami! tako vpijejo A narod neče, ker je »zabit«. Tržaška »Edinost«, ki še daneB ne ve, za kaj se gre na Kranjskem, je slednjič dala tem praznobe-sednikom in votlogoltnežem slučajno svet, ki je z njihovega stališča edino praktičen. Med vrsticami se namreč bere, naj se strneta slovensko dijaštvo in učiteljsivo v celo-kupnost, da bodo skup »hodili med ljudstvo« in mu »predavali«. Ako bi liberalni učitelji bili količkaj pametni ljudje, bi bili hvaležni za tako ponudbo. A njihov pogled je obrnjen v višave in njihov ponos plava po oblakih. »Učiteljski Tovariš« je z zaničevanjem odbil tako ponudbo. Kaj ? Možje, ki podpirajo vlado, ki imajo v žepu narodovo prihodnjost, možje, ki so edini stebri napredka in sploh edini gojitelji znanosti, možje, brez katerih bi nastala taka tema, da je nobena luč več ne razsvetli — ti možje naj bi se ponižali, da bi se zvezali s kakim drugim stanom ? Za predzadnji »Učiteljski Tovariš« je povedal, da je liberalno učiteljstvo dovolj močno, d« premaga vse drugo — saj ono edino še drži celo deželno vlado ! — in zato je z globo kim preziranjem odklonil »U5it. Tovariš« so delovanje vsake nižje inteligence pri svojem prosvetnem delu. Izrazil se je, da hočejo slovenski aka demiki sodelovati z učitelji edinole — iz egoizma. Saveda, liberalni učitelj je taka luč, da vsaka druga poleg njega izgine . , . Ne, pregloboko bi padlo učiteljstvo, da bi stopalo sploh s kom v kake ozke zveze. Samo moralno zvezo bi smatrali kot svojemu stanu primerno. Oni stopajo torej »med zapuščeni narod«. A to »stopanje« — kdo bi si to mislil ? — ni zastonj! Za vaški »teater" so bili že prej naložili občinam stroške, a za predavanje so si izmislili sledeče: »V Ljubljani imamo žensko in menda tudi moško izobraževalno društvo. Prvo ob stoja iz narodnih dam in drugo iz članov »Slov. Matice«, »Šolske Matice« in »Pravnika«. Ti društvi naj vzameti v pretres gmotno vprašanje. Zbirata naj potrebni kapital, iz katerega naj se pokrivajo vsi stroški takih predavanj, ki jih menda ne bo treba posebej označevati.« Ali ni to duhovito? Občina, plačaj ! Dežela, plačaj! »Matica", plačaj! „Pravnik", plačaj! itd. itd. itd." In prav tako ! kajti „Učiteljski Tovariš" bere vsem drugim stanovom levite, v katerih jim v brk pove, kaj o njih sodi. Zdravnik ni nič, pravnik ni nič — edino le učitelj je „anima movens" vsega napredka. Edino le liberalni učitelj vse dela, vse drži — ža-libog za prenizko plačo! Torej plačajte, šalobarde! Oni stopajo med zapuščeni narod ! Namen tega stopanja je napredek. Oni hočejo, „da po širni Sloveniji vzplamti oni duh pravega napredka, ki sedaj le tli med masami LISTEK. Žalosten konec Prešernove fajfe. Habent sua fata. , . Horacij. Prešernova pipa — je bila. Življenje rodi in mori. A Prešernove pipe ni ubilo življenje — ker nikdar živela ni. Spravil jo je iz sveta njen duševni oče, Pipcslav Harambaša Ilajdukovič. Res je naša zasluga, da smo opozorili slovenski svet na atentat, ki bo ga nameravali na našo čast izvestni ljudje — sluge Slovanom nasprotnega zistema, Iatinizatorji in mračnjaki, — a zadostuj za danes, da konstatiramo suho dejstvo. Plevna je padla nenadoma, nepričakovano. Vsak čibuk bi so bil dalj časa branil. Bilo je dovolj, da smo odkrili skrito klerikalstvo Harambaševo, in takoj je padel ta prsteni malik po tleh. Nato smo ga po zgledu naših svobodomiselnih prvakov še malo terorizirali, pa je izdal vse. Zdaj je vsa zadeva jasna kot beli dan ob kresu. Harambaša je skriven, in vsled tega še bolj nevaren klerikalen kolovodja. Klerikalne lastnosti slovenskega naroda je hotel izrabiti za svojo slavo. Videl je Metelkovo palico, čul je o Baragovi kapi, zavidal srečnega posestnika Prešernove postelje. Rodili so se mu črni, samoljubni naklepi. Ko je zavohal še Vodnikovo tobakiro, mu je bil sklep gotov : Pobahal se je, da kadi iz Prešernove pipe. In ves klerikalni slovenski narod je z velikim spoštovanjem prištel Harambaša Pi-poslava med svoje prvake. . . To ga je navdušilo. t>el je dalje in dalje, in zgodilo se mu je, kakor Napoleonu: nebrzdano hrepenenje po slavi ga je strmoglavilo. Odprli smo vhod v njegovo delavnico — in kaj smo videli ? Pripravljena je bila že cela vrsta novih relikvij, ki bi bile kmalu nastopile pot po slovenski zemlji: Tuje imel vrv, b katero se je bičal častitljivi pater slov-ničar Marko Pohlin, od katerega Be je klerikalni Harambaša učil jezika. Dalje smo zagledali gumb starih Valvazorjevih hlač, Kopitarjevo gosje pero, Čopovo staro nogavico, Cibrovega Jaka Bkrhani pipec, Kurjevega že-lodčka škapulir. . . Istinito: delavnica relikvij ! In odtod je izšla tudi — Prešernova pipa ! Vsa domišljavost Harambaševa se vidi iz tega, da on prišteva med relikvije slovenskega naroda celo — svojo ženo! Ta edina bi utegnila biti pristna! Harambaša je priznal. To je olajševalna slovenskega ljudstva in ki ga duši klerikalizem z vsakojako gnilo suhljadjo." Ta pravi napredek se glasi: Plačaj ! Oni torej stopajo ... Gnila suhljad se trese pod njihovimi nogami . . . Napredek se širi okoli njih ... Omika frfota nad njihovimi glavami ... In vsa Slovenija plačuje radostno, ker oni jej rešujejo deželno vlado ... Zapuščeni narod, glej, oni stopajo . .. Brez logike, brez pameti, kakor vsa liberalna stranka, je »Slov. Narod". Zdaj napada dr. Šusteršiča, ker je prijemal ministra za zunanje zadeve, zakaj je kompromitiral Avstrijo z izvrševanjem takozvane »veto«-pravice. Na eni strani trdi »blov. Narod", da je ta pravica osebna pravica avstrijskega cesarja, na drugi strani pa pravi, da jo ima tudi francoska republika. To je vendar protislovje. Ako je ta pravica osebna, ne more preiti na republiko. Ravno to, da liberalci hočejo na vso moč francoskim fra-masonem pridobiti vpliv na papeževo volitev, kaže, da oni sami ne smatrajo te „pra-vice," za osebno. Če torej „Slov. Narod" nastopa proti dr. Susteršiču kot branitelj cesarjevih osebnih pravic, se dela le smešnega. A ta pravica, ki si jo prilaščajo takozvane »katoliške" države, nima tudi nobenega pravnega subjekta. Saj niti Avstrija, niti Francija nista konfesionelni katoliški državi, ampak sta v teoriji versko indife-rentni, v praksi jo pa danes Francija manj katoliška, kakor Turška ali pa Kina. Tudi zgodovinsko nima »veto" nobene podlage. Ako so se v prejšnjih stoletjih ozirali kardinali na želje katoliških vladarjev, ki so bili pravni branitelji katoliške cerkve, okolnoBt, ki ga varuje, da ne plane sloven ski narod po njem in ga ne linča. A ravno v tem ciničnem priznanju se vidi tudi vsa zloba mednarodnega klerikalizma, kateri se ravna po stari metodi: Namen posvečuje sredstvo. Njemu je Prešernovo ime moralo posvečevati staro, počeno, zaBmrajeno pipo. A zagrnimo usmiljeni rodoljubni zastor nad to žalostno dogodbo, ki bo še poznim vnukom podlaga tujčevi peti! Bojimo se le, da ne bi naš mili slovenski narod trpel na strašnih posledicah, ki utegnejo nastati iz te narodne demoraliza-cije. Svarilni zgledi so dovolj resni! Kajti to je ista dogodba, kakor s Sajta femovo tiaro. Več stotisoč frankov je dala prosvetljena Francija za Sajtafernovo tiaro. V starih, starih dneh, mnogo tisoč let prej, nego nam je znano, je živel v solnčni Perziji kralj Sajtafernes. Kdo si ne bi želel njegove tiare, kdo ne bi vse žrtvoval, da more častiti njegovo pokrivalo ? Srečna usoda se je smehljala napredni Franciji: Dobila je ta dragoceni zaklad. In imeli so ga shranjenega pod steklom. Od blizu in daleč so prihajali učeni in neučeni. In ko so se bližali omari, so tiho stopali in si šepetali: Glejte Sajtafernovo tiaro! Tiara! — Hic — klerikalno ime! je to pač umljivo in naravno, ker sta bili cerkev in država tako ozko spojeni. A papeži so vedno protestirali, če je kdo hotel iz tega prijaznega ozira izvajati kako Btalno pravico. Liberalni kanonisti se torej lahko pod mizo skrijejo s svojo modrostjo. Kdor pravi, da je dr. Susteršič ,,briskiral krono", briskira samo svojo lastno pamet. Liberalci in svoboda. (Iz Idrije.) Pred 14 dnevi je objavil »Sov. Narod« n8s'edn)i dopis: „Kolegialncst in pravico-ljubnost idrijskih učiteljev. Il učiteljskih krogov smo naprišeni objaviti naslednjo pritožbo : Za časa slavni sti cesarjevega jubileja je bila ustanovljena v lclriji „Jubilejna ustanova". Ta ustanova je v prvi vrsti namenjena sirotam idrijskih učiteljev in šele, č e t e h ni, tudi drugim sirotam. Tako stoji v določilu in tako bi se moralo ravnati. A idr jski učitelji in učiteljice so ne ozirajo na te določbe in podelujejo ustanovo, kakor se njim zdi. L^tos so podelili to ustanovo dijaku, sinu idrijskega rudarja, pri tem ko »o opravičeno prošnio uSiteljske siroto, tudi dijaka, zavrgli. Na trdim, da bi rudarski sin ne b,l potreben, toda pri ustanovah se mora v prvi vrsti gledati na predpisane določbe. A tudi pri učiteljskih sirotah je le predobro znano, da se jim često ne godi prav nič bolje, kakor rudarskim sirotam. Nej omenim še drugo stran nekolegi-jalnega ravnanja idrijskih uSiteljev. Oče omenjene sirote je deloval 23 let neumorno in nesebično v prospeh in korist idrijske mladine. Mnogi nekdanji njegovi učenci so se odlikovali tudi na sredniih in viSjih šolah in se po\ speli tudi v višje stanove Ali zasluži mož, da se sedaj njegovi sinovi prezirajo in sicer prezirajo od učiteljev in učiteljic, izmed katerih so bili celo njegovi tovariši, kolegi? Kako se godi učiteljskim vdovam, zlasti če morajo še skrbeti za nedorasle otroke, je le predobro znano. Tudi ta vdova ima poleg omenjenega sina še drugega sina, za katerega mora tudi njenim A napredna Francija je častila Sajtafernovo tiaro .... Bila je plačana. Vse je bilo v redu. Kar se pa izve, da je to tiaro naredil neki ruski kovač v Odesi! O Ruchomovski, klerikalna dušs, črni kovač — teba si je za zgled vzel Harambaša! Ves Pariz je bil vznemirjen. V vseh gostilnah se je govorilo edino le o Sajtaler-novi tiari. Cele procesije so hodile gledat to čudo. Posebno vnet napreden častilec Sajtalernove tiare je zblaznel: Letal je po Parizu in vpil: »Jaz sem Sajtafernes ! Tiaro so mi ukradli I Lovite tatove!« Tako bo tudi pri nas — mi so bojimo Srca čutečnikov ne bodo mogla prenašati tega udarca . . . A znanstveno in zgodovinsko je stvar pri kraju. Sajtofernova tiara, Prešernova (ajfa in Čopova nogavica — Vaša slava je minila! Dovršili smo s tem svojo časnikarsko dolžnost. Slovenski narod pa opetovano svarimo, naj stoji na Btraži pred skrivnim kle-rikalizmom, kateri se vedno bolj vtihotaplja v napredne vrste! Harambaša je potlačen, ponižan, pohojen. Tako so bo zgodilo vsakemu klerikalou, ki bo naskakoval svobodomiselno trdnjavo s počenimi relikvijami. Pipar. razmeram visoke stroške plačevati. Vsakdo torej spozna, da se je godila temu dijaku, ki ima tuli ugodno spričevalo, očividna kri vica od idrijskih uftile jev. Upravičena je zahteva da ravnajo učitelji in učiteljice v pri hodnie pri sličn h s učajih bolj pravično in kolegiialno". Nato odgovarjamo: ^Jubilejno ustanovo, imamo res; da je namenjena v prvi vrsti sirotam idrijskih učiteljev, je tudi istina; ako ni učiteljskih sirot, dobe ustanovo pa revni rudarski otroci, ki so na kaki višji šoli, nego je ljudska. Tako stoji v določilu in tako se tudi vedno ravna. Vsako leto se ustanova s prižnice župne cerkve idrijske razglasi in začetkom leta jo učiteljstvo odda, in sicer po tajnem glasovanju. Učitelji sami ne zvedo, kdo je glasoval za tega prosilca, kdo za drugega. — „Narodove sotrudnice" več vedri. V začetku letošnjega šolskega leta sta bila dva prosilca za ustanovo, sin učiteljske vdove, o kateri pripoveduje „Narodov" dopisnik, ter sin nekega upokojenega rudarja. Pri oddajanju ustanov se gleda seveda na primerni napredek v šoli, raditega priloži vsak prosilec tudi zadnje spričevalo. Ogledali smo obe spričevali. Sin „uboge" učiteljske vdove je predložil spričevalo I. realčnega razreda v Idriji, katerega je ponavljal ter po drugem letu srečno tako napredoval, da je dobil v risanju „hvalno", sicer v vseh predmetih ,.z a d o s t n o", v nravnosti pa „manj primerno" s pripombo: „radi uporabe nedovoljenih sredstev pri pismeni nalogi." To je tisto „ugodno" spričevalo o katerem poroča „Narod". Torej v nravnosti ,;manj primerno" je ugoden red; nekaterniki ozir. nekaternice so pa res z vsem zadovoljni, ako so slepi do otrok, učitelj je pa nekolegialen, če mu ni všeč tako vzgledno napredovanje! Drugi prosilec je že več let na ljubljanski gimnaziji. Kaj posebnega tudi njegovo spričevalo ni bilo — a prvi red vseskozi, a tudi v nravnosti je imel „povoljno". In to je menda vendar velika razlika mej „povoljno" in „manj primerno". Pri drugih izgubi dijak ustanovo ob takem „manj primerno" napredovanju v nravnosti, idrijsko učiteljstvo naj pa takega kvaliliko-vano ,.manj primernega" prosilca predpostavlja „povoljnemu" ? Ako je torej dobil ustanovo sin ubogega upokojenega rudarja, potrebno kvalifikovan, ne pa „manj primerna" učiteljska sirota, ali je bilo to krivično? Očitanje nekolegialnosti učiteljstvo prav tako lahko in še odločneje odklanja. Reče lahko, da je največja perfidnost, ako kdo očita nekolegialnost. Kdo pa je lani dobil ustanovo? Mar ne starejši sin iste učiteljske vdove, to je ravno tisti sin, za katerega mora sedaj mati njenim razmeram visoke stroške plačevati, kakor pravi .Narod". Učiteljski zbor je podelil ustanovo temu prosilcu, odklonil pa več prav pridnih dijakov - prosilcev. Učitelji pa niso krivi, da je omenjena učiteljska sirota izgubila že II. tečaj ustanovo; pa naj bi se prav pridno učil Najbrže bi jo bil tudi tetos ohranil, ako bi bil kaj bolj »primerno" kvalifikovan, nego njegov mlajši bratec v Idriji. Sedaj pa še par popolnoma zasebnih opazk! Na vprašanje v „Narodu": „ Ali zasluži mož, da se sedaj njegovi sinovi prezirajo?" — vprašal bi pa tudi lahko marsikdo : „Ali zaslužijo sinovi ustanovo, kateri je najbolj nasprotoval njih oče ter k ustanovnemu kapitalu pomagal s celima — čujte — d ve m a kronama ? To so že dobili povrnjeno z obilnimi obrestmi Nasprotno pa je oče dijaka, ki ima sedaj ustanovo, kot pevec sodeloval pri koncertih, kateri so bili napravljeni, da je prišla glavnica skupaj. Tudi ni primerno, ako se meče penzija učiteljske vdove in penzija vpokojenega rudarja v en koš. Dotična vdova ima 1000 K svoje penzije. dalje še za otroke štiri sto kron in najbrže tudi kaj iz vdovskega društva, dotični rudar pa ima mesečno za vse skupaj 32 K, ko pusti drva in žito, sicer pa celih 10 K. Ali je to kaka primera? Dalje: Vdova ima skrbeti še za dva otroka, drugi so vsi oskrbljeni, eden je davčni uradnik, eden gozdarski uslužbenec, eden učitelj; upokojenemu rudarju so pa štirje nepreskrbljeni otroci na ramenih, sam je bil pa tudi radi bolehnosti pred časom upokojen. Sklepamo: Vsakdo torej spozna, da se ni godila dijaku, ki ima tako neugodno spričevalo, nobena krivica od idrijskih učiteljev. Kolegialnost sama še ne odločuje. Želeti bi bilo, da ravnajo učitelji in učiteljice tudi v prihodnje pravično in kolegialno, v kolikor jim je možno, čeprav ne ustrežejo vsaki sitni ženski, katera se vtegne s tem maščevati, da poskrbi v „Narodu" malo po-krtačenja pod kakim imenitnim naslovom „iz učiteljskih krogov". — a — Po delavskih shodili v Ljuhl}aiii. Ker sta začela zadnji čas brata »Slov. Narod« in »Rdeči Prapor« napadati nas delavke c. kr. tobačne tovarno, skoraj ni drugače, kakor da jima tudi me povemo, kar jima gre. li »Naroda« se kaj lepo vid', kako pokoren sluga je mlademu Linhartu. Te službe mu sicer ne zavidamo, kakor tudi bi se ne ozirale na njegovo čvekanje, če bi nam ta poštenjakovič ne izkušal škodovati ! s tem, ker vpije, da imamo preveliko plačo, zastonj zdravnike itd. Me bi štfredakterja »blov. Naroda« le vprašale, če se njemu res preveč zdi, če zasluti delavka ob tej dra ginji, ko ima poleg sebe ie za druge skr J beti, od 5 do 6 gld. na teden. Sredstev za ; življenje potrebujemo, kakor on, in če se niemu ta zaslužek prevelik zdi, smo pa rt s ! kar v skrbeh, kam on svoj zaslužek spravi, ki ni tako majhen, in poleg tega še tiste s fižolom prihranjene tisočake. Kar se pa tiče ! zdravnikov, jih moramo pa plačevati, kot i pri vsaki bolniški blagajni. Gospodje okrog j »Naroda«, vedit«, da je ta napad na nas in ; na gospoda dr. S Jsteršiča zelo klavern. Kdo i in odkod nai se v tovarno vzame, ne odlo \ čuje ne dr. Šusteršič, ne me delavke, torej j ta polenček lepo nazaj vzemite, pa ga vrzite . tja, kjer je bolj potreben, morda ž njim še | bolj utrdite zvezo s pomlinemci. Na pri-; imke, s katerimi nas obklada »Narod«, se | ne oziramo, ker vemo, da ima pri njem i zadnji neumnež, ki trobi v njegov