Poštn na plačana v gotovini
Maribor, sobota 24 novembra 1934
Stav. 268
Leto Vlil (XV).
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo in uprav«! Maribor, Gosposka ul. tl / Telefon uredništva 2440, uprave 2458 Izhaja razen nedelje 'n praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani t Poitnl čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
99
BES
Mala nota Društva narodov
»Gnusni zločin v Marseilleu, ki je zbu-ii vest vseh civiliziranih narodov, je Prisilil jugoslovansko vlado, da iznese Pred svet Društva narodov gotove, posebno resne strani te afere, ki so bile odkrite s policijsko preiskavo v več državah in ki so tako prirodne, da lahko onemogočijo dobre odnošaje in mir med Jugoslavijo In njeno sosedo Madžarsko.
V	svojem poročilu, predloženem svetu Društva narodov 4. junija 1934, je imela jugoslovanska vlada čast, da opozori svet Društva narodov na zločinsko delovanje terorističnih elementov, ki so imeli stalno bivališče v Madžarski, Prav tako pa tudi na podporo in sodelovanje, ki so ga ti elementi uživali s stra-ui madžarskih oblasti. Ko je jugoslovanska vlada vse to iznesla pred svet Društva narodov, se je izjavila pripravljeno, da z neposrednimi pogajanji regulira celokupno situacijo na madžarsko-iugoslovanski meji, trdno prepričana, da bo madžarska vlada, stavljena na ta način pod odgovornost, podvzela potrebne ukrepe, da se napravi konec podpori, ki so jo teroristični elementi uživali na Madžarskem. Edino v tem duhu so se vršila pogajanja z madžarsko vlado in so dovedla do sporazuma, ki je bil podpisan v Beogradu 21. julija 1934.
Toda z rezultatom preiskave, ki se je izvršila po umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra in zunanjega'ministra Louisa Barthouja v Marseilleu, je ugotovlje [to, da je ta zločinski atentat organiziran •n izvršen ob sodelovanju onih terorističnih lementov, podpiranih na Madžarskem, ki so se še nadalje okoristili s pod Poro in sodelovanjem oblasti v tej dr-*Uvi. Zahvaljujoč se temu sodelovanju, se je mogel izvršiti ta zločin. V resnici so med sotrudntki morilca oni teroristi, ki so bili že predmet pritožbe s strani ‘ugoslovanske vlade. Iz izpovedb areti-runih teroristov je ugotovljeno, da so i-itcli na Madžarskem ne samo zatočišče, llego da so na madžarskem ozemlju bl-vali v skupin ah vse do izvedbe marnskega atentata. Rezultat preiskave °svetljuje na posebno težek in prepriče-'ulen način odgovornost madžarske vla ^ v pogledu podpiranja teroristične Akcije nekih iz Jugoslavije pobeglih jugoslovanskih državljanov. V podrobnem obsega spomenica jugoslovanske vlade, k' bo predložena svetu Društva naro-°v, poročilo in dokumente, s katerimi r‘*zPo!aga jugoslovanska vlada v tempo
Sledu.
Jugoslovanski narod, ki je bil najglob-)e zadet v svojih čustvih, veruje, da se '"orajo popolnoma razčistiti okolščinc, v katerih sc je pripravil in izvršil zločin. I^lika bol vsega jugoslovanskega naro-a se je pretvorila potem, ko so se izpele gori navedene okoliščine, v glo-
bok
,. gnus in narodni gnev proti onim. 1 So inspirirali in favorizirali izvršitev ‘^ntatfl in ki so vsi Izven njenega uacio ainega teritorija. Da je jugoslovanske-I 11 narodu uspelo očuvatl dostojanstvo ,n Tudnokrvnost v tej težki preizkušnji, Je bil razlog v tem, da še veruje v efekt-'0st ustanove Društva narodov kot ču-, ®rla miru in mednarodne morale, od ka-e zavlsl ta mir. Jugoslovanska vlada, i se zaveda svoje odgovornosti, pa tudi JJSnosti napram svojemu narodu, je rP^bena, da opozori svet Društva na-iton' da mora *a ,,stanova vrniti za-hanje v mednarodno pravico In moralo, ja! Magični marsejski dogodek oma-• Brezpogojno je potrebno, da
Odmevi jugoslovanske note
Komentarji pariških listov — Nastop proti tendencioznim vestem zdražbarjev - Pisanje češkoslovaških in nemških listov
PARIZ, 24. nov. Vsi pariški listi raz pravljalo o koraku Jugoslavije pri Društvu narodov zaradi marseilleskega atentata. Vsi objavljajo besedilo note, nekateri dodajajo tudi lastne komentarje. V teh komentarjih pišejo povolj-no o akciji Jugoslavije, nekateri pa celo naglašajo zadovoljstvo, da sta se jugoslovanski noti s posebnimi pismi pridružili tudi Češkoslovaška in Romunija. Pariški tisk pravi, da je to znak složnosti in enotnega nastopanja celokupne male antante. Med glasovi listov je vredno posebno omeniti pisanje »Teinpsa«, ki pravi med drugim, da je treba konstatirati čisto jasno in odločno, da stoji Francija kljub raz-
nim tendencioznim vestem, ki se širijo iz Ženeve, trdno in odločno na strani Jugoslavije. Podobno piše tudi »Pariš Soir«, ki tudi opozarja na tendenciozne glasove, ki se širijo s spletkarskimi nameni.
PRAGA, 24. nov. Praški in drugi če škoslovaški listi so objavili besedilo jugoslovanske note v Ženevi in naglasili, da stoji celotna mala antanta trdno za Jugoslavijo. Zelo ostro piše list legionarjev »Narodni Osvobozeni«, ki pravi, da bi se z dopuščanjem takih mednarodnih terorističnih akcij izbrisala meja med vojnim in mirovnim sta njem ter med vojno in revolucijo. Nastal bi kaos neodgovornosti. Ni lahka
Sporazum s Rimom oarolen
ODKRITO PRIZNANJE TUR1NSKE »STAMPE«, DA JE ZA SPORAZUM S FRANCIJO MALO UPANJA.
RIM, 24. nov. Diplomaska akcija za pripravo nameravanega obiska Lava-la v Rimu, naleteva na nove težkoče. Po vesteh torinske »Stampe« pogajanja de Chambruna s predstavniki italijanske vlade v Rimu ne bodo mogla še tako kmalu roditi konkretnih rezultatov, ker so vprašanja, ki se morajo rešiti, zelo številna, različna in nekatera tudi delikatna. De Chambrun je obrazložil italijanski vladi francosko stališče v vseh vprašanjih. Ker pa so med njimi tudi vprašanja splošnega evropskega značaja, se nagli sklepi ne morejo napraviti. Kar se tiče kolonialnih vprašanj, ki se lahko rešujejo brez intervencije tretjih držav, neposredno
med Francijo in Italijo, bi se pogajanja lahko nadaljevala, ne sme se pa pozabiti, da vplivajo nanje evropske zadeve. Zaradi tega »Strmpa« resno dvo mi v uspeh akcije za italijanskc-fran-cosko zbližanje in tudi ne veruje v La-valov prihod v Rim, ako bo Francija do konca podpirala jugoslovansko ini- i ciativo ori Društvu narodov, ki bi po trditvi lista, mogla izzvati upravičeno nerazpoloženje Madžarske. V tem primeru Rim ne bi mogel sprejeti Lava ki kot prijatelja, ker Italija ne more dovoliti, da bi se Madžarska, ki je njena hiš.na prijateljica, izzivala na dvoboj.
Odeoditav pomorske konference
PREDLOG ZA PODALJŠANJE WA SHINGTONSKEGA PAKTA IN OD-GODITEV KONFERENCE NA LETO 1936.
se za-
ugotovitve odgovornosti obelodani-®r«d najvišjo organizacijo mednarod-
LONDON, 24. nov. V velikobritan-skih pomorskih krogih še niso izgubili upanja v kompromisno rešitev pomorskih vprašanj in se tudi nadejajo, da Japonska ne bo odpovedala washing-tonskega primorskega pakta. Včeraj so se razširile govorice, da bo v primeru, ako ne bo mogoče rešiti vseh spornih vprašanj, morda še najbolje, da se vvashingtonskl pomorski pakt podaljša za leto dni in bi se ta čas uporabil za nadaljnja pogajanja. V tem
ne zajednice vse te okoliščine, ker bi ne bilo večje nevarnosti za mir in odnošaje med narodi, če se ne bi vpoŠtevalo, da je jugoslovenskl narod izgubil svojega najslavnejšega voditelja, ki je postal žrtev zločincev, ki jih mora zadeti pravična kazen.
Na drugi strani so marsejski dogodki še bolj zaostrili problem gotovih metod mednarodne politike, ki ni deGvala samo v odnosu napram Jugoslaviji, ampak tudi v odnosu napram vsaki izmed njenih zavezniških nacij. Tu ni beseda o političnem zločinu, o dejanju osamljenega poedinca, tu ni beseda o zatočišču po litičnih emigrantov, nego se tu pojavlja vprašanje o vežbaiiju In poučevanju teroristov po neki tuji sili, zato da postanejo profesionalni zločinci z nalogo, da bi izvrševali atentate In umore ž določenimi političnimi cilji. Olajšave iu za-
primeru bi bila pomorska konferenca, ki je sklicana za prihodnje leto, odgo-dena na leto 1936. Nadalje se izve, da so japonski delegati predložili veliko-britanski delegaciji nove predloge, ki bi mogli premakniti pogajanja z mrtve točke. Kakšni so ti predlogi, se še ne ve. Velikobritanska delegacija ie o teh predlogih takoj obvestila ameriško, ki pa mora prej še dobiti instrukcije iz Washingtona.
naloga, ki čaka sedaj evropske politike, a tolaži naj jih zavest, da stoji za njimi javno mnenje vse Evrope. Za ohranitev miru bo storjeno zelo veliko, ako bo evropski zahod izvedel za vse ono, kar vejo doslej že Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija.
BERLIN, 24. nov. Nemški tisk se toplo zavzema za razčlščenje položaja, ki je nastal z izročitvijo jugoslovanske note v Ženevi, Društvo narodov ne sme dopustiti, da bi se take akcije ponavljale in da bi se na ta način kalil mir. Treba je napraviti konec političnemu terorju, kajti vse miroljubne države so na strani Jugoslavije.
Anglija naj posreduie med Francko in Nemčijo
LONDON, 24. novembra. Včerajšnji »Daily Maji« priporoča v svojem uvodniku velikobritansk! vladi, da posreduje med Francijo in Nemčijo v interesu politične stabilizacije, zlasti pa še tudi v in teresu gospodarskega ozdravljenja Evro pe. List pravi med drugim, da bi v primeru uspeha takega posredovanja zaslužila Velika Britanija pravico d° hvaležnosti vse Evrope, kakor ji — po mnenju lista — vsa Evropa dolguje že hvalo, da je svoječasno odvrnila od Evrope komu 'listično nevarnost.
