Tedenske novice. Naš kralj Aleksander, ki se je zdravil dalje časa na Francoskem, se vrne te dni v Beogtad, kjer bo prisostoval zadnjim pogrebnim slovesnostim za rajnim kraljem — očetom Petrom. Naš kraljevi natnestnik Ivan Hribar je slavil fninuli ponedeljek 7Oletnico svojega rojstva. Ob priaotnosti 2000 oseb, osobito mladih gospodarjev, je zboroval minulo nedeljo naš voditelj dr. Korošec na dvoru ptujskega minoritskega saraostana. Razlagal je poslušalcem zunanjo ter nctranjo politiko. Posebno je kazai zborovalcem vso okrutnobt sedanje vlade in zagotovil poslušalce, da ob času, ko bo strmoglavljena sedanja vlada, bodo vsi krivci sedanjega obupnaga stanja kaznovani od najvižjega do naj nižjega. Za dr. Korošcem je še govoril 0 neznosnih davčnih bremenih in od samostojnih povišanih taksah g. proi. Vesenjak. Zadnji je nastopil kot zagovornik kmetskih pravic bivši poslanec Meško. Po shodu se je vršila ustanovitev županske zveze za ptujski okraj. Preteklo nedeljo se je vršil tudi veličasten mladeniški tabor pri Sv. Križu pri Slatini. Mladeniška slovestnost se je začela s službo božjc, popoldne je bilo pa zborovanje, na katerem je govoril mladini poslanec dr. Hohnjec in jej klical v spomin njeno dolžnost do katoliškega časopisja. Nastopilo je še v govoru več mladeničev iz sosednih župnij. Po govorih se je vršila javna telovadba. Shod SLS na Ponikvi ob juž. žel. Dne 18. sept 1.1. je bil dobro obiskan. Predsedoval je posestnik Mlakar.r Govorila sta poslanec Pišek in tajnik Žebot. Zborovaici so odobravali vsem izvajanjem govornikov ter so končno v posebnih resolucijah izrekli popolno zaupanje Jugoslov. Klubu in načelniku dr. Korošču, obsodili izdajstvo samostojnih posiancev v Beogradu, zahtevali revizijo ustave in samoupravo za Slovenijo, odpis davkov vsled suše, carine prost izvoz goveje živine, kot katoličani zalitevajo z vso odločnostjo odpravo kancelparagrafa, bočemo krščansko vzgojo olrok v šoli, ugovarjajo, da bi se vzela samouprava našim občinam, zahtevajo, da stori vlada odločae korake za preživljanje ljudsKa, sicer preti strašno gorje. Koruza, mast in fižol, kar ga je šp v Jufroslaviji, naj se shrani za trpeče ljudstvo za spomlad. Tudi navzoči nasprotniki so soglašali z izvajanji govornikov in z resolucijami. Bivši ministrski predsednik Stojan Protič je izdal na narod proglas, v ka terem zahteva, da se mora ustava takoj predrugačiti, ker so vsi oni, ki so glasovali za ustavo, jo sami pogazili po 1 mescu. Nadalje pravi Protič v svojem proglasu, da je bil pred ujedinjenjem sedanji ministrski predsednik Pašič v Ženevi za tri vlade in dve državi, se- daj pa je proti avtonomistični upravni razpredelbi naše kraljevine. Protič tudi ostro napada razveljavljenje komunisncnii. puslanskih -nandatov in ra>:ne polfcijske predpise potom katerih se ovira potovanje po državi ter se izvaja nečuveno časnikarsko cenzuro. Protič tudi oznanja narodu, da je dala vlada nekatere komuniste pod ključ, drugi pa dobivajo propustnice s pomočjo pri* jateljev ministra Svctozarja Pribičeviča in nekatere ruske komuniste je vlada sama postavila za čuvaije naših držav* nib mej. Fašič ima solzne oči, tako so ga ginili naši samostojneži. Po poročilu »Narodne.Politikec je kranjski nadsamostojnež Aiman pozdrav 1 v Beogradu celo vlado in posebej še Pašiča tako-ls: »Pozdravljara največjega genija, največjega sina naše velike in lepe očetnjave !