SMT Fosameina številka stan© SS ?,
89* iieirtlk&*
Maribor, to# 9, novembra 1917
JUtmik IX.
Par©äsiiua lišiti s ~ klo leto . . K lO-sl leta ...	, 3 —
Btrt leta . . , 2-50 ssečno. , . , V— fStmgJ Avaiiije:—— Celo leto . .	„ 15 -
Pm samezMB številke — M vižsarfsv. -«
im
Weitst»,
%i§l
t; (s ■ ■

A 7 A
flSä ImmI Ä >Al
3
Inserat! alt oznaitSs
se računaj« po ff ed 6 redne petihnrsiet večkratnih oznanilih<
popust. •—
„Straža“ izhaja v pm-deljek in petek papoklr»
Rokopisi se ne vračajo.
ttrMntthro la upravnlSivo: Maribor | Ttf/srtrf*%r5tt»r» 'n^lS+SX,«** «otčfika ulica. s. - Telefon Sl. «s. I nGO«* *®«ll pdiUlcStl
«iaBSBpgBgagagjBBpgigissgsffiBSSgMB^

Zrn Sl.ovensko !B®msž!|ne
Dne 6, t. m. so poslanci dr. Rybar in tovariši vložili na ministrskega predsednika v zadevi narod-
nim.	razmeram primerne uprave v slovenskem delu Videmske province sledečo interpelacijo:
„Vsled velikih vspehov na na§i južno-zapadni fronti se nahaja največji del italijanske province Videm v oblasti naše zmagonosne armade. S tem je o-mogočena osvoboditev tistih Slovencev, ki bivajo v občinah ob avstrijski meji, kojih število znaša približno 40.000 duš in katere je Avstrija 1. 1866 odstopila Italiji.
Podpisani smatrajo za svojo dolžnost, da takoj opozorijo na te Slovence in na potrebo, da se ravna z njimi tako, kakor to zahteva njihova narodna posebnost, in to tem boli. ker je po dosedanjih izkušnjah opravičena bojazen, da bo nastopila tudi tukaj avstrijska uprava v italijanski obleki, kiakor je to dolgo časa delala v Dalmaciji in do zadnjih dni v največjem delu Primorske, da, še celo •— v največjo škodo avstrijskim interesom — v Albaniji.
! vo. Zatem bi se morale takoj v vseh večjih krajih j ustanoviti slovenske šole in nasta-iti slovenski duhovniki v tistih krajih, kjer jih ni. sploh bi se morali beneški Slovenci osvoboditi duševnega hlapčevstva, v katero so bili vklenjeni 6č Italijanov toliko let. VobČe bi naj bila uprava človekoljubna in bi se naj opuščale take samovoljnosti, o kakoršnih se poroča iz drugih zasedenih »zemelj.
Življenjsko možnost in silo trga dela slovenskega naroda izpričuje že okolnost, da beneški Slovenci, ki so že v VII. stoletju, torej kmalu po prihodu Longobardov, od severa in vzhoda vclirli v Furlanslto ravan, živijo še danes notri do Čedada in Humina, dočim se sledovi nekdanjih germanskih gospodarjev te dežele nahajajo le samo še v raznih muzejih.
Z radostjo je slovenski narod! pozdravil vsled z m a n naših' armad zopetno zavzetje slovenske soške doline. Z zasedbo zemlje rojakov v Benečiji se še mu pa vrhutega nuni upanje, da bodo beneški Slovenci, kojih ozemlje se je že smatralo za izgubljeno, trajno j združili z avstrijskimi Slovenci. To bi bila združi-Ka.ko hudo se je svojeČa<sno absolutistična in j *ev- ^i jo zahteva narodnostno načelo in katere tudi najhujšega policijskega duha prešinjena avstrijska j Italija, ki je vendlar šla v vojsko lavno v imenu te-uprava pregrešila tudi	na beneških Slovencih, je	j	&a	načela, ne sme izpodbijati.	Uprava pa, bi mogla
razvidno	iz tega, da so	vsi Slovenci v Benečiji pri	j	to	veselje skaliti in to upanje	zmanjšati. \ tej skibi
ljudskem glasovaniu leta'1867 s samo eno izjemo gla- j stavijo podpisani sledeče vprašanje, sovah za	priklopljenje k	Italiji, ki se jim je dozdela	j	Ali je vaša ekscelenca	voljna, obrniti pozor-
zavetišče	svobode. Seveda je- bilo nato njihovo razo-	j nost ces- in kr- vrhovnega	armadnega poveljstva
na v provinci Videm živeče Slovence ter v interesu istih, kakor tudi v interesu pričakovanega z-druženja tega ozemlja z ostalim slovenskim ozemljem izposlovati narodnostni posebnosti teh Slovencev primerno in to posebnost pospešujočo upravo?.“
čaranje tem večje, ko je „svobodoljubna“ kraljevina j Italija začela z vsem pritiskom poitalijančevati Slo- j vence v Beuečiji.
Bila bi skrajno krvava ironija, če bi hotela av- j sirijska uprava nadaljevati to politiko, mesto da hi, j oziraje se na narodno posebnost, premagala narav- i no nezaupanje tega prebivalstva in tako pripravlja- j la pot za popolno združitev Slovencev v Benečiji z j avstrijskimi Slovenci, kakor si to želijo najveljavnej- j fei možje beneških Slovencev.
V, ta namen se naj za upravio slovenskega o- | zemlja Benečije nastavijo slovenski uradniki, kolikor j je mogoče iz avstrijskega Primorskega, ki bi naj tar j koj stopili v stik z zaupniki beneških Slovencev ter 1 apeljali kolikor le mogoče avtonomno občinsko upra- j
Ljudstvo in Jugoslovanska. Meja-
Celovec, 6. novembra.
Splošno se kaj rado povdarja, da slovensko ljudstvo ni istih misli, kakor naši voditelji, ki govorijo za nas na Dunaju. Posebno trdijo to o koroških
Slovencih, češ, ti nimajo sploh nobenega pojma o ciljih, katere tako trdno in vestno zasledujejo naši zagovorniki v državnem zboru. No, navaden hlapec» ki ni prišel niti preko domačega praga, pač umevno ne bo vedel tolmačiti vseh posameznih točk jugoslovanskega programa, saj jih do zadnjih dni ni hotelo "razumeti celo nekaj izobražencev. In da navaden tovarniški delavec, katerega so v tovarni posušili iu izželi in inu v njegovih spominih izbrisali besedo domovina, ne bo razumel ustroja te jugoslovanske države pod Habsburžani, je tudi umevno. Pa Če bi tudi večina ljudstva ne imela smisla za take visoke misli, za to odrešilno pot bi tudi to še ne bil povod k izjavam, Češ, jugoslovanski poslanci lažejo, ko govorijo, da stoji za njimi ljudstvo.
Da, za njimi stoji narodi! Zakaj? Ker izvira iz ljudstva potreba rešitve. To potrebo, da se mora u-soda obrniti na boljše, to potrebo čuti domala vsak, še tako priprost človek, ki bi sicer tudi ne razumel aosti o politiki. Ce bi prepotoval Slovensko Koroško in bi vprašal Slovence, Če razumejo to jugoslovansko misel, bi res marsikateri odkimal, Češ, nisem Še kaj slišal o tem, a Če bi ga vprašal, če je zadovoljen s sedanjimi razmerami, bi dobil povečini odločen „ne“ za odgovor.
To potrebo po pravičnosti, katera nam je tekom stoletij krivičnega nasilstva prešla v kri, to čuti mali otrok, ko mu ubijajo v šoli vso ljubezen in spoštovanje do rodne zemljice in do svoje matere, ko križajo njegovo nežno dušo; to potrebo čuti navaden kmet, ki ne more razumeti, da bi svoje državljanske dolžnosti ne smel opravljati v svojem jeziku; to potrebo čuti slovenski oče, ld mora učiti doma svoje o-troke v materinščini; to potrebo čutijo naši posli, ki dostikrat ne znajo citati niti svojih poselskih knjižic;: to potrebo čuti naš delavec v tovarni, katerega uničuje tuji kapital! In tem višja je ljubezen v srcu in tem bridkejŠa postaja želja po odpomoci pri naših izšolanih sinovih, ki morajo po kruh na tuje, pri na* ših učiteljih, ki narodno umirajo med Nemci, pri našem izobraženstvu, ki gleda, kako veže sila- roke in prodira in prodira. To so čutili vsi že davno.
A danes, ko smo preživeli dobo narodtnega mu* čeništva, nasilja, ko so presedeli naši voditelji ted-


LISTEK
,M& Juristovem.
V	spomin padlemu Lojzetu S arh iz Ruš.
V. N,
„Tam na planini hišica nizka,
Ko se je spomnim, srce mi vriska,
Gori nad hišo šumeči gozd,
Oj tam bi presanjal vso lepo mladost.“
V	resnici, moj spomin na tisti grič „na Jurše-iovem“ je združen s koščkom poezije. Prijazni dom samuje pod košatimi drevesi. Mala, starodobna okna veselo kukajo izmed zelenja ter te vabijo in kličejo, da prideš bližje. Polne so nageljnov, polargonij in rožmarina. Za to skrbi Anka, najbrhkejša- domača hči. Rano v jutro, še predno zarja obžarja brda in Mance, jim ona zaliva in njena zaokrožena usteča pojejo med delom lepo slovensko pesem. In zvečer, ko tihi mrakovi razgrnejo krila Čez krajino, je ona spet pri svojih olepotičenih okencih in cvetličnih gre-Sloati.
Ej, lepi so bili Časi, ko sem hodil na Juršeto-vo občudovat Ankin vrtiček. Takrat je bilo na Juristovem Še živahno življenje. Bili so doma Še vsi fantje, lepi, mladi Juršetovi fantje.
'Ako bi bila Juršetovega očeta vrgla bolezen na smrtno posteljo, težko bi se bil odločil, komu naj izroči gospodarstvo. Dasi še vsi fantje mladi, kazali so v dejanjih, da bodo nekoč vsi prav pridni, na-
predni, dobri gospodarji. Zato tudi niso pogrešali o-čefa, ki se je bavil.z gozdarstvom daleč od doma, vse so opravili sami na posestvu. Alfonz, najstarejši izmed treh, je govoril le o kmetijstvu, kadar sva se pomenkovala, „Toliko se bo dobilo pri teličkih, ako bo dovolj sena — Tista njiva za koruzo je dobro pognojena -- jutri grem h koči po ovsene kopice — oni teden bomo mlatili . . In tako je šlo vedno naprej.
Joško, mlajši, teoretično Šolan kmet, pa je vedno tuhtal, kako bi se dalo z racijonalnim gospodarstvom priti do večjih dobičkov. Vzel je puško na ramo, v usta je vtaknil barbiko-pipo, ki nikdar ni bil brez nje, pa mene je vzel seboj in krenila sva gori za jarkom mimo jesenov po strmem travniku.
„Vidiš, tukaj-le bo trena globočjega jarka, doli nižje zatvprnice in potem turbine, pa bomo mlatili s strojem na vodno gonilno silo. Veš, doma v hlevu bom napravil tla iz betona in žleb za odtekanje vo-de-gnojnice. Sedaj se gnojnica preceja v zemljo in to dela tla vlažna in za živino nezdrava.“
Nek kos prisojenega griča je hotel zasaditi z vinsko trto. Mislim — mi je pravil — za „Goethe št. 9“ bo ta zemlja jako dobra. To so bili pomenki z Joškom.
Najmlajši, Lojze, lep fant kakor dekle, tudi lase je nosil dolge, neostrižene, da jih je komaj pokril s klafeto, kakor je imenoval svoj klobuk, pa je govoril malo, a delal kot živina. Po resnici, nekoč, ko smo spravljali seno, je potegnil namesto sivcev, ki so se pasli v senci, do ročic naložen voz s senom,, kakor za igračo. Ko smo seno tlačili na podstrešje, vrgel je s podajalnikom toliko jedenkrat, da so ime-
le vse tri:	Anka, Brigita in dekla, dovolj ogibati.
Najlepše pa ga je bilo gledati pri oranju. Njegove brazde so bile ravne, da je bilo kaj; ležale so druga na drugi enakomerno, da je bil skrit ves plevel in tudi gnoj, tako da. je imela. Anka za njim malo popravljati. Zato pa se je tudi večkrat ozrla gori na reber pod lipo, kjer sem ležal jaz, ju gledal mlada in brhka pri delu in užival lep pomladni dopoldan.
Pri tem opravilu sem ga tudi videl najzadnji-krat. Lani je bilo pred Veliko nočjo, ko sem pisal v ..Straži“: „Doli na rebru orje Lojze, najmlajši Jurše tov fant, korajžen in Amsel pa gre i jutri k vojaškemu naboru.“
Da, tudi nanj je prišla vrsta, Anka ga je okk tila z najlepšim cvetjem.
Brigita, mu je privezala za klobuček širok slo* venski trak. in šel je doli po klancu in si zapel:
„Oj kdo bo vresje kosil, oj kdo bo ajdo žen . . .“
in ko se je povrnil, je nosil bel listek za svojim klo-T bukom!