POLJSKA NADALJE ODKLANJA VARŠAVA, 24. novembra. »Kuryer Po ranny« poroča v zvezi s francoskim odgovorom na poljsko stališče glede vzhod nega pakta, da je mogoče že vnaprej, ne da bi se prejudiciralo, konstatirati, da se v času od formuliranja poljskega stališča do tega vprašanja pa vse do danes ni čisto nič spremenilo in je odklonilno zadržanje Poljske pričakovati zato tudi v bodoče.
NEMŠKA STRAŽA OB POSAARJU.
BERLIN. 24. novembra. Po nalogu nemškega saarskega pooblaščenca bodo postavljeni v pasu 40 kilometrov vzdolž vse meje Posaarja kordoni izbranih oddelkov S. S„ katerih naloga bo preprečiti vsak poizkus prevrata s strani radikalnih nacionalnih elementov.
ULICA KRALJA ALEKSANDRA PARIZ, 24. novembra. Velika skupina občinskih svetnikov je sestavila predlog, naj se ena večjih pariških ulic preimenuje v ulico Viteškega kralja Aleksandra
I.	Zediniteija.
ščita, ki so jih dajali na madžarskem teritoriju zločincem v svrho njihove podrobne priprave, so morale biti dane po vsem gotovo v ta namen, da bi se ubijali najboljši služitelji nacije in odločili brani telji mednarodnega miru. Organizacija reda bi bila nemogoča, če bi se dovoljevalo tako zločinsko početje izvežbanih zločincev, ki bi uživali zaščito tn podporo kake tuje države, in to nele za posamezno državo, nego za ves civilizirani svet. Pričela bi se nova era mednarodne anarhije in barbarstva, doba v kateri bi izginili najosnovnejši principi mednarodnega miru. Pod težo teh okoliščin je bila jugoslovanska vlada v svoji skrbi, da se ohrani mir, in verujoč v avtoriteto Društva narodov, primorana, sklicujoč se na 2. odstavek 11. člena pakta DN, da pojasni svetu ta položaj, ki tako težko Kompromitira odnošaje med Jugoslavijo
in Madžarsko in ki grozi kaliti mir iti dobre odnošaje med narodi.
Zelo vam bom hvaležen, gospod generalni tajnik, če boste izvolili staviti to vprašanje rta dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. — Bogoljub Jevtič, zunanji minister.«
Proti kailiu
savno
Dnevne vesti
Represalije proti Avstriji
KONEC NEPOTREBNEGA RO MANJA V GRADEC ITD.
Kakor je znano, jo avstrijska vlada do skrajnosti omejila takozvani mali obmejni promet, to je prenašanje živilskih potrebščin iz naše obmejne cone v Avstrijo. Tudi je avstrijska vlada uvedla ta kozvano »Hausstandskarte«, s katerimi sme hišni gospodar, odnosno poglavar družine hoditi čez mejo v našo obmejno ccno in tu nakupovati v zelo omejenem obsegu življenjske potrebščine in jih pre uašati na avstrijska tla.
Ta ukrep avstrijske vlade pa je v o-čitem nasprotju z uredbo o ureditvi obmejnega prometa, kar izhaja iz priloge E trgovinske pogodbe z Avstrijo z dne 9. III. 1932. Naše oblasti so na to kršenje mednarodnega dogovora odgovorile s protiukrepom in so z včerajšnjim dnem ukinile vse permanentne vizume za Avstrijo. Odslej naprej se bodo potni listi vidirali samo za enkratno potovanje in
i še to samo v primeru neobhodne in neodložljive potrebe potovanja. Ta ukrep je veljaven za območje okrajnih glavarstev bivše mariborske oblasti.
Osebe, ki imajo že vidirane potne liste s permanentnim vizumom, se teh ne bodo mogle več posluževati, če so že enkrat potovale. Posledice teh naših represalij nap rani Avstriji so se pozna'le že včerajšnji prvi dan pri mariborski policiji, ker je izdala samo 4 dovolenja za potovanje v Avstrijo. Prav občutno pa bo ukrep naših oblasti zadel tiste, ki so nameravali, kakor vsa prejšnja leta, tudi letos v Avstrijo po darila za Miklavža in Božič. Tudi je bil ta ukrep naših oblasti nujno potreben, saj so avstrijske oblasti v zadnjem času na nezaslišan način šikanirale naše obmejno prebivalstvo, ki je iz katerih koli vzrokov moralo prekoračiti našo državno mejo.
Rado Lenard 50-Ietnik. Nikdo ne bi verjel, da se je danes splošno znani in priljubljeni mariborski veletrgovec g. Rado Lenard srečal z Abrahamom. Jubilant, ki je solastnik veletrgovine z železnino Pinter & Lenard, je imel do svetovne vojne svojo trgovino v Gorici. Vojna vihra pa je tudi njega pobrala, dokler se ni končno znašel v legiji prostovoljcev na solunski fronti. Za svoje junaštvo je bil večkrat odlikovan. Po končani vojni se je priselil v Maribor, kjer sta s svojim svakom g. Ferdom Pintarjem ustanovila trgovino z železnino, ki je danes največje tovrstno podjetje v bivši mariborski oblasti. Ni pa jubilant g. Rado Lenard samo priznan trgovec, marveč je človek, ki se mnogo in uspešno udejstvuje zlasti v raznih nacionalnih organizacijah. Že dolga leta je član sokolske župne uprave in agilni odbornik pri lovskem društvu, Avto-klubu itd. Kot član mestnega sveta občine mariborske pa se s posebno ljubeznijo in razumevanjem udejstvuje v komunalni politiki že več let. V Mariboru si je kaj kmalu pridobil velik krog prijateljev in znancev, ki mu k lepemu življenjskemu jubileju želijo vse najboljše. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo 50-letniku g. Radu Lenardu: Še na mnoga zdrava leta!
Poroka. V tukajšnji pravoslavni kapelici sta se predvčerajšnjim poročila artilerijski poručnik Aleksander Vladimir Levac in gdč. Rut. Marija, Lochertova, hčerka upokojenega majorja in posestnika g. Franca Locherta. Priči sta bila poveljnik tukajšnje inž. podčastniške šole g. polkovnik Božo Putnikovič in g. poročnik Vujičič. Mlademu simpatičnemu paru želimo vso srečo!
Upokojitev v carinski službi. Pri tukajšnji glavni carinarnici je upokojen ca rinski kontrolor g. Dragotin Paljada.
Srčna kap je zadela včeraj popoldne 74-lelno v Slomškovi ulici stanujočo zasebnico Antonijo Siničevo. Z reševalnim avtom so jo prepeljali takoj v bolnišnico, vendar pa je tani kljub skrbnemu zdravniškemu prizadevanju v agoniji za večno zaspala.
Vsem privatnim, trgovskim in farmacevtskim nameščencem v Mariboru sporočamo, da se je med Zvezo privatnih n" meščencev Jugoslavije - podružnico Ma-vioor, Zvezo bančnih, zavarovalnih, industrijskih in trgovskih uradnikov, pododbor Maribor, Društvom odvetniških in notarskih uradnikov, Pomočniškim odborom Združenja trgovcev v Mariboru in Klubom farmacevtskih sotrudnikov v Mariboru dosegel sporazum, na podlagi katerega se je organiziral Medstrokovni odbor, v katerega odpošlje vsaka izmed imenovanih organizacij po tri svoje zastopnike. Naloga medstrokovnega odbora je, da skupno nastopa in vodi akcije za obrambo pridobljenih pravic privatnih nameščencev na gospodarskem in socijal nem področju za zboljšanje sedanjih in pridobitev novih. Za organiziranje in vod stvo skupnih akcij se je izmed članov medstrokovnega odbora izvolil sledeči izvršni odbor: Petejan Josip, predsednik, Gilčvert Drago podpredsednik, Sušnik Ivan, tajnik, Vrisk Ivan, blagajnik in
Pukš Viktor, nadzornik. Izvršni odbor je na svoji prvi seji sklenil, da skliče za 29. novembra t. 1. skupno zborovanje vseh privatnih nameščencev, ki bo v dvo rani Delavske zbornice v Mariboru ob 19.30, na katerem se bo razpravljalo in zavzelo stališče napram vprašanjem pokojninskega zavarovanja za vse nameščence v državi, o izvajanju obrtnega zakona in zakonski določitvi minimalnih plač za vse delavce in nameščence v državi. Vse privatne, trgovske in farmacevtske nameščence v Mariboru in okoli ci vabimo, da se prvega skupnega zborovanja številno udeleže, da s tem pokažejo pred javnostjo svojo voljo braniti svoje že pridobljene pravice za izboljšanje ter pridobitev novih pravic.
Smučarski izlet v Avstrijo. Avstrija — propagandni biro za medsebojni tujski promet Beograd, Prestolonaslednikov trg 35 — organizira s tehničnim sodelovanjem »Putniika« in društva »Wagons Lits« ter v sporazumu z Zimskošportno zvezo kraljevine Jugoslavije in z Jugoslovanskim turing-klubom, na podlagi reciprocitetne propagande za tujski promet med našo kraljevino in Avstrijo, 1. skupinsko potovanje smučarjev v Avstri jo, in sicer v po vsem svetu že znani smučarski kraj Lermoos. Lermoos spada med najidiličnejše kraje Tirolske, leži na višini 1004 m v območju slovite Zug-spitze (2.700 m). Izletnikom se nudi sledeče: 1. najboljši smučarski trenerji in to za začetnike, za izvežbane smučarje in trenerje za skakanje (odlične skakalnice so na razpolago). 2. Obilna jako dobra prehrana. 3. Dobro kurjene sobe. 4. Prijetna družba. 5. Krasna vožnja z brzo vlakom skozi najlepše kraje Avstrije, preko Beljaka, Tauernbahna (Mallnitz-Badgastein) Zeli am See in Kitzbiihela do Innsbrucka skozi prekrasne predele Tirolske v Lermoos. 6. Ogled Innsbrucka. 7. Spoznavanje prastarih božičnih običajev na Tirolskem in 8. Možnost, da se udeleženci poslužijo vzpenjače na Zugspitze, od katere je za smučarje edin stvena 2 kilometerska tura v dolino po zmerno padajočem terenu. Izletniki uživajo brezplačni avstrijski vizum. Cena vključno bivanje, vožnja, trenerji itd. je sledeča: za 14 dnevno bivanje: Din 1584, za 8 dnevno bivanje Din 1279. Odhod dne 22. decembra, povratek 7. januarja. Zadnji rok prijave 10. december 1934. — Prijave in vse informacije:	»Putnik«,
Maribor, Aleksandrova 35 in »Putnik«, Celje, Krekov trg.
Druga redna seja mestnega sveta mariborskega. Drevi ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici druga seja mestnega sveta mariborske mestne občine, ki jo ie sklical župan g. dr. Lipold. Dnevni red: prevzem vojašnic po vojaški upravi v smislu zakona o nastanjevanju vojske iti mornarice in sklepanje o zadevnem sporazumu. Seja ho tajna, sklep pa bo razglašen na javni seji, ki bo sledila tajni.