rog, večjo ! veljavo, kot največji poštenjak, ki »napredno« j stranko po delih sodi. D)bro vemo, da bi nas liberalci in njih | gospodje socialni demokratje imeli za oli i kane, napredne in Bog \e kakšne delavke j še, ča bi ž njimi vred udrihale po duhovnikih in se norčevale iz krščanstva, kakor dela ta s ta »gospoda«. No, pa upamo, da 1 nas do tega ne bodete še kmalu pripravili; ; če pa semtertja kako ptico s potlačenim ven cem (po vaše) vlovite — vam jo Bjg »po-j žegnai« ! Gospodi okrog »Naroda« naj ve, da jo j smatramo za premalo socialno izobraženo, ! da bi se še v nad.djno polemiko z njo spu-, ščale in — s tem smo zgovorjeni! t Z iaj pa še rdeči bandi par besed. Koliko imajo rdečkarji smisla za zbolj-| šanje delavskih razmer, so pokazali na shodu j na starim Rtrelišču. Če je bila stvar, o ha-| teri je dr. Krek govoril, bolj važna za de i lavce, večji krik je nastal mej opičjimi po | tomci. Duhovniški kolar dr. Kreka jih je ! tako razburil, da bi ne odnehali od svoje — ; menda po prastari materi podedovane — j surovosti, če bi se šlo tudi za zmago ali j pogin delavstva oslega svetB. Se v lepši luJi : so se pa pokazali na shodu v PuntigamBki i pivnici. Prej so nas cal teden vabili, zadnji ve-I čer jih ja pa menda Linhart do polnoči učil, kako naj nas ven pomečejo Sjo. dem. smejo biti ponosni, ker jih je po 15 pridrlo nad vsako ženske, da so jo po zverinsko iz dvorane iztirali in suvali. Na galeriji je bilo tudi nekaj »devic- (kakor je »Narod« pisal) s pctlačenimi venci, ki so vpile na poštene ! delavke: »amaconke«, »trcijalke« i. t. d., pa za te se ne brigamo. Ptiči ene vrste naj skupaj lete ! Radovedne smo. koliko imajo soc demokratje srca za delavske težnje, ker so sotrpine, ki nisa njihovega mišljenja, suvali, I zmerjali h obleko z njih trgali. Vsak trezen človek mora spoznati, da je neumno toliko žrtvovati zato, da more 'kak L-nhart nekaj časa po duhovnikih in po tereijalkah udri hati. Iz njegovega govora se je lahko spo-i znalo, da je zboljšanje delavskih razmer j njemu deveta briga. Jezi ga menda, ker j nam zdaj dr. Krek zastonj prošnje sestavlja, ko smo morali prejšnje čase Linhartu vsako . črko dobro plačat'. Po sbodu je bil običajni ] »ofar«. Mi tega nismo vajeni, ker hodijo i naši poslanci in drugi govorniki vedno brez I plačno na naše shode, zato eden izmej j naših ni bil pri volji kaj dati, nakar so mu i sodrugi prigovarjali, da naj vsaj en krajcar i da. Nam bi bilo žal za vsak krajcar v ta i namen, kajti s tem, da je zabavljal čez pre-lata Rozmana, dr. Kreka in druge, mi ne j bomo nič na boljem, vsejedno bi bilo, če ; bi mesto Linharta kak otrok s »cucaljnom« I — k&tari bi sa tudi Lmhartu dobro podal j — po odru svoje »kunšti« razlagal. Naivni so pa tuii ti modrijani, kajti i neki delavki so se pustili vleči do skrajnosti. Malo ponorčevala se je ž njimi, pa so ji pripeli rdeč trak. Ko je stopila potem na oder. jo je eden doli pahnil, ker jo prezrl j »sveto« znamenje. Druge si se poredno smejale, češ, še svojih ne poznajo. Potem so jo pa vlekli nazaj, rekoč: »Oprostite, go spodična, nismo vedeli, da je katera izmej delavk tako zavedna i. t. d. Sele, ko jim je v obraz povedala, da so 50 let za luno, so »pogruntali«, da jih ima za — norce. Sklepno naj pa še povemo, zakaj se boc demokratje zadnji čas tako za nas brigajo. Mi imamo društvo, katero so s pomočjo dr. Kreka tisti osnovali, kateri mu zdaj najbolj nasprotujejo. Takratno društveno vodstvo — sami soc. demokratje — so imeli dr. Kreka za vabo, da so vlovili člane, katbrih bi sicer ne dobili. Dr. Kreka so povsod lovili za shode. Če pa njega ni bilo, sta bila pa tudi dr. Lampe in Moškerc do bra. Ko so pa uvideli, da društvo pod nji hovim vodstvom hira (če hočejo, povomo več!), so odstopili. Njih nasledniki, ki so bili breistrankarski, so s težavo ustvarili boljše J razmore — k čemur je mnogo pripomogel dr Krak. Zd«i «« jim pa kar naenkrat po vodstvu tega druHva zopet sline oede (za kulisami je menda Lmhart) Nam ss to čudno zdi, ker dru&tvo je vendar vedno tako, kakršno so ustanovili, gotovi stranki se pa zdi, da dru«tvo ne bo drugače dobro, kakor de bodo oni zopet po svoje v njem gospodarili, pa — upamo — da se bodo opekli. To se nam še čudno zdi, da neka teri bivši odborniki, ki so se za naša cd borništva pred dr. Suiteršičem in pred dr. Krekom malone do tal priklanjali, zdai ru jejo proti njima, kar se da. Sliši s a semtertja kaka opazka, a o tem, če bo treba, izpregovorimo prihodnjič. Zavedne delavke. Iz slovanskega sveta. sl Slovaško. (55 etmea slovaških „Kat. Novin". — Slovaške knjige — za Slovake nevarne) Slovaški list »Katolick^ Noviny« začenja z novim letom 25. letnik pod uredništvom poslanci vč. g. Martina Kol ara in vobče svoj 55 letnik. Zares v tako revnih razmerah lep kos truda! Pri tej priliki ured mštvo pravi, da list dobiva največ podpore in to moralne in gmotne iz revnih okrajev: trenčinskega, zvolenskega, liptovskega, Dravskega in spišskega. Najmanj pa iz bogatega okraja pešpurskega in nitraoskega. V Ameriki imajo sploh „Kat. Noviny« več naročnikov nt go doma na Slovaškem. Amerika tudi list vzdržuie; ako bi se izdajal samo za ogrske Slovake, že davno bi bd nehal izhajati — Slovaško društvo »S/. Vojte 'sky spolek«, četudi izdaja knjige samo verske in poučne vsebine, ter se s politiko ne peča — vendar ža zbog tega, ker razširja slovaške knjige med ljudstvom, nima nobenih prijateljev pri višji gosposki na Ogrskem Celo n žie du-hovništvo, tisto namreč, ki stoji popolnoma v službi madjarizacije, nastopa proti temu društvu Tako na primer so pred nedavnim časom duhovniki enega celega slovaškega dekanata prosili svojega škofa, da bi društvu prepovedal širiti med slovaškim ljudstvom slovaške knjige. Torej samo širjenje slovaških verskih knjig je pastoralna nevarnost za slovaški kraj (»Hlidka« č. 1 ) — O žalostnih razmerah na Slovaškem bodemo ob javili daljši članek, ki je izšel v čtškem katoliškem časooisu »Obzor«, "I Čeških hranilnic in posojilnio Relffeisenovega sestava 10 oilo v kraljestvu či Sirom leta 1897 : 59 s prometom K 593 030-96 h koncu I. 190D je bilo i«t>h zavodov že 401 in m>h promet je v 1. 1900 znašal K 11094 329 27. sl Galicija. (Rusinsko gledališke v L»ovu. — Poijski „Zw^',ek narodowy".) Rusini hočejo imeti svoje lastno gledališče v Lvo\u; zahteva je povsem opravičena, ker rusinski narod, ki šteje 30 miljonov duš, nima niti enega lastnega gledaliAta. Da bi ga mgli sezidati, potrebujejo 800 000 kron. Dr. I. Kuličkovskij v zadnji Številki „Rus-lava« upa, da bode gledališče v treh letih že sezidano. Nideja se, da dežela in mesto Lvov plačata p ilovico stroškov — 400 000 K, ker zidanja gledališča je zahteva kulturna, a ne politična. 100.000 K je že odbor „Pro-svite" v ta namen nabral. Ostane torej še nabrati 300.000 K, vsako let 3 100 000 kron. Kakor dr. Kulačkovskij trdi, ta svota se bode lahko nabrala, ako se nabiranje prispevkov dobro organizira in ako vsak rusinski rodoljub stori svojo dolžnost. — V zadnji številki krakovskega »Slovva polskipga«, drž. poslanec, prof. vseučilišča dr. G finski poroča o splošnem položaju poljskega naroda ter prihaja do sklepa, da »Poljakom je treba zveze, ki bi organizirala po svojem programu in delovanju vse narodno življenje v Galiciji in pospeševala razvoj družabnega življenja harmonično z narodno mislijo, zveze, ki bi združevale v enem središču napore za pozdigo politične in ekonomične samouprave, zveze, ki bi obenem poravnavale strankarske spore v imenu občega dobra in napredka « Kakor pref. Glabinski dalje piše, namerava bržkone stvoriti iz raznih poliskih strank stranko novo — stranko narodno de-c. kralično z izključenjem socialističnega življa, ki ne stoii na narodni podlagi. sl Rusko. (Drobne novice.) Kakor ,Rus-skaja mysl« poroča, bilo je leta 1887 na Ruskem natisnjenih 18,540 390 kniig in brošur v ruskem jeziku; I. 1891. ie 22,918105, — 1. 1894 35,512.814 — I. 1898 44 221.864, — 1. 1901 58 529 480; v 15 letih se je število iztisov potrojilo, tako da pripadata na vsakega Rusa, ki zna čitati, dve knjigi na leto. — Židovski rabini ruski so hoteli imeti shod v Gradnu, a shod se ni mogel vršiti, ker so ga delavci preprečili. Zbog tega so rabini izrazili udanost ruskemu carju in protestirali zoper socialiste in prodiranje sooia lizma v židovski delavski stan in inteligenco. — 40000 Židov iz Besarabije bode se baje izselilo na spomlad v Kanado in Argentino. Pooblaščenci so že bili v ti državi poslani, da bi poiskali stanovanja, in nekateri židje izseljenci že zdaj prodajajo posestva. — V Petrogradu izhaja nov dnevnik »Rus« pod (uredništvom A, A. Suvorina, sina Al. S. Su-vorina, izdajatelja lista »Novoe Vremja«; v uredništvu novega lista urejuje slovanski od-< delok Čeh prof. Svatkovsky, ki pozna vse slovanske jezike, tsko da ne bo treba listu zajemati poročil o slovanskih narodih iz nemških in drugih tujih liitov. sl. Slovani in Makedonija. Pod tem naslovom je objavil v »Pizenjskem Obzoru" neki Jugoslovan članek, v katerem se o »makedonskem vprašanju" med drugim piše tole: »Makedonija kot zemljepisen pojem ne obstoji. Ali nam Slovanom sovražni listi so ga iznašli; n|egov namen je slovanski živeli na Balkanu p tu ji ti. Posledice se že zdaj kaže|o. ... Z li se, da se je slovanskim so-vragom posrečilo, tudi tam uveljaviti načelo »divide tt impera«. Djčim so se tam Srbi in Bolgari pričkali, tuja propaganda je uspešno delovala in deluje še danes, da bi storila nov političen in narodnosten živelj —-živelj makedonski. Vse to so radikalni in previdni politiki srbski in bolgarski zapazili in zato se tudi že šest mesecev sem deluje za zedinjanje obeh bratskih narodov. . . To približevanje se kaže v tem, da se na tej in onej strani slišijo glasovi o personalni uniji Bolgarije s Srbijo. Zdaj st^ji temu na pota tuji, nesiovanski knez. Veliko je resnice v besedah Glads.one-a, ki je rekel: „Balkan balkanskim narodom«. Kaj to pomeni? Gotovo sledeče: Rešiti balkansko vprašanje imajo pravic) v prvi vrsti balkanski narodi. N|ihova beseda mora biti naibolj merodajna. Koristno bi bilo, ako bi se Bolgarija in Srbija zedinili v personalni uniji in potem naj se jim« itroči moda Makedonije in Stare Srbije. Makedoniji in Stari Srbiji naj se da samouprava samo pod nadzorstvom zedinje-nega kraljestva bolgarsko - srbskega. Taka ali enaka oblika Bdgarije in Srbije bi upli-vala tudi na življenje in razmere drugih jugoslovanskih narodov in držav, zlaBti Hrvatov, Slovenoev in Črne Gore.« sl Umetniški razred akademije. Zagreb. 15. jan. : Jugoslovanska akademija znanosti in um tnosti je dozdaj gojila samo znanost. Z t umetnost sploh ni imela nobenih dohodkov. Sjlošni narodni napredek pa znhteva, da se ta najvišji znanstveni zavod zavrame tudi za umetnost. To je storil tudi s svojim sklepom v glavni seji, 10 decembra 1903, ko je odobril enoglasno predlog predledriiknv. da se iz akadamične naklade izloči 10.000 K ter s tem položi temelj za osnutek IV. razreda za umetnost Ta razred ostane pj 3 točsi akademičnih pravil sostavni del akademije, ter se bode odzdaj akademija zvala po pravici tudi akademija umetnosti. Sdenjeno je, da se imajo obresti cd te glavn ee in vsi dohodki v to svrho prilagati glavnici tako dolgo, dokler men letni djhodek ne doseže iznosa 4000 K. Ko se to zgodi, bode akadem ja poskrbela, kidarčiča z dnevnim redom po pravilih. — Po dovršenem dnevnem redu bo govoril potovalni učitelj gosp. Strekelj o živino- in trtoreji. p Plini vžgali v predoru. Pri zidanju predora iz Loga v rabeijske rudnike se je primerila velika nesreča. Delavci so se peljali v rudnik. Kar se vnamejo jamski plini, v trenotku biubne plamen, ki objame nesrečneže. Deset mož je bilo v hipu ožganih. Vendar ni nobeden umrl, ampak so žive pripeljali iz rudnika. Nesrečo je povzročila najbrže nepazljivost, kajti slutili so že naprej, da mora priti enkrat do detonacije, ako se plini ne odpravijo iz rudn ka. p O samomoru Kiirnerjevem se poroča : Klicne):, sin gonšk>ga meščana, je bil v službi na ladiji »Beloni« zakrivil neke netočnosti v službi, vsled katerih bi bil moral v mornariški zapor. Preskrbel si je v soboto zjutraj puško. Ko je vstopila patrulja k njemu, da ga odpelje v zapor, je vskliknil mademč: »Tukaj sem, vzemite me !« in sprožil je strel, ki ga je smrtno ranil. Se isti dan je umrl v bolnišnici. p Dva sloveča tatova so aretirali v Gorici. Janez Čukada ie znan po Trstu zaradi predrznih tatvin. Bil je že obsojen na 20 let ječe. Njegov tovariš Guerrino Garan-tito je doma iz Italije. Tam so ga imeli pod policijskim nadzorstvom. Zato je prišel v Avstrijo. S Čekadom sta se združila in šla v Gorico — po opravkih. Imela sta pri sebi priprave za odpiranje ključavnic. p Z okna skočil V Gorici je našel policaj proti jutru na uličnem tlaku v Mo-rellijevih ulicah ležečega človeka v srajci in spodnjih hlačah Vsega premrznenega je po-tresel in vprašal, kaj tukaj počne v tako nenavadnem položaju. ,Nisem mogel spati ponoči«, pravi ta; „pnšla mi je misel, da bi letel, pa sem šel k oknu in skočil iz prvega nadstropja." Bilo je popolnoma res. Pri svojem aeronavtičnem poizkusu si je izpahoil nogo, da ni mogel vstati. Spoznali so ga, da je slaboumen in oddali v bolnišnico usmiljenih bratov, p Falzifikatorji. »Soča« se brani na vse kriplje da ni falzificirala papeževega »Motu proprio«. A ga je v bistveni stvari falzificirala. Tisto točko, da se ne sme krščanska demokracija n a Italijanskem udeleževati političnih volitev — to je volitev na Monte C i -t o r i o — je »Soča« falzificirala, kakor „N»rod", češ, da se slovenska katoliško narodna stranka ne sme več baviti s politiko. To je jasen i a 1 z i f i k a t. Vendar lahko resnico te trditve tudi preizkusimo na koii samega našega Gabrščka. Če je »Soča« pisala resnico, potem mora Gsbršček odstopiti iz politike, prenehati s „S3čo" in zapreti tiskarno. Če tega ne stori, imamo do kaz, da je ,Soča" falzificirala papežev .Motu proprio". Zdaj ima pa besedo — Gabršček. p Železnica Videm-Čedad Sv. Lu-olja. Te dni su je vršilo v Liubljani posve tavanje o železniški zvezi od Vidma čez Čedad, Sv. Lucijo, Idrijo, Vrhniko in Ljubljano. Navzoč je bil tudi laški asesor Picco iz Vidma, ki je povdarjal korist take zveze, po kateri bi se od teh stranij dosegla tudi krajša zveza za trgovino v orient itd. Inženir Petz je re kel, da bi se potrošilo za km 500.000 K, Avstrija bi prispevala z 2 milijonoma in pol kron. Deputacija pojde na Dunaj, da se potegne za to črto pri trgovinskem in vojnem ministrstvu. p Ekspropriacije zemljišč od Solkana do Sc. Petra giede na novo žeieznico 8"i skoraj izvedene. Obsegajo doslej okoli 410 000 m5, posestnikov okoli 85 v Solkanu, okoli 40 v mestu, na Pristavi 35 in na Ba-ronovšflu 3, lastniki hiš v Solkanu 6, v Go- I rici 4 Enspropriiranje se je izvršilo brez posebn h težkoč. p S kropom polil. Sprla sta se v gostilni pri Sv. Florijanu Vincenc Možina in Jožef Macchius. Možina je zagnal svojemu tovarišu steklenico vina v glavo. Ta pa ves jezen plane po konci, vzame z ognjišča lonec s kropom in mu ga zvrne čez glavo. Možina je silno opečen na glavi. Poln mehurjev je in lasje so mu izpadli. p Slovenci in Italijani se prepirajo pri zgradbi bohinjske železnice Laške delavce sumijo domači slovenski posestniki, da jim kradejo. Vedno komu kaj zmanjka. Ker domačini ne kradejo, kradejo gotovo tujci. V Solkanu stanuje kolonija laških delavcev, ki jih imajo domačini za tatove. V nedeljo ponoči je prišlo do pretepa, pri katerem so bili Italijani nabiti. Dva Italijana sta obležala. p Mrliča so našli v šumi pri Lokavcu. Obraz je ves zgnit, da ga ni mogoče spoznati. p Rojenih je bilo v Gorici 1. 