545. štev.
V Ljubljani, sreda dne 2. julija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina Žnašai v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno E 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K L70. — Za inozemstvo celoletno K 80’-. Naročnina so jC	pošilja	upravništvu.	»
s:	Telefon	številka 118.	:»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem >.giašanju s:	pust. — Za odgovor je priložiti ur mPo.
Telefon številka '1^
)0-
r.:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
99
DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18'—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	£•—	En mesec	.	K	1’50
V upravništvu prejeman na mesec K P20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20*—	Četrt leta	.	K	5-—
Pol leta	.	K	10"—	En mesec	.	K	1'70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Beseda o časopisju.
Ce se ravnamo po reku: Povej, s kom občuješ, in povem ti kdo si, lahko tudi rečemo: povej, kaj bereš, in potem ti povem, kaj si. Če bereš samo klerikalne liste, si klerikalec, če samo liberalne, si liberaec, če bereš pa oboje, si pa fikfak. Kdor jih bere in naročuje je tak. Poglejmo, v koliko je stvar resnična. Ali si že kdaj videl, da bi bil naročen kak župnik na »Dan«, ali kak drugi napredni časopis? Ali vidiš kje v klerikalni gostilni napredne časopise? Nasprotno pa greši ravno napredna inteligenca nezaslišano v tem oziru. Eden je naročen na »Slovenca« zato, da ga imajo za vsak slučaj med naročniki v Ljubljani. Vsaka stvar čez 7 let prav pride; i to mogoče. Drugi ga ima »zaradi — otrok«, tretji zato, da čuje obe strani, četrti je gostilničar in ga mora imeti zaradi gostov. Nekateri se zopet izgovarjajo, češ, zaradi mojih vinarjev ne bo tiskarna obogatela. Vse to je ravno zelo napačno Vsa obrambna in druga društva zbirajo miljone po vinarjih. Salezijanci so prosili posameznike, naj darujejo le za eno opeko. Pa zidali so in še zidajo na ta način veličastne stavbe. Žalostno je, da ravno naprednjaki nimajo v tem oziru smisla za doslednost Samo zabavljanje nas ne bo rešilo klerikalnega jarma. Najlepši vzgled so nam klerikalci, ki so dosledni in vstrajni do skrajnosti. Raz lec grme duhovniki proti napr. časopisju nedeljo za nedeljo. Škofje vodijo v svojih pastirskih listih boj proti časopisju že leta in leta.
Ker vedo, kak vpliv ima tisk med preprostim ljudstvom. Katoliška cerkev ima posebne družbe, ki skrbe
za »katoliški« tisk in njega razširjanje. Pa vse to nas ne gane, da bi tudi mi spoznali pomen tiska in ga razširjali med maso. Stavim, da je dosti inteligentnih ljudi, ki še ne vedo, da izhaja za deželo list: »Slovenski Dom«. V Ljubljani ga čitaš malo-kje, kdo bo pa potem podpiral tak »kmečki listič«. Ker se take stvari malo, da prav malo podpirajo, tudi samo životarijo. Koliko pa greše tisti, ki podpirajo ali iz radovednosti ali »zaradi otrok« klerikalne liste. Evo primera! Če računamo najmanjši minimum 1000 naprednih naročnikov na klerikalni list, ki stane na leto le 10 K, je to letnih 10.000 K. Za to vsoto se potem tiska še ' lahko »par« iztisov povrh, ki gredo med revne čitatelje na deželo. Če bere tam take liste le 100 ljudi, je to 100 glasov ob volitvah, včasih 100 rodov. Po farovžih imajo klerikalnih listov na cele koše in jih s pridom spravljajo med ljudstvo. Poznam župnika, ki naročuje klerikalne liste za ljudi, ki jih niti ne vpraša za dovoljenje. In tiste groše že izmolze ob kaki lepi priliki. V naprednih hišah ne vedo, kam s prebranimi časopisi, namesto, da bi jih spravljali med ljudi. Koliko ljudi stanuje v mestu, ki imajo sorodnike na deželi. Pošiljajo naj jim prebrane časopise. Poznam možakarja iz grozno klerikalnega kraja. Vzlic temu je odločen naprednjak. Ugibal sem, od kod ima vse to in prišel sem slednjič na to* da ga je »izpreobrnil« brat. ki je v Ljubljani, pa mu pošilja vsak teden časopise domov. Zato bi bilo iako umestno, da bi pošiljala ljubljanska polit, napredna društva na deželo prebrane napredne časopise. Ne stalo bi to veliko truda in stroškov, v deželi pa bi se poznalo le. V tej vasi dobi eden in postane trden, pridobi še drugega in drugod gre na isti način.