Iz občinske organizacije JNS v Studencih. Občinska organizacija v Studencih bo imela v ponedeljek 26. t. m. ob 19. uri v društveni sohi NO na Kralja Petra cesti odborovo sejo. Sije naj se udeleže tudi odborniki radvanjske občinske organizacije JNS.
Glasbena Matica Maribor Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. V počastitev spomina za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. priredi Glasbena Matica v Mariboru dne 17. decembra t. 1. v unionski dvorani velik koncert. Izva jala se bodo izbrana dela skladateljev Gallusa (Petelina), Grečaninova, Vasilija Mirka in Mokranjca za mešani pevski zbor ter Beethovnova »Eroica« za veliki orkester. Ves čisti prinos koncerta je namenjen fondu za postavitev spomenika o-svoboditve in zedinjenja v Mariboru. — Opozarjamo že sedaj na to prireditev, ki bo poleg svojega plemenitega namena nudila tudi izreden umetniški užitek. — Priprave, ki so v polnem teku, vodi dirigent profesor Marijan Kozina.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem ki preidejo v kri.
Ženski krožek društva »Nanos« priredi Gregorčičev večer dne 26. tm. (in ne kakor je bilo objavljeno 24. tm.) v mali dvorani Narodnega doma. Na tem večeru predava g. profesor Gorup o pesnikovem življenju in delovanju, sodelujejo pa pevsko društvo »Jadran« ter člani in članice primorskega društva »Nanos«. Odbor ženskega krožka se n; da bo ta večer kar najlepše obiskan. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za prireditev božičnice najrevnejšim našim primorskim izgnancem. Vabljeni so vsi, ki so jim mar veliki možje naše zasužnjene domovine.
Simon Gregorčič. Devetdeset let je preteklo 15. oktobra t. 1., kar sc je rodil »pri Pomolcu« v Vršnem, v lepi planinski vasici ob bregu bistre Soče, pod mogočnim Krnom, Simon Gregorčič, naš goriški slavček-poet prerok. Kdo ne pozna njegovih pesmi? Lepe in mehke so njegove besede, mehko je bilo pesnikovo srce, iz katerega je privrelo toliko bogastva. Kako živo stoje pred nami one pokrajine, ki jih je Simon Gregorčič opeval s toliko ljubeznijo. Pel je o naših gorah, rekah, vaseh, poUjih in logih, pel
o	svoji dušni boli. Nepozabljen je ostal do danes v srcu vsakega Slovenca in še posebej Primorca, ker njegove pesmi nam vzbujajo spomin na našo rodno zemljo in na drage svojce, tam v zasužnjeni Goriški. Živa nam je v srcu pesnikova preroška pesem »Soči«, in trdno verujemo v izpolnitev njenih besed. Letos, ko praznujemo 901etnico njegovega rojstva, naj nam bo svet spomin nanj in v veličastju svetosti naj nam živi večno v srcih naših potomcev!
Ljudska univerza v Mariboru. V pone del jek 26. novembra ob 20. uri predava primarij mariborske bolnišnice g. dr. Mirko Černič o temi »Stebri moderne kirurgije«. Očrtal bo razvoj te vede, ki se je v zadnjem stoletju z neverjetno naglico razvijala v resnično znanost in obenem umetnost. Žela je in žanje take u-spehe, da se more trditi, da je kirurško zdravljenje postalo uspešnejše kot uski-rurško. G. primarij bo nadalje obrazložil, kakim spoznanjem in iznajdbam se mora zahvaliti kirurgija za visoki polet. — V petek 30. novembra ob 20. uri pa predava g. univ. prof. dr. A. Košir iz Ljubljane o najnovejših izsledkih raka.
Najvište priznanje delovanju Jadranske straže v Mariboru. Maršalat dvora je blagovolil izdati najvišje dovoljenje, da sme Oblastni odbor Jadranske straže imenovati svoj na novo kupljeni dom v Bakru: »Mladinski dom kralja Aleksandra L« S tem je odobren sklep žalne seje oblastnega odbora, na kateri se je sklenilo posvetiti ta naš dom spominu našega velikega kralja, katerega naj ima naša mladina vedno pred očmi v zavesti, da vedno in povsod deluje v korist in blagor zedinjene domovine.
Hišni posestniki! Dne .50. novembru
1934	je zadnji dan za vložitev davčnih prijav za zigradarino za leto 1935. Opozarjamo hišne posestnike, da vložijo v tein roku prijave in so tako izognejo nepotrebnim kaznim.
Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja, da morajo biti trgovine na dan zedinjenja I. decembra ves dan zaprte, zato pa smejo biti vse trgovine v nedeljo
2.	decembra odprte ves dan, na k;ir opozarja združenje svoje člane in kupujoče občinstvo.
Narodno gtedališce
REPERTOAR.
Sobota, 24. novembra ob 20. uri: »Car* jevič«. Premiera. Otvoritev glasbene sezone.
Nedelja, 25. novembra ob 15. uri: »Gu* galnica«. — Ob 20. uri: »Carjevič«.
Ponedeljek, 26. novembra: Zaprto.
Torek, 27. novembra ob 20. uri: »Gugalnica« D.
Gledališče nedeljskim obiskovalcem. Popoldne ob 15. uri uprizore »Gugalnico«, izborno veseloigro češke igralke in pisateljice O. Scheinpflugove. To delo je doseglo sijajen uspeh ter nudi zabave v najobilnejši meri. Opozarjamo na to predstavo zlasti okoliško občinstvo ter vse one ljubitelje smeha, ki med tednom ne utegnejo obiskati gledališča. — Zvečer bo prva repriza Lebarjeve operete »Carjevič«. Ta opereta učinkuje po svojih številnih, prav melodijoznih in zato že popularnih spevih, ki bodo takoj o-svojili simpatije občinstva ter po posrečeno zabavni, mestoma pa ginljivi vsebini.
Drevi začetek glasbene sezone. Prva premiera je Lebarjeva opereta »Carjevič« delo krasnega, msetoma kar opernega muzikalnega parta in posrečenega, zabavnega libreta. Režira M. Košič, dirigira Herzog. Glavne uloge igrajo Udo-vičeva, Barbičeva, Sancin, P. Kovič in Harastovič.
Grajski kino. Od danes sobote dalje Leharjeva najpopularnejša opereta »Fra-squita« z Jarmilo Novotno in Hansom Bollmannom. Pripravlja se »Bitka«.
Kino Union. Predvaja veselo opereto »Rivijera ekspress« s šarmantno Char-loto Sussa, Karl L. Diehlom in R. A. Robertsom. Glasba Roberta Stolza. Priprav Ija se planinsko vele delo »Kralj Mont Blanka« (Večni sen).______________________
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki-strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose* fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljudska univerza v Studencih. Redna predavanja na Ljudski univerzi v Studencih se prično v četrtek 29. t. m.
Mariborski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda se najtopleje zahvaljujeta vsem plemenitim darovalcem za poklonjena darila, s čemer so pripomogli, da je tombola, prirejena dne 7. oktobra t. I-tako lepo uspela in dosegla popolnoma svoj namen.
Sprejem bolnikov obojega spola v bo1 nišnico za duševne bolezni v NoverH Celju se mora do nadaljnjega ukiniti zaradi prenapolnjenosti zavoda. Ako se bo katero mesto izpraznilo, se bo moge' sprejem novih bolnikov izvršiti le P° predhodni pismeni prošnji in če ga uprava pismeno pozove.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mav^ jeva lekarna »Pri Zamorcu« v Gospod ulici.
Prepovedan tisk. Zagrebško državnff tožilstvo je prepovedalo prodajati in raZ' širjati letak »Akademski omladini«, ki )f bil tiskan v Zagrebu.
Za nov reševalni avto je darovala Splošna stavbena družba na Teznem 2$ Din, gostilničarka Marija Lorberjeva P11 ICO Din. Obema darovalcema izreka tC' sevalni oddelek prisrčno zahvalo.
V	nedeljo koncert, sveže specialne i6' trne in krvave klobase, pečenice, čevaP' Čiči, ražnjiči, divji zajec, prima vina ^ 8 Din naprej v gostilni Welie, Košaki-
Kavarna »Promenada«. Danes in koncert. Prvovrstne domuče krvaVc klobase in dobra kapljica!
Lutkovno gledališče Sokola Maribor' matica v Narodnem domu uprizori v n®' deljo, 25. tm. ob 15. uri (3. pop.) pravil1' čno igro v 6 slikah »Konjiške gore zmnK
Hotel »Orel« toči najfinejši jeruzalefl1' ski mozler in viška vina ter izborne^ bizeljčana. Kuhinjske specialitete. Koj*' cert zopet stalno ob sobotah in nedelj*®' Cene zmerne.
Umorjeni krošnjar identificiran, morilec aretiran
ŽRTEV UMORA V GRADIŠKI JE 24-LETNI STANKO HACIN IZ KOMENDE
Iz Narodne strokovne zveze v Mariboru. Občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru bo v nedeljo, dne 25. XI. 1934 ob 10. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma. Vsi člani, ki ne bi dobili zadevnega vabila, naj se z izkaznico zglase v tajništvu podružni-oe v Sodni ulici 9 III. (Palača Delavske zbornice). Opozarjamo vse člane, da bodo imeli pravico prisostvovati in glasovati le oni člani, ki imajo poravnano članarino do vštevši septembra 1934.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v nedeljo 25. tm. Ker zaradi dobe žalovanja po jugoslovanskem kralju ni bilo 28. oktobra v Mariboru proslave češkoslovaškega narodnega praznika, se proslavi z gledališko igro, katero predvajajo diletanti češkega kluba v Zadružni gospodarski banki v nedeljo 25. t. m. ob 20. uri. Jugoslovansko-čeho-slovaška liga poziva k udeležbi na to proslavo!
Česky klub bo proslavil češkoslovaški narodni praznik osvobojenja »28. oktobra« v nedeljo, dne 25. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, in sicer z uprizoritvijo gledališke predstave. Vabimo vse svoje rojake k polnoštevilni udeležbi — prijatelji Cehov dobro došli! Odbor.
Tombolo za Počitniški dom kraljice Marije, priredimo v letu 1935 na Materinski dan, t. j. v nedeljo 12. maja. Prosimo vsa društva, da to upoštevajo, zlasti ker smo letošnjo prireditev tombole o-pustili. Žensko društvo.
Restavracija »Trije ribniki«: krvave, jetrne, domače klobase, piške, narezki itd., dobra vina, koncert. Se priporoča F. J. Kliček.
Sokolsko društvo Maribor III. priredi v nedeljo 25. nov. ob 15. uri v društveni namen Rdečega križa v krčevinski šoli igro »Rožmarin«, spisal Vladimir Pfeifer. Prolog bo govoril br. podstarosta. Sokoli, prijatelji Sokolstva in vsi, ki imate srce za ubogo šolsko deco, obiščite to
predstavo!