1903. otrok 691. p Pogrešajo v Mirni Frančiško Tratnik. Sorodniki se boje, da se ji ne bi bila zgodila kaka nesreča. p Okradel je neznan tat kuhinjo oo. jezuitov v ulici Leoni v Gorici. Največ je pokradel jajec. p Škandal v gledališču. V Trstu so igrali v filodramatičnem gledališču francosko igro »Bomba" — dramatičen izdelek najslabše vrste. Poslušavci so bili nad bedasto igro in slabim predstavljanjem tako ogorčeni, da so razsajali, žvižgali in hoteli vse stolči. p Ljudsko gibanje v Trstu. Lani je bilo v Trstu v vseh petih župnijah: Porok 1220, rojenih 3648, umrlih 2384. V bolnicah je bilo: Porok 11, rojenih 388, mrtvih 1411. Jeseniške novice. j Poslovil se je od nas pretekli teden postajni načelnik adjUflkt Wieser. Preselil se je na Gornje Stajarsko vHitfliU, da ss* spolni njegova želja, bivati rioed aamimi Nemci. Imenovani uradnik o. kr. državne železnice je bil strasten Wolfovec in kot tak do pri prostega slovenskega ljudstva skrajno ne-uljuden. Zato ga ljudstvo ni marslo in komaj smo čakali, da nas zapusti. Uradniki naj bodo prijazni do ljudstva, katero jih plačuje. j Tovarna na Javorniku raste. Precejšen del delavcev se je preselil s Save na Javornik, kjer bo tovarno zdatno povečali; > tudi na Savi bodo storili i-ito. j Pamet v petah imajo jeseniški liberalci, tako pravijo sami v »Slov. Narodu«. No, mi smo to že zdavno vedeli. Zatj te ljudi kar k tlom vleče, kadar se pomikajo iz kake liberalne gostilne. Zgledov za to je , nebroj. j »Slov. Narod« se poteguje za sledeče gostilne: »Na pošti«, A. Trevna in B. Olifčiča. Mi pa še zmerom pravimo: Tudi v te gostilne bi zahajali, ko bi bil notri tudi »Slovenec«. Torej vidiš, umazani »Narod«, da mi ne huiskamo proti tem gostilnam, marveč jim le hočemo pridobiti še več obiskovalcev. j Slavno oskrbništvo ječe v Kranjski gori prosi jeseniški novičar, naj blagovoli ječo dobro osnažiti. »Slov. Nar « nam reč pravi, da so v kranjskogorski luknji uši. In če bo jeseniški novičar na prediog liberalcev obsojen, se bo branil iti v tako luknjo. j Novice s Hrušice. Delo v tunelu ee zdaj zopet brez posebnih ovir nadaljuje. — Pri zidanju v tunelu pozimi rabijo večinoma le kamen iz Mirce, ki ni tako zelo občutljiv za mraz, kakor loški. — Bolnišnico za kužne bolezni, ki stoji blizu postaje, bodo podrli in sezidali novo, ki bo bolj oddaljena od ljudi. j Novice iz Št. Rupertsko-mokronoske doline. r Toplo vreme imamo sedaj, sneg je skoro popolnoma zginil, pa kmetiču ni kaj po volji- r Več lovoev hodi v šentruperške hribe, pa ne na zajce, ampak glasove lovit za liberalce. Ako so naši možje pametni, pokažejo naj jim Benetke. r Mokronoška šola. Zadnji četrtek so oddali dela za novo šolo v Mokronogu. Zidarska dela so prevzeli Ig. Majcen, Prijatelj in Zupančič, mizarska pa Umbergeriz Mokronoga. r Muzej za hrastov les bočejo nekateri ustanoviti, da bodo zanamci vedeli kakšen je hrast in njega les. Voz za vozom gre v Trebnje! r Kmetijska podružnioa je sklenila v drevesnici gojiti tudi smrečice. Za cepitev sadjega drevja bodo rabili evetličnjak gosp. P e n c e. r Vodne zadruge seja za uravnavo Mirne je bila jako burna; tudi itbe ralci so zadovoljni, da ni delo takoj gotovo, češ, da mora škodo vsaj nekoliko podjetnik popraviti. r Dohodninski davek. V našem okraju je splošna tožba glede dohodninskega davka. Mislimo, da nikjer tako ne drži davčni vijak, kot tu. Lansko leto se je ljudstvo pripravljalo za protestne shode, a letos jih bomo imeli, če ee stvar ne zboljša, in poklicali zraven naše poslance. Daj in pa daj, kje bomo pa jemali, če ne bomo kradli. Obrta ni nobenega, in če je, ga hočejo z davki v kali zadušiti. Kmet je prišel iz Amerike domov, ker tam ni več zaslužka; kaj pa sedaj? Železnica bi našo dolino povzdignila, pa že leznico so le obljubili in seve tudi naredili — na papirju, druzega pa nič. Saj vendar v sosednem glavarstvu ljudstvo ni tako ob-dačeno, le pri nas, po naši dolini, gospodje, v kateri prebiva večina revežev. in iz kmetije hočete dandanes dohodkov? Obdelujemo pa zato, ker moramo, drugače zgubi posestvo svojo vrednost. Najbolje je pa to, ko mislijo, da vsak laže in potem pošiljajo pole s po misleki nazaj. In čudi se ti svet; ti pomisleki so kar lit igri.firani, torej pri vseh ista laž! O ti preliubi pisarniški šimelj, ali veš že najnovejša? Pri nas raste pšenica sedaj na smrekah, in po strehah sadimo koruio! Kam pridemo? Sedaj kacih 55000 K za novo šolo, poleg druzih davkov, prispevek za ure jevanje Mirne in kaj vem, kaj bote še hoteli V Krškem pa mislijo, kako smo bogati! Na svidenje na shodih, če se ne poboljšate. Vipavske novice. v Štiri službe in 20 ur prostega časa ima neka oseba tukaj v Vipavi; ime dotične osebe sedaj zamolčimo. v Vipavskim liberalcem ne diši zapuščena cerkev sv. Marka, še manj pa župna cerkev sv. Štefana, ker se jo ob nedeljah.in praznikih tako izogibljejo. v Kuge se bojijo. Cerkev sv. Marka v Vipavi je, kakor piše „Narod", v takem stanju, da se je bati bolezni. Tisto liberalno človeče je gotovo že slišal travo rasti, ker piše, da bode iz starega zidovja bolezen nastala. Kaj tacega more pisati le kakšno prismuknjeno liberalce, liberalna »inteligenca" pa pridno zija in požira — to neumnost. v Ivan Božič je edini kmetski poslanec na Kranjskem; tako piše „NarodB, ker vse druge je baje izvolil dr. Susteršič. Ali ni morda Božiča izvolil dr. Tavčar? v Še edini kmetski poslanec ne drži s kmetom; ampak pustil je kmete na cedilu in ušel je v tabor nemških baronov. v Še edini kmetski poslanec se noče s kmetom več pečati — raje je šel na Hrvaško z lesom trgovat ter je Vipavcem fige pokazal, v spomin pa zapustil plesnjiv „špitav". v Volitev v gozdni odsek se je vršila dne 20. t. m. dopoludne in popoludne; izvoljen je večinoma stari odbor. v Gasilno društvo ima v nedeljo 24. t. m. plesno veselico v hotelu „Adria". Idrijske novice. i Vincencijeva družba ja tudi lani dobro delala, še predobro. Kaiti stojimo pred deficitom, upamo pa, da dobrotniki ne bodo pozabili družbe. Zlasti v bolezni je družba mnego storila, bolnikov pa ni nedostajalo. Dohodkov je imela družba 1284 K, stroškov pa 1342 K, primanjkljaja je bilo torej blizo 60 K Da bi videli, koliko solza je bilo zbrisanih ! Dobrotniki so zložili 452 K, ne bode brez plačila pri Bogu. Občudovati so pa delavni člani, kateri so darovali pri tedenskih zbirkah 640 K. In kdo sodeluje pri Vinoen-cijevi družbi ? Majhen parlament je vsako sredo zvečer. Duhovniki, meščani, obrtniki, pazniki, delavci — vsi radi prihajajo, da polagajo svoj dar za ubogega sotrpina. Število delavnih članov doslej ni še preveliko, lepo pa je, da so zastopani razni stanovi. Naj B)g blagoslovi tudi še naprej to lepo in prepotrebno družbo v Idriji, povrne naj obilno pa tudi dobrotnikom. i Bolezen. Ne moremo toiiti, da bi nas bolezen tlačila. Veliko preveč se govori, kako nezdrava je Idrija Čudno pa je vendar, da se tako rade pojavljajo zlasti nalezljive bolezni. Vrste se druga za drugo. Sedaj imamo na dnevnem redu bolezen, ki je zopet za nas popolnoma nove vrste Razširjena je zlasti med šolsko mladino. Nevarna sicer ni, prijetna pa tudi ne posebno. Imenujejo bolezen »Mumps«. Vsakemu bolnika vrat imenitno oteče. Da bi le starši pazili in varovali obolelega otroka, pri tem ne bo posebnjh nasledkov. i Železnica. Ker nam ne dado železnice, Bmo pa v drugem mnogo pred zunanjim svetom. S svetom nas nočejo zvezati, zato smo v mestu samem tembolj »visoki«. Od zbiralnice do žgalnice ter od Jožefovega rova do zbiralnice imamo namreč električno železnico. Te dni je bila v Idriji komisija, ki naj odobri te vrste vožnjo. Želeti bi že bilo, da prenehajo vedne poskušoje ob nedeljah in praznikih. Take dni počivajmo, saj počitka je potreben tudi delavec. i Sodnija je potrebna. Kdo bi to tajil? Tudi v Idriji imamo to navado, da radi pri eodniji iščemo pravice. Pred kratkim enkrat se je celo voditelj socialnih demokratov, Kristan, zaletel k sodišču, kakor poroča tudi »Naprej«. Razžalil ga je sodni sluga Druškovič, ki je vendar končno naletel na človeka, kateri ni bil tako prizanesljiv, kakor ljudje, ob katere se je preje zadeval. Seveda jo je skupil: 24 ur ali pa deset kron, tako so mu rekli. — Zadnje dni imamo pa zanimivo pravdo na dnevu. Gozdni erar je plačal namreč podžupanu Sepetavcu ob neki povodnji 1600 kron. Pokvarile so se baje svilnate rute, ki so bile Bhranjene na tleh v prodajalni. Pokončala jih je hipno narasla voda, kakor pravijo. Didič ima svoje posestvo pa tudi vkovano med erarični vodi Idrijco in Nikavo. Trpel je ob povodnji veliko škodo, gozdni erar se pa izvija. Radovedni smo, kdo zmaga. Doslej stoji dobro za Didiča. i Električna razsvetljava je nekaj imenitnega. Samo ta nadloga je, da je ne urediš, kadar pričenja svoj »štrajk«. Najlepše se zabavaš, v sredi umetnega plesa, na — pa postane tema. Na kegljišču vedno pomeriš in vržeš kroglo \ najlepših nadah, — kar nastane tema. Ulične obcestne jarke so čistili čez dan, kupec sedem let starega blata — za blato zadostno častitljiva starost — je vozniku preostal sredi ulice, »elektrika« je odpovedala: jako prijetna pot, ako . imaš kak opravek ponoči ter te pot vedi ' po takih ulicah. i Pa smo zopet pri občini. V soboto ste sporočili, da namerava župan posloviti se od županstva. So pa ljudje žo zlobni! Ta svet je že tako »brezverski«, da pravi: Žup an bo res prihodnji teden sklical ob činsko sejo ter odložil župansko čast. Počakal bo pa vendar, ali ga morda ne bodo prosili, naj še potrpi. Tako bo dobil zaupnico — pa bomo zopet na konju! Seveda bo težko delo možu »pred šolo« ali pa »podgradom«, ako bi se dal župan omečiti. Ej, to mencanje rok! i Gospodarstvo. Sicer pa tako ne bo dobil nič prijetnega v roke, kdor ba prevzel županstvo. Vee vpije: Denarja, denarja! Obiinska blagajna pa stoji v pravem pomenu besede — prazna. Realčni kabineti vpijejo: Napolni nas! Pa s čim ? Ro-alka gleda po ograji tako, kakor mojstri po denarju. Pa ni in ni. Končno pridejo še ti preklicani delavci, ki navdušeno pozdravljajo občinski sklep, naj sa doklade zvišajo na 100 °/o — pa izključno le za zidanje delavskih hiš! Težko breme v resnici! Posebno, ko ima človek tak velikanski trud, da bi dobil posojilo. Tolažba, morda ustreže bratovska akladnica v Idriji tor posodi 360.000 K, da ee občina otrese dolga po 5% obresti ter plača sitne „cukalce". — Davkoplačevalci bi bili že enkrat radi na čistem, kam pravzaprav odhaja denar. V pregledovalnem odseku ljudstvo, ki se zanima za gospodarstvo, še dosedaj nima nobenega zastopnika, od drugod pa tudi ničesar ne zvemo. i Ali res odstopi župan? To so ti jeziki! Sedaj je nastala kar nova govorica, katere pa nobeden noče verjeti. Drag. La-pajne je vrgel govorico, da odstopi, v svet samo zato, ker je pričakoval, da bodo nastopile množice ljudstva in klicale: Ga ne pustimo 1 — A presenečenje! Nihče se ne zave, svet se vprašuje k večjemu, kdo bo neki naslednik. Da bi bil le mož, naj bo kdorkoli! Belokranjske novice. b Umrla je v Metliki dne 12. t. mes. posestnica II. Kambič v 66. letu svoje dobe. Bila je jako priljubljena, kar je pričal tudi njen pogreb. N. p. v m.l b Vinski tatovi so vdrli vLovšinovo - klet pri Drašičih in odnesli precej vina. Lo-j pove zasledujejo. b Obesiti se je hotel neki uslužbenec 1 pri g. Pezdircu v Metliki. Pravočasno so še odvrnili nameraveni samomor. I Dalje t prilogi IL II. Priloga 18. štev. J31ovencaM dn6 33. januarja 1904. b Zadnji semenj v Metliki je bil srednje obiskan. Cena goveji živini je bila prav visoka, padla je pa pitanim prašičem. Nasprotno so bili pa jako dragi prašiči za rejo. b Predsednikom kraj. šol. sveta na Suborju je izvont n g. župnik Psvlovčič. b Občni »bor »Prve dolenjske posojilnice« bode v ponedeljek, dne 25 januarja, v siučaiu nesklepčnosti pa 15. febr. b Vina je na Belokranjskem še prav obilno. Kupcev prihaja pa prav malo ali skoro nič. Se celo domači gostilničarji točijo vino iz drugih krajev Seveda smo tega mi, belokranjski vinogradniki dokaj tudi eami krivi, ker zahajamo v take gostilne. V bodoče mora biti naše geslo : Zahajati le v tiste go stilne, kier se nudi gostom pristna in izborna belokranjska kapljica, druge gostilne pa po-polnom« prezirati! b Užitnino je sprejela z novim letom v metliškem sodnem okraiu dežela. Doslej jo je imela zveza gostilničarjev. Mengiške novice. m Koristno naredbo je vpeljalo tuk. katol. slov. izobraževalno društvo. Vsak ud društva mora nerazumljive besede, ki jih čita v časopisih ali pa v knjigah, zapisati na listek. Pri mesečnem shodu: ee te besede vpričo razlože in pojsBnijo. Naj bi to upe Ijala tudi drugod izobraževalna društva, da bi se tako tuje besede pojaenile, mladina pa izobraževala. m Strašna nesreča se je zgodila pre tečeno nedeljo v Domžalah. Kakor smo že sporočili, je ob eni ponoči začel goreti mlin ter do tal pogorel. Škode je precej. Kar je pa najstrašnejše, je pa to, da je ogenj za hteval tudi eno človeško žrtev. V mlinu sta spala dva hlapca. Eden se je še pravočasno re&il, drugi je pa zgorel popolnoma. Ime mu je bilo Fracc Ferjan. Bil je neoženjen, star 52 let. Menda mu je bila smrt res name njena, be pred dobrim tednom se je poslovil od sestre in sorodnikov rekoč, da je od danes do jutri. In res pri ognju je njegov so hlapec se rešil pri pravih vratib, ki so vo dila na prosto, on pa je v strahu šel na na sprotno stran ter tako zašel v ogenj. Klical je pač na pomoč, a nikdo mu ni mogel pomagati. Zgorel je popolnoma. Pač strašna smrt! m Tajni policist g. Toplikar ie hodil ta teden po Mengšu in Trzinu. Če je kaj zavohal o Wagenpfeilovi zlatnini, ne vemo. m Bralno društvo v Mengšu bi rado umrlo, pa ne more. Baje ima še nekoliko denarja, pa mu hočeio na umeten način živ ljenje podaljšati. Na zadnjem obč. zboru se je posebno nežni spol postavil v opozicijo Čast mu zato! m V katol. izobraževalnem društvu bo predaval jutri popoldan ob 3. uri g. dr. E v g. L a m p e. m Našo šolo je zapustila pretečeni teden gdč. L. Garbajs. Bila je suplentinja tukaj le par mesecev, a pridobila si je srca vseh otrok v razredu, da so močno žalovali po njej. Sedaj je odšla v Ljubljano, naslednice pa še nimamo. Saj za borih 40 K mesečno tudi ni vredno, da bi se človek toliko trudil. m Zima je letOB prav mila. Ni snega, ne mraza. Pivovarna je komaj dobila nekaj ledu. Da bi le še tako ostalo! Novice iz Amerike. § Nasledki praktičnega življenja. V Novem Jorku tekmujejo sedaj najlepši ljudje. Med večinoma mladimi tekmovalkami je tudi neka stara mati. Dasiravno je stara petdeset let, vendar bi ji vsak prisodil le trideset. Njena barva je sveža, njena hoja lahka. Vse to pa pripisuje dotičnica svojemu zmernemu življenju. Od 26. leta je bila vegetarijanka. Tudi popreje je jedla le malo mesa, a veliko sočivja in sadja. Pije le mleko in vodo. Spi vsak dan osem ur in sicer pozimi in poleti pri odprtem oknu in trdi, da se počuti kot osemnajstletno dekle. § Čudno sorodstvo. Anglež dr. Gren-feld, ki plove z ladijo »Strahtcona" po la-bradorskem vodovju, je našel v neki rodo-vini zelo zamotano sorodstvo. Dva vdovca namreč, ki sta si bila bratranca, sta se poročila s hčerjo drug drugega. Tako sta bili ženi druga drugi tašči, svakinji in sestričini. § 45 nadstropij visoka hiša V Novem Jorku nameravajo sezidati orjaško poslopje s 45 nadstropji in 60 metrov visokim stolpom. Štiri nadstropja bodo pod zemljo, drugih 40 pa nad zemljo. Poslopje bo visoko 615 čevljev. Vestnik »Slovenske kršč. soc. zveze". v Izvrševalni odbor ljubljanske krščanske demokracije naznanja vsem somišljenikom, da se nahajajo prostori kršč. delavstva ljubljanskega sedaj v Selen-burgovi ulici št. 6, II. nadstropje. Članom organizacije je na razpolago velika knjižnica in čitalnica. V teh prostorih posluje tudi vsak delavnik izvzemši sobot od »/47. do 'lt8. ure zvečer t a tj n i š t v o o vseh delavstva se tičočih zadevah. Vsak petek ob '/t8. uri zvečer v teh prostorih socialni k u r z, ki ga vodi dr. Krek. Predava se o obrtnem redu. Prihodnji torek ob '/28. uri zvečer je javno predavanje. Predava dr, Krek. Agitirajte za veliko udeležbo! v Iz Krcpe: »Slov. kat. del. društvo« je dne 17. t m. imelo občni zbor. V mino« lem letu je štelo društvo lil članov. Sicer lepo število za Kropo, vendar pa društvo zasluži več zanimanja in zaupanja. Društvena »Čebelica« je pokazala lep uspeh; gotovine ima 1010 kron 50 vin. Ko bi le v«i kropar ski delavci uvideli veliko korist »Čebelice«! Vzeli so iz »Čebelice« blizo 700 kron, ki so šle v zrak. Torej le več smisla za društvo in »Čebelico«. v Katoliško tsobražev. društvo svetega J ji« f« v Tržiču bode imelo svoj redni občni zbor 31. januarja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, a) Poročilo predsednika, b) blagajnika, c) knjižničarja, d) volitev odbora, e) slučajnosti. K polno-številni udeležbi vabi odbor. v Javno predavanje V torek je »slov. krščansko - socialna zveza« otvorila svoja predavanja v novem stanovanju v Se-lenburgovih ulicah. Predsedoval je gospod Se d mak. Predaval je g. dr. E. Lampe 0 angleški delavski organizaciji, ki je zdaj najmogočnejša in najboljša. Razvija se v dveh vrstah: V organizaciji delavskih kon-sumnih društev an v strokovnih zvezah. Prvo konsumno društvo so ustanovili angleški delavci leta 1844. Leta 1890. je štela gospodarska zvessa angleških delavskih kon-sumov že 1093 dtauMev s 883 000 člani, katerim je prodala v enem letu za 830 milijonov kron s čistim dobičkom 80 milijonov kron. Tako se osvoboja angleški delavec pri nakupovanju. Za organizacijo plač in delavskih razmer skrb« delavske