« Pašič pa je solznih oči odgovoril: »Dragi bratje, jaz sem s svojimi tovariši delal na ustvarjenju vse te lepote. Srečen sem, ker vidim vas Slovence svobodne in ravrtopravne med nami. Sedaj mi ni žal umreti, ker sem dočakal, za kar sera se toliko let trudilU Pašič je toliko let ustvarjal Veliko Srbijo. Torej? — Mmistrske cigarete. Sedanja demo* kratsko samostojnoradikalna vlada je predpisala nov pravilnik, po katerem imajo službujcči ministri pravico na 1800 komadov najfinejših cigaret na mesec. Pomočniki ministrov dobijo 500 komadov, ministri pa, ki pripadajo go spodarsko • finančnemu odboru, prejemajo poleg tega še po 1000 komadov bosanskih cigaret. Ti gospodje dobijo cigarete zastonj. Za polovično ceno dobivajo: predsednik narodne skupščine 1800 komadov, kraljevi adjutanti 1000, podpredsedniki skupščine (slabostojni Urek) 800 komadov. Po 600 cigaret dobivajo: kraljevi ordonančni oficirji, armadni poveljniki> predsednik kasacij skega sodišča, predsednik glavne kontrole in pokrajinski namestniki. Za centralistično gospodo najfinejše >zastonjcigarete«, za davkoplačevalca pa niti ubornega tobaka za pipol Le tako naprej, enkrat bo tudi tega paradiža konec1 Ministar Pucelj in poslanec Urek sta govorila 8. septembra na samostojnem prazniku na Bledu. G. minister je dobro povedal, ko je rekel: »Samostojni so dosegli tekom 6 mescev več, kakor prej drugi v 30 letih.« Res, res, nikdo ni v 6 mescih odrl vseh davkoplačevalcev kar za ceiih 200 milijonov kot samostojni poslanci, Kar so dosegli samostojni v Beogradu, so dosegli za svoje žepe, žepe davkoplačeValcev pa skoro čisto izpraznili. Poslancu Ureku pa je ušla na slabostojnem prazniku iz njegovih sicer resnici nepristopnih ust ta le resnična: »Vsi, ki so prišli s pomočjo kraetskih glasov na vlado, pozabili so potem na kmetske koristi.« Tako je poročal zadnji »Kmet. list«. iJi-oienikova polomlja v JLjatomeru. iiii je eden najveličastaejšib shodov, katerega so pniredili v nedeljo , dno 18, t. ru. Droienikovi kimovci -tako jih je nazival gospod Urofenik satQ, -kc jih je prišel osebao reševal, Zbr:i.'o se je precej ljudstva, toda lo pičla čdrtina zapeljanih gostilničarjev, veleposestnikov in slikarski mo> ster, 1 rvega govornika (Drolonika) ie bilo rcs imenitno poslušati, ker je govcil n tako strastjo sovraštva do kleKii«alcev, seveda tudi proti Korošcu , cia so morali naši možje, ki imaiG še kai poštenja do oaih ljudi, ki so aarn Jiigo,*>iavijO osvobodili, zakMcati: ,,Zi* vv.r <ir Korošec!" In glejte, ta glas so »a razlegal tudi med ostalirn občinssfvcn taJto močno, da so se govorniku pojavile ntt obrazu tako kislo poveze, knkoT (isti kravi, nad katere glavo jo s\ c" ?;an sedanji g. miaister Pucelj nastarijal sekiro. Pa stvar se je vlekla naproj. ker je drugi govornik ravnolatio AŁ,gal, kakor prvi« Nismo mogli iiiir.:vati. Cloveku se zdi res neumno, d.i m tiovek, ki se predstavlja za po :-,lanta, ljudem hvali uspeho, od ka(eriii šo n'mamo niti najman]še dobro<e, Muropoljski kmetje, vpraSam vas, kako tlolgo žo kuhate žganje prosto in S« -irage dobrote, kafero uživatc od teh ]'::ai, saj so vam jih našteli? — ^Proc t, advokati, dol z visokimi plačani^ i:'adnikov!" to so vam klicali Ie sa" ¦> tu ko pa bodo priSH spet v Beogvad, bodo jjozabili na dobi-ote, kateco t>o kmotom obljubili. Gosnodje, co ravno irdile to in ono, mi vam mori> mn odkrilo poved*ati, da