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripe jali 256 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih le 92. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 120 do 150 Din, 5 do 7 mesecev 200 do 280 Din, 8 do 10 mesecev 350 do 380 Din in leto stari 500 do 560 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 5 do 6 Din, mrtve pa 7.50 do 9
Ukradeni kolesi. Pleskarskemu vajencu Štefanu Podjaveršku je neznan tat odpeljal ko^o izpred delavnice v Loški ulici. Kolo je znamke »Jugo«, vredno 500 Din in ima evidenčno številko 53310. — Elektriku Josipu Keberlu pa je nekdo odpeljal kolo iz veže Zadružne gospodarske banke. Kolo je bilo skoro novo, vredno 2.000 Din, znamke »Oxford« in je ime"© evidenčno številko 74016.
Huda nezgoda v gramozni jami. Pri kopanju peska v Poševi gramozni jami ob Kamniški cesti je bil zapos1en 73letni delavec Alojzij Kebrič. Ko je včeraj popoldne kopal pesek, se je vsula nanj debela plast in ga pokopala pod seboj. Le z naj več jo težavo so ga privlekli iz zemlje in peska nezavestnega in s hudimi odrgninami na obrazu. Poklicani mariborski reševalci pa so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Kostanjar bogataš. Te dni je umrl na Dunaju »kralj kostanjarjev«, Slovenec Franjo Brajdič. 2e več let ie pekel kostanje po raznih dunajskih ulicah. Po njegovi smrti so našli v njegovi sobici, in sicer v zaboju za premog. vložno ktiiižico, glasečo se na
30.000	šilingov. Kmalu nato so pa dognali, da ima pokojni Brajdič vloženih še v neki drugi banki veliko vsoto denarja. Skupno si je kostanjar v teku let prištedil lepo vsoto okoli 600.000 dinarjev. Kljub temu bogastvu pa Je Živel povsem skromno. Od svojih sorodnikov je bil žc skoraj pozabljen. Cim so pa zvedeli za njegovo dediščino. se je takoj v njih vzbudila velika ljubezen do pokojnika.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 748.1, reduciran na ničlo 746.3; relativna vlaga 70; vreme je oblačno 1n tiho; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme Se nekaj dni lepo in jasno.
PRI KAMNIKU. MATI NA
Zaman je bilo prve dni po umoru vse prizadevanje naših varnostnih oblasti, da bi ugotovile kdo je nesrečna žrtev zverinskega zločina na Celcerjevein skednju v Gradiški pri Zgornji Sv. Kungoti. K ugotovitvi identitete umorjenca pa je mnogo pripomoglo kratko poročilo o zverinskem umoru v četrtkovi številki »Jutra«, da sta krošnjarja govorila gorenjsko narečje in sta se nekje izrazila, da sta doma iz Mlake pri Kamniku.. Najbrže so se na podlagi tega poročila pričeli zanimati za zadevo tudi orožniki v Komendi in so kaj kmalu dognali, da je umorjenec 24-letni ščetkar Stanko Hacin iz Mlake pri Kojnendi. Ko so se oglasili včeraj pri Hacinovih, so izvedli, da je njihov sin Stanko že 3 mesece na potovanju in prodaja ščetke in čopiče nekje na Štajerskem v okolici Maribora. Hacinovi. so izročili orožnikom tudi Stankovo sliko, ki so jo poslali orožnikom k Zgornji Sv. Kungoti in tako točno dognali, da je žrtev res 24-letni ŠČetkar Stanko Hacin.
Vest o zverinskem umoru sina .ie grozno pretresla starše, ki žive v nepopisni bedi in pomanjkanju. Hacinov oče je bolehen že več let in se preživliajo izključno s tem, kar zaslužijo z izdelovanjem ščetk in čopičev. Hacinova sta imela 14 otrok, od katerih jih živi še osem. Šest jih je doma, dve hčerki pa
AKTUALNE MISLI V
Menda je tudi vam znano, da je še ved no mnogo nepolizane inteligence, ki misli, doznava in si razlaga pojave okrog sebe na bolj preprost način, bolj pri tleli; ne stavi življenja pod veliki problematični nož, ali v analizo gostilniške ali kavarniške modrosti, ki se zlasti v bolj poznih večernih urah »višjega življenja« kaj rada ureže. Rad se vam izpovem, da sem tudi jaz svoje časno ljubil globoke in visoke probleme in paral kot mesarski vajenec, prepričan, da je prav edino kakor režem jaz. To je bilo takrat — neposredno po šolski modrosti. Ko sem »jo« večkrat pošteno usekal in sprevidel, da je eno stvar, drugo pa moje znanje — če je sploh obstojalo — sem se skesano umaknil na tla povprečnega zemljana in se lotil bolj dostopnih, a nič manj aktualnih vprašanj, tesno zvezanih z neposrednostjo in vsakdanjim praktičnim življenjem. Kratko: stopil sem tja, kamor spadam.
Ni farizejstvo in pismarstvo, če se danes vprašam, kam bi bil zavozil, če bi bil veslal po nebotičnih sferah. Zdi se mi, da bi bil zaplul v filistrsko mlakuižo visokega političnega modrovanja, ki zopet ni za vsakogar. Politika celo ne, ker je aplikacija gospodarstva, če jo hočem dobro razumeti, moram biti temeljito poučen o vseh mogočih gospodarskih odtenkih in poznati vse njih zakulisnosti. To pa mi prav gotovo nismo. V politiki pa so še drusrt interesi, ki jim mi vsakdanji ljudje ne pridemo do dna. Prav zato nas razni politični pojavi tako presenečajo, da ostrmimo — »Ne razumem ničesar več.« Zato gledam največje karikature v omizju visokih politikov, ki skušajo uveljavljali svoje »merodajno« mnenje, dasi jvh je njih politična modrost že neštetokrat zvodila. Nič ne zaležejo skušnje, da je politika... (Naj izpustim izraz za pojem živalskega porekla.) A še bolj bolestno smešno je, da jim vso to modrost pričarajo listi. Za te-ga je svetost v tem, za onega v onem časopisa. O, sveta naivnost, kako daleč segajo tvoji izrastki!
Gospod urednik, nimati namena obregniti se ob vaše uredniške mize, ker dobro vem, kako težavna je vaša naloga. Saj pišete z najboljšim namenom, a za sproščene bralce, ki so se otresli samo-ljubnosti in slepe udanosti.
In zdaj to-le vprašanje:
AH bi ne bilo boljše, če bi tu čistokrvna politična modrost krenila drugam, recimo če bi svoje energije, ki se tako neplodno izžarevajo v. prevaran nič, po-
GROBU SVOJEGA SINA.
sta poročeni nekje v Zagrebu. Da bi se zadnjič poslovila od svojega sina, se je odpravila Hacinova mati na dolgo pot k Zgornji Sv. Kungoti. Pri nekaterih jlub-ljanskih tvrdkah je zbrala denar za dolgo vožnjo, sicer se je pa podala na pot siromašno oblečena in brez vseh sredstev. V vlaku je s potjo pripovedovala potnikom o svoji tragični vožnji. Še nikdar ni bila tako daleč in ker nima denarja, je namenjena peš od Sv. Kungote domov. V Maribor je prispela danes zjutraj in se takoj odpravila na grob svojega umorjenega sina.
Poizvedovanje za morilcem je bilo sprva brezuspešno, se je pa sedaj zaključilo s popolnim uspehom. Pred nekaj tedni je bila izvršena pri posestniku Trobcu v okolici Ljubljane manjša tatvina, po kateri je nenadoma izginil brezposelni pomožni delavec Viktor Juhart, ki je bil včeraj izsleden in pri;'et v Ljubljani. Na policijskem ravnateljstvu so ga zaslišali najprej zaradi omenjene tatvine, kmalu pa so ga tudi osumili umora Stanka Hacina. in sicer glavno zaradi tega, ker se opis morilca čisto strinja z njim. Juhart je po daljšem oklevanju priznal tudi ta zločin. Svoji žrtvi je vzel le 150 Din, ker več H^cin ni imel nri sebi. Od tega de-naria je imel morilec ob aretaciji le še
1	Din.
AKTUALNEM C ASU.
svetila našim vprašanjem, ki ne zahtevajo tako zveriženih formul; če bi jo usmerili našim vsakdanjim problemom iz neposrednega življenja, — naši politiki. Mislim s tem samo ono skupino inteligence, ki ji še vedr.o bije srce za dobro stvar, one idealiste — nepraktike, ki so v svojem bistvu še vedno zdravi. Imamo namreč še eno skupino ono prikritih računarjev ali reflektantov — praktikov, ki se temeljito spoznajo v javnem delu iz foglio »imeti«. Sicer ni to nikaka nova ugotovitev, a je vendar koristno, če nanjo opozarjamo. Semkaj se pomikajo tudi taki, ki jim ne moremo naprtiti nika-kega obteževalnega pridevnika. Boj za obstanek povleče človeka zelo daleč. Zato res ni nikaka fraza, če čujemo, da ie danes vse le preračunana kupčija in je vse na prodaj: od smeha do zdihov in joka.
Prav tako žalostna resnica je, da se celo najidealnejši javni delavci vržejo v vrtinec čiste politike ali pa se umaknejo v ozadje. Ni se nam toliko bati kričavega političnega modrijana — ker zdrav nggon množic ga danes izloči mnogo prej kot kdaj — kolikor javnega delavca — reflektanta, še bolj pa pasivnosti delavca — idealista. Njegova pasivnost temelji na razočaranju in obupu, a ni utemeljena, ker je končno prevaran le narod. Kam in kako naj ljudstvo brez iskrenih delavcev? — Sam? Tudi. Izurjeno oko to že lahko danes opazi. Dobro spričevalo zanje, če si ljudstvo samo kuje »v domačih šegah utrjene postave«, slaba izkaznica za nas. Ali naj čakamo v odpovedi? — Česa? Od nikoder ne bo rešitve, če je ne bo iz nas samih. Svojo hišo in kar je v njej, si moramo uredi« sami in si sami kovati politiko z naših zdravih tal. Zapadnoevropska civilizacija, to dete popolne abstraktnosti duha, nas je zvodila že dovolj daleč, njena našminkana navlaka že dovolj prevarila. Le količkaj bistremu očesu se je dovoli razgalila kot prostitutka iz poganske dobe, ki hoče ločiti človeštvo le v dva tabora: v mogočno aristokracijo in popolnoma onemoglo plebejstvo, da se bo potem človeštvo končalo v lastnem barbarstvu.
Ta civilizacija rimljanske pameti in neuklonljive logike ni za nas — slovansko kri, ki si je klesala svojo prvo kulturo iz lastnega njej prirojenega demokratizma. Zato se moramo take civilizacije z njenim napredkom vred oprostiti in si izklesati svojo, našim šegam primerno kulturo, ki nas bo ukoreninjala, ne pa iz-
C I ICO P I1A
PRAV! DOMAČI IZDULEK
koreninjala, utrjala in spajala, ne pa aito-mizirala in posploševala.