zveze. Angleški delavec ne trpi socialnodemokraških agita-toričnih društev, pri katerih gre ves denar za plače voditeljem, na diete agitatorjem in za časopisje. Tam organizirajo vsako stroko posebej v popolnoma strokovnem smislu, brez kake druge politične primesi. Te stroke imajo velike blagajne, iz katerih izplačujejo delavcem plače v slučaju industrijskih kriz. Govornik pripoveduje, kako je opazoval med zadnjo predilno krizo delovanje prndilniške strokovne zveze »The Blackburn Weavers "VVinder*' and Warpere Asscciation«. V njej je bilo 11.200 delavcev, ki so imeli v stro kovni blagajni prihranjenega 27.000 funtov šterlingov — čez 600.000 kron. Ko so tovarne ustavile delo za nekaj časa, je delav stvo dobivalo plačo iz svoje strokovne blagajne, dokler se ni zopet začelo delo. — Govornik priporoča, naj se po tem zgledu organizira tudi slovensko delavstvo. Namestu socialnodemokratične protiverske in izključno politične organizacije, v kateri delavci niti računov o svojem vplačanem denarju ne dobe v roko, mora stopiti pametna, stro-kovno-delavska organizacija, po kateri edini je mogoče delavstvu, da «e dvigne do višje socialne stopinje. — Prihodnji torek ob pol osmi uri zvečer predava čast. gosp dr. Krek. v V Preski je imelo slov. kat. izobraževalno društvo minolo nedeljo občni zbor. Društveni predsednik g. I. Brence je dokazoval potrebo prave krščanske izobrazbe, osobito za mladino. In to pospešuje društvo, 1 katero je torej jako koristno, ako izvršuje ? svojo dolžnost. Tajnik je poročal, da je imelo društvo v minulem letu 12 shodov z raznimi predavanji. Društvo ima naročenih več časopisov, ki jih izposoja tudi na dom. Društvo je poleti napravilo izlet na Bled. V odbor so bili izvoljeni gg.: Župnik Brence predsednik, Koder podpredsednik, I. Peternel tajnik, I. Košenina taj namestnik, Fr. Triller blagajnik, I. Cvek blag. namestnik, I. Bab nik knjižničar, I. Trampuš in A. Cvek pre-gledovalca računov. v Društveno od Device Marije v Polju V »Društvenem domu" se društveno življenje dobro razvija, dokaz, kako potreben je bil »Društveni dom«. V nedeljo po Bo žiču priredili smo „Božičnico« v podobi ora-torija, s petjem in s živimi slikami, potem bo se vrstile deklamacije božičnih pesmic, ki so privabile pričujočim marsikatero solzo iz očes. — Dne 10. januarja priredila se je predstava „Lurška pastirica«, ki je lepo izpadla. Hvala sodelavkam pri tej igri — vse eo častno rešile svojo nalogo. Po igri ste bili dve živi sliki, jaslice in trije mcdri pri jaslicah. — V nedeljo 17. t. mes. je imelo „Katoliško slovensko izobraževalno društvo« svcj občni zbor ob veliki udeležbi. Udov je štelo društvo preteklo leto 89, knjižnica šteje 210 vezanih knjig. Zanimivo je bilo poročilo o zidanju »Društvenega doma«. — Isti dan je priredilo »Krščansko • socialno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah« svoj občni zbor. Tudi to društvo se pod neumornim delovanjem predsednika tovariša Jeriha lepo razvija — v novem letu, ted«' v treh tednih je naraslo število udov do 60, — oba oddelka, strokovni in podporni se lupo razvijata — in upanje je, da se društvo razširi tudi po drugih tovarnah v A ostrili! Krščanska organizacija napreduje I — V zadružni register je že vpisana »Hranilnica in poso« jilnioa pri Devici Mariji v Polju«, ki razteza delovanje po občinah Dev. M. Polje, Dobru-nie in Moste. Poslovati začne posojilnica za četkom svečana. — Tamburaški zbor se pridno in z veseljem vežba, da se spopolni društveno življenje. v Vabilo k proslavi drnge oble niče ustanovitve ženskega oddelka »Sl. krsCansKO-srcalne zvez*1«, ki se vrši v nedeljo, dne 24. januarja 1904 v Puntigamski pivnici prej • Katoliški dom«. Vspored: Zjutraj ob 7. uri v Križevniški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom dr. Kreka in skupnim svetim obhajilom društvenio. Zvečer ob 0 uri v dvorani Puntigamske pivnice rodbinski večer s sledečim vsDoredom : 1. Pozdrav predsednika dr. Kreka. 2. Deklamacije. 3. Potuioča torta. Igra v dveh dejanjih. Zičetek ob 6. uri zvečer Vstopnina 20 vin. za osebo. $ocialne stvari. soc. Zveza krščanskih delavcev in delavk tobačnih tovarn v Avstriji se je zasnovala 6. t. m. na Dunaju. Na shodu je zvezina pravila prečital usta novnik te zveze, tudi nam dobro znani prvo-boritelj kršč-soc. gibanja, B i 11 n e r. Kon stituiral se je tudi odbor, namestni odbor, nadziralni svet in razsodišče. Predsednikom zveze je bil izvolien Mihael Stiglitz, ki stanuje v XVI. ckraju, Hasnerstrasse 35, kamor naj Be naslove tudi vsi tozadevni dopisi. soc. Soc. demokraška ljubezen do delavcev. Soc.-dem. strokovna zveza rudarjev na Nemškem gradi v Bocbumu svoje lastno upravno poslopje. Uporabljajo se pri tej stavbi le taki delavci, ki se skažejo, da pripadajo soc.-dem. stranki. Klub temu pa ie pri tej stavbi izbruhnila stavka, ki se je udeležujejo vsi delavci. In kje tiči vzrok stavki? »Sodrugi«, stavbeni podjetniki, bili so tako soc.-demokraško pravični, da Be niso držali pogojev, ki so jih sklenili z delavci glede plače in delavnega časa. No, novega to ni Cisto nič, in splošno znano je tudi, da je .rdeča" tovaršija kot delodajalec napram svojim delojemalcem bolj umazana, kakor največji kaoitalistiški izkoriščevalci. soc. Socialno-demokraško gospo darstvo v »Strokovni zvezi lesnih delavcev za Avstrijo". V III. četrtletju socialno-dcmokraške zveze lesnih delavcev za Avstrijo se je izdalo na podporah, med katere so zaračunjeni tudi stroški za pravno varstvo, 3042 K 76 v. Za potne stroške, diete, odškodnine in plače se je pa izplačalo so-cialno-demokraškim agitatorjem 2049K72 v.; torej 67 % podpor. Tu se vidi plačana ljubezen socialno-demokraških agitatorjev do delavcev, ki so požrli v 3 mesecih 2049 K 72 v. krvavih delavskih grošev. Ni čuda, da si socialno-demokraški voditelji na Nemškem iz delavskih žuljev in grošev kupujejo in zidajo vile in graščine. soc. 10 letnica katoliškega društva za delavke na Dunaju v IX. okraju se praznuje slovesno jutri, v nedeljo, 24. januarja. Ob pol 10. uri dopoludne je v Lichtentalski cerkvi slavnostno cerkveno opravilo; zvečer ob pol 7. uri pa slavnostno zborovanje v dvorani kat. društva rokodelskih pomočnikov v VI. okraju, Gumpen-dorferstrasse 39. Naša društva naj lOletnico pismeno ali brzojavno pozdravijo. soc. Abstinenčni krožki v delavskih organizacijah se toplo priporočajo. Ustanovili so ga že delavci pri Devici Mariji v Polju. S tem se delavstvo najbolj okrepuje, ker je dušno in telesno zdravo, če ni podvrženo alkoholu. Taki ljudje so potem najbolj sposobni za pametno delo in koristno organizacijo. soc.Ljubezen soc. dem. do delavk, ki ne trobijo v njihov rog..,Rdeči Prapor", v kojega odklada znani Korlček Linhart sadove razburjene svoje lantazije, zmerja delavke tobačne tovarne s sledečimi psovkami: Klerikalne babnice, klerikalne tercijalke, farški podrepnik, presjepljene tercijalke. Vrlega tovariša našega Čatarja, ki je, kakor že mnogi vrli delavci, spregledal socialno demokratiške sleparije in je bil na shodu na starem strelišču podpredsednik shoda, pozdravil je »Rdeči Prapor" s »šmirerjem Lojzetom, ki gotovo ne spada med najbrihtnejše ljudi na božjem svetu.« Dalje so mu delavke fte .farške babnice", »nahujskane stare in mlade terci|alke iz tobačne tovarne«, »babnice" itd. Nadalje toči Korlček krokodilove solze, da v našem največjem industrialnem podjetju, c. kr. glavni tobačni tovarni službujejo večinoma delavke, ki stoje žalibog 8c vedno »v taboru farškega fanatizma«. Iz vsega pisar-jenja sledi, kaka velikanska prijateljica delavcev je breznarodna socialna demokracija. V času, ko stoji delavstvo ljubljansko tobačne tovarne v opravičenem boju za zbolj- šanje plač in za premembo krivično urbanih penzij, dokazuje glasilo jugoslovanske soc alne demokracije svojo ljubezen do delavstva s tem, da ga psuje. To je čisto dosledno, saj voditelji in pisači socialne demokracije so sijajno plačani in se malo brigajo za zboljšanje delavskega položaja. In nnbov glavni namen je vzdržati med delavstvom nezadovolincst, da tako v motnem ribarijo. Iz časnikarske torbe čt Socialna demokracija, ki je tako neznačajne, da Be je ponižala za vladno in liberalno atklo pri zadnjih shodih in je celo izdala delavstvo in ni hotela glasovati za splošno in enako volilno pravico, je izrekla svojo modro besedo tudi o rusko-japonski vojski. »Rdeči Prapor« piše : »Kakšno naj bode stališče soc. demokraoije o tej vojni? Simpatije delavcev so na strani Japoncev, ker sovraži zavedni proletari|8t carski absolutizem. A to ne zados'uje. Ta zadeva se tiče direktno evropskega proletarijata. Težko Be ima bojevati proletarijat pod političnim pritiskom kap. parlamentov — ali naj se postavi še pod pritisek absolutistične Rusije, ki bode vedno pripravljena, da pošlje svoje armade v Evropo, da ubije sleharni revolu-cijski pojav ? Ali naj se narodi med seboj razmesarijo, da zamore triumfirati car čez Evropo ?« čt Kdo stoji na braniku slovenskega naroda? To vprašanje si je zastavil dunajski .Parlamentiir", ki stoji pod sumljivimi vplivi, kajti zdelo se mu je potrebno I. 1904 trditi, da na braniku slovenskega naroda stoji edino — Tavčarjeva stranka. Taka pisava je res za predpust! »Slovenskemu narodu bi bila udušena po samopašnosti rimsko klerikalni (tu misli očividno na nas) že davno vsaka narodna zavest, ako bi ne prišle v zadnjem hipu na površje ideje, katere zastopa narodnona-predna Btranka. To so menda ideje zveze s fevdalnimi Nemci, ideje liberalno nemškega pobratimstva pri volitvah, ideje izdaje slovenskih koristi pri raznih obč. volitvah, katere sd se pričele v tem, da so narodno-napredni voditelji ponudili Nemcem mesta vljubljanskem občinskem zastopu. In „Parla-miiiterja" ni sram trditi, da je narodno napredna stranka ona, ki drži tehtnico, da se ni preko slovenskega naroda potegnila zadnja črta. Drugič naj „Parlamentšit" prinese še sliko, kako drže to tthiico baron Hein, Tavčar in Svegel in pa naj objavi vsote, ki jih dobiva liberalna stranka za prestavo nemških protestantovskih „Los von Rom" člankov. — Se izve vse pri Gustav Adolf Vereinu". — Zabelil pa je »Parlamenta?" svojo nedosežno modrost takole: »Vsa narodna podjetja, bodisi kulturna, ali narodno-gospodarska, je osnovala narodno-napredna stranka". Pravilnejše bi bilo, ako bi »Parlamentiir" zapisal, da jih je narodno-napredna stranka pobijala, ako so res služile narodu, in da je pač ustanovila par posojilnic, a samo take, kjer se masti nekaj njenih pristašev, Raiffeisnovim posojilnicam, ki res rešujejo ljudstvo, pa je bila vedno nasprotna. Da, še pri taki stvari, kakor je naklada na žganje, je hotela ohraniti dobiček v žepu svojega somišljenika, namestu da bi imela dobiček slovenska kranjska dežela. Enkrat za vselej pa si zapomnite, da vsa narodna in kulturna podjetja so se pri nas ustanovila le s pomočjo in s sodelovanjem duhovščine, ki je stala vedno dosledno v narodnem boju v prvih vrstah tudi v času, ko je slovenska inteligenca za svoj dobiček in svoje službe izdajala svoj narod ! Stranka, ki pritrjuje pisarjenju »Slovenskega Naroda", slovenske branike razdira, zato je uprav smešna trditev »Parlamentarja", da je »stališče na-rodno-napredne stranke tem težavnejše, ker se nima boriti le z zunanjimi sovražniki, marveč mora iznova graditi vse ono, kar so podrli notranji sovražniki. Radi tega pošilja Nemca Schafferja v deželni šolski svet in radi tega »Narod" priporoča nemško filharmonično društvo! Tako je bil dunajski »Parlamentiir" slep in gluh 1. 1904, ki pravi, da je »radikalno-slovansk", pa je le radikalno slep! čt Kaj ima »Gorenjec" pripravljeno ? Glasilo kranjske naprednosti piše: »Za take značaje (namreč za klerikalce) imamo vedno pripravljeno veliko kadilnico, ki je napolnjena z jako različnimi tvarinami, in če bomo enkrat izzvani, da jo bomo dvignili, kadili bomo brezobzirno, da bo še huje Bmrdelo kakor takrat ko so kadili socialni demokratje." — Čemu govorite v takih prispodobah, vi »napredni« patroni okoli .Gorenjca«? Saj je sploh znano, da je »Gorenjec" javno stranišče, kamor razne barabe odlagajo svoje — duševne proizvode. Le odkritosrčno, vi dišeča gospoda! Dnevne novice. V Ljubljani, 23. januarja. Poroka. V Idriji se je poročil gospod Ivan Vogelnik, c. kr. kurator in učitelj na čipkarski šoli, z gospioo H e d -t i g o Goli. Novoporočencema čestitamo kar najiBkreneje. »Domoljuba* prva letošnja številka nam je proti vsemu pričakovanju popolno pošla. Prosimo one gg. naročnike, ki so morda 1. številke kaj več prejeli, nego so pozneje naročili, naj nam preostale liste blagohotno vrnejo. Ia našega upravništva. Opozarjamo cenjene p. n. naročnike, da s 1. l£bru-varjem brezpogojno vsakomur ustavimo list, kdor ni poslal naročnine naprej ali zaprosil odloga. Jeieniški otroški vrtec družbe ■v. Cirila in Metoda prav dobro uspeva, kakor je pokazala božičnica na svetih treh Kraljev dan. A mnogo otrok se zaradi ne-dostatnih šolskih prostorov ne more sprejeti v vrtec, dasi njihovi starši to jako žele. Ker na Jesenicah in na Savi nedostaje stanovanj in so jako drsga, hoče družba sv. Cirila in Metoda, ako ji bo mogoče, postaviti lastno hišico za otroški vrtec, in sicer na Savi, prav blizu delavskih stanovanj. V ta namen prosi domoljubnih Slovenoev „ s a m o enkratnih izrednih prispevkov za otroški vrtec na Jeseni c a h Mi to prošnjo toplo priporočamo, ker je ta vrtec velike važnosti v narodnem oziru, hkrati pa tudi lep čin dobrodelnosti. Kako veseli so lahko revni stariši, ki morajo biti ves dan na težkem delu, ako imajo zavest, da so njihovi otroci v dobrih rokah in se lepo vzgajajo! Prispevki naj se blagovoljno pcšiljajo z izreono označenim namenom vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Prti', dr. I.Svetina je v ta namen daroval svojo knjižico »Jezus Kristus pravi Bog«, ki se predaja v korist jeseniškemu otroškemu vrtcu komad po 50 h v Ničmanovi prodajal aici v Kopitarjevih ulicah štev. 2. To knjižico priporočamo posebno našim delavcem in delavkam. Ako si jo kupijo, bodo imeli lepo in koristno berilo, hkrati pa jtore dobro delo otrokom svojih sotrpinov, delavcev na Jesenicah. Reški „Novi List" je čutil potrebo, da govori o „militarizmu in klerikalizmu", ki se je baje pojavil v njegovem uredništvu kot strah. V dokaz navaja, da mi nismo niti z besedico grajali onih dvoboja željnih častnikov, ki so gospoda župana Hribarja pozvali na dvoboj, in da torej odobrujemo dvoboj. ,.Novi List" naj blagovoli vzeti na znanje, da je bil naš list zaplenjen, ker smo precej ostro bičali dotično afero, dočim je »Slov. Narod" tiho molčal, ker ima edino pogum, da napada katoliško-narodno stranko. Naše stališče je torej znano. Od »Novega Lista* pa smo pričakovali več časnikarske dostojnosti, a varali smo so, ko nam podtika i amene, katere morda sam goji. «o ljudje, ki v svoji domišljiji ustvar jajo »klerikalne strahove", da morejo z loparji po živih glavah. Liberalno je to, a lepo ni! Narodni ponos. Kaj je to? To mora »Narod« najbolje, vedeti, ker piše, da se »klerikalni sodrgi še ne sanja ne, kaj je narodni ponos«. Sodrga doli, sodrga gori, g. dr. Tavčar! Vprašamo Vas : Ali je narodni ponos, ker zdihujete in tarnate, da nemški častniki ne prirejajo nemških veselic v »Narodnem domu« ? AU je narodni ponos, ako se bratite z najhujšimi nasprotniki slovenskega naroda ? Ali je narodni ponos, ako ležite na trebuhih pred onimi, ki bičajo naš narod ? Ali je narodni ponos, ako hodite plesat v kazino V Ali je narodni ponos, ako hodijo slov. liberalci zajutrkovat v kazino, ko imajo narodno kavarno pred nosom V Ali se morete ponašati pred slovanskim svetom, ako ste v kleščah barona Schvvegla ? Morda še čujemo o novem Dežmanu. Predavanje v »Leonovi družbi". Prihodnjo sredo ob '/»8. uri zvečer priredi »Leonova družba« predavanje v »Rokodelskem domu«. Govoril bo dr. E. L a m p č oKantovem modroslovnem sestavu s ozirom nastoletnico Kantove smrti dne 12 februar j a t. 1. Nad slabimi ljudskimi šolami se jezi g. ravnatelj Pire v »Kmetovalcu". Pravi, da od 100 naših kmetovalcev jih je najmanj 90 tako učenih, da ne vedo, če bi bila za gnojilo boljša kalijeva sol ali živinska sol, ter dostavlja: »Zameriti moramo tistim, ki ne skrbe, da bi dobil naš kmetovalec že v ljudski šoli ono strokovno podlago za svojo težavno obrt, ki mu je neobhodno potrebna.