• 1 ■"	*“"■	<■  
Minulo je leto. Za „Sveto Goro“ na večerni strani je ugašala krvava zarja. Rezevni bataljon 47. pešpolka je bil poklican v jarke in zasede. — Med moštvom neke stotnije se nahaja tudi Lojze. Vesel je in korajžen, kakor doma, v izpodbudo vsem tovarišem. Kadar prifrČi po zraku granata in jekne tu ob skalo, brez da bi zadela, napravi Lojze pikro opazko:
„Slabo streljate, falotje!“
Ko moštvo izve, da izvedejo po noči napad na laške pozicije, opomni Lojze:
ne po zaporih, sedaj je narasel klic po oclpomoči po vsej Slovenski Koroški tako silno, kot nikdar prej. Sedaj, ko je pokopan cvet naroda na bojišču ali pa je prišel obsut in obtrgan nazaj v domovino, sedaj sta stopila pojma o pravici in dolžnosti v kričeče nasprotje. Predrugačiti se mora, 'v tem si je koroško ljudstvo edino.
Kako je pa rešitev mogoča, o tem pa odločujejo od naroda v to izvoljeni poslanci, katerim narod torej zaupa sebe in bodočnost. In ti poslanci so se zedinili, da je mogoča edino ta pot, ki vodi v združeno Jugoslavijo, torej je ta cilj tudi naš cilj, jugoslovanska ideja tudi naša ideja. Pač pa je dolžnost všeh rodoljubov in narodnih delavcev, da seznanijo ljudstvo sedaj s to rešilno potjo. Edina možnost, ki naim je za to delo odprta sedaj, je delo z razširjeva-njem listov. Naše liste v naše hiše! Potem bodemo vsem, ki dvomijo o zaupanju ljudstva v voditelje, lahko smelo pogledali v obraz:	Pred svojim pragom
pometaj! Sedaj velja: Kolikor „,živijo“-klicev v veseli družbi, toliko novih naročnikov za „Stražo“ in „Mir“, da se narodnost v srcu in v dejanju izenačita in poljubita.
Drla ¥ a im naredi«
Kadar hočejo Nemci opravičevati svoje „Belange“ po nemškem državnem jeziku in nemškem nad-vladju v državi, jim je zelo priljubljena fraza, da morajo posamezni narodi podrediti svoje zahteve interesom države. Toda v čem obstoji v resnici interes države? Gotovo samo v zadovoljnosti narodov. Vprašati se moramo:	Ali so narodi tu radi države,
ali država radii narodov? Odgovor se mora glasiti le, da niso tu narodi radi države, temveč država rar di narodov. Iz tega pa moramo izvajati daljno posledico, da niso narodi oni, ki morajo podrediti svoje interese takozvanim državnim interesom, temveč da se mora država urediti tako, kakor to odgovarja interesom v njenem okrilju združenih narodov.
Dežele avstro-ogrske monarhije tvorijo po svoji zemljepisni legi gospodarsko enotno ozemlje in one so brezdvomno navezane druga na drugo. Kaj bi li bili Češka in Ogrska kot samostojni državi, z lastnima carinskima ozemljama, odvisni od carinske in prometno-tarifariČne politike svojih sosedov? Kaj slovenske dežele brez velikega gospodarskega zaledja? Pripadnost k monarhiji zagotavlja proizvodom češke industrije in ogrskega poljedelstva 50 milijonov prebivalcev brojece odjemališče brez ozira na to, da jim ta pripadnost odpira svobodno pot do morja. Veliki in važni gospodarski' interesi govore torej v prilog ohranitve monarhije. In ti interesi ostanejo, dokler ne bodo odpravljene carinske meje in dokler ne bo s stalnimi mednarodnimi dogovori, oziroma z zvezo narodov onemogočeno, da bi en narod oviral svobodno tekmovanje drugega. Na to pa v doglednem času pač ni misliti. Kot pristaši svobodne trgovine in zveze narodov moramo to le' obžalovati, a računati moramo s tem dejstvom in danimi razmerami. Jn vsled teh razmer ostanejo narodi habsburške monarhije še dalje navezani drug na drugega, To je bil tudi argument, ki so ga Nemci dosedaj izrabljali in zlorabljali v prilog svojih hegemonističnih stremljenj, češ, da morajo narodi, ali kakor pravijo Madžari, narodnosti, podrediti v skupnem interesu svoje lastne interese višjim državnim interesom. Toda teh državnih interesov ni. To. kar nam se vedno predstavlja kot državne interese, so le interesi Nemcev in Madžarov. Pravi državni interesi so istovetni z interesi narodov, oziroma narodne celokupnosti. In-
.,Fantje,: nocoj bomo pa mlatili!“ —
Tista noč je bila groze polna, v peklu ne more biti dosti hujše. Ko je naslednje jutro posijalo soln-ce na bojno polje, našlo je tam med umirajočimi soškimi junaki tudi — Lojzeta. Ranjen je bil od drobca granate na glavi in je umiral preko 24 ur. Drugi dan je izdahnil.
V gozdovih okoli Juršetove pristave je vzcvetelo rdeče vresje. Ob potoku na travniku so vzbrstele vrbe in na oknih so zažareli Ankini nageljni. — Ona še vedno pridno zamaka cvetke in jih neguje , a nič več ne poje zraven, bogve, kaka bolečina je ranila njeno srce.
Bilo je tisto noč, ko je padel Lojze. Burja je tulila okrog hiše in se divje zaganjala ob1 vogale. Juršetov pastir se je iz strahu zaril do grla v seno. Pes Varih, ki ima lise nad očmi (taki psi, pravijo pri nas, vidijo smrt ponoči), je bolestno tulil. Na podstrešju je zaropotalo, da se je Anka prestrašena zbudila. Vežna vrata so se odprla na stežaj, Anka pa je znala, da jih je zvečer celo zaklenila. Stekla je klicat mater:
„Mati, to mora biti „znamenje“!“
„Lezi, Anka, lezi in moli!“, jo je potolažila dobra, mati. „Burja, piše, nič ni drugega!“
[Anka se je skrila, pod odejo, njene ustnice pa so Šepetale:
JO Marija, ohrani mi brate zdrave, v Tvoje varstvo jih priporočam . . .“
i
teres celokupnosti pa je. da so zadovoljni vsi njeni, deli
Gotovo je, da morajo v vsaki urejeni družbi posamezni njeni člani podrediti svoje individualne interese interesom splošnosti. Ti interesi zahtevajo, da posameznik disciplinira svojo lastno zahtevo, da ne posega v pravice drugih in jih ne ovira v njihovem razvoju. Ako vzamemo n. pr. človeško družbo kot celokupnost, vidimo, dla je vedno največja beda na eni strani tam, kjer je največja obilnost, in največje razkošje na drugi strani. Obilnost in razkošje enih morajo plačati drugi s pomanjkanjem in bedo. Družba, v kateri naj bi vladale zdrave razmere, mora zato stremiti za tem, da se razlike izravnajo. 0-ni, ki trpe pomanjkanje in bedo, se ne morejo zadovoljiti s frazo, da morajo svoje interese podrediti interesom celokupnosti. Ali res zahtevajo ti interesi, dia morajo eni trpeti na korist drugih? Nasprotno: interesi celokupnosti zahtevajo, da se oni, ki žive v izobilju in razkošju, odpovedo svojim predpravicam v korist onim, ki trpe pomanjkanje in bedo, ker je le tako mogoče vspostaviti ravnotežje družbe in urejene razmero v njej. Družba ni zato, da bf ovirala razvoj posameznih članov, temveč zato, da ga pospešuje, ona mora nuditi posameznim članom one možnosti razvoja, ki bi ga ti ne mogli nikdar doseči, ko bi bili navezani sami na se. Zato je pa tudi v vsaki urejeni družbi dolžnost vseh njenih članov, da se medsebojno podpirajo, da ne ovirajo razvoja drug drugega, da drug ne posega v pravice drugega.
Kar velja o Človeški družbi v njeni celokupnosti, to velja tudi o vsaki drugi družbi in torej tudi o državi in njenem razmerju do posameznih narodov. Ali so pa v sedanji habsburški monarhiji dani vsi ti pogoji? Poglejmo nas Slovence. Na vsakem ko-raku nas ovirajo Nemoi in nemški birokratje v našem razvojuP toliko narodnem, kakor gospodarskem! Dočim snujejo Nemci po slovenski zemlji svoje šole kjer se jim ljubi, naj so že potrebne ali ne, bi slovenska šola n. pr. v Gradcu, ki je glavno mesto po tretjini slovenske dežele in ki ima samo močno slovensko manjšino, ne obstojala niti 24 ur. Zadela bi ,10 enaka usoda, kakor svoj Čas italijansko pravno fakulteto v Inomostu. Dočim imajo Nemci takozvano zaključeno nemško ozemlje, za nas tako ozemlje ne obstoji. Posledica tega je, da se vsak Slovenec, ki se izseli v nemško ozemlje, ponemči, dočim si morejo Nemci na slovenski zemlji ohraniti svojo narodnost. Gospodarske razmere silijo našega delavca, da zapušča v vedno večjem številu rodno zemljo, iska-joe zaslužka v nemških mestih in industrijskih krajih, dočim pospešuje po večini v nemških rokah se nagajajoča industrija naseljevanje Nemcev na slovenski zemlji. To so razmere, ki nam onemogočajo vsak zdrav in krepek razvoj in tem razmeram ne bo konca, dokler ne dobimo tudi Slovenci svojega zaključenega narodnega ozemlja.
In Hrvatje? Večina hrvatskega sabora je -za splošno in enako volilno pravico. Toda hrvatski delavec vzlie temu ne more dobiti volilne pravice, ker tega ne dopuste madžarski mogotci. Kakor v vprašanju volilne reforme, tako je tudi na vseh drugih poljih Hrvatska ovirana po Budimpešti v svojem razvoju.
Pa kaj naj rečemo šele o Bosni in Hercegovini? Vsi sklepi deželnega zbora so odvisni od potrdila skupnega finančnega ministra, dunajske in budimpeštanske vlade. Ali ni v očigled temu naravnost norija, ako grof Cernin izjavlja, dla je tudi on za sa~ moodločevanje narodov?
V več ali manj podobnem položaju kot mi Jugoslovani se nahajajo tudi vsi ostali narodi monarhije, ki so brez izjeme ovirani korak za korakom v svojem razvoju po Nemcih in Madžarih. Vse to pa se vrši v takozvanem državnem interesu. In vendar je ravno nasprotno res* Da so posamezni narodi o-*irani v svojem zdravem razvoju, utegne pač ođgova
G ati šovinističnim,' in imperi j allstičnim stremljenjem Nemcev in Madžarov, a nikakor ne državnim interesom, pač pa, je naravna posledica tega, da se pojavljajo nedobežna stremljenja.
Gotovo! Državni interesi zahtevaj©:. da posamezni narodi podrede svoje interese interesom celo (rapnost-i. Toda ti interesi nikakor ne zahtevajo, da bi morali naredi biti nemški in madžarski helotje, pač pa, da se Nemci in Madžari odpovedo svojim šovinističnim in iinperijalističnim stremljenjem na ÄSo-do drugih narodov.
Teden dni pozneje je prišel orožnik in povedal, da je padel Lojze. Mirno je pravil, kakor da bi kdo rekel: „Ti, zunaj pa pada dež.“
Danes je krasen oktobrski popoldan. Ves Kotorski zaliv je obžarjen od milega jesenskega solnem, le sivi Lovčen je skrit v meglino, kakor da ga je nečesa sram.
Pod oknom moje pisarne šumljajo valovi sinje A dri j e in njih šumljanje doni na uho, kakor žuboreči smeh lepe Dalmatinke. Predi mano ležijo pisma od dragih, ki jih tolikokrat prebiram, da osvežim vse lepe, pa tudi grenke spomine. Med pismi najdem tudi žalostno poročilo, dobil sem ga, ko je padel naš Lojze. Zato mu posvetim te vrste, saj si je zaslužil, da njegov spomin živi ined znanci.
Na solnčni primorski zemlji se vrstijo tisoči in tisoči grobov soških junakov. Ti grobovi se mi zdijo, kakor trdni mejniki. Mislim, največ teh mejnikov smo postavili mi, Slovenci. Tudi .Turšetova družina jednega!
V	mojih prsih pa živi prepričanje, da preko teh mejnikov nikdar ne poseže roka nobenega sovražnika po posesti naše, z veletoki slovenske krvi, z rekami naših solz plačane slovenske zemlje!
Pozdravljena kraška tla, pozdravljena moja lepa domovina!
V	Kotorskem zalivu, dne 17. vinotoka 1917.
Armada izgubljenih.
Prejeli smo:
Ko je cesar Avgust zvedel za strašen poraz, svojega poveljnika Varona v tevtoburškem gozdu L 9 po Kr., je kakor besen letal po svojih sobanah in vpil: „Varon, Varon, vrni mi moje legije!“ Blizu
40.000	krasnih mož je posekal sovražni meč, drugi so pa prišli v grozno germansko sužnost. Marsikateri rimski gizdalin, ki je prej ponosno nosil glavo po rimskem foru, je moral poterp kot suženj svinje pasti v divjih, mokrotnih in temnih gozdovih'.