Poštenim in iskrenim delavcem se nudi ogromno delovno polje za to novo kulturo. Ali naj čakajo?	-o.-n.
Pluj
Socialno skrbstvo v ptujski mestni občini. Mestni ubožni svet je imel te dni svojo sejo, pri kateri so razpravljali o socialnem skrbstvu v ptujski mestni občini. Med drugim posnemamo iz te zanimive seje sledeče podatke: Po proračunu za tekoče leto je predvideno za podpore in vzdrževanje siromakov okoli -164.000 Din, od tega zneska je sedaj porabljeno okoli 112.000 Din ter je do konca tega leto predvidoma potrebna še vsota 46.000 Din, tako, da ostane na razpolago le znesek 6000 Din, od katerega pa je treba približno polovico računati za božičnico mestnim revežem. Izdatki za sociaino skrbstvo, ki so znašali leta 1928 okoli
70.000	Din, so se povečali skoro za 100 tisoč dinarjev. Zaradi tega je ubožni svet, z ozirom na okolnost, da se vedno bolj množi število prosilcev, sklenil, da se pri podeljevanju, oziroma zvišanju podpor rigorozno postopa in da se s 1. januarjem
1935	ukinejo ubožne podpore vsem tistim mestnim revežem, ki so zaposleni stalno z dnevno plačo pri občini. V tem pogledu pridejo predvsem v poštev nekateri cestni pometači. Ker občina v smislu zakona o mestnih občinah ni dolžna siroma ke povsem vzdrževati, temveč ie le obvezna nuditi podporo v obliki razpoložljivih sredstev, je ta sklep utemeljen. Mestni ubožni svet je bil zaradi tega pri moran obi'ne prošnje po večini odkloniti in je podelil podpore le v skrajno mw-nih primerih. Mestni svet je v svoji zadnji seji vse te sklepe ubožnega odsek? soglasno odobril.
Smrtna kosa. V Gradcu je umrl po dolgi mučni bolezni Egon Schvvab, ve’etrgo vec v Ptuju. Dosegel je starost 54 let.
V	Kicarju je pa umrl nairle smrti krojaški mojster Jožef Kolarič, star šele 31 let.
Nezgoda. Marija Slugova, 28-letna žena posestnika v Levajncih pri Sv. Urbanu, se je hudo ponesrečila. Drevo ji je padlo na levo nogo in ji povzročilo komplicirano frakturo v gležnju. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Največa mesta na svetu.
Prebivalstvo velemest se je v zadnjih letih dokaj izpremenilo. Na prvem mestu je še vedno Newyork. ki šteje s predmestji okoli 10 milijonov prebivalcev. Sledi mu London, ki šteje s predmestji preko 8 milijonov ljudi. Na tretjem mestu je Pariz, ki šteje z okolico 5 milijonov. Nadalje ima Moskva 3 milijone 600.000 prebivalcev, Berlin pa šteje 4 milijone 300.000 ljudi.
-.—	i	II-	I IMgBaKMMMMMMBM—■■—————
Poireba po reviziji mišljenja
Kulturne vesti
France Borko: Pesem iz Slovenskih
goric
MARIBOR 1934. IZDALA IN ZALOŽIL A ZVEZA MLADIH INTELEKTUALCEV
STRANI 102.
»Kde domov*muj« pri Jugoslovanih (slovensko), F. Wollman: Československo-jiboslovanske styky kulturni do valky in J. Karasova: Ticho (Po atentatu)- Zpra-vy a poznamky« pa imajo sestavke: Československo a Jugoslavie po smrti
krale Alexandra (E. Beneš), Oslava 380. vyroči prichodu CIorvatu na jižni Mo-ravu (JKL), Revue ROK (Jo«. P. (ata) in »Jak pohlffeii na Slovany jižni pred val-kou a za yalky (J. Dostal).
Sokolstvo
Prelepa pokrajina Slovenskih goric, vsa polna poetičnega čara, liričnih tonov in pestre barvitosti nam je, kako čudno, dala doslej skoraj same znanstve nike in može praktičnih poklicev ter nekaj politikov. Umetnikov, ki bi jo dojeli in jo prelito v slike, pesmi, romane, glasbo itd. skoraj ni rodila. Iz nje sta izšla šele v novejši in najnovejši dobi le dva slikarja, Žabota in Trstenjak in tudi le dva pesnika (ako ne štejemo Stanka Vraza), Franc Ksaver Meško in najmlajši — France Borko. Med tem pa, ko težišče Meškovega literarnega ustvarjanja ni poezija, marveč proza, dasi tipično lirična vsaj v najboljših, najzrelejših delih, je sila drugega, t. j. Borka, šele rahlo prebujanje in bolj obetanje kot že dejanje. Najlepši biseri poezije, ki jih je pesnik iztisnil iz te divne pokrajine Slovenskih goric, so bili in so tudi ostali stihi velikega osvoboditelja Rudolfa Maistra. Maister ni bil sin te pokrajine, a odprla se mu je do globin, med tem ko je ostala do svojega lastnega otroka Borka bolj nepristopna.
V času, ko prekrivajo vso našo leposlovno rast bohotni kupi prevodov in ko je zlasti pesništvo najbolj odrinjeno v stran, da kvečjemu še životari, ne pa živi, kakor je nekoč, bi morali z odprtimi rokami sprejeti vsak novi napor, ob Bor-kovi »Pesmi \z Slovenskih goric« pa se nam kljub temu zdi, da je prišla prezgodaj, ali pa je vsaj preobsežna. Dosti bolj bi jo bili veseli, ko bi bila bolj skromna is M bamesto 102 strani obsegala samo dve ali tri pole in krila v sebi le njegovo mlado ljubezensko liriko, ki je dosti boljša kakor so refleksije, posebno meditativne. Prepričan sem, da bo avtor to že v enem ali dveh letih to sam čutil in priznal.
Borko kot ga sprejemamo v tej pesemski zbirki res ni veliko odkritje, toda delali bi mn neodpustljivo krivico, ako bi mu odrekali talent in resnično notranjo lirsko noto. Precej je pesmi, iz katerih zvene v celoti ali vsaj v posameznih verzih čisti, globoko dojeti in doživljam zvoki. V njih je tudi nekaj pogumne smelosti, včasih morda še preveč. Tu se kdaj pa kdaj, menda zaradi želje po izvirnosti spozabi do grehov, ki so neodpustljivi tudi kljub resnici, da so se pojmi o pesemski snovni in oblikovni estetiki v povojnih letih precej spremenili. Stvari, kakor je četrta kitica pesmi »Sain te Madoleino de Pariš« v tako zbirko nežnih liričnih tonov ne spadajo. Mogoče bi bile samo v iz silnih notranjih vihar jev se trgajočih krikih pesnika temnih tonov in grčavih form, kar pa tihi lirik Borko nikakor ni.
Analiza nam pokaže, da so nekatere pesmi te zbirke samo žvenkljanje petičnih besed, ki so pesnika premotile, da jiin je verjel. Tu so navadno tudi meta-foze. prazne. Kjer pa pesem ni nastala po samovolji besed, kjer je vladala misel doživljenega občutja, tam so dokazi, da je Borko res lirik in da sc bo gotovo še doboril do zrelo ustvarjajoče sile. Sem moram šteti najprej nekatere ljubezenske pesmi, one rafte, a svojstveno oblikovane in zgrajene cesto iz sveže učinkujočih primer in obratov. Drugo pa je, da se v Borkovi poeziji mešajo impresije in ekspresije često v isti pesmi. Dokaz, da išče svoj svojstveni izraz, a ga še ni našel. Prav v ljubezenski liriki pa je tudi največ resnice. Za primer njih oblikovanja le en neiskan verz iz »Ob svidenju«:
Spoznal sem, da tvoje so oči noseče: od dreves, ki prvikrat poganjajo, od ros, ki ob zori se nam dajejo in od labodov moje sreče.
Drugi motivi, razen nekaterih izjeni. niso tako doživljeni kakor ljubezenski. Zlasti socialni motivi so uporabljeni morda bolj zaradi mode, kakor resnične notranje potrebe. Jezikovno dela Bor ku kot Prleku včasih težkoče naglas in barva vokalov, neprijetno pa razbijajo harmonijo dveh ali treh pesmi čisto nepotrebni deminutivi. Nekaj napak je men-
da tiskovnih.
Ponavljam: zbirka je premalo prečiščena, zato preobsežna: pesnik se je preveč zanesel nase; manjkal je posvet pred končno redakcijo. Toda sedaj se ne da nič več spremeniti in sprejeti jo moramo tako, kakršna je. Kot taka je obet in upamo, da nas ne bo razočaral. Ostre sodbe naj Borka ne oplašijo, ker resnični pesnik bo iskal dalje in nepremagljivega notranjega hrepenenja po lepoti in resnici in bo naposled našel biser v potopljeni školjki. In Borko bo iskal.	-r.
Duhovni koncert Ljudske univerze
Šesttedensko globoko žalovanje za bla gopokojnim kraljem je Ljudska univerza na pobudo prof. Mirka pietetno zaključi-Ea z izbranim duhovnim koncertom, ki ga je v torek priredila v frančiškanski cerkvi.
Ta prireditev, mora se to povdarjati, je bila na tako izredni višini, kakor malo katera v Mariboru. Izbor sodelujočih in programa (kar najskrbneje pripravljenega) je zadivil pobožne poslušal ce.
Uvodoma je mojstrsko dovršeno zaigral na orglah prof. Fr. Dugan. virtuoz in komponist, Žalno koračnico in Se-rafski spev od A. Guilmanta.
Largo za dve violini in orgle od J. S. Bacha je nudil gospe umetnici Faniki Brandl io gospodični Helgi Reiserjevi priložnost, da pokažeta svoje odlično zna nje. Vse vrline visoke nadarjenosti: zamisel, ritem, barva, točnost, tehnika, obli kovanje, vse se je združilo ob tako vdanih umetnikih v vzorno skladno enoto. Gospa Brandlova je zatem igrala prekrasno Largo od I. Haydna, ki mu je mojster Dugan pridjal toliko subtilne spremljave, da nam je zvenelo kakor godba iz onstranstva.
Ob zaključku prvega dela je zapel komorni moški zbor g. prof. Mirka tri ino-tetc: Petelnovo »O velik Bog!«, Brum-lovo »O Gospod!« in čudovito »So Svja-timi upokoj!« Bortnjauskega. V tako vzorni zasedbi doslej ni noben moški zbor v Mariboru pel. Vse, kar čuti duša ob temnili mislih pretežke izgube in tuž-nega žalovanja, je privrelo kakor iz globine na dan.
V tem izrednem komornem zboru sodelujejo gg.: Sancin, Živko, Ostruška, Cestnik, Faganeli, Neralič, Sever Arse-nak, Sila in Trstenjak. Z vso upravičenostjo moramo dirigentu zbora čestitati ter izreči nado, da čim prej pokaže svoj© vzorne zmožnosti.