Premislimo vse to zdaj ob koncu meseca, ko obnavljamo naročnino listov. Bodimo dosledni v tem oziru in zaprimo vrata nenaprednim in neslovanskim listom. Računajmo vedno s tem da redimo gada na lastnih prsih, če podpiramo liste, ki so proti našemu mišljenju. In če naročujemo take liste, jih podpiramo in grešimo napram samim sebi. Razpečavanje listov pa naj vzamejo polit, društva v pretres in naj čimprej kaj ukrenejo. Podeželski zaupniki pa naj doma skrbe, da bo šlo delo od rok. Ne le na meji, tudi v deželi sami smo potrebni listov!
Rimidan.
(Isto velja za naše obmejne kraje posebno za Štajersko. Tamsloven-ske hiše naročujejo »Tagespost« in »Tagblatt«. in razne nemške liste, dočim se slovensko časopisje ne more razširiti in tako cela javnost živi kakor hipnotizirina od graškega kužnega duha. Op. ured.)
Pismo iz Rumunije.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Q al a tz, 27, VI. 1913.
Novega dejstva vam poročati ne morem, ker brzojav je hitrejši in tem potom ste zvedeli tudi. da je Rumunija pričela z mobilizacijo, ki jo je povzročil srbsko-bolgarski spor oz. bolgarska trma in objestnost. ki ne pozna nobenih meja. — Cilju Bolgarije, ki hoče postati tako močna, da bi nadkriljevala vse druge balkanske države, se upre Rumunija, ki hoče ravnotežje na Balkanu vzdržati. Zato je začela z mobilizacijo.
Danes 27. junija ie bil »alarm« in ponoči se je odpeljalo 1800 vagonov vojaštva iz Galatza. Od 24. junija naprej mobilizira Rumunija z neverjetno hitrico in pošilja vojaštvo na bolgarske meje. Od 24. junija do danes je že šlo skozi mesto 100.000 vojakov, vpoklicani so vsi rezervisti (moj šef, rezervni oficir, odide danes). Ljudstvo je jako razburjeno in kot se vidi bo še dovolj grmenja do miru. Po mestu so nabiti plakati s poklici rezervistov in do 12. ure ponoči mora vsak biti na svojem mestu. Vojaške patrulje so na vseh oglih.
Nadaljna poročila s!ede;
Prosim, da se mi sedaj vaš list pošilja na označeni naslov.
Stanislav V. Andrejev.
SIP Danes
ntna ten
„Slavia“ - „Iliri,ja“.
Ob pol 7. zvečer. Pod „Tivoli“.
Štajersko.