Tudi nam se nasproti tistim, ki so zakrivili to sedanjo vojno, vije iz prs bolesten vsklik:	^Vrnite
nam naše čete vrlih mož in krasnih mladeničev!“ Blizu 7 milijonov žrtev štejejo že na vseh bojiščih. Koliko jih spi večno spanje v tuji zemlji, koliko jih je utonilo v rekah in morjin, koliko pomrlo v trdem vjetništvu, koliko je pogrešanih, ki se ne bodo nikdar našli, koliko pohabljenih za celo življenje.
A ne mislimo razpravljati o tej strašni „armadi izgubljenih“, kjer itak drugo ne pomaga, kot da izgubo s tiho bolestjo prenašamo, rajne ohranimo v častnem spominu in kot verni kristjani za nje molimo.
V mislih imamo neko drugo „armado izgubljenih“, kjer pa moremo in moramo pomagati. Pred seboj imamo oklic „avstrijske zveze skrbstva za pijance“ (Die oesterreichisehe Vereinigung für Trinkerfürsorge), ki ga je podpisalo sedem ministrov, pet \ cesarskih namestnikov, med njimi štajerski cesarski namestnik grof Clary-Aldringen, več deželnih predsednikov, poslancev, uglednih pisateljev, učenjakov itd. Tudi dunajskega župana dr. Weisskirchnerja najdemo kot častnega predsednika. Kolikor nam je znano, Še ta oklic v slovenskem časopisju ni prišel v poštev.
300.000	pijancev v Avstriji v mirnem Času pred vojno! beremo v tem oklicu. 300.000 eksistenc, ki so vsled alkoholizma prišle ob svoje imetje, ob dušno in telesno zdravje, ob poštenje in dobro ime! To je v resnici žalostna „.armada izgubljenih.“ In v tem številu so šteti le tisti, ki so oblastveno označeni kot pijanci. Koliko pijancev pa se potika po svetu, ki še pri oblastvih niso dobili „črne pike“! Vseb skupaj bi menda našteli še enkrat toliko. Za njimi pa tiče stotisoči nesrečnih žen in nepregledne čete bledih, slabotnih, duševno in telesno pohabljenih otrok, ki imajo nesrečo, da so rojeni od očetov-pijancev. Potem pa nepregledne vrste malih križev na pokopališčih prezgodaj umrlih bitij, ki so vsled pitja svojih staršev prinesla premalo življenjskih moči na svet! Koliko se skriva za temi številkami pomanjkanja, koliko nenravnosti, vsakovrstnih bolezni in hudodelstev, pa pravcato gnojišče tuberkuloze in spolnih bolezni! V resnici, to je Črv, ki izjeda na korenini fizično in nravno moč avstrijskih ljudstev.
Ali morda mi Slovenci nismo zadeti pri tem strahotnem pojavu? Le slepec in brezvestnež bi mogel to trdliti. Pojdi Širom slovenske domovine, pase lahko na lastne oči in ušesa prepričaš, kaj se tukaj godi. V vsaki župniji najdeš na ducate lahkomišlje-nih ljudi, ki od države podeljeno podporo zapijejo, vidiš lahko, kaj uganjajo vojaki, ki prihajajo na dopuste. Ljudje imajo denar, pa ga ne znajo prav nič ceniti. Češ. denar itak nič ne velja, torej ga zapij-mo.
Čudno, veliki bogat/ini in oderuhi grabijo denar skupaj in jim nikakor ni brez vrednosti, ljudstvo pa svoje borne novčiče nosi v krčme, Češ, saj denar nič ne velja, in tako se bo obistinil oni stari izrek:	Kdor ima malo, se mu bo Še to odvzelo in
dalo tistemu, ki ima več, da bo imel obilo. Priprost človek ne zna ceniti svojega skromnega imetka, pa ga sam požene v žep kapitalistu! Tako bodo ljudje s svojo kratkovidnostjo in lahkomišljenostjo sami še pripomogli, da bomo po vojni imeli peščico milijonarjev in milijarderjev, na drugi strani pa ogromno množico siromakov, ki jih bo kapital tepel s svojim bičem. Tedaj se bo prav pokazalo, kako resničen je izrek Švicarskega zdravnika dr. Minga: .„V kugi alkohola tičijo najmočnejše korenine socijalne bede.“ Ogromne svote, ki se leto za letom izdajajo za alkoholne pijače, odpadle j o na široke ljudske sloje, ki bi ta denar krvavo potrebovali za nujnejše reči, za: hrano, stanovanje, obleko, duševno izobrazbo. Cim več se zapije, tem cenejše in slabejše Stanovanje se išče, tem slabša hrana, tem bornejša obleka, o naro-čevanju knjig in Časopisov niti govora ni, saj alkohol daje'bolj pametne misli, kakor vsi časnikarji!
Skrajna lahkomišljenost in popivanje nam dajeta slabo prognozo za bodočnost. Vredno je, da se zanimamo za akcijo, ki jo je začela imenovana avstrijska zveza.
Veseli nas, da vidimo na ceiu te akcije kakor častnega predsednika štajerskega namestnika, a bolimo se, da bo Vse to zopet ostalo na papirji! in v teoriji. Žalibog smo na podlagi dolgih in bridkih izkušenj prišli do prepričanja,:	Se se kaki stvari po-
stavi na Selo visoka birokracija, potem pride v praksi ravno nasprotno. Kadar visoki gospodje mnogo govorijo o demokratizmu., potem imamo v praksi naj-hujše tiranstvo. Se govorijo o slobodi in enakopravnosti, sledi v praksi najhujše tlačanstvo.	j
Tako kričeče protislovje med teorijo in prale- j so, „načelom“ in praktičnimi posledici opažamo pri j naših oblastih tudi glede alkoholnega vprašanja, j Vseučiliški profesor zdravilstva na Dunaju dr. Wei- j xelbaum je že dne 7. aprila t, 1. opozoril na to v j seji zdravniškega društva: „Splošno se oblasti niso < mogle ubraniti prepričanja, da je alkohol sovražnik J vojne moči, a naredbe zoper njega se niso izvajala > dovolj strogo in ne s potrebno doslednostjo; vrhtega je alkoholni kapital- močno agitiral zoper protiaiko- : hpl.no gibanje.“ * Tako je -moral dr. Weixelbaum ugo- \ loviti žalostno dejstvo, da je alkoholizem ravno med ; vojno pred očmi državne oblasti močno narastek in ' ravno med vojaki se je marsikdo navadil pitju, ki j je prej komaj poznal alkoholne pijače. Dr. Weisel- j baum glasno povdarja, da so največji škodljivci na- j še ljudske moči spolne bolezni, tuberkuloza in alko- > holizem. Zlasti alkoholizem zastruplja že v početni j klici bodoči zarod, ter je gnojišče, na katerem bujno j prospevajo smrdljive, strupene gobe spolnih bolezni 1 in tuberkuloze. Naše oblasti „načeloma“ in v teoriji j vse to priznavajo, v praksi pa ravnajo ravno nas- \ protno ter nalašič puščajo ljudstvo zastrupljati z :al- j koholnimi pijačami.	j
Gospod cesarski namestnik, grof Clary in Al- j dringen, če vam je tisti oklic, ki ste ga podlpisali j kot častni predsednik, resna stvar, tedaj poučite najprej svoje podrejene organe, okrajna glavarstva, o- j mžništvo in občinska predstojništva, dla ne bodo z \ dovoljevanjem krčem in spregledovanjem policijske jj ure pospeševali pijanstva.
Od naše mrzle, ljudstvu tuje nemške birokra- jj cije ni pričakovati leka zoper ljudsko zlo, ki dela | preglavico državnikom in socijologota. Pomagajmo si I sami! V Časopisih in knjigah treba pogosto razprav- f Ijati vprašanje, kako zboljšati ljudsko higijeno, o- jj braniti in utrditi ljudstvu fizično zdravje, dvigniti | moralnost, eneržijo mišljenja in volje. V cerkvi, v 1 šoli, v društvih treba ljudstvo poučevati o skrbi za | dušno in telesno zdravje. Kulturno, socijalno, naro- j dno in versko vprašanje je v veliki meri vprašanje j možganov, katerim nič bolj ne škoduje kakor ravno alkohol.
Omenjeni, od visoke gospode podpisani oklic namerava ustanavljati zdravilišča za pijance in v ta namen vabi občinstvo, naj daruje denar, vrednostne papirje, hiše, posestva. To velja seveda pred vsem za Nemce, zakaj Slovane bi menda Jako najrajši videli, da se danes potopijo v alkoholu.
Nas pa žene ljubezen do našega ljudstva, in se zato obračamo na naše občinstvo, da podpira enako akcijo naše „Svete vojske.“ Tudi mi želimo razviti veliko akcijo za streznenje ljudstva ter po možnosti ustanoviti na Sp. Štajerskem vsaj eno zdravilišče za nesrečne pijance. Tudi mi hvaležno sprejmemo vsak dar.
Brez zdravja in streznenja ljudstva ni pričakovati prenovitve domovine in so vsi visoko leteči politični načrti stavba na pesek, če trohni podlaga, ljudska duša. Dejanja zahteva naš čas, v dejanju podpirajte akcijo „Svete vojske“ v Mariboru, oziroma v Ljubljani in Celovcu.	' F. K.
Papež za razoroždnja in zopar masline vojaške
nabor*«
Sv. Oče se neprestano in neumorno trudi za mir. Njegova skrb in njegovo prizadevanje pa tudi sega v bodočnost. Rad bi človeštvu pripravil veliko dobroto trajnega miru ter zato skrbno proučuje pogoje, pod katerimi bi se dal ohraniti tak mir. Vatikanski list „Osservatore Romano“ je objavil članek, v katerem razpravlja o odpravi nasilnih naborov.
Misel sv. Stolice, tako piše vatikanski list, o tem vprašanju je sedaj splošno znana. Razoroženje se brezizjemno smatra kot edino sredstvo za odstranitev vojne nevarnosti, ali vsaj nevarnosti vojske, ki M bila enaka današnji. Ob enem bi bilo razoroženje tudi pogoj, da se zopet uredijo izčrpane finance raznih držav, da se preprečijo socialni pretresi, kateri nam. grozijo že vnaprej. Ce pa se preide k temu, da se določi praktični sistem in se hoče izvesti in ohraniti razoroženje. pa se takoj neha sporazum in edinost. Sv. Stolica v svojem oklicu na poglavarje, vojskujočih se držav ni smatrala za potrebno, da bi. govorila o tem sistemu, ker je sodila, da je boljšev Če se ta skrb prepusti njim samim. Sv. Stolica je mnenja, da je edino praktično sredstvo, ki se da izvesti brez težav, pogodba med kulturnimi narodi za 'istočasno in splošno, opustitev prisilnih vojaških naborov, ki bi se naj izpopolnila, po mednarodnem ob-ligatoričnem sodišču; proti narodu, ki bi skušal zopet upeljati vojaško dolžnost, ali M se branil, pred-
tožiti mednarodna vprašanja razsodbi razsodišč ali sprejeti njeno odločitev, bi se naj proglasil splošni bojkot. Opustitev nasilnih naborov bi naj bilo prvo poglavje mirovne pogodbe. Zgled narodov, ki nimajo prisilnih naborov, dovojj dokazuje, da se da praktično izvesti ta sistem. Prostovoljna vojaška služba daje dovolj velik kontingent za. vzdrževanje javnega reda, ne da bi bilo treba ustanavljati mogočne armade, kakor jih zahteva moderna vojska.
Italijansko iiejšče,
Naši podijo Italijane vedno dalje proti jugu in zahodu. B o r o e v i č e v a skupina je bila dne 8. t. m. zjutraj oddaljena od reke Piave, kjer se baje misli Gadoma ustaviti, s svojo armado še samo 15 km. Reko Livenzo smo na več krajih prekoračili. D o Benetk ima general BoroeviČ še samo kakih 3 O k m hoda. Tudi armada generala Belov a, ki erodira v središču (ob železnici Kodrojpo—Trevizo), je že prekoračila reko Livenzo. Krau sov a armada je južno od mesta Tolmezzo in zahodno od Hu-mina obkolila trdnjavo San Simeone. Po daljšem in trdovratnem odporu je popolnoma obkoljena posadka (nad 17.000 mož) te gorske postojanke razstrelila trdnjavo in položila orožje. Armada maršala K roba t i n a polagoma prodira Čez težavni gorski teren med gornjim tokom rek Piave in T ihnen t proti jugu. Maršal C o n r a d - H ö t z e n d or! stoji že od Asiaga do koroške meje skoro povsod na laških tleh in s prodiranjem med Asiagom in prelazom Rolle vedno bolj zožuje klešče, v katerih se nahaja številna italijanska armada v gornjeitalijanskih gorah. Crta med Asiagom in Livenzo znaša samo 80 km. Ali se bo italijanski armadi v ozemlju mesta Belluno (ob reki Piave) posrečilo uteči iz klešč, je skoro dvomljivo. Cadorna je v 12. soški bitki izgubil dosedaj okoli 400.000 mož, med temi 250.000 vjetih. Topov je izgubil nad 2300. Razmere v italijanski armadi so tako zmedene, da jih niti francoski generali ne morejo urediti in ustaviti umik.