V drugem delu je odigral prof. Dugan »karakteristično pijeso« od Guilmanta, ga Brandlova prekrasno trijo iz koncerta v A-molu od K. Goldnacka, zbor pa je izvajal Foersterjevo »O Gospod!«, »Oče naš!« od Lisinskega in Fr. Lisztov »Mir z vami!«
Nad vse svečano in impozantno je zaključil odlično uspeli koncert mojster Dugan s svojo težko Fugo v C-molu, kjer se je pokazal v blesteči dovršenosti in virtuoznosti.
Požrtvovalni umetniški skupini, ki je izvajala tako občudovanja vredno ta koncert pod vodstvom prof. Mirka, Ljud ski univerzi, ki je po svojem predsedniku ing. Kukovcu-in blagajničarki gdč. M. Ažmanovi koncert pripravila in uredila, in očetom frančiškanom, ki so postrežlji-vo ponudili -svojo prostorno katedralo, najbolj ustrezajoče okolje tihemu in iskrenemu spominu, pa je mariborska javnost prav posebno hvaležna, zakaj dali so ji posebno prikladno priliko in okolje, da dostojanstveno manifestira ■ svoja globoka čuvstva zahvalnosti in ne venljivega spomina velikemu Ujedinite-Iju.	A.	Koprivc.
Cehoslovaška-jugoslovenska revija, 7.
Sedma letošnja številka glasila JčL in ! CJL prinaša sestavke: gen. P. J. Nedelj-kovič: Proč srbski narod zvftezil v za-pasu let 19*12—1918?, dr. A. Berkoper
Članstvu Sokola
Bratje in sestre!
Nedavni dogodki so živo pokazali, da je zlasti malemu narodu enako težko priboriti si svobodo, kakor obdržati jo.
— Ker je Sokolstvu najvišji cilj nacijo-nalna svoboda, je proglasilo vsakoletni 1. december kot dan zedinjenja in naše državne svobode za svoj sokolski praznik. Kakor se je Sokolstvo prej borilo za dosego državne svobode, tako hoče in mora delati v svobodni državi, da se v morju krvi pridobljena svoboda ohrani in okrepi. Zato ima letošnji 1. december posebni pomen. Savez Sokolstva kraljevine Jugoslavije je odredil, da se mora v vseh sokolskih edinicah izvršiti proslava na najsvečanejši način kot spominski dan Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja z zaprisego zvestobe Nj. Vel. Kralju Petru II. V kratkih odstavkih prinašamo kar imora vsak redni član Sokola poznati in se po tem ravnati:
Kaj hoče Sokolstvo? T y r š je osnoval sokolski pokret, ki stalno stremi k dviganju vseh telesnih in duševnih moči slo vanskili narodov. To dviganje se ali lahko izvrši samo s pazljivo in vsestransko vzgojo posameznika iz vseh poklicev in vsake življenske dobe. Sokolstvo hrepeni, da v vsakem Sokolu in Sokolici razvije in obdrži v sveži moči vse njegove telesne in duševne sposobnosti. So kolstvo Jugoslavije vzgaja svoje pripadnike — članstvo — od 1^8 let naprej, naraščaj od 12 do 18, otroke od 6 do 12 v čim boljše in koristnejše člane človeške družbe.
Kako doseže Sokolstvo svojo svrho? Kot glavno, neposredno in posebno sred stvo sokolske vzgoje smatramo telesno vežbanje po sestavi in metodi, ki jo je vspostavil in nam zapustil ustanovitelj in duhovni vodja vsega Sokolstva dr. Miroslav Tyrš. V telovadnicah in na sokolskih telovadiščih, v kolektivnem telesnem vežbanju imamo še vedno najboljše sredstvo za skladno in istočasno vzgojo telesa in duše, za discipliniranje in krepitev volje. Zato od svojih pristašev zahtevamo, da se vadijo. V Sokolu je telesno vežbanje obvezno za vse član stvo do 26. leta starosti, sokolsko je pa tudi če telovadijo tudi starejši bratje in sestre. Sokolstvo uporablja mimo telovadbe tudi druga sredstva v dosego napredka telesnih in duševnih vrlin svojih pripadnikov in s tem vsega naroda, kajti Sokol Kraljevine Jugoslavije s svojimi 2.200 edinicami in 300.000 pripadniki vstopa v vse sloje našega naroda in v vse kraje naše Jugoslavije. Druga sredstva, s katerimi koristi Sokol svojemu članstvu so društvenega značaja: prosvetno delo, izleti, tekme, gledališče in lutkovne predstave. Prav udeležbe in sestanki na velikih sokolskih izletih in zborovanjih so rodili globoko razumevanje velike sloge in neprecenljivega dela slovanskega Sokolstva, ki je predhodnik bodoče sloge vseh slovanskih narodov.
Sokolska vzgoja. Sredstva sokolske vzgoje so tako številna in raznovrstna ter jih ni mogoče drugače spoznati kot s sokolskim trajnim in rednim izvrševanjem članskih dolžnosti. Le od tega izpolnjevanja članskih dolžnosti zamorejo preiti vse koristi na vsakega^ od nas. V Sokolu nas društveno življenje vodi na pot, na kateri se stalno izpopolnjujemo. S telovadbo si krepimo telo ter discipliniramo svojo voljo, s prosveto si razširjamo svoje obzorje ter povečujemo do popolnosti svojo srčno kulturo, učimo s poslušati in s tem tudi voditi.
Kakor je človek popolno stvarstvo, tako mora biti popolna sokolska vzgoja: telesna, duševna in moralna poplemeni-tev je nedeljiva. Vršijo se v nas te vrline in sleherni si želi doseči v vsakem oziru najvišjo stopnjo, ki jo individualno lahko doseže. Vsakdo pa naj se zaveda, ve in čuti, da sta sokolska vzgoja in izpolnjevanje sx»kolskih dolžnosti prostovoljno delo. Prav tako prostovoljno je sokolsko članstvo, na kateregia nikdar in
Maribor Matica
nikoli nikdo ni vplival, da bi pristopilo k Sokolu. O vstopu v naše vrsto je vselej vsakdo sam odločal po svoji volji. Toda, ko si pristopil k nam, ko si prevzel dolžnosti, moraš tudi izpolnjevati s sokolsko resnostjo in voljo svoje obveznosti. Ne pozabite tega bratje in sestre.
Sokolsko društvo Maribor Matica.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje, je imelo v četrtek 22. t. m. v mali dvorani br. Renčlja obvezno predavanje za vse svoje na novo pristopivše člane, ki bodo letos položili sokolsko zaobljubo. Predaval je društveni prosvetar br. Petrovič. V nedeljo 25. tm. se pa udeležimo obveznega predavanja v mali dvorani Narodnega doma. Predavanje je strogo obvezno. Kdor se ga ne bo udeležil ter tudi ne bo svoj izostanek opravičil, ne bo sprejet kot redni sokolski član. Telovadni oddelki našega društva lepo napre dujejo kvalitativno in kvantitativno, Zlasti pa je opažati veliko zanimanje za telovadbo starejših članov, katerih je vsako uro več. Načelnik.
Sokolsko društvo Maribor I. Pozivam vse člane društvene uprave, kakor tudi vse ostalo članstvo, da prisostvuje jutri v nedeljo 25. tm. ob 11. uri spominskemu slavju, ko zasadi društvo na svojem letnem telovadišču spominsko lipo. Starosta.	______
Spor«
Okrožni odbor LNP, službeno. Razen
že objavljenih tekem, bo v nedeljo 25. tm. na igrišču SK Svobode ob 10. dopoldne še prijateljska tekma SK Drava (Ptuj):SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Knez.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Ptuj:SK Rapid, ki bo v nedeljo 25. tm. ob 10. na igrišču SK Rapida, sodi g. Kopič; prijateljsko tekmo SK Drava:SK Svoboda, ki bo v nedeljo 25. tm. na igrišču SK Svobode ob 10. pa sodi gosp. Vesnaver.
Skakalnica MZSP v Betnavi. Mariborska zimsko-sportna podzveza je porabila lepe poletne mesece za nujna popravila skakalnice v Betnavi. Da se ska kalniea zavaruje pred vremenskimi vplivi, se je lesena konstrukcija temeljito katranizirala. Terenska dela so tudi dokončana. Posebno doskok in iztek se je očistil bohotnega grmičevja in zemljana doskoku, ki je bila razorana od močnih nalivov, je sedaj zravnana in gladka. Prvi sneg, katerega skakalci tako željno pričakujejo, bo našel skakalnico priprav ljeno in vežbanje se bo lahko takoj začelo. Vežbanje bi že bilo nujno potrebno, ker 6. jan. bo na tej skakalnici tekma v skokih za prvenstvo podzveze.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 25. t. m.: ob 7.00: telovadba, 7.30: plošče, 8.00: poročila, 8.15: duet: Klavir & harmonij, 8.55: versko predavanje, 9.15: pre nos iz trnovske cerkve, 9.45:	plošče,
10.40: radio orkester, vmes Fantje na vasi, 11.40: otroška ura, 12.00: čas, radio orkester, 16.00: higijenska nega molznih krav, 16.30: pevski koncert okteta »Trboveljskih nameščencev«, vmes plošče, 20.00: nac. ura: Dr. Franjo Rački, 20.25: jedilni list, program za ponedeljek, 20.30: Schumannove duete pojeta gdč. Koren-čanova in g. Brandstetter, 21.00: radio orkester, 21.30: čas, poročila, radijski or kester. — Spored za ponedeljek 26. tm.: ob 12.15: plošče, 12.50: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: klasična in moderna diplomacija, 18.20: radio orkester, 18.40: slovenščina, 19.10: plošče, 19.20: nac. proglas zedinjenja črne gore s Srbijo, (Andrija Radovič) — prenos iz Beograda, 19.55: jedilni list, program za torek, 20.00: zdravniška ura, 20.20:	komorni
trio (klarinet-viola-klavir), 21.20:	radio
orkester, vmes čas in poročila.
v M a r i £ o fn, 'dne '24. XI. im A. K. Grln:
• Boiasloo
Roman.
Res je, lepota gospodične Rogersove zasluži največje občudovanje, pa nič manj se ne odlikuje po visokih duševnih zmož nostih. V njej sem našel združeno, kar sem iskal. Tudi bridke izkušnje — ginlji-va pripovedka njenega življenja, mi ni tuja — jo naredi-jo za ta primer še posebno pok icano. 2e pri drugem pogovoru je bil odločen moj sklep. Preden ji pa naznanim svoj načr^ me naj spozna natančneje, in naj dobi do mene zaupanje. Tudi sem se hotel prepričati, ali se bo iz nenaklonjenosti ali zaradi dvoma dala Privesti do tega, da odkloni dar, ki je Podoben malemu kraljestvu. — Kaj ne, gospod Degra\v, vi me razumete!«
Najrazličnejši občutki so navdajali u-metnika med dolgim pripovedovanjem. Pri tem nepričakovanem nagovoru je Planil pokoncu in krepko stisnil desnico svojemu prejšnjemu nasprotniku.