Maribor. (Šovinizem nemškega popa.) V vseh mogočih variantah se pri nas vedno ponavlja: »Učimo sc od narodnih nasprotnikov!« S kakšnimi uspehi, tega raje ne razpravljamo, saj. če pogledamo širom domovine, vidimo vedno le — nasprotno, propadanje. Res — to priznavamo. ker izjemam nočemo delati krivice — da tu in tam vstane narodna energija v vedno lepši luči. A večina?? Faktum je, da se naši narodni nasprotniki ne boje, nastopati nam nasproti čim dalje nasilneje, posebno še ob naši narodni meii. In priznati jim moramo, da je njih nastopanje naravnost občudovanja vredno, kajti ideja narodne discipline je pri njih izborno razvita. Koliko ie pri nas ljudi, mož, recimo, kot je to festen-burški župnik, O. Kernstock? Silno
malo jih imamo te vrste in še ti se večinoma porazgubljavajo v množici onih. kojim je narodni boj ne morda narodni uzor, marveč stvar, s katere pomočjo si pridobe v širši javnosti — zveneče in čislano ime. Bodimo pravični in priznajmo, koliko jih je v naši sredi, kojim je samo navedeno, vzrok, da dajejo svojo osebo javnosti na razpolago! Imamo seveda tudi narodne delavce v pravem pomenu besede, a v konkurenčnem boju v korist osebnosti — morajo biti darovani; Jeli to pri Nemcih? Ne! Vsaj, koder gre dati narodnemu boju značaj narodne stvari, obtihnejo osebna koristolovstva pred javnostjo. Kaj je bil svojčas O. Kernstock? Pesnik v mašniški obleki! Ker pa je imel smisla za svoj — nemški — narod, kaj se mu je zgodilo v primeri z našimi pesniki-du-hovni Gregorčič, Aškerc, Medved? Kernstocka so njegovi rojaki pozvali na sodelovanje v narodnem oziru.
A pri nas? Naše pesnike duhovne se je enostavno in sistematično — ubijalo, pa to ne le duševno, mprveft tudi — telesno. O. Kernstock si je svest svoje duhovniške moči nad ljudstvom in masami, svest pa si je tudi, da stoje za njim višji, ki njegovega narodoljublja ne pobijajo, marveč: v pravem pomenu besede še podpirajo; In Kernstock posveča svoje zmožnosti narodnostnemu boju v vsej svoji sili, zlasti, kadar gre proti nam Slovencem. Kadar gre dati kakšni narodni — nemški — stvari prav poseben zunanji utis, takrat hiti med svoje rojake, takrat jim govori z vso vnemo in govorniško zmožnostjo. In izbirčen seveda Kernstock ni, saj ve, kaj zaleže njegova beseda. Zato so njegovi govori prežeti od prve do zadnje besede vse skozi onega strastnega sovra-šva proti Slovencem. Njegov poziv, delati z vsemi močmi proti Slovencem je postal že zanj naravnost tipičen. Kjer pa sama beseda ni zmožna. tam pa mu mora pomagati še pesniški dar in ta je — mogočen. Vse njegovo stremljenje ie strogo slovanožersko in zato od spodnje štajerskih renegatov visoko cenjeno.
Maribor. (Nove nemške karte,) Naj si dovoli Slovenec prostejšo besedo svojim sodeželanom nasproti, takoj mu jo ukradejo razni državni uradniki, splesnili v svojih zastarelih nazorih državljanske enakopravnosti, zarjaveli v predpotopnih postavnih določbah. Seveda, Nemcem in Italijanom nasproti so ti gospodje čisto priprosti sluge in njih lakaj-stvo se pokaže v brezmejnem peto-liztvu v onem trenotku, ko jim je občevati s kom drugim kot Slovanom, zlasti Slovencem. Med nami Slovenci se pojavlja zadnjega tričetrtleta zlasti v državnopravdniškem materijah! nek sistem ala Accurti v Zagrebu, ki davi in vdušuje vse skraja, kar se imenuje ljudska volja. Nemcem nasproti so seveda ti gg. tako v
Prava pristna lurška voda
URŠKA >rt)CW
L I1 U
kadar se kupuje,
kadar se prodaja.