« — In vendar stane naše ljudstvo ta slaba šola — srčno kri! Slovenski liberalci vladni poma gačl. Praška »Politik" piše z ozirom na razne vladne odloke proti Slovencem: »V državnem zboru stoji del slovenskih poslancev (to sa naši liberalci) v vladnem taboru ter ji dovoli vse zahteve, v deželnem zboru kranjskem pa je nemško • slovenska večina. Ali ss je potem čuditi, da Nemci in vlada izvajajo iz tega posledice?" — G. dr. Tavčar, kai pravite na to? Socialno-demokraška nesramnost Na zadnjem socialno-demokraškem shodu je Linhart izbruhal iz sebe mnogo takih lažij, da čudno osvetljujejo njegove namene z delavstvom. Ker smo ga radi tega prijeli, odgovarja sedaj: »Res je, da dr. Susteršič ni glasoval za nove vojake, ampak tudi proti ni glasoval." Tu je Linhart zopet obsedel na laži, kajti dr. Šusteršič je tudi proti glasoval. Navedemo lahko 10 prič. Z lažmi torej Linhart dela politiko proti našim poslancem, drugače ne more. Revež! Kar pa se tiče izrabljanja delavcev pri socialistiških podjetjih, pa priobčujemo danes v socialnem oddelku nekaj jako pod-učnega. Hrvatsko - slovenska vzajemnost »Obzor« je pisal ob priliki premiere »Petra Svačiča" : »Ko smo odhajali v narodno slovensko gledališče, da prisostvujemo premieri hrvatske opere, ko smo po oglih bele slovenske Ljubljane videli gledališčne oglase, ki so napovedavali predstavljanje »Petra Svačic'i", nam je bilo milo in blago pri duši. Pred nami se je pojavila v vsej svoji veličini slika našega narodnega edinstva in njegov pomen. To narodno edinstvo med Slovenci in Hrvati je zadnji čas večkrat dobilo tako jak in močen izraz, pojavilo se je v tako konkretnih oblikah, da se rodoljubom ene in druge veje istega naroda vprav vsiljuje dolžnost, da poskrbe, kako bi se ti za sedaj še periodični pojavi prave bratovske pomoči utrdili, ter bi B3 ustvarila neka osnova neprestanega, trajnega in živega občevanja med Ljubljano in Zagrebom. Koliko so nas prošlo leto zadolžili naši slovenski bratje, kaj je pomenila za nas njihova pomoč v onih težkih časih, vemo dobro in čutimo dobro, a ne vemo, s čim ne jim hočemo oddolžiti. Usodepolno leto 1903 je pokazalo celemu svetu tako veličastno sliko našega narodnega edinstva, da so tudi naši narodni neprijatelji, ki po dobro premišljeni osnovi iščejo ono, kar nas deli, pozabili na državne meje in videli eno veliko in živo narodno celoto na jugu monarhije. Državne meje, ki nas dele, niso v celih vekih mogle raztrgati vezi ene krvi, skupnih čuvatev in misli. V času, ko je hrvatski narod začel živeti novo življenje, ko je težnja za slobodnim življenjem obvzela najširše njegove sloje, v tem velikem hipu se javlja brat Slovenec, proži nam roko slovensko srce, Ljubljana, a ves slovenski narod od Jadranskega morja daleč do visokih Alp vstaja za Hrvate kot eden človek in nam nudi svojo pomoč. Ako je že tudi poprej zaznamovala naša zgodovina podobne momente, tako eklatantnih pojavov narodnega edinstva Slovencev in Hrvatov, kakor se je pokazalo prošlo leto, še ni bilo. Ko smo odhajali v slovensko gledališče, kjer se je vprizorilo delo Hrvata, se je nam vsilila misel, kako bi se ta kulturna skupnost, o kateri se je pri nas znalo take često pisati in govoriti, dala postaviti na realnejše osnove, preiti iz carstva idealov v dejanjsko življenje. Občevanje med Zagrebom in Ljubljano bi moralo biti živo in neprestano, a kulturni hrami hrvatski bi morali vedno biti odprti Slovencu, kakor tudi slovenski Hrvatu. Tu bi morala v gotovem smislu izginiti razlika med »mojim« in »tvojim», ter mesto teh dveh besed obstojati samo ena: »naše«. Mi smo eni in drugi sami zase še tako slabi, da naš narodni organizem težko občuti gospodarstvo na dveh straneh. S tem bi z ene strani prištedill mnogo stroškov in sil, a s druge bi mogli podvzeti večje stvari, ako bi delali s skupnimi silami in kolikor je mogoče vodili za sedaj vsaj v kulturnem pogledu skupno gospodarstvo. Ni treba povdar-' jati, koliko bi nam to koristilo % obče na- rodnega stališča, a zato bi morali rodoljubi resno premisliti to vprašanje ter iz dosedanjih pojedinih pojavov in prilik potegniti potrebne konsekvecce v interesu skupne bodočnosti Slovenoev io Hrvatov. — Ljubljana je bila zbirališče Hrvatov in Slovencev in vsi so prišli v Ljubljano kakor domov. . . ." — Umrla je v Spodnji Šiški goapa Ivana Mayerl roj. Kos, soproga nadsprevodnika c kr. drž. železnice. N. v m. p ! — Iz Tomišlja. Znan gospod, ki menda na ljubljanskem magistratu odgnance prešteva, se kaj rad vtika v naše domače stvari. No, pa mi bi mu ne zamerili, ko bi bil mož bolj stvaren in resničen. Tako pa je v »Narodu« napadal naše može, da so se na nekem shodu napili fganja. Ta shod je bil le v živi domišljiji »Narodovega« dopisnika, ker mi tu ne vemo o shodu. S'cer pa ni lepo, ako domačin črni po listih svoje rojake, da so žganjarji. Naj dopisnik vpraša gospoda nadučitel)a, ki je nepristranska priča, in prepričal se bode o svoji zmoti, oziroma laii. S cer pa bi lahko povedali, kdo se ga večkrat naleze Sicer pa, gospod dopisnik, mažits »Narod« s svojimi ničvrednimi dopisi še sest let, za Vaše dopise se mi malo zmenimo. To ni zapomnite. Tudi ni resnično, da bi g. Knific g. naduči-telju odpovedal orglarsko službo. »Nar:>d« ima pač jako slabe reporterje, ki niti slišali niso, da ie v nedeljo g nadučitelj orgljal. — Ulom v poštni urad. V poštni urad v Pimjanu v Istri so ulomili tatje in odnesli 1400 K. — Pogorela je prodajalnica in zaloga trgovcu Juriju Benetiču v Goleku, okraj Črnomelj. Škode je 40.000 K, zavarovan je bil trgovec za 23.300 K. — Poštna vest Službo poštne administratorje pri poštnem uradu Sava pri Litiji je dobila gospa Marija B e r d a j s rojena J a g e r. — Huda burja je v Trstu včeraj zjutraj malo ponehala, popoludne pa je razgrajala s tem večjo silo. Dne 21. t. m. je vrgla raz obrežje neko kočijo v morje. Kočijaž Jakob Gombač se je rešil, dočim je konj poginil v valovih. Iz Zadra se poroča, da je zadela italijanska ladija „Due Fratelli" ob neko skalovje. — Sv. Katarina v cvetju. Gospod knjigovodja Pire nam je danes prinenc-l krasen šopek cvetja, katerega je včeraj na bral na S •. Katarini. Utrgal in povezal je v šopek: Reso, ramšeli, telnh. trobentica, en-cijan, »Daphne Blagaian<>" in kužmk. ReB nekaj p> nebnega za mesec januarij! — Okr. glavarstva okolice Ljub ljana novi prostori v bivšem sodnem poslopju so — izvzemški nekaj sob — jako vlažni, ker so se prezgodaj izročili svojemu namenu, ne d » bi se po prezidavanju za dostno osušili Čudno ne bode, ako bode ni sarniško osebje občutilo posledice, — Ali gospodje nri koluvdaciji mso nič»yar vid»li? — Pekovski mojster Josip Pu-cihar na Reki odšel je z oblastvenim dovoljenjem svoie politične oblaBti v Severno Ameriko. Mogoče je, da avojcem tega iz kateregakoli vzroka ni povedal. Toliko v spopolnitev dnevne vesli v predvčerajšnjem listu »S^vencH«. — Rezervisti, ki se hočejo udeležiti orožnih vaj spomladi, vleže naj dotične prošnje nemudoma, najkasneje pa do Brede meseca iebruarija pri politični oblaBti svojega bivališča. Oziralo se bode v prvi vrati na poljedelce. — Za trebanjsko dekanijo bo kon fareoca sodalitatis ss. C J. v s r e d o, dne 27. jan. v St. Rupertu. — Zaradi ošpic so šolo zaprli v Gorenjem Logatcu že drugič še za 10 dni, v Dol. Logatcu pa na novo za 16 dni. — Na Črnučah so Be izvršile minoli četrtek obč volitve popolnoma mirno. Za župana je zopet izvoljen g. Matej Č i b a š e k. ba mnogo let! — S sneženo kepo ga je ubil. Dne 8. januvarja je šel posestnik Josip Kavčič, vulgo Toček, iz Dobračeve, nekoliko vinjen iz Nove vasi domov ter se med potjo po svoji navadi sam s seboj prepiral. Ko je šel mimo Lazarjeve bajte, prišel je domači sin iz nje ter se pričel ž njim prepirati in ga obmetavati s sneženimi kepami. Nato sta prišla še Ivan in Jernej Gantar iz Stare vasi ter zagnala tudi nekaj kep, toda se kmalu obrnila, dočim je Lazar še nekoliko časa tekel za Kavčičem ometovaje ga s kepami. Kar naenkrat se zgrudi Kavčič na tla. Tri dni pozneje je umrl. Bržkone je bil v kaki kepi kamen, ki je Kavčiča težko ranil. Mladeniča, ki je radi Kavčičeve smrti neutolažljiv, je odpeljalo orožništvo v idrijski zapor. — Nesreča pri Stefanji vasi Včeraj popoludne je 3 letni Ivan Vrbinec, posestnikov sin v Stefanji vasi, s svojim bratom peljal iz gozda drva. Na klancu pri Štefanji vasi je hotel zavreti, zavora se je pa utrgala in deček je prišel pod voz. Deček ima težke rane na glavi. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Za kratek čas. V dekliški šoli. »Povejte, gospodična, katero pesniško delo Prešernovo je najvažnejše?" — Molk. — »No, katero njegovo delo je zbudilo največ zanimanja?" — Minka stipkovič, boječe: »Prešernova— fajfa".— Na sta-rinarskem trgu. Kupec: »Kaj pa leži tod okoli toliko starih umazanih srajc?" — Prodajalec : »To je tisto strgano perilo onih dvomljivih oseb, ki se v »Slovanu« nage producirajo.* — Justitia regnorum fundamentum. Tako je zapisano na javnem zidu na Dunaju in se pravi v našem jeziku: »Pravica je temelj kraljestev." Mi Slovenci pa nimamo kraljestva, zato se ne smemo čuditi, ako stojimo v ozadju. — Novi živinski semnji. Kraj Brezovo, v litijskem okraju, je dobil dovoljenje za tri živinske semnje. — Električno razsvetljavo namerava v svojem mlinu uvesti I. Nastran v Radomljah okraj Kamnik. — Utonil je 70.etni Janez Medved iz Artic, okraj L'tja. — Na ženo streljal. Janez Zupančič iz Tlake, okraj Moravče, je te dni pijan pretepal svojo ženo. Žena je pobegnila, Zupančič je pa vzel puško in dvakrat ustrelil za bežečo ženo, ne da bi jo zadel. Zupančič sedi že v zaporu. — Iz Litije nam poročajo: V sredo popoldne so pokopali tu umrlega c. kr. okr. višjega zdravnika in četnega občana trga Litije dr. Ign. Pavliča. Takega pogreba še ni kmalu videl naš trg. Nad 20 vencev so no sili pred krsto; lep venec ie poslal vojvoda Meklenburški, ki sedaj biva v gradu Vagen-šperk. L tijski in šmartinski pevci so na domu pokojnika in ob grobu popevali žalostinke. To spremstvo je pričalo, kako priljubljen je bil rajnki pri vseh slojih prebivalstva. Svetila mu večna lufi! — Za ribniško dekanijo bode konferenca »S )d«litatis ss. Cordis" v sredo, dne 27. jan., v R bnici ob 10. uri. — Veselioa v Kamniku. Društvo »Kamnik« v Kamniku vabi v nedeljo, dne 24. prosinca k predpustni veselici v dvorani »Kamniškega Doma«. Vspired: 1. Anton Nedvči: »Naša zvezda«. Mešan zbor. 2. A. Nedvčd: »Veseli pastir«. Mešan zbor. 3. Be-raček. Šaljiv prizor s petjem. 4 Aleksander Chorthum: Galopp. 5 Boieldieu: Bigdadski kalif. Oiivertura, »grata na klavir čveteroročno gg. I Bezeg in H-ybal. 6 Bogata teta. Veseloigra v treh dejanjih. Med prvim in drugim dejanjem se proizvaja 4 točka, med drugim in tretjim dejanjem pa 5. točka. Po vsporedu prosta zabava. Začetek ob 5 uri popoldne. Sedeži od 1. do 3. vrste a 1 K; od 4. do 6 vrte a 80 vin ; ostali sedeži a 60 vin. S'.»jiftča a 40 vin. — Višjim poštnim oskrbnikom v Gorici je imenovan g. K. Roghella, sedanji vod.teli ooštnega urada v Trstu Barriera. — Izdajice. »Slovenec" je poročal, da je protestantovska velenemška agitacija, ki je doslej z brošurami preplavljala našo deželo, naprosila »Slovenski Narod", naj ji ceneje opravlja te delo s tem, da prestave teh brošur sprejema kot članke. Po Goriškem širijo ti velenemški korporterji zdaj protestantovske izdaje svetega pisma. »Soča" jih brani, piše zanje in se huduje nad slovenskimi duhovniki, zakaj to branijo. Ali tudi »Soča" kaj dobiva od »Gustav Adolf-Vereina" za take notice? — Ajdovsko šturska podružnica sv. Cirila in Metoda je prošlo nedeljo priredila zabavni večer, ki je bil dobro obiskan. Igrali so »Doktorja Hribarja", in predstavljali žive slike iz Uhlandove pesmi »Pevčeva kletev". Sledilo je srečkanje z lepimi dobitki. Gmotni uspeh je bil povoljen. — Goriško učiteljstvo se je obrnilo do deželnega odbora s prošnjo za povišanje plač. Ker tozadevni zakon ni dobil Najvišjega potrjenja, prosi zdaj goriško učiteljstvo, naj deželni odbor nakaže vsem učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih in meščanskih šolah dežele primerno osebno doklado, katero naj jbi dobivali do prejetja in potrditve novega zakona. Ljubljanske novice. Razporček v narodno-napredni družbi. Doba predpustnih zabav je tudi doba pred pustnih zadreg. Odbor trgovskega društva „Merkuru je sklenil, da povabi na svojo zabavo Nj. ces. visokost nadvojvodo Jožefa Ferdinanda. Odbor ljubljanske „Č talnice" je pa sklenil, kakor se po Ljubljani govori, da ga na svojo zabavo ne povabi, ter motivira svoj sklep s tem, da je nadvojvoda baje pač član nemške kazine, ne pa tudi kakega slovenskega društva. Oklici in poroke. Gospod David Kukavic, davčni adjunkt, z gdč. Marijo M a t e s i č, gosp. Jurij K a s p a r i n , ognjičar, z gdč. Ano Kristan, gospod Karol W a h 1. notarski solicitator, z gdč. JosipinoCernak, g. Štefan R o v -8 e k, fotograf, z gdčno. Frančiško B e z 1 a j, g. Janez R i h a r , tovarnar li- Dalje v prilogi III. 111. Priloga 18. štev. „Slovenca" dn6 23. januarja 1904. kerjev, z gdč. Marijo Perme, gospod Danijel Batteliono, zidarski polir, z gdč. Magdaleno Kočar, g. Frai.c Z o h i 1, vinski trgovec in posestnik, z gdč. Ivano aliben, g. Edvard R i e t z , uradni sluga, z gdč. Amalijo Eržen, g. Vincencij A r n u fi, sprevodnik drž. železnice, z gdč. Marijo C e r a r , g. Alojzij V a v p o t i č , zlatarski pomočnik, z gdč. Marijo Mahkovič, šivilja. Veselica tobačnega delavstva bo danes zvečer na starem strelišču. Več in serat Slavnost druge obletnice ženskega oddelka »slovenske krščansko-socialne zveze" bo jutri. Vspored zanimive slavnosti je pri-občen v »Vestniku slovenske kršč. socialne zveie«. Varnost v našem deželnem gledališču za slučaj ognja. O tej zadevi srn« se informirali pri neaem veščaku, ki nam je o tej zadevi blagovolil dati naslednje podatke: Oder ima varnostne naprave z železnim varnost nim zagrinjalom, kjer vedno pri predstavi stalno stoji en mož. V treh sekundah pade tu zagrinjalo. To zagrinjalo ne more obstati v sredini, kakor je ono v Čikagi, ampak vedno pade do tal, ker je v tem oziru preskrbljeno za zanesljivo železno konstrukcijo. Za prostor na odru, pod odrom ter nad odrom je določenih šest h i -drantov z 80 metri cevi. Dva hi-dranta sta pod odrom, dva na odru in dva hidranta sta nad odrom. Na odru sta pri predstavi vedno dva člana požarne brambe pri hidrantih, pod odrom en član in nad odrom en član. Napaka je samo ta, daje oder premajhen in se torej stvari ne more hitro spravljati s pota in v pravi red, raditega tudi toliko časa trajajo presledki mej dejanji. Kar se tiče reda mej uslužbenci in igralci na odru, ne sme drugi na oder, nego oni, ki ima na odru v dotič-nem času delo in igranje. Za prostore občinstva je določenih tudi šest hidrantov: dva v parterju na desni in levi strani, dva na balkonu in dva nad galerijo. Pri vsakem hidrantu v parterju in na balkonu stoji po en član ognjeg. dru štva. Vrata se takoj odpro, ko se jih prime z roko. Izhodov je 2 4 na hodnike. Gledališče, ako občinstvo ohrani red, je prazno lahko v petih minutah. Glavna stvar pri vsaki paniki je seve tudi to, da si občinstvo ohrani hladnokrvnost, mirnost in če tudi pade železno zagrinjalo, da se ljudij ne polasti zmešnjava, ker če tudi pade to zagrinjalo, še ni dokaz, da je kaka nevarnost. Radi tega se v mejdejanjih, da se občinstvo privadi in za poskušnjo vže spušča železno zagrinjalo. Čujemo, da na merava ognjegasno društvo naprositi dijake in drugo občinstvo, da enkrat za vajo za sede gledališče, nakar poskusi ognjegasno društvo, kako se bi najhitrejše spraznilo gledališče in izvrši tudi druge primerne po-skušnje za slučaj nevarnosti. Novo tapetniško delavnico sta otvorila na sv. Petra cesti v hiši gospe Regalijeve domačina gg. Iv. Č e r n e in N b g 1 o s t. Pokopali so pretekli četrtrek 67 let Btaro Jeric« Smrekar, ki je bila vzgled zvestega posla. 