»Seveda, in ne morem vam biti dovelj hvaležen, da mi je bilo dovoljeno poslušati' vaša razkritja in prosim vas, da mi oprostite vse moje nevljudnosti do vas.«
»Ne izgubljajmo več besed o tem,« je odgovoril in pokazal na mizo, kjer so ležali različni papirji. »Tukaj so listine,
tfariGorsfti »V e 2 e r n! C« Jutra.
Stran 5.
ki potrjujejo moje izjave; prinesel sem jih s seboj prav za prav za odvetnika, ki bi naj sestavil darilno listino za gospodično Rogersovo, toda bile so mi potrebne, ko mi je gospod Gryce pokazal zaporni ukaz. Blagovolite si jih tudi vi ogledati, gospod Degraw. Ker vas visoko cenim in občudujem, želim, da ne skali najinega razmerja niti senca sumnje.«
V	veliki razburjenosti je segel umetnik po listinah, a tajni policist je razmišljal, kako naj reši to in ono zagonetnost primera.
»Kdo je pisal pismo učenki gospe Had denove šole? Kdo je poslal ubogi delavki svarfo, ki je bilo povod njenemu begu? Kdo je zastrupil bonbone, ki so povzročili njeno smrt? To so tri važne točke.«
»Važne posebno zato,« mu je pritrdil Degraw iz Clevelanda, »ker je iz tega razvidno, da ima nekdo hudobne namene proti deklicam tega imena, in da zarota, katero je policija slutila proti njim, res obstoja. Dokler ne zalotimo pravega krivca, je tudi ona Jenny Rogersova v nevarnosti, ki stanuje pri gospici Aspin-\vallovi, in kdo more slutiti vse zle posledice?«
»To je bila tudi moja skrb; zato sem jo tako ljubosumno čuval noč in dan.«
Zdaj se je obrnil Gryce z vprašanjem do Degra\va iz Clevelanda: »Prosim, od-
govorite mi na vprašanje, od kod je vaš sedanji sluga?«
Nagovorjeni ga je pogledal ves začuden.
»V Ne\v Yorku sem ga najel; prišel je zaradi mojega oglasa v »Tribune« in je prinesel izborna ■ spričevala.«
»Ste ž njim zadovoljni?«
»Da, kot sluga je zelo poraben in točen; manj prijeten je kot človek. Smem vedeti...«
»Trenutek, prosim...« ga je prekinil Gryce, »rad bi se vprašal, če sodite, da je pošten?«
»Seveda; niti šivanka mi še ni zmanjkala.«
»Ni treba, da nezvesti shiga naravnost krade, lahko, da zaupanje svojega gospoda izrablja na drug način. Ali ste sigurni, da ta človek nikoli ni stikal po vaših listinah, ali se drugače zanimal za zadeve, ki ga nič ne brigajo?«
Ko je Degraw med tem iznenaden mol čal, je pristopil umetnik in se brž hotel prepričati, če se tičejo njegova vprašanja drugega tukajšnjega tajnega policista.
»Moj tukajšnji tovariš je Byrd,« mu je odgovoril Gryce takoj smehljaje, »in vi trdite, da sluga ni Byrd.«
»Vi ste namreč trdili...«
»To vas ne sme odvrniti, včasih govorim, da prikrijem svoje misli,« je od-
govoril Gryce; »vedel sem, da sluga ne spada k policiji.«
Ves zmeden mu je umetnik zrl v obraz. Dalekosežnost te izjave mn še ni bila jasna. Z napetostjo je pričakoval odgovor drugega Degrawa.
»Res ne vem, kaj vam naj odgovorim,« je rekel oni. »Barton je pri meni vedno vestno vršil svojo dolžnost. Do mojih listin ni mogel priti; čez dan jih nosim pri sebi, ponoči jih imam pod vzglavjem.«
»Kljub temu jih je moral temeljito proučiti, kajti trdim, da je le zato stopil v vašo službo, da bi se seznanil z vsebino listin.«
»Nemogoče! Kako pridete na to misel? Strašite me, gospod Gryce.«
Čeprav ni bil umetnik tako iznenaden, kakor njegov soimenec iz Clevelanda, vendar je bil zelo vznemirjen, ker je mnogo bolj pregledal nevarnosti in m-petljaje, za katere je dal ta sum povod.
»Ne poznate moža,« je odgovoril De-graw iz Clevelanda s poudarkom. »Imam dokaze za njegovo vdanost. Pri vožnji semkaj bi se skoraj dogodila železniška nesreča; ženske so vpile, moški so bili na najhujše pripravljeni, tedaj je priskočil moj sluga, da me ščiti s svojim telesom. Tega mu ne pozabim nikoli. Človek ni sicer prijeten, toda za lopova ga ne morem smatrati brez dokazov.«
V eui uri zaigral štiri milijone zlatih kron
KAKO JE ŽIVELA NEKOČ POLJSKA IN MADŽARSKA GOSPODA.
Pred kratkim je umrl grof Janko Po-tocky, ki je bil eden najbogatejših poljskih veljakov. Bil je stari oče grofa Josipa Potockega, ki se je pred 3. leti proslavil v igri s kartami, kakršna je redko-kedaj bila odigrana in v kateri je izgubil 4 milijone zlatih kron.
Grof Josip Potocky je bil strasten igra lec baccarata. Pred 30. Jeti je igral z zna nim madžarskim športnikom Nikolom Sdhemeroni partijo in je v eni uri spravil v žep 30.000 zlatih kron. Schemer je hotel na vsak način nadaljevati igro, da bi vsaj nekaj rešil od izgubljenega denarja, toda grof nato ni pristal. Po končani igri se je Schemer zaklel, da bo grof že prišel v njegove roke. In res je prišel grof Potocky v športnikovo pest in je bil tedaj tako operiran, kot si ni mislil.
Schemer nikakor ni mogel pozabiti izgubljene igre. Pisal je grofu v London, naj določi mesto in čas revanžne igre.
Grof se je odzval in mu odpisal, da se srečata tega in tega dne v nekem dunajskem lokalu. Pričela sta igrati in odredila čas. Schetnera je spremljala neverjetna sreča. Po 57 minutah je priigral pol milijona zlatih kron, nato je predlagal grofu igro za dobljenih pol milijona kron torej za milijon, ali nič. Grof je pristal. Potegnil je osmico, a Schemer devetko. »Dva milijona aili nič,« je rekel grof in zopet izgubil. »Štiri milijone ali nič». Schemer je pristal. Prisotnih g'edalcev se je lotevala mrzlica, takratni zunanji minister grof Golobovvski, ki je tudi prisostvoval igri, je dejal, da so se mu ježili lasje. Razdeljene so bile ponovno karte in grof Potocky je ponovno izgubil. Kakor da bi se nič ne zgodi'o je napisal ček za 4 milijone zlatih kron, plačljiv v roku 24 ur. Hladno je spravil Schemer ček v listnico, dalje pa nista igrala, ker je minila določena ura.
Kaj zna mladi ženski svet.
Tisoče in. tisoče ameriških dijakinj je bilo vprašanih, kaj najbolj zanima mlada dekleta in s čim se največ bavijo. Siko-ro vse so odgovorile, da so samo tri zadeve, ki zanimajo in s katerimi se peča mladi ženski svet, in sicer: nega lepote, film in flirt. Ni mnogo, pa vendar precej.
Duhovit zdravnik.
Sloviti berlinski zdravnik Frerich, ki je živel v 19. stoletju, je užival na nemškem dvoru velik ugled. Ko mu je nekoč dejala nemška cesarica, da lahko ozdravi vsako bolezen, ker tako dobro pozna človeško telo, ji je zdravnik odgovoril: »človeško telo poznam dobro, toda nam zdravnikom se prav tako godi kot nočnim čuvajem. Nočni čuvaji dobro poznajo ulice, ni jim pa znano, kaj se godi po hišah.«
Pogumen lovec.
Gospodar: Gospod baron, tamle bodo divje race! Le pazite!!
Lovec: Kaj mislite, da se jih bojim?
Če sestra pomaga bratcu.
Sestra, ki je pomagala mlajšemu bratcu napisati domačo nalogo: No, kaj ti je pa rekel gospod učitelj?
Da sem vsak dan bolj neumen.
Zakonca med seboj.
Veš, dušica, ti pa res nimaš povoda pritoževati se, saj ravnam s teboj kakor z angelom.
Res... skoraj nobene obleke mi ne kupiš.
Vljudnost.
Profesor: Ali mi morete povedati, kdo je bil Aishilos?
Dijak: Iskreno obžalujem, gospod profesor, jaz sam tega ne vem.
Posredno.
Torej tožil ga boš zaradi žaljenja časti?
Da.
Kaj te je res ozmerjal z oslom?
Neposredno ne, pač je pa dejal, da smatra osla za ■zelo pametno žival, če pogleda mene.
Mali oglasi
Razno
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično po Ujetje, Maribor. Slovenska Ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev 'estencev. svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah____________
GOSTILNA MANDL
v soboto in nedeljo pojedina ieternih in krvavih klobas. 4773
POZOR! HIŠNI POSESTNIKI!
Vsa potrebna Vam kleparska dela pred nastopom zime izvršujem najsolidneje in najceneje ter sc priporočam za cenj. naklonjenost. Benjamin Dibelčar, Splošno kleparstvo, Maribor, Levstikova ul. 9, preje livarna Farič. 4824
HALO! POZOR!
Moški podplati s peto Din 28.— ženski s peto 18.-—, zajamčeno prvovrstno Masco samo pri Cirilu Lovecu, Glavni trg 4, dvorišče. Postrežba toč na in solidna.	4816
Okrasite vaš dom z našimi
modernimi zavesami
POZOR!
TapetniŠKe izdelke, solidne in no brezkonkurenčnili cenah dobite pri Kuharju. Vetrinjska ul. 26.	4586
HALO!	HALO!
v nedeljo Kremo v gostilno ”Trst«, nasproti bolnice. Domače koline, purani, fazani, divji
zajci, pristna škofijska vina ter zabava s koncertom. ,^e priporoča -.jostilničar La-košc._____________________ 4785
nial denar že dobite raznovrstne trpežne TOVARNIŠKE ČEVLJE ,,ri Josipu Suliču, Aleksandrova 30. Velika izbira za JV- Miklavža!	4805
V	NEDELJO
"Ojedina krvavih in jeternih klobas. »Tržaški dvor«. 4771
Prodam
SPALNICE
politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam- Priporočam sc za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
KOMPLETNO SPALNICO
belo, za eno osebo prodam. Studenci, Jurčičeva ul. 95. ____________4778____________
ŽELEZNE ZLOŽLJIVE PO-STELJE
angleške otroške emajlirane postelje, solidne in poceni pri Novaku, Koroška cesta 8, Vetrinjska 7.	4793
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, malo rabljen, proda poceni Ussar, Trubarjeva ul. 9.__________________4791
RABLJENA DAMSKA.