Ljubljani, kot v Mariboru in Celju ponižni do sramotnosti. Braniti se. ti gg. prepovedujejo, nas napadati pripuščajo. Pred dnevi nam je pokazal prijatelj našega lista razglednico 2 Kernstockovo devizo:	»NIeder	mit
dem windischen Maribor!« Vsak otrok. ye. da tiči v tem čisto odkrito poziv, da mora nemštvo pričeti bo5 Slovencem nasproti, ki ne sme dru-gače, kot s popolnim uničenjem končati. Dasi je narodno nesporazum-ljenje zlasti v Mariboru prikipelo do vrhunca in je potreba le male inicija-tive in začno se najnevarnejše komplikacije, so dali mariborski gg. državni pravdniki temu izzivanju svobodno pot v svet. Da. pred očmi varnostnih oblasti se te karte dele dan za dnevom v velikanskem številu tudi zastonj, brezplačno! Oni, ki nam je ono karto kaza!. je bil priprost rokodelski mojster iz dežele, a njegove besede so bile skozinskoz značilne. »Kam pojde vse to, če oblasti trpe tako hujskanje vedoma.« Da, kam pojde vse to?! Vsak naj razmišlja po svoje. Nam pa se zdi, da se s takim pospeševanjem hujskanja od strani oblasti, hoče naroda ponos toliko časa teptati in bičati, dokler se sam ne vspne konečno kot zver! A takrat?!
Ormož. (O nemškem krčmarju.)
Zadnjega »Gautaga« posilinemških požarnih bramb v Loperšicah se ie udeležil tudi naš ormoški krčmar Bauer. Seveda je tudi on pomagal heulati. kar je le mogel. Ta Bauer je tisti človek, ki vedno odganja tujerodne krčmarje od slovenskih vino-tržcev s pretvezo, da so slovenski vinotržci najslabši in najnevarnejši ljudje pod solncem, ki ne znaio dru-
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Pripovedoval ji je, kako rada bi ga oženila teta, njegova edina sorodnica. z bogato, zelo bogato nevesto; nikdar pa mu ni omenila, da naj si poišče družico, ki jo bo ljubil...
»In vendar,« je dodal nato. »je ljubezen najvišje... edino veliko v človeškem življenju ...«
Ona mu je omenjala včasih, kako tesno ji poteka vdovsko življenje v tem gradu, ki ie njen edini svet, in z malim sinčkom, ki je vsa njena radost na svetu.
»Zelo ga ljubite, kaj ne?« je pra-šal on v skoraj nevoščljivi ganjenosti.
»Oh, da!«
»In kako ga ne bi — saj je tako ljubeznjiv!«
Tudi mali Žak je bil sklenil veliko prijateljstvo z gospodom kapitanom. Tiho, oprezno je pristopical vsak dan v njegovo sobo.
»Čez par dni.« ga ie nagovarjal kapitan,, »kadar mi odleže popolnoma ... to boš videl, kako lepe istorije ti bom pravil o vojni...«
»Da. o vojni... Moj striček je tudi na vojni... bije se ...«
Vsi so se spogledali tesnobno; Klara je prebledela, in na obličju sta-
re markize se je izrazila brezmejna bolečina ... Toda otrok je vztrajal z nezavedno krutostjo;
»Tak povejte mi vendar, kje je zdaj moj striček Gilbert!«
Ah, ubogi stric Gilbert. ubogi oficir nesrečnega in junaškega 9. ki-rasirskega polka — kje je zdaj? Ali je padel in ga krije neusmiljena zemlja bojišča? Ali mu je ohranil neverjeten slučaj življenje? Če je živ, kje trpi sedaj muke vojnega jetni-štva... kje hrepeni zaman, kako bi poslal sporočilo njim. ki ga ljubijo?
Ne. ne! Stara markiza je hotela prihraniti grofu d’ Ormoa takšno usodo, za vsako ceno — naj jo stane karkoli.
In kmalu po zdravnikovem odhodu, je zagledal kapitan obe dami, ki sta stopili v vidni zadregi v njegovo sobo; sledil jima je kočijaž Anton, ki ga je poznal dobro — saj mu je prišel vedno pomagat, kadar je zahtevala njegova postrežba krepkejših rok... In za Antonom je vstopil prileten mož v gozdarski uniformi, ki ga grof ni poznal.