35 let je služila v rodbini g. H u g o n a Turka kot kuharica. Vsled svoje poštenosti in svojih vrlin je bila obče priljubljena, kar je pričal lep popreb. N. v m. p.! Schlafferjeve dedščine ne dobi erar. Oglasili so se za dedščino trije SchUfferjevi sorodniki iz Trsta ter storili primerne ko rak«. Vesti o pripravah pri vojaštvu. Vest, ki se je širila po Ljubljani, da so poklicani rezervisti k 27. pešpolku, ne odgovarja istrni. Dušlo je le nekaj dopustnikov, ki so bili jeseni odpuščeni po dveletiii vojni službi. Pač pa Be vršč pri imenovanem polku — za vsak Blučaj — intenzivne priprave, tako glede vežbanja, kakor tudi dobave orožja, osobito streljiva. Govori se, da je tretji voj na veak način določen, da odrine v prvi vrsti na bojišče. V koliko so te vesti resnične, tega seveda ni mogoče izvedeti. Predpustno veselico priredi v soboto, dne 30. januarja »Vodmatsko bralno, pevsko in tamburaško društvo« v prostorih Vcd-matske kavarne. Vspored obsega razne točke tamburanja in petja moškega in mešanega zbora, erečolov in šaljivo pošto. Po vsporedu razdelitev dobitkov in prosta za bava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. Koncert Hrvatov v prid „Družbi sv. Cirila iR Metoda". Kakor smo že objavili, priredi »Mladost«, pevski in tamburaški klub vseučiliščnikov iz Zagreba, dne 3. svečana v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani velik koncert s plesom na koriBt »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Klub šteje 47 članov in bo izvajal prekrasne točke. Koncer toval je že po vseh večjih hrvatskih mestih z velikim vspehom in nastopil tudi v zagrebškem gledališču v operah kot moški zbor. Prireditev koncerta so prevzeli »Glasbena Matica" in odbori vseh treh ljubljanskih ženskih podružnic „Dru2be sv. C>rila in Metoda'1. Osnoval pa bo je tudiširši dam-ski odbor, ki bo pomagal, da se koncert obnese kar najbolj sijajno. O konoertnih toč kah in o mnogem zanimivem bomc še poročali. Dvoboj. Včeraj popoludne se je vršil v tukajšnji vojašnici dvoboj mej visokofiolcem T r i 11 e r j e m in artilerijskim nadporoČ nikom L a v t a r j e m. Triller je dobil le neznatno poškodbo, dočim je nadporočnik na glavi in na prsih zelo razmesarjen. Vzrok dvoboja je neki prepir v kavarni „pri slonu", ki se je vršil preteklo nedeljo ob 2. uri zjutraj radi tega, ker je nadporofinik Lavtar baje zasmehoval slovensko trobojnico. Bilo bi pravilnejše, da je g. Triller javil tako za smehovanje slovenskim časopisom , katerih dolžnost bi bila onemogočiti takega nad poročnika. Mrtvega so našli pri jezu na Fužinah v Ljubljanici čevljarskega mojstra M a j -četa, katerega so pogrešali že pet tednov. Usodnega dne šel je ob 9. uri zvečer iz neke tukajšne gostilne domov. Trdili so, da je vinjen zabredel v Ljubljanico, sedaj pa prihaja vest, da niso našli pri utopljencu prstana, verižice in ure in tudi nič denarja, katerega je imel takrat seboj, ker je mislil iti kupovat kože. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Majce zapušča devet otrok. Bil je jako priljubljen in pošten mož. N. v. m. p.! Vstrajna tatica. Brezposelna služkinja Katarina Berčič iz Loke, občina Stara Loka, ki je bila že desetkrat zaradi tatvine in go* ljuflje kaznovana in je bila sedaj pod policijskim nadzorstvom, je pobegnila izpod policijskega nadzorstva in se klati po deželi okoli. Dve leti zaprt radi pet minut zamude. Kaj takega se more pripetiti le Ljubljančanu. Hlapec prodajalca premoga g. K. je meseca decembra 1.1. po nesreči pri kolodvoru tako zavozil v električni voz, da je električna železnica imela zamude pet minut. Na magistrat je bil zato poklican g. K., ki je radi teh pet minut zamude dobil kazni 30 kron ali dva dni zapora. G. K. si je pa na Sil-vestrovo mislil, da je bolje sedeti dva dni nego pa plačati 30 kron. Šel je na Sil-vestrovo v zapor, iz katerega je prišel šele v novem letu. Tako je bil mož dve leti zaprt radi pet minut zamude. Pevsko društvo »Ljubljana" je minolo nedeljo v Puntgamski pivnici priredilo kmečki ples, ki je bil izborno obiskan; za bava je bila živahna. — Društvo priredi 14. svečana »velik izlet v Ameriko«, to je veliko maškarado na starem strelišču. Sodelovala bode vojaška godba. Vabila se bodo začela razpošiljati drugi teden. Kdor bi ga ne dobil, naj naznani odboru. Zabava bode imenitna, amerikanska. — Društvena plesna šola ima v nedeljo, dr č 31. t. mes. zaključni venček v dvorani Puntigamske pivnice. Društvena godba, začetek ob pol 8. Slovenske delavce hoče odpustiti, kakor čujemo, spedicijska tvrdka R. Ranzinger ter jih nadomestiti z nemškimi. Nekateri njeni vozniki že sedaj ne znajo ali nočejo znati slovenskega jezika, v pisarni pa ima glavno besedo neka — vsenemška ženska. S tem se tvrdka gotovo ne priporoča slovenskim trgovcem. Na korist Makedoncem. Piše se nam : Slovensko pevsko društvo „Lipa" in slovenski tamburaški klub »Triglav" priredita veliko dobrodelno veselico v korist bednim Makedoncem dne 2. svečana v dvorani puntigamske pivnice (Katoliški dom) Turjaški trg št. 1. Ker je čisti dohodek namenjen nesrečnemu bratskemu narodu, je upati, da se slavno občinstvo mnogoštevilno odzove ter tako pomore ubogim bratom. Vse p. n. gg. trgovce se najuljudneje prosi, da bi kakršnikoli dobitek k »srečolovu" darovali. Vse se najhvaležneje sprejme. Vstopnina za osebo je 1 K., za obitelj treh oseb 2 K V predprodaji 60 vin. za osebo. Družinske vstopnice se bodo edino pri blagajni za-mogle dobiti. Vstopnice imajo sledeči gg. v predprodaji: g. J. Andervalt, brivec, Martinova cesta, g. Fr. Čuden, urar, Prešernove ulice, g. J. Kališ, trafika, Jurčičev trg, g. j. Jebačin, trgovec, Valvazorjev trg, g. J. Spi-cer, trafika in gostilna, Krakovski nasip. Za zabavo bode vsestransko skrbljeno. Vspored se v kratkem objavi. K mnogo-brojnemu obisku najuljudneje vabita odbora. Tatica pobegnila. Posestnici Mariji Knez v Ježici št. 31 in delavki v tobačni tovarni Mariji Jurič, stan. v Šmartnem, je neka Marija Likovič, ki postopa okoli, ukradla iz stanovanja vsakej eno srebrno žensko uro in je pobegnila. Cvetoča češnja. G Anton Volta je prinesel danes v naše uredništvo češnjev cvet Velik izlet v Ameriko bo naslov maska-rade pevskega društva »Ljubljane«, ki bo 14. lebr. na starem strelišču. Maskaradni semenj, v katerega okviru sc vrši letošnja »Slavčevs maska- rada" dne 2. februarja, se bode gotovo najlepša pridružil vedno dobro in originalno prirejenim društvenim maskaradam. Več prihodnjič. _ Cerkveni letopis. Naslednik kardinala Sarto v Benetkah. Govori se, da bo naslednik Pija X. na beneškem patriarhalnem sedežu msgr. Janez Krstoik Scalabrini. Ta stoji na čelu italijanski »Rafaelovi družbi", ki skrbi za italijanske izselnike. Sicer so tudi na Italijanskem ^Rafaelovo družbo« liberalci napadali na ravno tako umazan način, kakor na Slovenskem, a msgr. Scalabrini je šel na delo z največjo energijo in storil res mnogo za svoje uboge rojake. Pred dvema letoma je šel sam v Ameriko in prepotoval vse kraje, kjer Btanujejo Italijani v večjem številu. Združeval jih je, jim snoval župnije, organiziral društva za medsebojno pomoč itd. Več let je deloval jako vneto kot voditelj semenišča v Comu v severni Italiji. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gleda lišča. Danes 25. slavnostna predstava »R o -k o v n j a č e v". Za to prvo jubilejno predstavo na našem odru se kaže mnogo zanimanja. »R o k o v n j a č i" se v tej sezoni bržčas ne bodo igrali več. — Ker je gosp. tenorist Orželski zbolel na povratku iz Poznanja, kjer je gostoval, v torek ne more biti opera. — Prihodnja dramska noviteta bode Maurica Maeterlincka »Monna Va n n a". ® K 25. predstavi >Rokovnjačev«. D«nes igrajo na slovenskem odru petindtaj-setič »Rokovnjače«, igro, ki je dosegla iz redno velike uspehe in ki kaže pot, kake snovi naj obdelujejo slovenski dramatični pisatelji, ako hočejo pisati ljudstvu. »Rokov njači« so reB prava narodna igra in ob njihovi 25. predat, želimo, da bi skoro dobili tudi primerno tendenčno narodno igro iz slovenske zgodovine, ki bi bila prirejena tako, da bi se lahko predstavljala tudi na matih kmetskih odrih ob slovenski meji. G. Verovšek, ki v »Rokovnjačih« najizbornejše igra Mozola, bode pri današnji predstavi, kakor čujemo, odlikovan z venoem. Jaroslava Kociana je spremljal na klavirju v Gorici g. Prochiizka iz Ljubljane. G. Dienzl je moral namreč iz Pulja v Budimpešto. Koncert bi se bil izjalovil, da ni takoj prihitel g. Prochazka v Gorico, ki je tako dovršeno spremljal velikega go-slarja, da je zaslužil popolno zahvalo vsega občinstva. * Musica saera. V stolni cerkvi v nedeljo 24. jan. velika maša ob 10 uri: »Missa patriarchalis", zložil Lorenzo Perosi, graduale »Unam petii a Domino«, Anton Foerster, po ofertoriju »Laudate pueri Do-minum", Kašpar Ett. * Govekarjeve „Legionarje" bodo v kratkem igrali v Kranju, Trstu, Colju in v Novem mestu. Na znanje! flli ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno na^očbo na „Slovenca"? ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošilja. Cena je razvidna na glavi lista. U brzojavk. Dunaj. Poslanec Dobernig bo po zasedanju delegacij odložil svoj državnozborski mandat, ker je prišel v nasprotje s celovškim mestnim svetom glede tamošnjega kolodvorskega vprašanja. Dunaj. V delegacijskih krogih prevladuje mnenje, da bo pri sedanjih razme rah na Ogrskem težko mogoče delegacijska dela dovršiti pred koncem februarja, lladi tega bo treba avstrijsko delegacijo v drugi polovici Bvečana zopet sklicati, da se do Beže od nje nadaljni proračunski provizorij. I n o m o s t. Italijanski dijaki so sklenili protestovati proti temu, da se paralelni laški vseučiliški kurzi promeato na Dunaj, in zahtevati njih takojšnjo premestitev v Trst Dunaj. Hirtenberška tovarna patron je dobila naročilo pet milijonov patron za neko vzhodno azijsko državo. Tudi se vrše pogajanja še za nadaljno dobavo. Budimpešta. Poslancu Lenghyelu je v predvčerajšnji seji izrekel imunitetni odsek vsled njegovega nastopa v zbornici parlamentarni ukor, ki se razglasi tudi njegovim volilcem. Včeraj je bila v državnem zboru najpoprej dolga razprava o protokolu, predno je bil potrjen. Pri poročilu imunitetnega odseka o zadevi poslanca Lenghyela so začeli obstrukcijonisti razgrajati. Nekaj časa je bila seja tajna, potem je dobil predsednik znano pismo, da bo ob 1. uri zbornica z dinamitom pognana v zrak. Seja je bila prekinjena, slednjič zaključena. — Obstrukcijonistom se je pridružila ljudska stranka. Ni uvideti, kdaj bo rešena rekrutna predloga. Tisza je napram obstrukcijonistom brez moči. R i m. Kakor poročajo listi, je italijanski poslanik v Bernu, vojvoda A v a r n a, imenovan za dunajskega poslanika. Belgrad. Dva srbska orožnika so na meji turški vojaki umorili. Tu vlada veliko razburjenje. Vlada zahteva od porte, naj krivce kaznuje. — Poroča se o novih spopadih pri Vranjem. B u d j e j e v i c e. Gdč. B. Czuber, o kateri se govori, da se poroči z nadvojvodo, se zdaj mudi v Krumavi. Govori se, da bo 13. febr. na tihem poroka z nadvojvodo Ferdinandom Karlom. Pariz. Zbornica je preko interpelacije o izgnanju Elzačana Delsor prešla na navadni dnevni red z 295 proti 243 glasovi. Carigrad. Porta je ruskemu in avstrijskemu poslaniku izročila noto, v kateri poroča o doslej izvedenih reformnih nared-bah. Bavi se zlasti z Bolgarijo in obdolžuje makedonske odbore, da so krivi vsem nemirom. Očita jim, da uvažajo orožje in stre-ljivo ter oborožujejo prebivalstvo, v Sofiji izdelujejo v praharnah noč in dan smodnik. Pota, ki vodijo iz Bolgarske v Makedonijo, so popravljena. Bolgarsko sobranje je dovolilo izredni vojni kredit, častnikom se dovoljuje pristop k vstašem, brusijo sablje in bajonete. Turčija ne more organizirati, ker ovira Bolgarska. Vojna ali mir? Petrograd. h Japana došla poročila bo odstranile vso vojno nevarnost. Mir je na videz za dolgo časa zagotovljen. Tokio. Javno mnenje, da se razpor mirnim potom reši, je povzročilo, da so kurzi poskočili. Japonska zahteva, da Rusija zmanjša svoje brodovjo v japonskih vodah. London. „Dai!y Mail" poroča, da vlada ne dvoru korejskega cesarja v Soeulu veliko razburjenje. Ruski poslanik je cesarja povabil na eno ruskih ladij, kjer bo varen v slučaju večjih nemirov. London. »Morning Post« poroča iz Waschingtona: V visokih uradnih krogih pretresuje se sedaj vprašanje, da • li ni sedanji trenutek ugoden za to, da bi Zedinjene države, Anglija, Japan, Nemčija in Francija — ako bi se mogle te države sporazumeti — predlagale Rusiji, naj skliče kongres, ki bi določil pravice Rusije in drugih držav glede Mandžurije in bi ustanovil določila o mednarodnem trgovinskem pravu in glede števila vojske, katero bo imela Rusija vzdr ževati v severnih pokrajinah, aklepi kongresa naj bi se postavili v obliko dogovora ali pogodbe, katero naj bi podpisale vso velesile. London. Iz Pekinga se poroča o moči ruskih čet, ki stoje vzhodno od Baj-kalskega jezera. Čete imajo 3115 častnikov, 147.479 mož in 216 topov. Petrograd. Ruska nota bo kmalu dovršena in izročena Japonski. Njeno besedilo je bilo od merodajnih krogov odo breno. London. »Daily Mail« poroča iz Soeula: Tamghaki, ki so povzročili vstajo v Koreji, so splošno vstali proti vladi. Vodje korejanske napredne stranke si pridobivajo oblast. Korejanski listi trdijo, da j e 3 0 0 Rusov prekoračilo rekoJalu ter da so na poti proti Sooulu. Te vesti pa se še ne potrjajo. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Pri svatbi ustreljena. V Siget Ssepu se je 20. t. m. vršila svatba lepe Helene Nicolic z Dušanom Petrovičem Pri tej so, kakor je tam sploh običajno, mladeniči streljali s samokresi. Pri tem je Miloš Oksic tako nesrečno zadel nevesto, da se je na mestu zgrudila na tla in bila takoj mrtva. Le s silo so preprečili, da se ni nesrečni strelec usmrtil s samokresom. — G r o f — t a t. 21. t. m. so udrli v neko žitno skladišče v Kološvaru tatovi. Med njimi je bil tudi grof Evgen Potocky, ki je žagal doslej drva pri raznih rodovinah. Zločinec trdi, da jc z znano poljsko plemsko rodovino v sorodu, da ga pa ta nič ne podpira, _ D v o b o j. 22. t. m. se je vršil dvoboj med poslancem Kelekijem in urednikom Vedetom s sabljama. Oba dvobo-jevalca sta zele nevarno ranjena. — — Dvojni samomor matere in hčere. 22. t. m. zvečer so našli ria Dunaju na njenem stanovanju mrtvo &31etno Marijo Dada&ek in njeno 22letno hčer Berto. Zastrupili sta se namreč s ciankalijem. Vzrok, družbi neki prepiri. — S t a v k a. V Pragi so pričeli stavkati uslužbenci električne cestne železnice, ker predstojniki niso hoteli ugoditi njihovim zahtevam. Koliko iaaa se lahko stoji na glavi? Pred nekolikim časom so hoteli neki mladeniči na vzhodnem Pruskem po skusiti, koliko časa je mogoče stati na glavi. Nekdo je stavil, da bo stal pol ure. Na roke uprtemu in na zid naslonjenimi nogami se mu je res posrečilo vstrajati pol ure v takem položaju. Kmalu potem pa je zgubil zavest, in ko se je zavedel, pričel je noreti. Nesrečneža so prepeljali v okrajno bolnico ter mu oblekli prisilni jopič. Ker se njegovo zdravje vedno slabSa, ni izključeno, da bo plačal svojo lahkomišljenost z neozdravljivo boleznijo. Koliko zaslužijo »naravna ču desa* ? V Londonu je znanih že zopet več slučajev, da plačujejo ravnatelji raznih zabavišč zelo visoke plače »naravnim čude-som", ki vstopijo v njih službo. Tako je vžival zadnje tedne visoko plačo Johany Trundley, znani »debeluhar«. Tega otroka edina zasluga je, da tebta v starosti 6 let 80 klg. ter meri čez prsa 44 palcev in je tako močan, da vzdigne vsakega odraslega človeka. Temu dečku so plačevali v londonskem predmestju 200 mark na teden, sedaj mu pa plačuje Moss že 800 mark. Tako dobi otrok letno 40.000 mark, torej več, ko vsak minister. Nič slabše niso plačani drugi umetniki take vrste. Tako ima nekdo tedensko 6000 mark plače. Nesreča na železnici. Na Charkov-Nikolajevi železnici se je prigodila pri postaji Novy Bug velika nesreča. Radi snežnih žametov je obstal vlak malo pred to postajo, dočim je šla lokomotiva na postajo po pomoč. Odposlani ste bili še dve lokomotivi, ki sta pa s tako močjo zadeli v vlak, da Bta dva osobna vozova, v katerih so ae vozili kaznjenci, popolnoma razbita, 22 kaznjencev, 5 vojakov in 2 sprevodnika so težko ranjeni. Ranjence so prepeljali v Nikolajev. Na ženitovanjskem potovanju umoril soprogo. Zdravnik in pisatelj v Monakovem, Braunstein, je dobil svojo soprogo potom inserata. Z njo je dobil tudi 150.000 mark. Sia sta na potovanje v Švico, a vrnil se je v Monakovo — žalujoči soprog in je pripovedoval, da mu je žena umrla na potovanju nagle Bmrti. Poprodal je vso hiino opravo in odšel v Nervi na »pokrep-čanje«. Od tam je iskal potom inserata — drugo ženo. Ali tu ga je zalotila usoda. Aretirali bo ga vsled obtožbe, da je svojo ženo zastrupil in jo dal potem sežgati v krema-toriju. Umorjena mlada žena je bila iz ugledne rodbine. Osodepolna stava. V neki gostilni v Nagyvaradu na Ogrskem je stavil 11. t. m, delavec Pavel Kiss, da izpije 25 steklenic ruma. Stavili so za dve kroni. Ko je izpil osemnajsto steklenico, postal je smrtno bled, se zgrudil na tla in bil v malo trenutkih mrtev. Novo sredstvo, da bi učenci v doli bili pazliivejši, je iznašel učitelj angleške šole v Dasinheru. Vsak mesec fotografira svoj razred skupno z izključenjem tistih učencev, ki so se v zadnjem mesecu slabo vedli, ali pa niso kazali posebne pazljivosti. Sredstvo je baje tako izvrstne, da so tekom enega leta odstotki izključenih padli od 19% na 37S%. Mislimo, da si le ta vzgojitelj da to