KOLESA
za Din 650.— in 950.— in malo rabljeno »Styria« moško kolo za Din 1000.— dobite pri Ussarju, Trubarjeva 9. 4792
KOMPLETNA SPALNICA
iz trdega lesa. Istotam se odda soba in kuhinja. Mejna ulica 38.	4808
Proda se
BELA OTROŠKA POSTELJA
citre, renesančna omara, hotelska posoda, norcclau, krojaški šivalni stroj, pihalni stroj, slike itd. Licitacijski zavod, Slomškov trg 3. 4818
Sobo odda
SOBO
oddam dostojni osebi v sredini mesta, event. dvema osebama z vso oskrbo ali brez. Stolna ul. 1-1.	4777
OPREMLJENO SOBO.
lepo, separirano, v vili oddam. Popovičeva ul. 13 (ob kadetnici).	4813
ODDAM OPREMLJENO SOBO
gospodu. Koseskega ul. 15. ___________ 4814_________
OFICIR IŠČE SOBO
v bližini kadetnice. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Oficir«.	4802
Posolilo
IŠČEM POSOJILO
Din. 20.000 do 25.000, vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi lista.	4745
Stanovanle
IŠČEM K MATURANTU
sostanovalca. Istotam naprodaj zimski kostum druge velikosti. Naslov v upravi lista 4801
V	HIŠI KANTINE
opekarne »Lajteršberk« v Košakih se odda s 1. decembrom manjše stanovanje s sobo in kuhinjo. Mesečna najemnina 150 Din, in eno večje stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, mesečna najemnina 250 Din.	4798
DELAVCA
sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Tomšičeva cesta 2, pri baronu Twickelnu. 4804
Sprejmem poceni TOVARNIŠKO DELAVKO
na stanovanje ter hrano, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Strossmajerjeva 9.
4806
POŠTENEGA FANTA
sprejmem na stanovanjc. Koroška c. 74.	4807
Kupim
Izpopolnite vaše perilo z
našim priznanim perilom
	
SOBO s posebnim vhodom oddam. Kolodvorska 3/11 na hodniku. Sovine. 4819	GOSPODA sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče. 4803
SOBO krasno opremljeno, s separi-ranim vhodom, oddam Ruška c- 7, v veži desno I, vrata 7. 4743	2 SOBI IN KUHINJO oddam takoj zaradi premestitve v centrom mesta. Naslov v upravi. 4815
Citajte »Veternik"
ZLATO,
zlatnike in platino kupuje po naj višjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-lova ulica 8.	2642
Posest
Maribor:	šeststanovanjsko
hišo 71.000 Din. — Pobrežje dvosobna hiša 26.000. — Gostilna deželska 55.000. — Vile, posestva, pekarije prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska «1. 26.	4812
NOVA HIŠA
z! velikim vrtom, električno razsvetljavo in studencem, naprodaj v bližini Maribora. Pobrežje, Stanko Vrazova ul, 21. Vpraša se namo ob nedeljah.	4782
NOVOZGRADBA
blizu mesta, vrt Di:i 20.000. — Hiša s 4 stanovanji, blizu centroma Din 80.000. — Hiša z dobroidočo gostilno, ledenico, drugim lokalom, 115.000. — Posestvo 7 oralov, hiša, dve sobi, blizu mesta, 50.000. Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28.	4787
KUPIM MALO HIŠO
ali malo posestvo v okolici. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo lista.	4786
KUPIM RENTABILNO HIŠO
najraje novozgradbo v Mariboru ali predmestju za okoli 100.000 Din. Obširne ponudbe z najnižjo ceno na upravo »Večernika« pod »Plačam ta-koj v gotovini«.________4790
HIŠA
z dvema sobama, kuhinje, kletjo, velikim vrtom, gospodarskim poslopjem (tri sobe), na prodaj po nizki ceni. Naslov v upravi »Večernika«. 4800
HIŠA
na prometnem kraju, za trgovino ali gostilno, dam v najem ali prodam. Naslov v upravi lista.	4756
kupite dobro in poceni le v
Teksfilam BMeltMt, Maribor.
Gosposka ulica 14
POSOJILNO 0.	I. I0. P. IflSIIOR, NHRODNI DOBi
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter )ih obrestuje najkulantneje
Stoletnica sodnega dvora.
V Londonu so proslavili te dni stoletnico najvišjega sodnega dvora, ki mu pravijo navadno po poslopju, kjer ima svoj sedež, Old Bailey. Na poslopju so odkrili bronasto spominsko ploščo, v glavni dvorani je bilo pa slavnostno zbo rovanje, ki so mu prisostvovali londonski lordmayor Charles Batho, lordkanc-ler Sankey, londonski škof, šef jnstične službe, občinski svetovalci in drugi gostje v starodavnih uniformah. Zanimiv je bil nagovor lordkancelarja, ki je opozarjal na izpremembe v pravnem nabiranju, odkar stoji Old Bai!ey. Največje izpremembe so nastale v zadnjih stoletjih v kazenskem pravu. Ob koncu 18. stoletja je bilo v Angliji skoraj 200 vrst zločinov, za katere je bila določena smrtna kazen. In kar se nam zdi naravnost strašno, je to, da niso poznali razlike med odraslimi in mladoletnimi, otroke so kaznovali enako kakor najbolj zakrknjene zločince. Tako so nekoč obsodili na smrt na vešalih 9-letnega dečka, ker je bil iz izložbenega okna ukradel neko malenkost. Zdaj je smrtna kazen za vse vrste tatvine in sleparije odpravljena. Strašne smrtne obsodbe so izvrševali 34 let po ustanovitvi vrhovnega sodišča javno.
Drug važen napredek v sodstvu je bil storjen s tem, da se lahko zdaj obtoženec zagovarja, dočim prej njegove izpovedbe pravno niso imele nobenega pomena.
Na madžarski univerzi.
Rektor budiinpeštanskega vseučilišča Kennyeves, ki se je morebiti kediaj pisal Medved, je dal razobesiti v auli razglas, v katerem poziva visokošolce, naj si po-madžarijo imena. V razglasu je naglasil, da bo stroške za prekrstitev plačal iz lastnega žepa. Zanimivo je, s čim se vse ne bavijo madžarski rektorji vseučilišč.
V našem
Na smrt obsojen vohun.
Paragvajsko vojno sodišče je obsodflo nekega argentinskega državljana, ki je bil po rodu Nemec, na smrt, ker je vohunil v korist Bolivije. Pri razpravi je odkrito priznal, da je bil vohun in izjavil, da je zanj vohunstvo prav tak poklic, kakor katerikoli drugi.
Moderna mladina.
Povej mi, dedek, kdaj si postal ded? Ko si prišel na svet ti, Jurček.
Ce bi torej jaz ne bil prišel na svet, bi ti ne postal srečen ded?
Ne, dragec moj.
Kaj mi boš torej dal za to? *'
Ugodna prilika
in velik prihranek na denarju se vam nudi sedaj Prodajamo veliko zalogo:
Lepo blago za obleke (volna) za samo Din 16— Cisti volneni kamgarni, najmodernejši
MIKLAVŽEVA DARILA
kakor damske torbice, aktovke, denarnice, kovčeki itd v veliki izbiri in najnižji ceni pri tvrdki
Karlo in drua
4788
vzorci samo
Din 113-
v božični prodaji. Ne zamudite te priložnosti.
Dolček & Marini
Maribor, Gosposka ulica 27
47*1
{VV' \s\š\
Trg Svobode 6*
KRZNO
vsake vrite od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina a krznom
J. Š0PER, Glavni trg 9
zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212
Spomnite se CliD
ioni
naznania cenjenemu občinstvu nove znižane cene svojega preparata REVIGAL proti kožnim boleznim.
Revigal mast ali mikstura malo pakovanje..................Din	30'-
Revigal mast ali mikstura veliko pakovanje................Din	60‘-
Kombinirano malo pakovanje (mast in mikstura).............Din	50‘-
Kombinirano veliko pakovanje (mast in mikstura) .... Din	80-
Medicinalno Revigal milo komad............................Din	16-
4 (N
GOSTILNO .ROTOVŽ« oddani v najem ali na račun. Vicel, Maribor.	4799
Sobo išie
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom iščem za 1. december. Ponudbe na upravo pod »Privatni uradnik«.	4817
Pouk
Angleški pouk. Miss Oxley, Krekova ul. 18/II.	4510
lokal
TRGOVSKI LOKAL
v Gosposki ul. 34 (Wdgerero va hiša) takoj oddam. Vprašati vsaki dan dopoldne v trgovini Slovenska ul. 9. 4757
LOKAL
za pisarno ali mali obrt oddam. Aleksandrova c. 48. 4689
Zaboji s kurilnim premogom KARBO PAKETI
naj ne manjkajo pri nobeni hiši. Zaloga: tt.
Aodraschitz
MARIBOR, Vodnikov trg 4
Trajnogoreče peči Cfjg! za drva in premog
kakor tudi štedilnike kupite najceneje v
železnini LOTE
Jurčičeva ul. 5.
Javna zahvala.
Po dolgotrajnih, mukepolnih metodah se je posrečilo le primariju gospodu dr. Mirku Černiču, da je rešil s spretno roko življenje moji ženi, za kar mu izrekam najvdanejšo zahvalo.
Ivan Čeh,
šolski upravitelj.
Mala Nedelja, 15 novembra 1934.
4112
Pike-svila, satin svila, Crepe mongol, Crepe de chine, Crepe georgette vse po
Din 28’-
tako dolgo dokler traja zaloga v
Trpinovem bazarju
Davna dražba
kompletne parne žage
V neki konkurzni zadevi se vrši javna sodna dražba kompletne parne žage z enim polnojarmenikom, lokomobilo, krožno žago, nihalno žago, žago za obžaganje hlodov in številnimi drugimi žagnimi potrebščinami
dne 30. novembra 1934 ob 8'30 uri na licu mesta v Vuzenici
(v bližini gostilne Germuth).
Cenilna vrednost 110.750 Din, sklicna cena 36.917 Din. Ako bi ne bilo kupca, ki bi kupil žago v celoti, se bo takoj istega dne in istotam vršila dražba P&SaifieZ”
nih strojev in iagnih predmetov.
Natančnejša pojasnila dražbe daje upravitelj konk. sklada dr. ST. STOR, odvetnik v Mariboru.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenska uficm jp jj
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
a
Ga/boff verna naložba danarja, km r Jomll so vloga pri lej hranllnltl Dravska banovina s celim svo/Im premoženjem In s vso svojo davčno močjo — — Hranilnica Izv r i u j a vse v denarno stroko spadajoče posle točno In k u I a n i n o
S D r e i e m a v,0*a ,n k"*,l,ce "a *«*očl ralun
 M l C § C III O po najugodnejšem obreslovanj«
Podružnica: CELJE lužnoštalarska **
hranilnica
m
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.