Naši prodrli do Liyenae*
Naše čete so pod vrhovnim vodstvom cesarja Karla in ob navzočnosti cesarice Zite dne 5. novembra pri Pin z aim ob srednjem Tilmentu prekoračile roko in so v zahodni smeri prodrle pred mesto Medana. Prehod čez Tilment je bil zelo slovesen. Godba je po dolgih letih svirala zopet na italijanskih lieh avstrijsko cesarsko himno. Drugi dan je naša armada na celi črti prekoračila Tilment, ki je na nekaterih mestih širok po 2‘A km. Dne 7. novembra so Boroevičeve in Belove čete dospele do reke Livenza, ki se 20 km južno od Tilmenta izliva v Adrijo.
iz Tirolske proti jugu.
Ko so naši na jugu prekoračili Tilment, se je začel močno gibati s svojo armado tudi maršal Con-rad-Hotzendorf. Dne 5. t. m. se je začel umikati Lah na 150 km dolgi črti v Dolomitih od Križne gore (ob koroško-tirolski meji) do Rolle-prelaza (severovzhodno od Tridenta). 'Sovražnika smo ta dan zapodili z visokih gor Col di Lana in Monte Piano. Zavzeli smo lepa planinska trga Cortina d’ Ampezzo in San Martino d’ Castrozza. Italijani so morali opustiti vse obmejne višinske postojanke, ki so si jih zgradili tekom dobrih dveh let. Radi krasnih cest, ki so jih I-talijani zgradili iz dolin na gore, je naše prodiranje proti benečanski ravani zdatno olajšano.
Francoska in angleška pomoč.
V Londonu, v Parizu in v Rimu se vršijo neprestano posvetovanja, kako rešiti Italijo pred polomom. Francoski in angleški ministrski predsednik sta v Rimu, francoska generala Foche in Castelnau organizirata odpor proti naši prodirajoči armadi. — Do sedaj je baje dospelo že do 40.000 francosko-ang-leških čet v Gornjo Italijo. . To število nameravajo pomnožiti db 100.000. General Foche, eden najboljših francoskih generalov, bo baje prevzel hrambo mesta Benetke. 1
Gela brigada odpovedala pokorščino.
Tz.Padove se poroča v Švico, da, je brigada Bari odpovedala pokorščino in ni hotela oditi na fronto, vsled česar je .prišlo več drugih, brigad v resno nevarnost. Brigado so sedaj razpustili. Vsak drug mož in častnik je bil ustreljen.
I
Httmin zavzeli 8 štajerski strelci.
Mesto Humin Je zavzel poročnik našega
26.
strelskega polka s tremi možmi. Pol italijanske stotnije, ki je Še ostala v mestu, se je po par strelih takoj udalo.
Prebivalstvo pozdravlja našo armado.
Prebivalstvo vaseh in krajih, kamor prodere naša armada, skoro povsod pozdravlja naše čete in lim celo postreže z živili. Samo v mestecu Magnano so civilisti streljali iz hiš na naše čete.
Politična vesti«
Iz krogov lavantinske duhovščine. Piše se nam: Pod tem naslovom je priobčila „Slraža“ z dne 2. t.
m.	dopis, Češ. da sedaj ni mogoče če. gg. sklepati posebnih izjav v prid jugoslovanski deklaraciji, ker je letošnja doba za pastoralne konference v naši škofiji že davno potekla. Pisec teh vrst pa je tega mnenja: V vsaki dekaniji se naj priredi sv. maša zadušnica za umrlim jugoslovanskim voditeljem dr. Krekom. katere se naj dekanijska duhovščina, kolikor mogoče, polnoštevilno udeleži. Pri tej priliki se naj sklene posebna izjava v prid jugoslovanski deklaraciji. Na ta način najlepše počastimo spomin umrlega jugoslovanskega voditelja, damo pa tudi najlažje izraz svojim notranjim Čustvom. Torej na delo!
Za jugoslovansko deklaracijo. Iz St. Lenarta nad Laškim se nam piše: Predsedniku jugoslovanskega kluba na Dunaju se je poslala sledeča izjava: Odbor občine Sv. Lenart nad Laškim se v imenu prebivalstva cele občine Sv. Lenart nad Laškim z navdušenjem pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. 5. 1917 za združenje Jugoslovanov v samostojno in neodvisno državo pod habsburškim žezlom. Ravnotako se iskreno pridružuje blagim prizadevanjem sv. Očeta, da se čimprej konča strašna vojska med narodi in sklene trajen, pravičen in Časten mir. — Županstvo občine iSv. Lenart nad Laškim. dne 1. nov. 1917. Župan: Anton Jančič. Svetovalec: Janez Slokan. Podpisi odbornikov.
Jugoslavija z verskega stališča. Po nekaterih glasih iz Hrvatske se je izrazila bojazen, da bi z-druženje Jugoslovanov imelo nevarnost za katoliško cerkev, da bi n. pr. Hrvati postali pravoslavni. Tega se ni bati. Nasprotno je pa resnica. Dosedanje razmerje med Slovenci in Nemci nam vedno spravlja katoliške Slovence v protestantsko cerkev. Slovence hočejo Nemci ponemčiti. Na ta način odpade veliko Slovencev, ki postanejo nemeurji. Kakor hitro pa. zataji Slovenec svojo narodnost, je zmožen zatajiti tudi svojo vero. Nemčur se hoče pokazati za pravega Nemca s tem. da postane tudi protestant. Le tako upa dobiti popolno zaupanje Nemcev. V samem Mariboru je veliko takih žalostnih slučajev. Tako je
n.	pr. postal prekmurski katoliški Slovenec Kühar nemški protestant, kranjski katoliški 'Slovenec Jeglič (zdaj Teglitsch) nemški protestant, štajerski katoliški Slovenec Ceh (zidaj Tschech) nemški protestant, katoliški Hrvat Derganc nemški protestant, pravoslavni Srb Duma nemški protestant. To je le nekaj slučajev, kako Slovenci, Hrvati in Srbi postajajo — nemški protestanti. Ker bo ponemčevanje šlo vedno naprej, če se ustava ne spremeni, bo ta nemško-pro-testantski tok vedno večji in hujši. Ta tok pa bode mahoma ustavljen, ako se ustanovi Jugoslavija z natanko določenimi krajevnimi mejami. Ponemčevanje in protestantiziranje 'Jugoslovanov ustavi takoj združena Jugoslavija. Zato moramo biti za Jugoslavijo tudi z verskega stališča.
Državni zbor. V torkovi seji državne zbornice (6. nov.) je zbornični predsednik v kratkih besedah proslavil sijajne zmage naših armad na italijanskem bojišču, neprestano prodiranje istih vedno globlje v Italijo ter dostavil mnenje, da nam dajejo te zmage novega upanja za skorajšnji mir. Končno je sporočil zbornici vest, da so naše Čete na celi črti prekoračile reko Tilment ter da se je že tudi dolomitska črta začela krhati in katero je moral sovražnik že izprazniti. Prečita! je nato dopis ministrskega.predsednika., v katerem se naznanja, da so delegacije sklicane na dan 3. decembra in da bo zbornica v eni prihodnjih sej izvolila člane delegacij. Zbornica je nato razpravljala, zakonsko predlogo gledle spremembe določil o nedeljskem počitku ter o mezdah delavcev v rudnikih. K predmetu je med drugimi govoril tudi poslanec dr. Verstev š e k, ki je podrobno slikal razmere v državnem premogovniku v Skalah pri Velenju ter dejal, da je delavstvo, teh rudnikov v vsakem oziru vzorno in popolnoma prežeto pravega avstrijskega domoljubja, zahtevati se pa mora z vso odločnostjo, da se ukrene vse potrebno za, zboljšanje aprovizaeijskih in zdravstvenih razmer tega'delavstva. Končno je govornik izrazil zadovoljstvo, da se je tudi vse jugoslovansko delavstvo izjavilo za. združenje vseh Jugoslovanov na podlagi deklaracije Jugoslovanskega kluba, dne 30. ‘majnika. Prihodnja seja dne 9. novembra; — Vloženih je bilo tudi več preš«
logov in vprašanj, tako predlog glede železniške z-veze Radgona—Gleichenberg. V proračunskem odseku se je vršila kazprava o proračunu finančnega ministrstva. Poslanec, Teufel je predlagal, da se podeli učiteljstvu za leto 1917 draginjska doklada v znesku 70 milijonov K, poslanec dr. Korošec je pa predlagal svoto 100 milijonov K. Pri glasovanju, ki se je nato vršilo, je bil sprejet predlog poslanca Teuiela.
V	justiČnem odseku se je vršila razprava o justičnih zakonih, kakor jih je sprejela gosposka zbornica, in razprava o sa,naciji posledic justičnega sistema bivšega justičnega ministra dr. Hochenburgerja, Posl. dr. Redlich je očital vladi, da nima nobene inicijative, dla bi se spravile v red naše justične razmere. V istem smislu je govoril tudi poslanec Seitz ter zahteval preureditev naše justice. Tržaški slovenski poslanec dr. Rybar je izražal zadovoljstvo, da tudi že nemški poslanci zahtevajo ureditev, razmer pri naši justici in popolno odpravo nasledkov Hochenburger-jevega sistema, Ker so zlasti v jugoslovanskih deželah delovala vojaška sodišča tako uničevalno, da so celo narodnostni spori med Italijani in 'Jugoslovani stopili v ozadje. Justični minister dir. Schauer je podal zagotovilo, da stori justična uprava vse potrebne in primerne korake za sanacijo naših justičnih razmer. Sicer pa je Schauer ravno takšen, kakršen je bil Hoehenburger; zato mu zbornica ne zaupa. Končno je bil sprejet predlog poročevalca poslanca Ofnerja, da državna zbornica vstraja proti gosposki zbornici pri svojih sklepih o justični reformi, o vojnih sodiščih in o porotnih sodiščih. V odseku za državne uslužbence je bil sprejet predlog za enkratno doklado za državne uslužbence, njih vdove in sirote. Ta enkratna državna doklada bo znašala 14254 milijona kron. — 'Poslanci Roškar, dr. Benkovič, Pi-sek in Brenčič so vložili obširno interpelacijo zaradi rekvizicije poljskih pridelkov. — V vinorejskem odseku so dne 6. t. m. govorili proti vinskemu davku poslanci Roškar, B r e n Č i Č in dr. J a n k o-
V	i Č. Poslanci iz vinorodnih krajev so tudi bili pri ministrskem predsedniku Seidlerju in so ugovarjali proti vinskemu davku. Poslanec Roškar je v i-menu slovenskih vinogradnikov odločno protestiral proti nameravanemu davku.
Dr, Korošec v Češkem Svazu. Dne 7 novembra je imelo predsedstvo Češkega Svaza sejo, kateri je tudi prisostvoval načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec V predsedstvu so se vršila posvetovanja o skupnem nastopu za bližnjo dobo.
Jugoslovanska socialna demokracija. Socialde mokraiični strankarski zbor se bo vršil dne 25. in
26.	decembra v Ljubljani. Vršile se bodo volitve v izvrševalni odbor bodo govorili o političnem položaju dr. Tuma, o tisku in aprovizaciji Anton Kristan in o socialni zakonodaji Kopač.
Hrvatski sabor. Ob navzočnosti polnoštevilne vlade je bila dne 7. t. m otvorjena seja hrvat-skega sabora. Predsednik dr. Medakovič se je v svojem govoru spominjal najnovejših zmag ter slavil hrabrost hrvatskih junakov. Na dnevnem redu je, podaljšanje finančne nagodbe z Ogrsko, ki jo priporoča poslanec Simeonovič Čokič. Poslanec dr. Horvat se izreče odločno preti nagodbi.
Poljsko vprašanje. Iz Dunaja poročajo, da še poljsko vprašanje ni rešeno. Med Dunajem in Benčinom se vršijo neprestano pogajanja. Poročila listov o osebi poljskega kralja in drugih podrobnostih so sama domnevanja. Nekatere vesti vedo poročati, da za poljskega kralja ne bo proglašen cesar Karel, ampak nadvojvoda Karel Štefan.
Černia v Berolinu. Naš zunanji minister grof Černin je prispel v spremstvu veleposlanika Mere-ya, poslanika barona Mittaga in legacijskih svetnikov barona Andriana in grofa Colloreda dne 5. t. m. dopoldne v Berolin, kjer se vršijo konference z državnim kancelarjem grotom Hertlingom in državnim tajnikom dr. Kühimannom. Razpravlja se o zelo važnih političnih vprašanjih.
Kriza v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berolina, državni kancelar grof Hertling ne more najti podpredsednika nemškega državnega ministrstva. Tajni svetnik dr. Friedberg je odklonil to mesto. Notranja položaj se je zopet zelo resno poostril Kakor e pričakovati, se bo boj levice proti grofu Hert-lingu takoj pričel z vso silo. Protestantske vse-nemce grize, da je prišel na čelo nemške vlade katoliški grof in prijatelj — Avstrije.
nowfee.
Cesar v Celovcu. V četrtek, dne 8, novembra ob pol 8. uri zjutraj, se je pripeljalo Njega Veličanstvo cesar Karel I. v CeloVec. Cesar je bil navzoč pri razkritju spomenika cesarja Franca Jožefa I., nakar se je ob pol 9. uri zopet odpeljal. Občinstvo je priredilo cesarju prisrčne ovacije.