Markiza se je poizkusila nasmehniti in dejala:
»Prosit sva vas prišli, dragi gost, če bi vas smeli prenesti v drugo sobo, kjer vam bo prav tako udobno ...«
Premolknila je in dodala v vidni zadregi:
»In kjer boste boli varni kakor
tu.«
»Bolj varen?« je zategnil oficir osuplo.
»Da... Saj vam povem lahko po pravici: Nemci niso več daleč od tod. Gotovo je, da se prikažejo danes ali jutri nenadoma; in v tej sobi jim ne bi mogli prikriti vaše navzočnosti. Oni bi vas odvedli gotovo s seboj kot vojnega jetnika; medve pa bi vas radi obdržali tukaj... da ozdravite. Moramo vas skriti. Ali hočete?«
»Kako ne bi. milostna? S tem mi prihranite najhujšo žalost, ki bi me mogla doleteti v mojem vojaškem poklicu.«
»Privedli sva dva zanesljiva moža — našega prijatelja Gregorja Lemetra, ki vas je prinesel semkaj.«
»Ah, hvala ... hvala vam še enkrat. vrli mož!«
»In Antona, ki vam je tudi že pomagal tuintam ... Prepeljeta vas v sobo, kjer ne bo vedel za vas nihče razen moje snahe in njene hi-šine...«
»Izročam se vam popolnoma, milostljiva...«
Gregor in Anton sta ga posadila z neskončno previdnostjo v velik naslanjač ter ga peljala na njem do vrat. ki so se odpirala poleg njegovih takisto na stopnice.
»Ampak ... Kje me hočete nastaniti!« je vzkliknil grof d’ Ormoa, oziraje se presenečen po novi sobi, polni ženske elegance; postelji, ki je čakala nanj, se je poznalo, da so jo pravkar postavili...
»V toaletnem kabinetu gospe de
Rošegi,« se je nasmehnila stara markiza in pokazala na Klaro.
»Oh, milostna ... toliko sitnosti si delate zaradi mene ...«
»Oh, ne!« je ugovarjala mlada žena, »ta soba je nekakšna ječa... v zvezi je samo z mojo...«
»Vrata, ki vodijo na stopnice, bodo takoj zabita in zakrita,« se je oglasila tašča. »Kdor hoče zdaj do vas, mora iti skozi sobo moje snahe. Torej vidite, da ste varni...«
Ta hip pa se je vrnil Anton z oficirjevo obleko in orožjem; prinesel je njegovo modro uniformo, njegovo čepico, njegovo sabljo ...
»Ah, vraga!« je dejal Gregor. »Tega pa ne smemo pustiti Prusom; naj bo skrito to pri gospodu kapitanu, dokler se razbojniki ne izgube s svojimi pikelhavbami.«
IX.
Dobra francoska vina.
Tisti dan popoldne so dospeli Nemci. Z nesramnostjo zavojevate-Ijev. pijanih zmagoslavnega ponosa, je vdrl oddelek pehote na častno dvorišče Rošegijskega gradu.
Slišavši njihov hrup. sta prihiteli stara markiza in Klara, ki ni hotela pustiti tašče same.
Na dvorišču je razgrajalo petdeset pruskih infanteristov. ki so ropotali po stopnicah s kopiti svojih pušk. Toda pojavljanje energične stare dame, ki ji je sledila dražestna mlada črnolaska, jih ie ustavilo kljub prirojeni divjosti.
»Kaj hočete?« je vprašala tašča v najčistejši nemščini.