se jo po vaSeiri siiodu mnoŁ?o ljudi zgražalo nad vsšiini nesramnimi lažmi. Ko so jo gln.sovalo za predložene zaupnice, Je p-IosknJo za g. Pašiča 7 slabostojneŽev, z-a Puclja pa 0. Pozabili so pa na dr. VosDjaka, kateremu so po zimi še pele bzali. Dragi muropoljski kmetje, vinifinrji in delavoi, ti Ijudje so vam »:ok!i da bodo napravili v državi mir in zadovoljuost. V} pa jih mornte posln5a(i in ubogati in Sele v petib 1&(i!i btie zmagali. i;si tisti, ki ste bili navzc-ci na tem shodu, nam pov«ite /,*. par aitscev uspehe^ katere so va*» v aed-iJio, dae 16. se>jtembra obUubi rotata pa sodite samu Sts mn&i o Mcriuoljevlh Bt-tifc«.čuJuH Iz Jareaiae smo dobili ta -U aopis. V zadnjeni ^GospOfdarju" s;e !>rav dobro vpcašali slabostOjaega j usianoa, Mermoljo, odkod ]e v par let.iL, otucar so je pntepel v naše kraje, ¦.>,t,el »o'Jko stotisočakov, da je zdajkupii za pol milijona gos|)odsko poset. >o aej.ega llrvata v st. Il4u. Mi tu v Jareaiui pozaamo Mblagouosao" <lcio+ yanjo, vse Htrude, zaoie iu težavo" , ki jm tQ imel Mermolja za časa svu ?ega gil?anja v Slov. goricali. Mož ;e sddil na svojem pcibližno 10 oralov \ elikem posestvu v Uačaiku paradiiiii. kCt potožil, majaron, papriko, kmn-rce vrtojuske ouče, čreša^e, solato n š;-a- y]ao in enako robo. Mož se ce prestu .0 vozari \z euega verižni)ak.efea kota v drugega. To je vse ajegovo ^ u]iko «beio" za aaše ljudstvo. Š lu-m svojim ndelom" in političnim bujskiujem si je zaslužil boraih pol miliji, -.m kron iii še ve6. Ali pa, ki se trudiiau a svo:.» živinorejo, z našo viasko ti \» io osHaJiin |;ol4edelstvoin, pa moranio zaJrji čas še pnhraake prejlnaili i«t upuiabljati za plačevaaje nezaosnii1 du^vtov ia drugih bremea, ozironja mrogi že iščemo posojila pri našili uo, sojv.iicah. Mi in naši otrooi, posebuo" pa uh&i vini&arji, hodimo z raztrgario in cguJifino obleko okoli ia si še za v EPiltsJjC in prazaik ne moremo oskrbeti b't;se obleke. Samostojai geaoral g. ^Ter^Tiolja si v tem času kupuie kar /a pol lnuiiOna gospodski gruat. Ko je ur Alor-Dcija lovil pred 28. aovembrom .>. 1. L»Hže glasove, je kričal po akodiii , kako oo oa po očetovsko skrbol za Dašoiiia Kmeta ia sploh za naše ljudsuo nu dtžeh. Vpil je, kako bo od*Ji*aviloa davke ic prinesel druge dobrote. I a zgodilo se je nasprotao. Njegovastr.m ka je fctopila v vlado in iz korit zajomaic efdaj samostojii preroki aa rafiun nas davkoiolafievalcev stotisočake. MeriuJia ia iijegovi so prodali sloven !sko avtonomijo za srbski cen-ralizen). Ir še \ edao se aajdejo zaslepljenci, ki drv;jo za Mennoljem in njegavo izdaiaisko politiko, Ali vas tudi Mermol jevi f*iiCliso6aki ne bodo strezaili in oJstranili mreao od vaših oči? Pri drugih liarodih take izdajalce ia ftkodliivco izžeaejo^ — To vam pišo prija telj, ki jc svojčas tudi aasedel Merjuooljevioi iaži-obljubam. Zmaga Slovencev v MarenberiVa Pri občinskih volitvah za trg Marenberk dne 18. sept. so nastopili združeni zavedni Slovenci proti socijalnirn deir.fkratom, kateri so sprejeli v svoje vrste vse zagrizene nasprotnike slovenstva. Slovenci so nastopili s 3 listaini iu sicer: z uradniško, posestniško in obrtnišku. Prva je dobila 8, druga 4 in tretja ! odbornika, Socijalni demokrati ozironia Nemci &o dobili od 1o samu 3 mandate. Tako bo dobil trg Marenberk slovenskega župana. Siov. Ijudska stranka je v občinskem odboru močno zastopana. Častitamo t