Odlikovani vojskovodje proti Italiji. Cesar Ka-I rel je imenoval generalnega polkovnika Krobatina \ za maršala, maršala nadvojvoda Evgen in Hinden \ burg sta dobila briljaute k vojnemu zaslužnemu j križu I. razreda z vojnim okraskom in meči; general Henriquez je dobil Leopoldov red z vojni n I okraskom in meči; general Below veliki križ Leo-\ poldovega reda z vojnim okraskom; general Kraft I vojaški zaslužni križec I. razreda z vojnim okra-j skom; generalni polkovnik pl. Boroevič ponovno posebno pohvalno priznanje in general Kraus isto ] tako; Leopoldov red I. razreda z vojnim okraskom j in meči so dobili generali: Lukas, knez Scböa-burg Hartenstein, Scotti, Csicserics, Schariczer pl.
I Hordt in Kozak; general Kraliček je dobil pohval-j no priznanje z meči.
\ Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil j podpolkovnik Jernej Andrejka plem. Livnograd, vo-\ jaški vodja industrijskih obratov. Pisatelju knjige j »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« naše j iskrene častitke!
; Za slovenske vojake v praških bolnišnicah je \ prišla dosedaj le ena pošiljatev knjig iz Trsta. Po \ zadnjih dogodkih na južnem bojišču so pripeljali j zopet več Slovencev v Prago; potreba knjig je to-I raj velika. Hrvatje povprašujejo po hrvaških knji-j gah. Slovenci, darujte ter pošljite, franko obilo j raznih knjig slovenskih in hrvaških, na naslov:
\ Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pra-i gi, češka tehnika.
1 Kje so trobojnice? Iz Gornje Savinjske doline i nam piše begunec: Živimo ta v samoslovenskih i krajih, domačini so skoro brez izjeme samo za* l redni Slovenci, a slovenskih trobojnic se nekateri
•	— da ne rabim hujšega izraza — bojijo. Že dr. j Verstovšek, ki je im 1 poleti tukaj dva sestanka j zaupnikov, je to »bojazen« ostro bičal, toda po-V boljšali so se žal le nekateri. V proslavo sijajnih j zmag oh Soči so nekateri zopet izobesili zastave, j toda naše trobojnice ne vidite skoro nikjer. Če-I prav je zelo umestno, da se ob lakih prilikah.iz-' j obesijo cesarske zastave, je vendar naša narodna ( dolžnost, da poleg njih zaplapolajo tudi naše tro-I bojnice. Kako pa je v resnici? Pojdite v Mozirje, I Čigar narodna zavednost je bila včasih na glasu, J pa boste videli eno samo trobojnico. Za danes:
: pika!
j Slovenska krajevna isaeaa ob Tslrnentu Ob Tii-I mentu navzdol proti morju so bili naseljeni nek-\ daj štedi ni Slovenci, ki psa so se, žal, poizgubili, j ali krajevna imena^še jasno govore o njihovem I življenju na tem delu levega, brega Tilmenta. Tako i nahajamo okoli Kodrojpa jčista slovenska krajevna j imena: Belgrad, Gradišče, Gorica, Glavnik, Goriči-1 ca, Prečnik itd
.!	Slovenskim otrokom ne privoščijo šolskega
•j pouka. Pritožba iz Gornje Radgone:	Takoj ob iz-
t bruhu vojske so bili semkaj premeščeni nekateri pol-! ki iz Galicije. Naselili so jih po že obstoječih vojaš-I nicah v Radgoni in kar tam ni imelo prostora, pa I v Gornji Radgoni med dragim v grad! in v ljudsko I šolo. Ko so ti vojaki spomladi leta 1315 odšli, prišle I so ob izbruhu vojske z Italijo še večje množine volj jaštva iz juga. Šolski pouk se na šestrazredni Jjud-f ski šoli od te dobe naprej iz samo tega vzroka več I ne more redno izvrševati. Polagoma so izpraznili ti j vojaki vsaj toliko sob, da se more poučevati po iz-l menjavanju en dan v tem, drugi dan v drugem razredu. Vojaštva pa je vsled vodnega odhajanja na bojišče in vsled vedno manjšega pritoka novih moči j dan za dnevom manj. Vsled tega je izpraznilo vojaštvo večinoma že vsa bolj nepripravna poslopja in ; še celo grof Chomsky je dosegel, dla se je popolnoma iznebil vojaštva iz svojega velikega, dobro urejenega gradu. Le naša edina ljudska šola je še vedno zasedena in med tem, ko se v sosednji Radgoni na vseh šolah vrši redlen pouk, mora naša deca že četrto leto rasti skoraj brez vsakega Šolskega pouka m vzgoje. Radgonske šole so večinoma vse proste vojaštva, in v kolikor so še zasedene, jim je priskočila šparkasa z odstopitvijo potrebnih prostorov na pomoč. Pri vsem se je najbolj čuditi temu, zakaj se je izpraznil grad, ki sicer ne služi nikomur za no-I ben hasek in je sedaj prazen, in zakaj ne šola? Kje
* sta krajni in okrajn lšolski svet, kje drugi oblastniki, da ne napravijo tukaj reda? Ali se to ne stori morda namenoma, da bi naša slovenska deca morala vzrasti brez šolske izobrazbe, in da so tisti starši bližnje okolice, kateri na vsak način hočejo pouk svojih otrok, prisiljeni dati jih v samonemške šole v Radgono? Ali je tudi tukaj vmes kleta roka tlačenja in germanizacije? Za peščico v šoli nastanjenih vojakov se dobi v drugih poslopjih, posebno pa v gradu, dlo vol j prostora, šola pa se naj že vendar enkrat izroči svojemu namenu!
Jugoslovani junaki prve vi ste. V ogrski držav m zbornici je vprašal poslanec Szilagy honvedske-ga ministra podmaršala pl. Szurmay, da se izjavi
i o kakovosti avstrijskih, zlasti čeških čet na boji-j šču. Na vprašanje je minister odgovoril: Bil sem f skozi 89 mesecev na fronti in poveljeval sem če ! tsm raznih narodnosti. Reči moram, da so se j čete vseh avstrijskih narodov borile zelo junaški, i zlasti Jugoslovani so se izkazali kot junaki pne j vrste.
Osebna vest. Ing. agr. Jakoba Laha, adjunkta j kulturnega inspektorata pri c k namestništvu v I Trstu, je imenoval glavni odbor c. kr. kmetijske j družbe kranjske .tajnikom z namenom, da postane j naslednik družbenemu generalnemu ravnatelju.
Zborovanje čeških katoliških žurnalistov. V ka-! toliškem domu v Olomucu se je vršilo due 2. t. jj m. zborovanje čeških katoliških časnikarjev. Toza j devni sklepi bodo objavljeni.
Družinske, pristojbine vpoklicanih penzioniranih I državnih uslužbencev. Domobransko in vojno mi-j nistrstvo je najprvo z nekim internim ukazom sporazumno s finančnim ministrstvom, potem pa z naredbo, objavljeno naredbeniku, izreklo, da vpo-kojenim državnim uslužbencem ne gre družinska pristojbina po zakonu iz 1. 1878. Dne 28. oktobra 1917 se je pri upravnem sodišču na Dunaju vr t šila javna razprava o pritožbi več žena v potni ca-j nih vpokojenih drž. uslužbencev, med temi tudi i gospe dr. Senčar iz Ptuja, katero je zastopat dr.
I Benkovič. Upravno sodišče je dotične odioke do i mobranskega ministrtva razveljavilo kot v zakonu I neutemeljene.
Iz učiteljske službe. Za stalno učiteljico v jj Mozirju je imenovana začasna učiteljica v Gor-I njemgradu Ana Piano; za stalno učiteljico v Sliv-I niči okraj Šmarje je imenovana tamošnja začasna i učiteljica Marija Plhak; za stalno mestno učiteljico j v Slov. Bistrici je imenovana začasna učiteljica na i lajteršpersko-krčevinski šoli Marija Rošker; Ana I Manfreda, -učiteljica v Maren berge, je iz službenih 1 ozirov premeščena v Ivnik.
j Stoletmlea velikega Jugoslovana. Dne 8. noji vembra 1917 je minulo 100 let, kar je bil v Kraljev-j eih 'pri Sv. Juriju ob Ščavnici rojen velik Jugoslo-• v&n Davorin Trstenjak, župnik v Starem trgu pr; j Slovenjgradcu, plodovit pisatelj slovenski in narodni j ter politični organizator štajerskih Slovencev. To,
I kar danes nadaljujejo in izvršujejo noši poslanci in
!' voditelji, to delo je zapričel že okoli leta 1848 in ga \odil do svoje smrti dne 2. februarja 1890 sl*vni naš rojak Davorin Trstenjak. Naša dolžnost je, da kot rojaki velikega Jugoslovana Trstenjaka proslavimo '■ stoletni spomin njegovega rojstva. Slava, trikratna ! slava njegovemu spominu!
Občni zbor »Zgodovinskega društva«, obenem f slavnostna seja v spomin stoletnice rojstva Davo-I. rina Trstenjaka se vrši 11. novembra t. 1. ob pol I 8. uri popoldne v ravnateljski sobi posojilnice v I mariborskem Narodnem domu. Vspored: 1. Na-J govor predsednikov. 2. Spomin stoletnice Trsten-I jakovega rojstva. (Govor). 8. Poročilo o društve-I nem stanju in delovanju. 4. Volitev novega od-) bora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno j vabifj^redsedstvo.
f Šolska sestra Petromlla Kukovič. Na ver-j nih duš dan je umrla v Špitaliču pri Konjicah č.
I šolska sestra Petromila Kukovič iz Velikovca. Z vi-I šjim dovoljenjem je prišla na svoj rojstni dom iskat \ zdravja, a našla je smrt. Bila je na njo dobro pri-f pravljena. Sama je odredila, da jo nosijo belooble-I čena dekleta Marijine družbe in jo pokopljejo poleg ! njenega očeta. Pogreba se je udeležila velikanska ■ množica ljudi iz domače fare, pa tudi iz Konjic, iz f Žič, iz Loč in iz Ponikve. Domači pevski zbor je za-I pel ob odprtem grobu ginljivi „Blagor mu.“ Na ve-I selo svidenje nad zvezdami!
Sedmo vojno posojilo. V trenotku, ko prodira-I jo naše zmagujoče armade vedno dalje v Italijo, je I vlada razpisala 7. vojno posojilo, Pogoji so zelo ugo-I dni. Podpisati je mogoče:	1. 4 01etno davka
f prosto 554 % n o državno posojilo v kosih j po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K. Ob-I resti se bodo izplačevale v polletnih obrokih za na-f zaj dne 1. februarja in 'dne 1. avgusta vsakega leta. I Posojilo se bo vračevalo v letih 1923 in 1957 na te-jj melju izžrebanj. Vračevalo se bo po popolni imenski i prednosti, med tem, ko znaša podpisovalna cena le I 92 od 100. 2. Davka proste ravnotako 554% n e j državne zakladnice v, kosih po 1000, 5000, ? 10.000 in 50.000 K, ki se jih bo vrnilo dne 1. avgu-sta 1926 po polni imenski vrednosti. Podpisovalna I cena je določena s 94 K od 100, obresti se bo nak-I nadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. febru-I arja in dne 1. avgusta vsakega leta. Podpisovalni I rok se je pričel v pondeljek, dne 5. novembra 1917» ! in se neha v pondeljek, dne 3. decembra 1917, ob f 12. uri opoldne. Priglasiti se more pri vseh poštnih j uradih, davkarijah, bankah, hranilnicah, 'domačih jj posojilnicah in šolskih uabirališčih, kjer je dobiti b>-I di vsa natančnejša pojasnila. Kdor more, naj podpi-I Še 7. vojno posojilo. Natančnejše v inseratu na 8. t strani.
Iz srednješolske učiteljske službe. Profesor na mariborski gimnaziji dr. Mühlbacher, profesor na celjski gimnaziji Rudolf Zelenka in profesor na mariborski realki Mihael Tschohl so pomaknjeni v 8. činovni razred; učitelj telovadbe na maribor ski gimnaziji, M. Halfter je pomaknjen v 9. činov ni razred.
Piščalke orgel zasežene. Izšla je ministrska na-
redba ki določa, da so v vojne namene zasežene piščalke orgel iz kositra ali iz zlitin kositra v vseh cerkvah in kapelicah. Izvzete so samo orgle, ki so posebne zgodovinske in umetniške vrednosti ter take orgle, ki služijo v učne namene na učnih zavodih. Piščalke iz orgel smejo odstraniti samo v pooblaščeni strokovnjaški-graditelji orgel. Za kilo gram kositra ali zlitin iz kositra iz piščalk orgel bo plačala armadna uprava 15 K. Ako bi se pri snemanju piščalk iz orgel povzročila orglam kaka ' druga škoda, bi tako škodo povrnila vojaška u prava.
Pohorje v snegu. V četrtek, dne 8. t. m je
na Pohorju zapadel sneg, ki sega celo v dolino.