Zarjuli so kakor živine:
»Zreti in žlampati!... Dobro francosko vino — mnogo žreti... mnogo žlampati — in dobro spati nato.«
»Vse dobite... toda,« je dodala in pogledala naokrog s svojim odločnim očesom, »ali ni nikogar, ki bi mogel govoriti z mano... nobenega poveljnika, nobenega oficirja?«
Mlad mož je stopil naprej:
»Jaz sem oficir, madam; pod-poročnik-praporščak. Ti ljudje so lačni in žejni in se hočejo najesti in napiti, preden ležejo spat. To je njihova pravica — vojna pravica — in za vas je boljše, ako jim jo izpolnite radovoljno. Drugače.« je dejal s poželjivim pogledom na krasno mlado ženo, ki je stala poleg stare markize, »si jo vzamejo sami.«
»Rekla sem, gospod,« je odgovorila tašča, »da jim ne odrekam ničesar. Toda vajena sem govoriti z ljudmi, ki mi ne segajo v besedo, jaz sem markiza de Rošegi, in pričakovala sem od vaše vljudnosti, da me pus:ite dogovoriti...«
»Jaz sem grof fon Hinten, gospa markiza,« je dejal oficir naglo in se naklonil z leseno vljudnostjo. »Čast mi vas bo poslušati.«
»Torej, gospod grof fon Hinten, onole krilo gradu je pripravljeno za vaše vojake.«
(Dalje.)
zega, kot kupce zmerjati in pretepati. Bauer seveda tega ne stori iz človekoljubja do svojih kupcev, ampak do samega: sebe, da jim čim lažje obesi svoje vino na vrat, ki je pa »njegovo« baje samo takrat in tako dolgo, dokler je v njegovi kleti. Zlobni jeziki namreč trde. da ona vina, ki jih prodaja Bauer tujim kupcem, zrasejo vsepovsod preje, samo na njegovih trtah ne. Da ima_ Bauer pri tem vsakoletno mnogo krivega dobička, bo Dač vsakemu jasno. Ker pa nimamo povoda, da bi takim vročekrvnim nemškonacionalnim petelinčkom vedno in vedno le prizanašali, bi bilo dobro, da se odsihmal temu »nemškemu« gospodu gleda malo natančneje na prste. Gre tu za naše žepe. katere si ne pustimo več tako enostavno rahljati in oropati njih poštenega zaslužka, kot je bila to doslej navada.
Dnevni pregled.
Bolgarsko ravnanje napram Sr-
bom je na las posledica tudi na Slovenskem exs katedra pridigovanega narodnega separatizma, posledica vzgoje, ki se vrši v okvirju a la stavek v Narodnih Listih: »lstina je to, da smo Slovenci pripravljeni, svojo slovensko narodnost braniti tudi proti slovanskemu narodu.« Ako bi se ravnali po naukih, ki jih na Slovenskem razširja »Die formal-logi-sche Woche«, bi prišlo kaj kmalu do narodnostnega boja med Slovenci in Hrvati v Istriji. Po dobrih informacijah je tudi neko narodno-radi-kalno društvo pripravljalo nazorno statistične tabele, da pokaže, koliko smo SlovencHzgubili v Istriji proti
—	Hrvatom. Žalostne sadove rodi v agoniji se nahajajoči narodni radikalizem.
Bolgarski general Savov pozna perverzno lažnivost nemško - židovske - krščansko -socialne žurna-listike, zato je pozval k sebi dopisnika Rajhspošte, povestnega Wag-nerja, ki se na to spozna in dopisnika Neue Fr. Pr. in jima razkladal, da so vojno začeli — Srbi. S tem bi rad odvrnil vso odgovornost od sebe in pripisal zahrbtno, barbarsko ravnanje Srbom.
Scotus Viator, čigar knjiga »Jugoslovansko vprašanje« je vzbudila veliko senzacijo, je do svojem potovanju po balkanskem bojišču imel razgovor z dopisnikom »Slovaškega Denika«, kateremu se je glede srbsko bolgarskega spora izrazil, da so zahteve Srbov opravičene; bolgarsko ranvanje je neslovansko, grabežljivost in neodkritosrčnost. Del Macedonije je po večini srbski in čuditi se je, da Pašič tako potrpežljivo ravna, ko je jasno, da bolgarski imperializem škoduje Srbiji. Kar se tiče Pašiča, vem da ima dalekosežne načrte in je kot politik zmožnejši in večji kot Bolgar Danev. Pašič tudi na to dela, da bi v Balkansko zvezo vstopila Rumunija.