no»o sredstvo patentirati Nevaren humor. Nevaren humor je lastnost kineške cesarice-vdove. Ta se je pokazal zopet pred kratkim, ko je zbolel njen priljubljen služabnik Sienying. Poklicala je namreč zdravnike, in ko so ti zatrdili, da ni nobene nevarnosti, zahtevala je od njih pismeno potrdilo, da ga ozdravijo. Ker je pa sluiabnik že precej prileten, ni izključeno, da se jim to ponesreči. Ako pa Be to zgodi, padejo pri kraljioi v nemilost. Nemile st pa je na Kitajskem gotov vzrok samomora Grozovit umor matere. Iz Parkany (Ogrsko) se poroča: 18 etni kmečki mladenič H. Sircsevics je imel znanje s 16letno Jeleno Avanezky. Ker je temu nasprotovala dekličina mati, sta sklenila, da se jo znebita. Pred kratkim je dekle odprla tantu ponoči vrata, ki se je splazil k postelji speče matere Avanszky ter ji z britvijo odrezal glavo. Deklica je nato pričela vpiti, da se je njena mati sama umorila. Vendar pa je prišla sod-nija »'očincema na sled in ju zaprla. Ženske na borzi. Nemško društvo za volivno pravico ženskih je poslalo nemškemu državnemu zboru prošnjo, da bi se ženske pripustile na borzo, ker bojda nemška trgovinska postava ne dela razločka mej moškim in ženskim trgovcem, Vročinska bolezen — topot nemška. „11 as Naroda" piše: Pri vsrkem slučaju vročinske bolezni v Pragi kričč Nemci in njih glasila, da je Praga semenišče le to bolezni, isti nemški lisii sedaj poročajo. Zupan olomuški, posl. Brandhuber, je zbolel zbok legarja v črevesih, ki si ga je nalezel za svojega stanovanja v Brnu. — Kaj zdaj porečejo Nemci o splošnem zdravstvenem stanju glavnega moravskega mesta, ki je t rokah Nemcev ? Ubogi Rudolf Vrabl ! »Slovenski Narod« piše: Rudolf Vrabl, Bedaj učitelj nekje na Spodnjem Štajerskem, iz gubil je zadnje ostanke svoje že itak skromne pameti ter napisal pod naslovom »Izgub Ijena sreča« dolgo klobaso, ki je izšla v založbi g. Bahovca v Ljubljani. Cena ni višja, nego pri druzih klobasah, ter znaša 40 h. Da je g. Vrabl s tem,stojim delcem posebno veselje napravil g. Štefetu v »Slo-venčevi« redakciji, je naravno. Spisek zasleduje svojo posebno tendenčico, naperjeno proti narodno-napredni stranki. Vse pa je pisano tako otročje, konfuzno in impotentno, da bi bilo res škoda časa in črnila, če bi ž njo kaj vej časa zgubljali! — In kaj je storil g. Vrabl? Napisal je knjižico, v kateri obsoja narodno izdajstvo, ne omenja pa z nobeno brsedo narodno-napredne stranke. Ali je narodno napredna stranka že na takem stališču, da ne bo nihče smel obsojati narodnega izdajstva in da bo vsak, ki kto obsoja, napaden v »Narodu«? Ali je to navodilo dobil »Narod« od S v e g 1 j a ? G. Vrabl je mislil na izdajice a li Dežman in na nesrečo, ki jo take izdajice, ki se bra tijo s tujci, delajo domovini. G. dr. Tavčar je pa kar vse sebi obesil Mislili smo, da ima človek, ki se dela [po »Narodu« tako nedolžnega, boljšo vest. »Narodove« psovke na g. Vrabla pa le pričajo, kako si na-ro dnona predna stranka tolmači celo v takih izključno narodnih vprašanjih svobodno mišljenje učiteljev. Telefonska In brzojavna poročila. Pravda proti dr. Potočnjaku. —v— Zagreb, 23. jan. Včeraj popoldne je govoril zagovornik dr. Hin-kovič ter rekel: Ta obravnava podaje sliko iz vladne dobe, ko sta se borila moč in pravica. Predsednik: Prosim, ne dotikajte se politike, v kolikor ni v zvezi z dr. Potočnjakom! Zagovornik nato opisuje, kako je grof Khuen preganjal dr. Potočnjaka in da so ogrski porotniki oprostili Khuenovega najemnika Ertla. Drž. pravdnik se sicer sklicuje na Ertlovo izpoved v tej pravdi, toda Ertl je le preklical izraz »navaden goljuf", ne pa očitanih dejanj. Khuenov zastopnik pa je navzlic temu tožil Ertla, a ta je bil oproščen Obtožba je jako slabo podprta. Glavna priča je tiskar Milic, čegar zaprisege še drž. pravdnik ni zahteval. Drž. pravdnik pa je napačno navajal Miličevo izjavo, ker Milič ni trdil, da je Potočnjak spisal brošuro. Milic je le rekel, da mu je Popovič zatrdil, da morda hoče Potočnjak biti odgovoren za vsebino brošure. Kako je Potočnjakov rokopis prišel med akte, še vedno ni jasno. Govornik se sklicuje na izpoved Gavraničevo, dočim drž. pravdnik več veruje Miliču. Drž. pravdnik tudi izvedencu Bojničicu noče verjeti. Potočnjak ne zna madjarski, zato tudi ni mogel madjarske brošure prevesti v nemški jezik. Potočnjak je svoje brošure podpisal, zakaj bi ravno sedaj tajil. Drž. pravdnik se moti, ako govori o napredku pod bivšim banom. Stari zistem se je končal s krvavimi nemiri . . . Predsednik ustavi zagovornika, kateri zagovarja še Korača, češ, da tudi ta ni pisal brošure, ker nemški ne zna. Članki v „Crneni slo-bodi" pa so zastareli. Nato se je še dr. Potočnjak sam sijajno zagovarjal. Občinstvo je na ulici priredilo burno ovacijo, ko je zapuščal sodišče. —v— Zagreb, 23. januarja. Danes popoldne odgovarja še enkrat državni pravdnik. Razsodba se skoro gotovo proglasi jutri. Dunaj, 23. januarja. Avstrijska delegacija je danes nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Pergelt je ugovarjal, da bi bila čustva katoličanov po vetu razžaljena. Govornik brani trozvezo. Polemizuje s K ram aro m. Knez Schonburg zagovarja politično važnost trozveze in povdarja, da so koristi Avstrije in Rusije na Balkanu jako prizadete. Da državi ondi ne prideta v nasprotje je pripisovati „spretnosti vlad" in miroljubnosti obeh vladarjev. Govornik poziva Cehe in Nemce, naj se na korist države složijo. Kramar nato odgovori, da je predpogoj sprave poravnanje krivic, katere so se dogodile Čehom. Nato je bila debata končana. Sledila je vrsta stvarnih popravkov. Schnei-der je zahteval pojasnila od predsednika, zakaj ga je radi izraza „?id ali človek" v včerajšnji seji poklical k redu. Predsednik pravi, da mu tega ni treba razlagati in da mu ni treba pojasnjevati svojih pravic. Schneider kaže talmud in dokazuje opravičenost svoje opazke. Predsednik ga prekine. Poročevalec Backquechem je govoril kot zadnji govornik. Nato je bil proračun sprejet. Seja zaključena. Dnnaj, 24. jan. Svetniku Klaru v Ptuju je podeljen viteški križ Franc Jožefovega reda. Dnnaj, 23. jan. Splošno se povdarja važnost, da so v svojih govorih vsi nemški in češki delegatje povdarjali potrebo sprave. Vlada bo sedaj z vso odločnostjo pričela spravno akcijo. —v— Zagreb, 23. jan. „Agramer Zeitung" zanikuje poročila o kmetskih nemirih v Kapeli pri Belovaru. Vaš poročevalec pa odločno vzdržuje poročila, ker uradni telegrami na orožnike so bili še mnogo ostrejši, nego poročila. Zagreb, 23. jan. Oblast je zabra-nila skupščino na Goli. Budimpešta, 23. januarja. Tisza je izjavil, da bo, ako rekrutni kontingent ne bo prihodnji teden sprejet, naj-odločnejše nastopil proti obstrukciji. Najprej razpusti drž. zbor. Praga, 23. januarja. Češki agrarni poslanec Kubr poziva svojo stranko, naj povsod prireja shode proti vladi. Praga, 23. januarja. Ker vlada hoče bedo po povodnji oškodovanih okrajev na Češkem izrabljati v svoje politične namene, bodo Mladočehi obstruirali v državnem zboru tudi Dunajska borza dnč 22. januarja. Skupni državni dolg v notah.....100-65 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta 4%......120 55 Avstrijska kronska renta '1%.....100-70 Avstrijska inv. renta 3'/»%......93-16 Ogrska zlata renta 4 %.......118-90 Ogrska kronska renta 4%......99*15 Ogrska inv. renta 3l/» % ......9° 9& Avstro-ogrske bančne delnice.....16 06 Kreditne delnice..................677 75 London vista......................239 62»/« Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-06 20 mark............23-44 20 frankov...........19 05 Italijanski bankovci................95 25 C kr. cekini...........11-32 Meteorologifino porodilo. Višina nad morjem 3C6-2m, srednji zračni tlak 736-Omm 1 o Čas Opata lOVIUljll 1 Stanje barometra, T mm. Tempe- ratura - Cflltijr Vetrovi. Nebo si • T3 22 9. zveč. | 746 6 | 0 0 | st. sever obl. 00 23 7. zjutr. 2.popol. 747 7 747-3 0 6 [p. m. svzb. 2'8 | sr. svzh. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 0 6*, normale —2 2* Kam pa danes zvečer? i Na staro strelišče! ; Danes, v soboto, ob 8. uri zvečer predpusfna * veselica * i !,.Podpornega društva delavstva c. kr. glavne tobačne tovarne združena s plesnim venčkom y dvoranah starega strelišča. Svira vojaška godba. — Skupine žensk v narodni noši. I Vstopnina za člane 40 v., za nečlane I K. j Prijatelji delavstva in dobre zabave se i vabijo, da gotovo pridejo ! Oklopjit slicna barva za uuBuunau v uiz,avutiii u iuui . katere boja je nespremenljiva, sla novi rekrutni kontingent, katerega , »luuvju, n0vitna tudi proti vplivu svitiobe so doslej izločevali iz obstrukcije. Berolill, 23. januarja. Vojni minister je izdal oklic za prijavo vojakov -prostovoljeev za nemško Afriko, kjer je vedno večji upor proti Nemcem. Skoro bo odšla druga ekspedicija vojakov v Afriko. London, 23. januarja. Veliko število angleških politikov je poslalo na ruskega carja in na japonskega mikada peticijo, v kateri prosijo vladarja, naj se obrneta do razsodišča v Haagu, ako ne bo mogla diplomacija poravnati spora, da se tako zadeva vendar mirno brez vojske poravna. London, 23. jan. Preko Pariza prihaja vest, da je ruski car dal vodstvo vzhodno azijske politike v roke grofa Lambsdorfa in da je pripravljen desau-virati Aleksejeva. Ta vest obljublja miren razvoj japonsko - ruskega spora. Društva. (Slovensko pevsko društvo „S t e f a n j a vas" priredi veselico ' s plesom dne 31. prosinc* t. 1. v Ste- , lanji vasi v gostilniških prostorih g. J. Pov šeta p. d. pri ,,Strausul. Listnica uredništva: Slikarskemu ln pleskarskemu druitvu v Ljubljani: Vašega vabila ne moremo priobčiti ker se vrši vaša zabava v kazini Taka vabila prepuščamo »Slovenskemu Narodu«. V Ljubljani je dovolj drugih prostorov, torej ni treba Slovencev vabiti v nemško-nacijonalno kazino, kjer se kujejo najsrditejši napadi na Slovence. ^Sitne cene dnč 22. januarja 1904 (Termin.) Na budimpeitanski borit Plenica za april.....K 7 80 » » oktober...... R2 za april......... Oves za april........ Koruza za maj 1904 ...... » » j"''.......n (Efektiv). Dunajski trg. Pteniea banafika.......R 7'90 do 8-45 P.S jaSne železnic« — . — R»........... Ječmen . » ...... apna m vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 10 11—6 Medicinalni 1393 konjak50-12 garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemičho kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5-— Vi „ 2 60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. 7-67 660 649 b'28 5.38 do 787 » 7-68 » 6-61 » 5 50 » 629 » 5.40 6-70 6 50 6-85 760 Janko Bliš s Ant. Tabor tovarna cementnih izdelkov na Farovški Loki pri Kranju. Po ceni se izdelujejo lepe barvene plošče za tlak v cerkvah in na hodiščili, stopnice, podboji, jasli, korita, podstavki za vodnjake, cevi i. t. d. H4 3_i Gospodična, katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturn. blagom sprejme se takoj v službo! ^ eč o tem pov<5 upravništvo »Slovenca". 30 13 796 100-fi4 Zahtevajte brezplačno In franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga >n godbenih reči HANN8 KONRAD »m «i. 2.50 tovarna za are ln Izvozna trgovina Ztt ™ku Most št. 520, Češko. > pisra. jam. Naznanilo. Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim različen materi jal kakor šuto, razbito opeko itd. P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovole odslej ozirati na-me ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar. Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti. Anton Deglienghi. 168 J 52—fi itlt MM ifif E H ^^^^M^^VUB^V^^BB^it^^^^^^ niTiTil . _ 1357 88 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 .se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno duhovniške oblek« iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradniku? Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva* in oživlja te!6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: [Edmund Kavžič v Ljubljani. Vzorci se radovoljne dajejo brezplačno. 1741 17 /V Slomškove ulice št. 19 D. I Slomškove ulice št. 19 7 Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih izdelkov. ~ Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za ^ nabavo cementnih izdelkov. Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barvrh in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam vedno v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela. V vedrn J Cei 1728 Delo izborno in solidno * z večletno garancijo. Cene po dogovoru nizlte. postrežba točna flrcrcza w 111 te (Sj Kan t Z, Ljubljana 12 priporoča pristni rženi krul}, mc^an in črn. Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko : častni križ z zlato svetinjo in diplomo na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux u. Prodajajo se hlebci in štruce | Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin. j najtočnejše. Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca. «i> Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri j večer. Dvanajst filijalk in prodajaln. Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo. © 3 JC at 1» iVflfl DOGflfi ^; mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova liiša štev. 19) priporoča svojo bogato oprave. jira Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd JLI Ne • ■■ «» 1 k is.je|o. Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 9 J -J čna. I (O 3 o ca O ni tu F Komanditna družba ■ng 1 Deeman & C , I jjubljana tovarna pa>pir*nili j ■v rečic. t»/\y* 1 j Vzorci in cenik na zahtevo zastonj in franko. • 1013—1 « HERBABNY-jev podfosfornasto-klBli apneno-železni sirup Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni pnml »trup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšaj« pftt, daje slaat do Jedi, pospeioje prebavljanje in redllnoat, telo Jačl in krapi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki no v njem, pa posebno pri slabotnih otrooUt pospešujejo narejanje kostlj. Gena ateklentol 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h, po poitt 20 kr. = 40 h ved za zavijanje. Svarilo IS^Iu S dobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 34 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herb&bny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno znamko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./l, Kalseritraiie 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah »a Dunaju, v Ljubljani in drugod. 6 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschl&ger, G Piccoli, U. pl. Trukoczy, J. Mayr; Celje : 0. Schvvarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schicdler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr. J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volsperk: J. Huth. fla pirodaj sta 2 križe va pota 2 jeden 95 cm visok velja gld. 65 — drugi 150 „ „ „ „ 250-— pri 1591 15 F*- Toman «u podobarju In poštarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1. pranja Jesih, Ljubljana, Stari trg št. 17. priporoča 43 10-6 svoj modni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem risanju po najnovejšem sistemu. mr* 108 39-1 Ako ste bolni na želodcu pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača. Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim. Pošiljanje po pošti proti povzetju KITBOLF ZOBE, (Gorenjsko). Liter stane K 3 60. Liter stane K 3 60. če kupite splošno za najboljše spoznane gepeljne, mlatilnice, slamoresnioe in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi Fran Zeman-a Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. Vabilo na V. redni občni zbor kmetijskega društva na Blokah registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bo vršil \ nedeljo, dne 7. svečana 1904 ol) 4. uri popoldne v prostorih kaplanije pri Fari. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega za- ključka za leto 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Vabilo k i rednemu občnemu zboru kršč. gospodarskega društva v Idriji ki se bo vršil ¥ nedeljo, dne 7. februarja 1904, ob 1.uri pop. v dvorani g. Didiča. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1903. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 106 1—l 6. Razni predlogi. Načelstvo. Prevzetje gostilne! Dovoljujem si slavn. p. t. občinstvu naznanjati, da sem prevzel v Ljubljani gostilno pri „Gambrinu u 1. : Postregel bodem vedno dobro in točno s fino kuhinjo, dobrim vinom in priznano dobrim puntigamskim salonskim Najuljudneje se priporoča Andrej Doktorič. j I II**I *" 'n' * I** — 1 ' |*-||-*|>|* J -| ij-ir^.iljj-^prm/TM Tamburice kakega razpuščenega društva takoj kupi neko društvo. Več pove upravništvo „Slovenca". 