Cfospodiimke mmđc®*
Vojni vjetnikL Poljska armada in sladkorna industrija rabi sedaj številne vojne vjetnike, ki se odvzemajo poljedelcem; od približno 26.000 vjet nikov. ki so uporabljeni na štajerskem, se sedaj odvzame okrog 8—4000; poljedelcem se s tem napravi ogromna škoda. Slovenski državni poslanci so vsled protestov iz Slov. Štajerske interpelirali vlado; posl. dr. Benkovič je vrh tega še 29. p. m. vložil protest pri poljedelskem ministrstvu ter za hteval odpomoč in se brzojavno obrnil na c. kr. namestnika. Vsekako m®ra cela javnost protestirati, da se ozira bojj na industrijo, nego na po- j ij edelst vo, in zahtevali, da se akcija enakomerno j v celi deželi izvede. Od deželnih oblastij se bode I zahtevalo odgovora v tem ozira.
Vojaški dopusti iu oprostitve. ,(Iz krogov poslancev). Ponavljamo svoječasno opozoritev, da je za omogočenje pozvedovanja v teh zadevah ne-obhodno potrebno, da se nam v vsakem slučaju da sledeče podatke: ime in priimek, rojstno leto, domovinska občina, stan in stalno bivališče, na- | borno leto, ali je dotičnik v rezervi ali črni voj- | ski, šarža, klasifikacija glede sposobnosti za orož I je (A, B ali C), dopolnilno poveljstvo oziroma na- j domestni (Ersatz) kader, natančoi naslov vojaške- j ga oddelka (bojna pošta), kjer dotičnik služi. Pri j « prosti vab naj se sporoči, kedaj (če mogoče tudi j p id katero številko) je prošnja odšla na ministrstvo in na katero Prošnje so večinoma zelo po vršno sestavljene, brez prilog in potrdil; naj se natančno opiše gospodarske in osebne razmere dotični ka in prošnjo dobro utemelji (ih koiekuje). Prošnje za oprostitev- je vložili pri okrajnem glavarstvu (mestnem uradu); prošnje za dopust poljedelcev se more vložiti tudi pri poljedelskem ministrstvu (seveda dobro opremljene). — Kdor se tega navodila ne drži, mu ni mogoče ustreči pri najboljši volji. Ministrstva imajo stotisoče podobnih prošenj. Izreži si to navodilo in shrani..
Zvišana udniua za ude c. k. kmetijske dražbe kranjske. Vsled silne draginje vseh predmetov, ki j jo občuti tudi kranjska kmetijska dražba pri svo- j jem poslovanju in obratu, je sklenil družbeni glav- i ni odbor povišati letnino za družbene ude počen- j ši s 1. januarjem 191.8 na letnih 6 K ter prene- j bati z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato j bo pa kmetijska družba pričela izdajati »Kmeto- j valca« v razširjeni obliki kakor pred vojno, mu i bo prilagala posebne strokovne priloge in bo iz- j dajala »Kmetijski koledar« v precej obširni obliki, j ki bo služil kmetovalcem pri svojem obratu kot j nekaka priročna knjiga in kot kažipjt v vseh kme-tjskik vprašanjih.
Malo več previdnosti I Iz Radgone se nam piše: V bližini postaj železniške proge Spielfeld— Ljutomer je nakopičeno ogromno bele repe, ki so jo nakupili nakupovalci vojno žitno-prometnega zavoda za prehrauitev vojaštva in prebivalstva v mestih in trgih. Neprestano še dovažajo kmetje cele vozove repe in jih mečejo na te kupe. Repa je izpostavljena dežju, solncu, vetru in mrazu. Iz lastne dolgoletne skušnje mi je znano, da tako spravljena repa ne vzdrži dolgo, ampak začne gniti in postane »vrapova«. Velika množina te repe, ki je stala drag denar, bo brezdvomno poginila, ako se ne: bo pravočasno oddala, ali pa spravila v kleti oziroma zakopala v zemljo. Repa
so najbolje obdrži, ako je zakopana čez zimo v rabe peščnate jame. Svetujem vojno-žitno prometnemu zavodu, oziroma njegovim nakupovalcem malo več previdnosti.
Reli viri ran] e žita se bo letos vršilo zopet po starem načinu potom rekvizicijskih komisij od hiše do hiše, ker oblast trdi, da se ni oddalo niti približno toliko žita, kolikor se ga je predpisalo za oddajo. V občinah, kjer se je žito oddalo prostovoljno, o-ziroma kjer še bodo sedaj oddali, ne bo prisilne rekvizicije. Ce torej imajo v kateri občini, kljub letošnji suši, kaj za oddati, naj raje prostovoljno oddajo, da se tako izognejo sitnostim, ki so zvezane z rekvi-zicijami potom vojaških komisij.
Žito iz Rumunije. Izvoz žita iz območja vojaške uprave na Rumunskem je znašal dosedaj dobrih 1 milijon sto tisoč ton. Od tega skoraj osemsto tisoč ton pšenico. Avstro-Ogrska je baje dobila več kot polovico, ostalo pa Nemčija, Bolgarska in Turčija. Poleg tega se je Še izvozilo mnogo koruze, rži, ječmena, sočivja, olja, vina in tobaka. Izvoz nove letine je še v teku. Iz-Konstance so izvozili v Nemčijo 200.000 ton petroleja.
Meteor vpepelil rusinsko cerkev. Pretekli ponedeljek je padel izpod neba velikanski meteor ali kos izpodnebnega žarečega železa na rusinsko cerkev v Tamovi v vzhodni Galiciji. Meteor je vžgal cerkev, ki je zgorela do tal. Meteor se je zaril globoko v zemljo.
Amundsen vrnil nemške redove. Slavni raziskovalec severnega tečaja norveški profesor Amundsen je te dni nemškemu poslaniku v Kristianiji osebno izročil tri visoke nemške redove, s kateri mi je bil odlikovan, s sledečim pismom: »Kot Norvežan in mornar vračam vse tri nemške redove, da s tem osebno protestiram proti nemškim zlo činom umora norveških mornarjev. Tozadevni zadnji zločin nemških P čolnov je bii izvršen dne 7. oktobra 1917 v Vzhodnem morju «
Podpisujte
Ogri hočejo Italijanski plen. Znano je, da Čigri svoje pridelke izvažajo v tujino, nego bi jih prodali avstrijskim sodržavljanom. Ko pa so naše vrle armade v Italiji se polastile znatnega plena živil, pa že prihajajo Ogri in zahtevajo ta živila za-se. Tako se je v budimpeštanskem mestnem svetu zahtevalo , naj se večje množine v Italiji uplenjenega riža, olja. južnega sadja, itd. odstopi Ogrski, posebno Budlim-pešti.
Viničarski tečaji. Deželni odbor štajerski naznanja, da se bodo tudi bodoče leto vršili viničarski tečaji in sicer na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in na deželni viničarski šoli v Silber bergu pri Lipnici. Tečaji trajajo od 15. februarja do 1. decembra 1918. Prošnje je treba vložiti do 15 januarja 1918 pri štajerskem deželnem odbora. Kmetski in viničarski sinovi dobijo v zavodu prosto stanovanje, hrano in 10 K mesečne plače.
Koks zasežen. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se koks, ki ga izdelujejo plinarne, ne sme več oddajati za kurjavo zasebnikom, ampak se razdeli tako, kakor odloči cesarska namestnija.
Same surviee-
1000 vagonov ibukovega listja za kadilce. Fi nančnoministrstvo je pozvalo tobačne zaloge, da naj zbirajo bukovo listje, katero bodo potem prodajali za tobak. Samo v dunajskem gozdu hočejo nabrati 1000 vagonov listja.
Pri 100 letih se je pričel starati. Ogrski po slanec Toth je naletel te dni v svojem volilnem okraju na nekega 118 let starega svojega pristaša z imenom Kovač. Toth se je čudil kreposti starca, ki šteje že 113 let. Kovač je rekel: e, moj Bog, do 100 let je bilo vse šala in lahko, sedaj pa ču i tim, da sem se pričel starati.
Koliko papirnatega denarja se dobi za dvajset kronski zlatnik. Avstro-ogrska banka daje, kakor piše >§. V.« za 20kronski zlatnik 45 K v papirju. Iz tega se vidi, kako globoko je padla vred most papirnatega denarja. Židovski agenti pa po; nojajo za 20kronski zlatnik cele po 100 K v pa pirju. Druge zlatnine se plačujejo gram po 7 do 12 K.
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno
posojilo.
Ali bo mogoče potopljene ladje potegniti iz morja? Angleška zavarovalna društva se bavi jo z važnim vprašanjem, ali bo mogoče potegniti :iz morja potopljene ladje. Društva upajo, da se to zgodi. Svoj čis se je potopila ladja »Siavonia«, vredna 100.000 funtov šterlingov, pa je bila potegnjena iz morja kljub veliki globočini, v katero je bila padla. Ladja »Milwaukee« je ležala 20 let na morskem dnu. Na Angleškem vežbajo v to izbrane ljudi v vlačenju raznih stvari izpod morske površine. Angleška admiraliteta se tudi bavi s tem vprašanjem.
Za tri litre petroleja vagan krompirja. Iz Tuh-Ija v Zagorju na Hrvatskem poročajo, da vozijo tamošnji ljudje svoj krompir celo v Krapino, kjer s težko muko dobijo od trgovcev za cel vagan krompirja (okoli 40 kg) komaj tri Utre petroleja. Ako se računa, da se v Tuhlju prodaja in kupuje vagan krompirja po 50 K, potem krapinski »guli-kože« dobivajo za en liter petroleja- 16 K 67 v. Pa se d«slej še nihče ni zmenil, da bi napravil konec takemu odiranju.
7
VOJNO
POSOJILO,
drage,
pn-
poso-
poskrbite zase in za svoje stopajte k zavarovanju na vojno j i 1 o!
Že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. Njih varstvu in njih brambi je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati. Splošna brambna dolžnost tam zunaj, splošna dolžnost, podpisati vojno posojilo, tu doma!
Vojska nam je prinesla občno draginjo, vojno posojilo odstrani njene vzroke in jo omeji Kdor podpiše vojno posojilo, olajša vsem težka bremena in nas približa mira.
Omahljivec podaljša vojsko, se pregreši proti celokupnosti in škoduje samemu sebi. Vojno posojilo je vsakemu posamezniku najvažnejši in najboljši način štedenja, zanj jamči vse državno premoženje, prinaša ti najvišje obresti in je prosto 'Vsakega posebnega davka.
Vsakdo mora torej podpisati toliko vojnega posojila, kolikor le more. Kako? — Zavarovanje na vojno posojilo kaže vsakomur pravo pot.
Kdor hoče štediti v bodočnosti, more podpisati dosti več vojnega posojila nego ima danes premoženja. S tem pa poskrbi tudi že za ženo in otroke, za starše, za brate in sestre. Vojno posojilo odplača po svoji želji v v 10 do 20 letih. Ako umrje poprej, dobe njegovi zapuščeni takoj celo vojno posojilo. Zavaro vanje je dostopno vsem v enaki meri: narodu doma m vojakom na bGjišču.
Tabo zavarovanje se more skleniti pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici Avstr. Feniks na Dunaju na temelju pogodbe s c. k. avstr, vojaškim zakladom za vdove in sirote.
Važne prednosti zavarovanja so nizki prispevki brez razlike starosti, pristop do 60. leta, polna veljavnost tudi za slučaj smrti v vojni, polno obrestovanje posojila, nezapadnost premij od prvega hipa naprej.
Pri 10 letnem plačevanju se plača za podpis vojnega posojila in za zavarovanje od vsakih K 1000-— vojnega posojila mesečno le K 6 80, pri 20 letnem plačevanju mesečno le K 310. Neznatne premije se morej« plačevali tudi celo, pol in četrtletno. Kdor razpolaga z večjo vsoto denarja, stori najbolje ako poravna zavarovalnino za celo zavarovalno dobo naenkrat, ker je potem deležen največjih ugodnosti.
Zavarovanja na vojno posojlo do K 5.000’— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske z dravniško preiskavo in pod posebnimi, zelo ugodnimi pogoji.
Za premijska plačila se sprejemajo tudi prejšnja vojna posojila.
Pojasnila dajajo in predloge sprejemajo d e-želna poslovalnica c. k. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Franca Jožefa nabrežje 1, okrajne poslovalnice v vseh polit, okrajih in njih pooblaščeni zastopniki.
Zadijfl poročila došla v petets dne 9. novembra.
Poljsko vprašanje nerešeno»
V	proračunskem ođlseku je dne 8. novembra socialdemokrat dr. Ellenbogen ugovarjal, da bi se poljsko vprašanje, ki je gotovo v zvezi s vprašanjem miru, rešilo brez avstrijskega parlamenta. Dr. El-lonbognu se je pridružil v imenu Jugoslovanov dr. Korošec, ki je izjavil, da hi rešitev poljskega v-prašanja, kakor se namerava izvesti, imela dalekosežne posledice na zunanjo in notranjo politiko. Govornik protestira, d|a bi se taka vprašanja reševala brez sodelovanja državnega zbora, Predsednik dr. Sylvester je nato izjavil, da bo o tem obvestil ministrskega predsednika. Sklenilo se je, popoldne ob 3. uri sklicati skupno sejo proračunskega in ustavnega odseka.