Slovenski publicist in žurnalist Furlani je umrl v Londonu. Bil je urednik »Domovine«, preje tudi »Edinosti«.
V	Pulju se je izvršilo nekaj aretacij. o katerih se govori, da so v zvezi s špionažo. Natančnega se ne ve ničesar, ker dokazov ni. Povod za t3 aretacije je dala potratnost nekega vojaka, ki je večkrat menjal stotak.
Cvetlični d an na južni železnici.
Slovenski javnosti naznanja podpisano društvo glede cvetličnih dni na juž. želez, sledeče: Na Dunaju se je na predlog nekaterih uradnikov pod pokroviteljstvom uprave južne že-
»Slučaji usode".
(Nekoliko spominov.)
vodom smrti g. prol. Milana Pajka so se ml v duši porajali razni spomini na njegove — sorodnike.
Bilo je menda sredi sedemdesetih let, ko je živela v Gorici mati pokojnikova, tedaj še deklica 20 ali 21 let stara, Pavlina D olj ako v a. Kakor znano je bila Pavlina Doljd-kova hči visokega uradnika ^v Milanu. Ko so ji umrli starši, se ”je preselila s svojim bratom in sestrami v Gorico, kjer je imela strica Matija, ki je bil pošestnik v Solkanu in deželni poslanec. Matija Doljak je bil naroden mož in ni čuda, da se je Pavlina kmalu navzela žarkega ro-doljubja, posebno še, ker je imela v ■ Ur. Lavriču izbornega učitelja — bud-nika. Se mlada deklica je nastopala po čitalniških odrih kot izborna de-klamovalka. Kasneje če se ne motim. v 18. letu svoje dobe se je že poizkušala na slovenskem pisateljskem polju. Vitkostasna, temperamentna blondinka je bila ljubka prikazen po vsem Goriškem.
Takrat je prišel na goriško gimnazijo za suplenta sedanji dvorni Svetnik — F r. L e v e c. Čuda ni, da je rodoljubna deklica napravila nanj globok vtis. Mladenič se je Pavlini približal, toda — zaman. Pavlina je
leznice zapoceia aKcija za ustanovi-" tev »otroškega zavetišča« (Kinder-heim) za uslužbence južne železnice. Na čelo prireditve %se je postavila uprava južne železnice s svojimi funkcionarji; v razne odseke pa so postavljeni predstavltelji raznih internacionalnih in nemških železničarskih organizacij. Tako sestavljeni osrednji odbor na Dunaju je sestavil načrt za prireditev cvetličnih dni po vseh progah južne železnice. Cvetlični dan. oziroma dnevi naj bi se vršili 5., 6. in 7., ali pa 12., 13. in 14. julija. Učinek cvetličnih dni bi občutilo potujoče in prevažujoče občinstvo. Prvemu bi se na postajah vsiljevale sveže cvetlice, drugemu pa odkupni listki (Einhebungskarten), seveda, ne zastonj. Do tu bi humanitarna akcija morda zaslužila več-alimanj podpore s strani slavnega občinstva. Toda osrednje vodstvo podpisanega društva, ki razteza svoje 'delovanje po vseh progah južne železnice na Slovenskem, si šteje v dolžnost, opozoriti vso javnost slovensko na dejstvo, da je dunajski osrednji odbor za ustanovitev otroškega zavetišča v izključno Slovencem nasprotnih rokah. V tem odseku najdemo zastopnike nam Slovencem sovražnih organizacij. Vodstvo prireditve pa, v katerem ni zastopnika slovenskih železničarjev, slovenskega naroda v obče, ne zasluži našega splošnega zaupanja. Kdo more jamčiti, da bodo dobrot zavetišča deležni otroci slovenskih staršev ravno tako kakor oni nemških železničarjev? V tem oziru imamo sloyenski železniški uradniki zelo bridke izkušnje (Kurstiftunga Eisenbahnbeamtenvereina). Hote ali nehote je osrednji odbor na Dunaju prezrl poklicane zastopnike naših narodnih organizacij. Dolžnost vse slovenske javnosti je, da odreče temu (sedanjemu) osrednjemu odboru na Dunaju in njegovim akcijam svojo pomoč s tem. da ne kupuje cvetlic in ne plača odkupnih listkov. Podpisano društvo, za kojega ugled gre tu v prvi vrsti, prosi, da slavno občinstvo uvaiuje navedeno okol-nost in se z vso silo upre proti prireditvi cvetličnih dni po Slovenskem.