113 3-1 Vsak duhovnik potrebuje za znanstveno izobrazbo in za prakso strokovnega stanovskega lista, in kot tak se častiti slov. duhovščini priporoča domač list ,VODITELJ Y BOGOSLOVNIH VEDAH" ki izhaja četrtletno v Mariboru, vsakokrat po 8 pol, in velja na leto 5 K. Naročnina se pošilja na Upravništvo nVoditeljau v Mariboru. List obdeluje znanstveno in praktično vse panoge bogoslovne vede ter hkrati zasleduje razvoj bogoslovnega znanstva. 2 6—5 V najem se odda posestvo g. Adolfa Kreuzberger-ja Moderno urejen mlin v Koli-čevem, v katerem se zmelje na let 150 vagonov žita, poleg tega je š kašča in zemljišče. >f/' Kavarna, prodajalna z magaziit in stanovanja v Kranju. 109 3_i Več izve se pri Ivanu Cof-u v Kranju. Dobro izurjen 78 3-3 išče službe na večji župniji. Naslov pove upravništvo lista. UUoai otroci Vas, ljubi bravci, prav iz srca, da sedaj ne pozabite nanje. Že večkrat ste gotovo brali prošnje očeta sirot iz Trebnjega, morete li sedaj odbiti njegovo prisrčno prošnjo ? Veliko denarja je potreba za pokritje stavbenih stroškov in mnogo denarja za vzdrževanje ubogih otrok. Dobri katoliki, pomagajte mi naprej ! Sedemdesetorica protestantov ima tu svojo inolivnico, šolo in ubožnico, z velikanskim naporom dela grofica Latour (roj. Ritter) v družbi svojih diakonis, da odtrga ljudi proč od Rima. Že 50 otrok so spravili v prote-stantizem na najrazličnejši način. Naj se li dado katoliki prekašati od protestantov v požrtvovalnosti, posebno še, ko se gre za eminentno versko delo. Usmilite se tedaj velike potrebe in pošljite kako malo darilce prosečemu očetu sirot 112 4—1 KAROLII V/OHLANplI Posestvo je naprodaj v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov ia goids; v hiši je st»ra krSma. prodajalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčiio. Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« 1522 21 Molitvenik za flVarijine družbe, 162 „ Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/s, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „ Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje. 1240 7 v Trebnjem p. Beljaku, Koroško. Vabilo na IX. relii nični zfior „Hraniln. in posojilnice na Blokah" registr. zadruga z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 7. svečana 1904 ob 3. uri popoldne v prostorih kaplanije pri Fari. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega za- ključka za 1. 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi m 1—1 odbor. sar Katoliška Bukvama v Ljubljani C pfipofoča: Kos, dr. Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1. 501—800). Izdala »Leonova družba". K 81—. Manzoni, Zaročenca. Milanska povest iz sedemnajstega stoletja. K 2'—. Sienkievvicz-Podravski, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K y—, vezano K 4'8o. Sienkiewicz-Podravski, Križarji. Zgodov. roman v štirih delih. 2 zvezka K 5-20. Wolf-Pleteršnik, Slovensko - nemški slovar. Dva zvezka vezana K 29-—. Najnovejše (1904): A n d r e e s Neuer allgemeiner und osterreichisch -ungariseher Handatlas in 126 Haupt- u. 131 Neben-karten nebst vollstilndigem alphabetischem Namen-verzeichnis (Scobel) vezano K 45'—. Kdor pozna novejše izdaje Andree-jevega atlanta, se pač ne more načuditi krasnim, razločno tiskanim zemljevidom, njih skrajni preciznosti in vestni sigurnosti. Popolno alfabetično kazalo vseh v zeljevidih nahajajočih se imen pokaže iskalcu prvi hip določeni predmet. Nova izdaja nam toliko bolj ustreza, ker avstrijsko monarhijo in nje pokrajine prav nadrobno precizira in upošteva vsa najnovejša geografiČna dejstva. De Waal, Mgr. Dr. Anton, Papst Pius X. Ein Lebens-bild des heiligen Vaters. Mit einem Riickblick auf die letzten Tage Leo XIII. (Titelbild Pius X. und 137 Abbildungen im Text.) vezano K 480. Fah, dr. Anton, Geschichte der bildenden Kiinste. Zweite Auflage. Mit einem Titelbilde, 36 Tafeln und 940 Abbildungen im Texte. XX + 785 strani vezano K 30--. Herders Konversations-Lexikon. Dritte Auflage. Reich illustriert durch Textabbildungen, Tafeln und Karten. II. zvezek sega do besede Eldorado, vezan K 15. — . — Edini večji leksik, pisan s katoliškega stališča, bo obsegal osem vezanih zvezkov po K 15'—. K i r s c h - L u k s c h, Geschichte d. katholisehen Kirche. I Ierausgegeben von der „Oesterreichischen Leo - Ge-sellschaft" in Wien. Mit circa 50 Tafelbildern und tiber 800 Abbildungen im Text. Izšlo bo 20—25 se-šitkov z nekako tritedenskim presledkom. Sešitek obsega dve do tri pole in 2 prilogi ter stane i K i'2o. — H koncu dela se izdajo izvirne platnice. Izbrana in jako bogata 7:1 logu knjig vsake vrste slovstva, po-sebno pa litnrgiinih, kukor so: Missale Romannm, Missae pro ilef., llreviarium Homanum, llorae Diurnae, Rituale etc. Bogoslovna književnost: Pridige, legende, knjige za premišlje- vanje in BpOdbttdMO življenje.. Molitveni kov največja izbera. Spisi za mla •tf c8 a a "a t3 o Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 49 Elelctričiii obrat •i o P< c£. e> 0 p o o* p o i********* Ilustrovani ceniki se dob* brezplačno. ********** Nove zbojjšane gramofone z glasovno-, ročno- in varBtvem omarico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. t^udclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. 1079 50—44 .V . « . 4 /A, I .'j Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: „Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm", „Kalser Vfllhelm der Grosse", ki vozijo v Ameriko (Breinen-New ■'York). Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih ™ in najnižjih cenah in da brezplačno poročila lliduard Tavčar koncesijonirani j lavni zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št.35, nasproti stari .Jlšlerjevl"gostilni, """"""""""""l ^j 63 30_jj Prva kranjska mizarska zadruga V Šent Vidu nad Lijubljano iS'5" 42 63 se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jos Arhar načelnik. Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—88 sta najbolj koristni ii^ C5 3L 2L 9L ShŽsŽi 3L 3i St za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunaht Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno - voščenih sv«c v Ljubljani. Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdrav ničk<. nriporočau« .j« 38 12 II. te\fss8 ^^ 11 I nam alkalična kislina katera se z vspehoni rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. V Ljub Jani se dobiva v vs en leKarnan, veiijiti •pecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih (I.) 38 1 OGLAS! NEW ■Y0RK in LONDON nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO- ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic; i kom. amar. pat. srebrna zajemal* niča za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašič za pod-klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovansko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1428 12 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Varstvena znamka: Sidro. LIH CAPS1CI Comp. Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine oiaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-4U in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdn08U le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 6. 1313 34—19 V> Naznanilo otvoritve in priporočilo. <ž? Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoiril ^restavracijo na pošti", ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni. Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni mesnici, kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom. Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiška 1024 10—8 beležim z najodličnejšim spoštovanjem Ivan Habjan lastnik »restavracije na pošti" t Šmartnem na Pakt (Štajarsko), 2 minuti od železn. postaje Rečica (Rleidorf). G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z naj-večjo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolljeva želodčni, tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolljevo Železnato Vino se uporablja primalokrvnih, nervoznih m slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. plccolljevl sirupi Iz malin aH tama- flnde dajo z vodo pomeSani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po postnem POVZetJU. 708 (60-48) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku, S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bilhm, okrožni in tovarniški zdravnik. k Najsigurnejša prilika za štedenje | SCJT* Vzajemno podporno društvo v Ljubljani K registrovana zadruga z omejenim jamstvom 1 sprejema vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan | hranilne vloge* S ter jih obrestuje po l pr- 4 »u "i« g£ to je, daje za 200 kron. 9 kron 50 vin. na leto. ■ Drage hranilne knjižice sprejemajo se kot gotovina in se njih obrestovanje ne pretrga. £ Rentni davek plača nFanilniea sama. ftM^l^mmMSmMMMMittS ** ******* mmmmmm Vsostransko priznane Anker-remontoir nre, nistem Ho.sk op f, ž niklastimi oferovi kupuje žo leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, oradniki, uslužbenci orožništva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sisteme Roskopf-patent anker remontolr ure štev. 99 (zelo priporočljiva službena ura) z eraailirem kazališčem in flno poliranim dobro zapirajočim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 86 ur idoča, triletna garancija, naravnost; na zasebne odjemalce kem. a a 2-fiO gld., 8 kom. za 7 gld., 6 kom. za 18*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasera komad 30 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaj.i ali pa zadovoljivo ne funkcionira. J S V'PATENT »1 7: Hanns Konrad prta tovarna za ure t Mostu Stev. 613, Češko. c. Vr. sodni zaprisoioni cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. a»str. dri orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi •svetinjami in z več ior:o 10.000 priznainimi pismi, ki bo mi doAla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vso delo sveta. Istanovljena 1« 1. 1887. llnatrov.nl cenik o urah, zlatnini In arebrnlnl ae poillj. n. zahtevo saato^J la frasfcc 142!) '31'— l'J Pariška svetovna razstava 19001 „Orand Prix" IV a j v i š j a odlika: Na 7 prejšnjih razstavah a prvimi darili odlikovano." Ernest Hammerschmidt- a nasledniki dilc, lUat^cljcr § Ce trgovina železnin in kovin ^ Ljubljana, / Valvazorjev trg štev. 6. i J Pristno novno /1860\ /t.ra.rm\ C.nETEPBypriK 1860 podplatu Največja zaloga železnega po hištva, posteklenih umivalnik garnitur i. t. d. j^^k > Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorft, Belin A Co., Wieii, I. Na dehelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani kakor pri sledečih trgovinah: V Ljubljani so na prodaj pri Ceikntl Marija, J S. Benedikt, Petri616 Vaso, Peraohe Alojzij, Treo Karollna, Ant. Leut6eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vlkt. Garhauser ^urgAmeri^^ Največje naj sta rej 6 parobrodno društvo : na svetu. Njega parobrodjc obsega vel i Kančkih parni Kov. flCFlKO zanesljivo v fi dnevih V—S direktna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNovi York ali pa v Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki Hamburg-Amcrika Linio Fr. Seunicj v Ljubljani L Dunajska-cesta št v. 31 poleg-velike mitnice ali šrange.j Potniki v Ameriko I — cUNflRD biNH = Prevzet je gostilne Koncesljonovaao društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboro 10 8-6 prevaža potnike naravnost = iz Trsta V J^ovi-Vork == z brzim parobrodom ,,Auran/a" z 1200 mesti III. razreda in s 300 salon-mesti II. razreda s kabinami, in z brzim parobrodom ,, Carpathia" z 2000 mesti 111. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, :7 Trstu v IVTnvi Vni-U hrano z vinom in vso postrežbo 10 lli3la * SSIT III. razred, za osebo ls() K. Odhod iz Trsta: „CJtRPflTHIA" 15. decemb. 1903. „CARPATHIA" 2. februv. 1904. „AURANI*" 29. decemb. 1903. ..AURANI*" 16. februv. 190*. Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novega-Yorka v notranja mesta Zedinjenlh drža* Severne Amerike daje in preskrbuje ASKS{I Schroder & Comp., Trst Via Carlo Ghega štev. 8. I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO-TRST. ^^llllllliiii11"""1'1 Vljudno naznanja, da sva prevzela znano Hafnerjevo pivovarno - vhod 5b. Petra cesta štev. 47 ali pomenskega ulice. — Potrudil so bodem slavno občinstvo vsak čas S pri3nano dobro gorko in mrzlo jedjo po primerni ceni kakor tudi 3 vsakovrstnim dobrim vinom 13 soda in buteljkah ter Gdssovim marčnim pivom postreči. Sprejmem tudi abonente za opoldan in zvečer po dogovoru. Slavnim društvom je tudi lepi salon za zborovanja ali veselice brezplačno na razpolago. 2a mnogobrojni obisk prosita 44 ^nfon in Jiul/^a Albert. iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu. centirnlns« II w»irjul*» -W 1L.J ■■ *» ■ Ja* ■■ I, M«»«9 e ■■ I I okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavlja in tem bolje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh Maggijeve juhe in jedilne zabele. Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi. bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ne vzame preveč. Pridene naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim blagom in __ „ .... . _ ,„ .,„ „„ , drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 v.). 909 1 Maggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odlik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1889 in 1900 na par. svet. razstavi, (j. Maggi, razsojevaleč.) VREDNOST / /.V' v* > A .v * oN i5/V/ /> / / V/oV ^ > / T* // Adolf Wagenpfeil, zlatar in juvelir Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo ix o v o s t i p. n. občinstvu. Naznanile. JMartin Lampert v LJubljani, Kolodvorske ulice 31 prodaja t trboveljskega premoga na drobno in debelo; dalje dobro suha bukova in melika drva po sežnjih (klafl.) ali tud počele vagone tudi; rezana in sekana, trda in mehka drva se dobe na zahtevo v vsaki množini. Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega ===== Jurija Jankoviea ===== po domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah. 1664 13—5 Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni. Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk Martin Lampert. Suhe gobe, orehe, predivo, želod, Vrake vrste fižol, Žito, sadje, subn in s veže, sploh vse deželne pridelke, 1484 20 kupi Anton Kolenc v Celju. Vsak dan sveže najfinejše pustne krofe priporoča J. ZALAZNIK slaščičarna Stari trg 21 24 13—6 Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26. T T T T Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, kraano blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plažče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hiiro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-33 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ln posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. V*, f /Hfc Prva kranjska z vodno silo in turbino 969 13 delujoča tovarna stolov v tvrdke Fr. Svigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz frsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. i,ii|,i Domača slovenska tvrdka! llMMrftf _______ IgJ Izdelovatelj orgelj Ivan Milavec (Goršičev učenec) Ljubljana, Cerkvene ulice 1623 se najuljudneje priporoča 26-4 = v Izdelovanje = novih cerkvenih orgelj. Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. Perje za postelje in pok priporoča po najnižjih cenah »7173 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. ■ rn SVmffn JK Jv« JvG /aR W5 Wfc Jernej Bahovec^ s trgovina papirja, pisalnega in ri- ftft % salnega orodja v Ljubljani ŠSjjl «§jji Sv. Petra cesta štev. 2 j^iji S 2 52—4 Filijalka Resljeva cesta štev. 7 priporoča jgj; najbolje urejeno zalogo različ-nega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, jjgj beležnic, črnila itd. "jffiJNt Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za 3§S ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, % razno galanterijsko blago itd. ^^ m Nizke ceno, točna in solidna postrežba. mmm^mmmMmm Stanje ¥log 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigumejša 1 f u g* prilika za čtedenje! Ppele: Gradišče št 1, Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u — 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni pfomet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poStno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, 5i D 14—2 predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trg«vec v Št Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kaaichegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj im •d*«»»r»l ■redmk:] Or. IgiiOlj ŽiUlk. Tisk »Katolifke Tukarne" v Ljubljani.