V	skupni seji proračunskega in ustavnega odseka, je prišlo do razburljivih prizorov. Z ozirom na poljsko vprašanje je podal ministrski predsednik dr. vitez Seidler izjavo, v kateri zatrjuje, da poročila berolinskih listov o poteku in stanju pogajanj radi «oljskega vprašanja med avstrijsko in nemško vlado ne odgovarjajo dejstvom. Med grofom Cerninom in nemško vlado so se ob priliki obiska grofa- Cernina v Berolinu vsekako vršila predposvetovanja o moda-litetah rešitve poljskega vprašanja, ki so sicer potekla ugodno, a niso nikakor privedla do zaključka in 1 Sem manj do konkretnega sporazuma, ker bodo pri j sklepanju kake pogodbe imeli sogovoriti še tudi dni- | gi merodajni faktorji. Dr. vitez Seidler je še dosta- | ■vil: Več Vam ne morem povedati. Seidler jeva izjava j ja vzbudila v vrstah jugoslovanskih, Čeških, rusir.s- j kih in socialdemokraških članov obeh odsekov veliko presenečenje in razburjenje. Del poslancev je sprejel Seidlerjevo izjavo s smehom, drugi so zopet glasno protestirali. Nastal je velik nemir. Vpilo in kričalo se je vprek in vprek. Končno je izjavil dr. K o-
r o Š e c, da bo v petkovi seji državne zbornice vložil glede poljskega vprašanja posebno interpelacijo. ; Isto nameravajo Cehi. Listi pišejo, dla utegne priti J v današnji seji do burnih prizorov. Skupno sejo o- | beh odsekov so morali končno radi naraščajoče raz- * burjenos-ti predčasno zaključiti. Rušilni so izjavili, | da so vsled stališča vlade v poljskem vprašanju pri- | siljeni pretrgati svoje odnošaje do vlade. Oe jih ho- | ce vlada popolnoma na milost in nemilost izročiti | Polj altom, nimajo Ukrajinci v 'Avstriji ničesar več
iskati.	I
Vlada hoče ugoditi samo Poljakom in jim pod- | vreči tudi Rusine. Jugoslovanskega vprašanja ne mara rešiti, ali pa le tako kot si ga želijo Nemci, da bi jim ostala pot do Adrije preko Slovenije prosta. Cehe pa vlada glede njih državnopravnih zahtev i-stotäko prezira kot nas Slovence. Taka vlada, ki hoče pomagati izvršiti vsenemški program, ne more vladati po večini slovanske Avstrije. Neizprosen boj taki vladi! V tem boju stojijo združeni zastopniki treh tlačenih narodov: Slovenci, Cehi in Ukrajinci.
gj&jaovejie antrfjske nndiio porodilo.
Dunaj, 8. novembra. Italijansko bojišče.
Zavezniške čete feldmaršala, nadvojvode E\ gena so včeraj, neumorno zasledujoč sovražnika, prodrle do reke L i v e n z e. Sovražnik se je proti prekoračenju reke povsod z e 1 o h u d o ustavlja 1, toda bil je na več mestih od avstro-ogrških in nemških čet vržen nazaj in bil prisiljen k nadalj-nemu umikanju.
Tudi v gorovju so se Italijani na številnih mestih žilavo ustavljali. Južno od T o 1 m e z z a, zar daj za našo fronto, se je mogla neka hrabra laška, skupina pod poveljstvom poveljnika 3.6. divizije, ki se je opirala na utrdbe San Simeone, vzdržati skozi več dni proti obkoljevalnim napadom nagih gorskih in nemških lovskih Čet, Od včeraj zvečer so italijanski topovi ustavili ogenj. Včeraj je popolnoma odrezani sovražnik razstrelil utrdbe. Njegovi po-gjcusi, da bi se preril, so se izjalovili. Po častnem boju je sovražnik. brojeČ nekaj tisoč mož, odložil o-rnžje.	L
Tudi v obkrajnem gorovju Galore in P r i-m Ö r e je prišlo do hudih spopadov. Naše čete so se polastile važnih točk.
Zavezniške čete s o v č e r a j v j e 1 e in vp leni le:	1 gene rala, 1 d i v i z i j s k i
štab, 2 p o 1 k- o v n i k a;, 170 č a s t n i kov, 1 7 tisoč m o ž, 8 0 top o v i n 6 le tal. C e 1 o kupno število v j e t i h se je zvišalo na 2 5 0.0 0 0 m o ž, Število v p 1 e n j e n i h topo v p a n a 2 3 0 0.
meimšk^
poro&ii®
Berolin, 8. novembra.
Italijansko bojišče.
h,
Naši na gorskih črtah prodirajoči oddelki \ so strli odpor sovražnih zadnjih čet.
Sovražniku, ki je še vstrajal ob srednjem toku Tilmenta med mestoma Tolmezzo in Humin in ob stalnih utrdbah Monte San Simeone, so napadalni oddelki zastavili umik. Do sedaj se je moralo udati 17.000 Italijanov, med njimi 1 general, in 80 topov.
V dolini ob reki Livenzi so se razvili boji. V krepkem napadu so si nemške in avstro-ogrske Čete priborile prehod čez reko kljub temu, da je sovražnik podrl mostove; sovražnik je bil vržen proti zahodu.
Celokupno število vjetih znaša več kakor 2S0 tisoč mož, plen na topovih pa čez 2300.
Maeedonsko bojišče.
Ob kolenu reke Crne je bilo artilerijsko delovanje zopet živahneje.
Zop t preobrat v Rusiji
Strastna borba za nadvlado v Rusiji je stopila v nov Stadij. Delavski in vojaški svet sta se s pomočjo Čet polastila Petrograda in vlade, sta odstavila dosedanjo začasno rusko vlado, vtaknila v zapor vse člane vlade, le načelniku dosedanje provizorične vlade, Kerenskemu, se je posrečilo zbežati. V na-siednjem prinašamo došla poročila iz Petrograda z dne 7. novembra:
Oklic nove revoiucijonarne vlade.
Nova, revolueijonarna vSfeda je izdala naslednji oklic:
Vsi politični vjetniki se naj takoj izpustijo iz zaporov. Bivši ministri Kornovalov, Kiškin, Tereš-čenko, Maljantovic, Nikitin in drugi |so bili vtaknjeni v ječo. Kerenskij je zbežal. Armadam se zauka-žuje ukreniti vse potrebno, da se Kerenskega takoj vjame in spravi v Petrograd. Vsaka pomoč v prid Kerenskemu se smatra kot zločin na državi. V Petrogradu je zmagalo svetovalstvo delavstva in vojaštva. Izraža se upanje, da ostane promet na železnicah nemsten.
Za takojšen pravičen mir.
Iz Petrograda se dne i. novembra zvečer poroča:
Nova revolueijonarna vlada je izdala oklic, da se je Petrograd brez krvoprelitja udal novi vladi. Nova vlada pa bo predlagala, da se sklene takoj pravičen mir, bo izročila kmetom zemljišča in bo sklicala ustavodajno skupščino.
Ruska severna armada koraka proti Petrogradu.
„Morning-Post“ javlja dne 8. novembra:
Ćete ruske severne armade korakajo proti Petrogradu: izrekle sp se za novo revolucionarno vlado. Zasedle so tovarno za izdelovanje municije v predmestju Wiborg.
Nemško vojno brodovje pred iHelsiugforsom.
Iz Stockholma se dne 8. novembra poroča:
Železniška zveza med Finsko in Petrogradom je pretrgana. Del nemškega vojnega brodovja se nali aja pred Helsingforsom (pomorska trdnjava v Finskem zalivu. ki brani vhod pred Petrograd).

Maribor. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno posojilo.
Razvanje pri Maribora. V četrtek, dne 25. | oktobra so se telesni ostanki g. dr. Karla Tausch * pripeljali v Razvanje iz mariborske bolnišnice, kjer | je umrl na zastrupljenju krvi. Ril je pravičen Ne« | mec. Storil je mnogo v gospodarskem oziru za 4 kmetsko ljudstvo. N. p. v m.!
Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica sprejema prijave za 7. vojno posojilo.
Sv. Peter pri Maribora. Že menda pred štirimi tedni je izginil Janez Gačnik, zidar in želar v Trčovi. Pravijo, da je utonil v Dravi, ker so baje našli njegov klobuk pri Dravi. Drugi, pravijo pa, da se je izognil domačim prepirom in šel delat na Dravsko polje, posebno popravljat raznih peči. Govori se veliko, ne ve se pa nič gotovega. Sicer se človeško Življenje prav malo ceni v teh strašnih časih, ni prav, da se taki slučaji ne razjasnijo, da se ljudstvo pomiri in dožene resnica in spravi krivica na dan.
Gornja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo. Prijavi se lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah. Dolžnost prebivalstva gornjeradgon-skega okraja bi bila, da vse zneske, katere hoče dati za vojno posojilo, prijavi edinole pri svojem domačem, slovenskem denarnem zavedo.
Gornja Radgona. Na tukajšnji ljudski šoli je bil nastavljen skozi več desetletij kot nadučitelj, oz. ravnvtelj Simon Ersehenjak. Akoravno je rojen Slovenec, je bil vso dobo njegovejga učiteljevanja Slovencem vedno nasproten, zato pa tem bolj vnet pristaš nemškutarjev in „Štajerca.“ Premnogo renega-tov naše skolice je bilo z njim v prijateljskem stiku. Že pred daljšim časom je težko zbolel in ker je zbolela istodobno tudi njegova žena, tako da doma ni imel več postrežbe, so ga prepeljali v bolnišnico v Radgono. Tam ga nameravajo odpustiti in silijo sedaj občino, da ga vzame v svojo oskrbo. Sedaj pa med tolikimi njegovimi dobro situiranimi prijatelji-Nemci in nemškutarji v celi Gornji Radgoni' ni najti nobenega,, kateri bi ga vzel na večer njegovega življenja pod svojo gostoljubno, prijateljsko streho! Občina. v katere zastopa sedijo njegovi najiskrenejši prijatelji,..se obrača v zadnjem času do najbornejših in najrevnejših slovenskih kočarjev v Gornji Radgoni, da bi ga vzeli za majhno odškodnino,, katero bi plačala občina, pod streho. Eržen jaku kljub krivicam. katere je prizadjal našemu narodu te okolice, na večer njegovega življenja ne želimo nič slabega, temveč smo zapisali to le, da se javno razkrije plemenit značaj, prijateljstvo In bratska ljubezen nemškutarjev do svojih pristašev, kadar pridejo enkrat v bedo.
Križevci. Dvojno odlikovanje prejel je v teku enega leta kmetovalec Matija Rakuša iz Grab, sedaj pri c. in kr. drag:, polku 12, 5. esk., in sicer dne 22. junija t. 1., dobil je hrabrostno kolajno za svojo hrabro nastopanje proti sovražniku, in I dne 18 oktobra pa je bil spet odlikovan s Karlovim krdelnim križcem za dolgo in zvesto službovanje v vojski.
Mala Nedelja. Troje mladeničev je zopet darovalo svoje mlado življenje domovini na oltar iz n alonedeljske župnije: Vincenc Hanžel iz Drako-\ec je umrl po zadubljenih ranah v vojni bolnišnici dne 25. junija 1917. Zapušča mater-vdovo, sestro in brata-vojak a.- Andrej Čolnik iz Drakovec je padel v bojih na tirolskem bojišču dne 10. junija. Umrl je tudi njegov bratranec Franc Slana iz Moravec v bolnici na Dunaju, dne 8 avgusta.. Zapušča mater-vdovo in 2 sestri in brata vojaka.
Zavrč. Iz ruskega vjetništva piše Mihael Kočevar, ki se nahaja že od 22. novembra 1914 v vietništvu, svoji ženi. Dopisnico je pisal dr-e 20. julija in sprejela jo je dne 18. oktobra. Nahaja se v tambovski guberniji, Bogojavlensk, Ljuboluim sicaho v Rusiji, Kočevar piše, da bolni vjetniki v njegovem kraju ne dobijo ne zdravnika in ne zdravi!.
Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dnevi odslej vsak Četrtek in nedeljo predpoldan. Sprejema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo.
Laporje. Slovenskokatoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo po večernicah občni zbor. Vabimo k obilni udeležbi.
Celje. Po kratki bolezni je dne 22. oktobra ti mrl v 54. letu svoje starosti postaj en ačelnik tukajšnje železniške postaje Hubert Kugler. — Pred dnevi je vzel lOletni učenec Franc Gobec iz Gornje Hudinje nabasano puško svojega očeta. Deček je s paško ravnal tako neprevidno, da se je iz-prožila in je strel zadel dečka v glavo. Deček je kmalu nato umri.
Petrovče. V nedeljo, dne 11. novembra, se bo vršil občni zbor Dekliške zveze. Večernice ob pol 3. ari, nauk za Marijino družbo in nato zborovanje v društveni sobi. Vspored obeta biti jako zanimiv, zato ste vse mladenke, ne samo prejšnje članice, naj-prijazneje vabljene, da pridete v najobilnejšem številu. Dolžnost Vas kliče. Torej v nedeljo vse v Petrovče !
Listnica uredništva.
Gg. poslancu R. in B., Dunaj: Dobiti Še le ob sklepu uredništva. Pride v pondeljkovi „Straži.1* Za poslano prisrčna hvala !