Marenberžanom k lepemu uspehuljBhM^^^'''-'^ :¦ '> lhiii. vestl. Duhovniki in vod.tcji .III. lfda sv, Fraačiška ima"o svoj I, sestanek dne 28. septembra v marJb. franeikaaskem samostanu. — Srebrno sv. mašo so slavili v St. Ilju pri VeJen;u gg. duliovniki naše školije » ki so bili posv9Čeni leta 1890 Ljudst\o se ,ie te lepe slavnosti udeležiio r veluceai številu. Orlovskl dom bo otvorjea v nedeIjo, dne 25. t. m. v Oplotaioi pri Cadramu. Otvoritev novega doraa se bo zafteln s cerkveno slovesaostjo, nadaljo\ h to z govori in končala z iavno telo\aduo. To 80 prijatelji kmeta! Ormoški demokrati so izbacnili kmete iz Okrajne posojilnice. V nadzorstvu Okrajne po* sojilnice so sedeli leta in leta ugledni kmetje Matjaž Masten, Anton Bedjanič in Jakob Meško. Okrajna posojilnica v Ormožu se je narrreč prištevala med kmečke denarne zavode in je dobivala tudi od kmeta največ denarnih vlcg. Na zadnjem občnem zboru pa so se prvaki posojilnice naših kmetov v nadzorstvu in člana načelstva g. Florjana Kuhariča, ki je bil eden najstarejših funkcionarjev tega denarnega zavoda, na nezaslišan način odkrižali. Na drmokiatom lasten način so sklicali občni zbor, na katerera so pr daljšem prerekanju prišii do zaključka, da ne rabijo več klerikalnega kmečkega denarja, pa tttdi ne kmetov v načelstvu in nadrorjstva. Dali so imenovanim »Laufpass« in ei izvolili same pristne demokrate. Kmetje v ormoškem okraju nismo več tako zabiti, da bi tlačanili demokratom se vnaprej s tera, da jim nosimo naše ¦ovce s katerimi pridno kupčujejo in se bogatijo, nara pa dajajo za to našo dobroto batine. Sedaj smo spoznali, da ¦as ormoški deraokrati samo izrabljajo. Naš denar hočejo, nas pa ne. Miljonaijev je pa v Ormožu že tudi lepo število. Zbdgatili so se \z kmetskega denarja in danes lahko držijo okiajno posojilaico po koncu. Na nekaj pa so pozabfii, nainreč na dejstvo, da so oni go9podje sarr.o tako dolgo, dokler jim zunanje kmetsko Ijudst.-o nosi v gostilne in trgo-. ine svoj denar. Po vzgledu demokratov, ki se držijo načela, da je Tsakenui najbližji lasten žep, se moramo ©dslej ravnati turii rni kmetje ter onim, ki kmeta bacijo iz kuče, ne bomo vee ¦osili svojega »peneza«. Za promet na progi Maribor — Špilje — Radgona — Ljutomer se bodo zopet začela pogajanja raed našo vlado in avstrijsko. Avstrijski razgrajalci so spoznali, da jim ukinjenje prometa na zgoraj omenjeni pn.gi v gospodarskem cziru nedogledno veliko škoduje, radi tega so pa prosili našo vlad \ naj sc ponovno začnejo pogajanja za vposta^itev železniškega prometa, ker Avstrijci ne bodo več delali nikakih neprilik. fegredi v Prekmurju. Pred par dnevi so se vršili v Murski Soboti izgredi nahujskanega in nerazsodnega dela prebivalstva pod vodstvom domačih zagrizenih madžaronov. Ljubljanski «Slovenec» se v2l4. štev. bavi z omenjenimi izgredi in prihaja do zaključka, da se ljudstvo v Prekmurju nikdar ne bi dalo premotiti od madžarskih agitatorjev, ako b\ naša vlada ne izzivala z naglo centralizacijo uprave. Prekmurci so bili navajeni stoletja na madžarsko zakonodajo Prehod iz madžarske v jugoslovansko zakonodajo naj bi bil kofikor cftogoče omiljen in prilagojen tamkajšnim razmeram. Demoastracije so se pričele istega dne, ko je dospela razmejitvena kurnisija v Mursko Soboto ter se nastanila v hotelu »Dobray«. Okoli 2000 ljudi je hotelo vdreti v mesto, da bi pred hotelom manifestiralo za Mad žarsko. Imeli so madžarsce zastavice in prepevali madžarske pesmi. Žandarmerija je manifestante razpodila. 