(c~1šči	% $'
f GOSTILH* *
%
pri Vogrincu v Kapnici
pri MaHb^ru
d
I) priporoča g veja prstna, izbor n i stara O' in nova vina iz okolice, sadjevec in Jp pristno žganje. Izborna kulnnja in ločna postrežba!
Kupim zamaške in steklenice.
KISLO VODO
Razpošilja A. OSE Ts
pasta G m it a iij? Koroške«
Mir Brinje
z« kubš&M’m igimlu mirnim w veilift Iti manülH množinah tvrdka 5 ‘ AN JELAČIN LJUBLJANU* Emonska g&sSs 2*
i
&■<...*'~s.v ... v* >	-<;<r .• mam«asms^aneaa»t* .
MUZEJ
Slo», sfodovinsksga draštnte, Maribor* Koroška cesta 10 : s-a-rojte aau| vm sgođorimko važu*
•*» -s« i%f a'% "S’V*>! *3 k
i. ^	^ <sf» ('!■ 9* «
v$T.<r-a>-?■ -j:	*j»v,.»» ■‘fe---’ «*•.■* •-.
momommomm,
Uf Slovenci» EK Naročajte
lil razširjaj te
Stražo!

Za pristnost in izier se jamči y solnem ilisegn. bela, rdela in Zrna
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANiC vdova V MARIBORU)
Šolska ulica št. 5.
&
VINU
HRASTOV LES*
DEBELI
prodaja Kmetijska zadrega
NA CVENU PRI LJUTOMERU. ^
I Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj I	list v Novem mestu
{DolenJ.ske' Novice
; vsi dsleojski rojaki, ki živite aa zelenem Štajerskem i Naprej plačana ietaa naročnina 3 krone.
KUPIM	j
finske drože ter tropine |
v vsaki množini.
Cen), ponudbe naj se pošiljajo
žganjarni	j
ROBERT DIEHL Celje.
EEÄÄÄ8ÄÄÄE*
Čevlji
s lesenimi podplati*-
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obložen; s kožuhovina.
Št. 26—28 K 14"—
, 29—34 K 17-—.
„ 35—38 K 20’—
„ 39—41 K 23-—.
„ 42—46 K 26’—.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava ds veh er-sl Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 4Ö v.
M. Schram, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA

00003000000000
jüniigarna, ismatnina Im mugügulija.
Goričar & Leskovšek
= Celic =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere» dopisnic %X P° raznih cenah. XX
ln s©stf lullarja:
Papirnate ser vi jele vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
oooooooooooooi
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih, spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatariu
Ivanu Sojč
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.

Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
BiwaaiiMMinTiffli BBraaiaaBaaaaagisaaft
Brsaisrvni Hsatmr s tiskarna Maribor
g	^s* - tiskarsko strok© »jsaöafoile d®S« kakor;
I lesnike, knjlflt. broštir«, stenske te drag® k®l«dsr|e.
m r,L iapagik« mi» sgoreins So ašsijaissk« Matk» s fesi®, fieSta ab assdrnc tiskom, sratbt® s&vitfc« k E&tisea giav® te rass® «xasaiäae m&gwz !fo dava« sWiaske, ioisae; ir. irag© Krad*' ara&s* savltke, oss®i?ii&. ea-pa; fhäglMi, -jilacpEe prsdpis», prejenu» potriik H4. Zs ofettaiks i» Isfcr's« pisssa, «avifke, okretaše®, attaae, spsaias, as als«, eaKikät, &»-gtauU», Baskmctiee. istaka in tepaše s Sraiia ta drugafeamfe tiA?“» Za gsssjüake, n&isngn m dnttava: prwüa, sagtesür®, grisSsgsfe® sb «ä j«a»tee, letna poročila, ratauuke ssSjiJsžks', iraiknia» saake. «M M.

RBcataassKtas^iwe«*;;
Trgovina tiskarne sv. Cirila j
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5 |
g-
jd^esafe rrsjf, vdiso gaiego rsgasga gsfkja, perssaikoT, perss, Satdge | s» »spssaik*, sniišiukeT. n&disk, kMEaadkoT, tabli a, črail, Esritkcr (m- f v&sli ta feelfo, f vs«ik -alikoatife),	knjig, ootiser,	g
gs^bja 7 stisak is Saöjah, rasjkdaia, M. — Šrot® godsbs (»als, »s-	\
Uk« Ib rtenako), nuf«3& nu vdtkntl, mUtresild, a&l*kž, svsSsuj». |
— fitaUlje trn, nrs4» is & — Postrežba to&ta 1» so&tet» >
posojilnica v Ptuju
Kmečka brati
udruga z neomejeno zavezo
‘fsfroväfi
Posojila
se fejejo na vkajižbo po i n» po 5 % '/e, aa menice &	%
listin in tekoči račes ped ■
Uradu® um
E® wedö, vsak petek in vsak samski das ođ 8. fese in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are d«--fplaftge in izplačpje se redno samo ob araiaili f^ssnik se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dep.
obregtnje po 4 _.*/0, od 1. in 16. v mescu po^jložiUr| in do 15^ in zadrega pred dvigom. Nevzdignjenel- obresti t se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glav alci ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovan] e kaj prekinilo in no da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki
Prevzamejo se dolgovi pri dragih savttSfc prošnje na sodnijo za vknjižbo in UvriB * posojilnica brezplačne, stranka pl*la a
Uradni prostori
'nahajajo v minoritskem samostanu v Ptaja,
§tffllf*Mlžlfft T0^° slovenske in nemške stenegra-
UjCi,'ffije Bprejme odvetnik dr. Fiorjan Kukovec v Slovenski Butđei. Nastop 15 decembra, event 1. januarja. Pleča po dogosoru
Possjilntca v Brežicah
razprodavala bo svoje zemljišče ,fGni£u w Gss-težu na Kranjskem, ds*e 18. novembra 1917, ob I us-i popoldne na licu mesta.
Posestvo meri priličao 20 oralov, večinoma travniki in gozdovi.
Na posestvu je dobro idoč hotel in dve vili.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri »Po-srjilnici v Brežicah, ki je tudi za vsa daljna pojasnila na razpolago.
KUPIM j
vsako množino Jabolk tudi za prešanje po po- I stavno določenih cenah.
Za vsako župnijo v okrajnem glavarstvu Maribor j in Ptuj se iščejo tudi zanesljivi nakupovalci proti dobri plači.
FR. KREPEK,
po&bfia&čeat* r-aksipc^aioc sadja.
Sv. Lenart v Slovenskih görieahu
m.
tem*
Ure! Ure! ^


Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Ka	!	Ma
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoma p® ss|isIl|iS« smili tv«jo begat® zaloge steklem M pw* miMmmM posede, svetilk, ©gledal, vsako1vratnih Sip te	m *
so€oh«.. — fteevaeife vseli steklarskih «tel prt eerkvah S» •te*****.
ffstj&olldpefla In toftia postrežba.
rdhbhidbbbldbe
SUHE GOBE (JURČKE) |
kupuje v vsaki množini in po najvisjih cenah f
M. RANT, KRANJ.
7
naj večja eksportna tvrdka suhih gob*

Vinski kamen,
suhe ghbef kumno, med, vosek, sveže in suho »adje smrekove storže, sploh vse deželne in gosdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste prašnih vred kupi vsako množino
veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE.
Ustanov i|em? L tS93-
Usfefcevljeno i. 1§93>
Vzajemno podporno društvo
¥ vsiliti isbirl Im mm niskih mmmhs
I
Za vsako ur® se jamčil \
? I
Prse^jsk® o», SeSsaftaasaa, j Health, On«ga, Sterne : Z.& kratkovidne sova. gfesljfesca stekla.
puMe Bureš Martbcr
mm:, Eistomer in ©iaJar,
fegattiiefns lists 39. Pni irar id |!av. kele^ven
v Uubliaiti
88^!S^9$iS6F33S3SI
rssistrevans sstirvss s omsfsnim iRmstirom,
Otevollule' Itencii^ p ©i ©lili preti # M1 o®™*« m, llvijevtisiiih notic,
§ mmstm, viecfoeititll» pipirftir sli
siitvismlii its stuf teems ftfeitmke.
VrsösJ© se ft.-ecjlla v 7 */„ 16 ali 22*/* Ie*Sb T ođ-MUh »M pe, v poljubnih deg©\TorjeEi!s. obrokih.
K der teil p e? jile, n&i m cbme sm pisarn®
LJmbljfert, Kei-grcispi trg- Si. 10, hi daje vaa pt-teebnss,
S&ömga sprejema tudi hranilne
vloge in jih eibrenteje p e 4 7'4%.
Brest vene testne premoženje zseis koncem lete 1915 519.848.40 kroc. Deležnikov je bilo koscem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki repressesfnje jamstveno glavnice za 6,089.850 kros.
š 1 par rumenih rokavic ia 1 »ir»
j rokavica Ingebljenh na petu od : Urbana £e Minbara. Naj b« odda proti nagradi psi Datives, Vik-tringh Dve ulke. Maribor.
Izgubila «e j« vrsča usaja. na cesti od 8v. T*maža do Uonsave. Pošteni najditelj naj v VB a proti do-I bri nagradi Ignacu Božič, Tsgett-j halfova ul. 34.
Näva tiiia
podobna vili, je nagrodsj 16 minut od Maribora v Pobrežju za 20.000 K je že i?»t let davka presta, 4 sobe, 9 kuhinje, klet, :?i«riln‘ea, 3 drvarnice, vse pod hišo. lep vrt, studenec % dobro pitno «odo, svivjski hiev in še neksj dreves sadja in tišja n«sa-jenesa Hiša je leta 1911 zidana, močna Za dsngo nadstropje, če hi hotel kdo zidati. Za plačati je samo 14.00* K. Ker drugo js Posojilnica Kdor hoče natančneje zvedeti- pojasnila da Prane Krepek, Maribor, T«iester,strssie 11. v branjariji.
GOBE
l lepo posušene kupim tudi loto* v ’ vsaki množini. V prvi vrsti žšsa-fes»® gtl«fo»ai|* aSf krstit gt®ž»es» lesft*s> <&« Prosim sešiti Ib posaditi «wss take vrst® praski & gob, ki J-Jfe ■ poanate kot uxit&&, — Radeff j St&rsrainik, »kspsrl gob v KobJS-j safe Stslsrako.	881
.	%# nUčs,
ljudska posojilnica v Maribora
1
,s
i
rsg, e neom. sav.

isigiss
lili
»e sprejemajo ed-mkega ib ee ohreštdjeje.: savadse po 4V«V« P»0 trimesečni odpovedi po 4'/*'/«.„Obresti se pripisujejo h kapitalu ILsOL	w JIvjjll-f» J. jar.aarja ia 1. joiija mke«» Je». HrutOae knjižice s* sprgjemajo kot. gotov denar, ne da bi ge njih obrestovale kaj prekinile.
Za nalaganje po pcišš po gsäfes krajtiltae položnice (97.078) ».a razpolag®,. Route’« davek pSaea posojilnica sama.

Mislil «a »»%	#t«ats»Sir%	1« čbao»	in sicer: at» vknjitbe proti podani varnosti po 5’///«, »a vknjižbo sploh po 5V*0/» «* vknjižbo in poroštvo po	|
rvoU]UH ®«6	ia	aa osebni kredit eo «1%. Nadalje izpesojujs na zastavo vrednostnih papirjev.^ Dolgove pri dragih denarnih zavodi»	|
prevzame posajilnioa v svejo	last proti	povrnitvi gotovih	stroškov, ki pa uikdur ue presagajo 7 kros. Prošnje za vknjižoo dola posojilnica brezplačno, stranka plača 1© kolke.	||
!Te»c»jr|aajn> «««»A	*> vsako	sredo	in četrtek	od 9. do 13 ure dopoldne ia vgsko soboto od 8. do 12. nre dopoldne isvsemši praznike. V uradnih urah se sprejema	|
uradne lil C in ispi&č&jc denar.	I
#|f|lftd	in prošnje prejemejo »sak delavnik od 8 do 12. are dopoldne i» ms 3. do 5. nre popoldne.
JrOj€4®HI^st ©%» llaia|U	gger* Posoßlnics Ima lastil na .rssptiago dotnafi« hranilne nahiralnike.
Stolna ulica 6 (msdGlavnkn trgom in stolno cerkvijo.)

t>	costwsrfsttss»’»;
iHidska hranilnica in posojilnica ¥ Celi«
m mmmwM* unran»
imm inifflüi flop it mH% li Iti MU« p
401.
2* MtegaBje deosvju po iow so 0« mtpoi* gapa- *** *»*» ßfsdmmi riHNL Vknjižbu in dm-
Posolila dale
Ctensaa na vki^ižbo, na fjofsštv® in ustave
Umđmm mm
loißiM c. kr. poštEe*hrMdinics b» Đsa^n St oCdfes. zemijeknpo® kp^Jav© femtaje jNwojil-	dolavoik 9d 9. «e 12. fare dopoldne
lentil davek plačuje ladrugs «Jpa	mca sama brezplačn®; stranka plača I® k@Iek©.
n
.«Held Buli woi8*« Graška (;@*arla Villema) tasta It. 9.
EA^aMi hi
fBak tiskaro • st. ©texte t. Marfhoru.