25 glavnih kolovodij pa je aretirala in jih odvedla v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Izgredi prekmurskih nezadoˇoljnežev so za naše vladinovce resen opomin, da naj siloma ne izvajajo centralizma, ki ga je prekmursko ljudstvo dne 28. movembra t. 1. z ogromno večino — odklonilo. Naši mladeniči, ki so bili letos po trjeni pri naboru, bodo poklicani I. no Tembra letošnjega leta v vojaško službo. Drzen cerkveni ropar. V ptujski nestni cerkvi je doslej že neznani tat vlomil v tabernakelj in oropal monštranco in obhajilni kelih. Odnesel je seboj gornji del monštrance in gornji del keiiha, ker sta bila dragocena, ostale dele pa je pustil. Umrl je dne 10. sept. v Kragujevcu 18 letni vzorni mladenič vojak Franc Žuraj, posestniški sin iz Slov. Bistrice vsled ran, katere je zadobil pri nekem nesrečnem streljanju. Svetila rau večna luč. Prizadeti obitelji pa naše sožalje! Strašna rodbinska žaloigra. V Baji (Vojvodina) se je pred par dnevi doigrala strašna žaloigra. Soproga profesorja Lukina je bila že dalje časa umobolna. Ker je njen mož za par tednov službeno odpotoval, je vporabila priliko, da umori svoje otroke. V pozno noč je pisala pisma, i/. katerih je razvidno, da se ji je um popolnoma omračil. Nato je vzela iz zibelke liajmlajše dete ter ga utopila v kopalni banji. Isto je storila s sedemletno hčerko. Ko je 10letni sinček to opazil, je pobegnil in klical na po moč. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt obeh otrok. Žaloigra nesrečne matere, Te dni fee je pripeljala ob 9. uri zvečer iz Kamenice v Novi Sad neka ženska zdvema otrokoma. Sedla je na bližnjo klop, da pomiri jokajočega se dojenčka. Odšla je na to v mesto. Zattvn jc aid f-.cko brvi, na kateri so bile strohnfle deske. Koj po prvih korakih se je zlomila deska in žena je z otrokom vred padla na kamenje, pri čemer si je dojenček razbil glavo. Nesrečna žena je v svcji neiz»erni obupnosti prijela starejšega otroka in žnjin vred skočila v Donavo kjer sta oba izgmila v valovih. Izgredi na Dunajo. Vsled vedno ˇečjega padanja vrediiosti avstrijskega papirnatega dgnarja postaja tudi dra ginja v tej državi vedno večja — po stala je že naravnost neznosna. Prebi valstvo je vsled tega silno razburjeno, zlasti ono na Dunaju. Prišlo je dne 20. t. m. do velikih in krvavih izgredov. Več sto oseb je nameravalo udreti v poslopje borze in tamkaj vse razbiti, uradniško osobie pa pretepsti. Policija je namen prepiečila. Razjarjena mno žica je nato napadla mimo vozeče avto mobile in pretepla vse potnike. avtomobi'^ pa poškodovala. Vsled draginje je izbruhnila stavka na južni, vzhodni in. zapadni železnici, Stavkujoči zahte vajo enkratni nabavni prispevekvznesku 4500 kron. Razrušili so tudi več železniških tračnic. Ministraki svet je sklenil, da za časa stavke ne privoli v nobena pogajanja s stavkujočimi železničarji. Velikansko neurje. Po strašni suši, ki je na. Angleškem trajaia nepretrgoma skoraj 5 mesecevs se je pred par dnevi vlilo nad Londonom in bližnjo okolico strašno deževje, kakor ga ne pomnijo že 20 let. Računa se, da je samo na mesto London padlo 67 milijonov ton vode (1 tona = 1000 kg) v kratkem času treh ur. Nekatera predtnestja šo bila popolnoma poplavljena, istotako tudi nekatere proge podzemne eeleznice.