V	Trstu, dne 28. junija 1913. Za osrednje vodstvo »Društva jugoslovanskih železničtiih uradnikov«: V. Černigoj, predsednik: J. Dolinar, B. Podbregar, podpredsednika.
S slepoto udarjeni. Kljub vsemu »Friedensdttselnu«. s kojim se odevajo v zadnjih dneh najrazličnejši elementi v naši državi, prihajajo vendar dan za dnevom iz Balkana vedno resnejše vesti. Te vesti so povsem take, da bi grešil oni, ki se predčasno vdaja optimizmu. Vse stoji danes tako. da je bolj kot kdaj primerno, tem skoro krčevitim poskusom, vtepati množici v glavo vero na miir, nasproti biti zelo — maloveren. Kaj nam jamči, da se vsa stvar ne izprevrže še v zadnjem tre-notku baš v nasprotno? Prav čisto nič, tim manje še, če pogledamo na Dunaj in na — Sofijo. Na Dunaju nas v onem trenotku, ko Bolgarija napada Srbijo, zagotavljajo, da je upanje na mir v svojih šansah poskočilo. V Sofiji pa se umetno razgreva fantazijo ljudskih mas s pomočjo tiska, a vse to z vednostjo kralja in vlade. Kdo je v naših dneh še toli naiven, da bi verjel v bajko, da so pri Zlatovem pričeli boj »eksaltirani bolgarski oficirji sami. na lastno pest? Vsak otrok ve. kaj je disciplina v vojski, vsak otrok ve, da bi taki oficirji bili že v onem hipu podvrženi najstrožji kazni, ko bi sl kaj tacega na lastno pest dovolili. Bolgarija napada, a Srbija se brani! Na
že imela izvoljenca svojega srca, in to je bil g. Štefan Širok, visoko-šolec. ki ie kasneje bil tudi suplent na gimnaziji v Gorici, a se je kasneje preselil na Rusko, kjer je pred leti umrl kot ginmazijalni ravnatelj.
Pavlinina in Štefanova ljubezen pa ni dospela do cilja. To je Pavlino silno bolelo. Štefana ni mogla pozabiti:
Na te spomin
me sili, bridko da vzdihujem, ko se vzbudim; in kriv, da v noči dolgo čujem, prej ko zaspim, na te spomin.
Sploh je ves I. oddelek Pavli-ninih pesmi (Maribor 1878 pag. 3 do 20) posvečen spominu Štefana Široka! —
Kakor znano je bila Pavlina marljiva sotrudnica Pajkove »Zore«. Pajk je postal pozoren na nadarjeno rodoljubko in, .ker je bil takrat vdovec, ponudil ji je srce in roko.
Pavlina sama nam v pesmi »Slutnje« pove zgodovino svojega zakona:
Spremljava me slutnja, ki bol mi zlajšuje:
'da me m i l u j e š!
. In slutenj me druga ’r resnično raduje: da me spoštuješ!
BalkanH zopet grme topovi in Vse razpoloženje kaže, da bo že morda v pat urah sledilo — krvavo klanjel A kje so viri tega? Nastane vprašanje: kaj daje Bolgariji pogum k takemu ravnanju? Kdo bi v tem trenotku odgovoril na ti vprašanji direktno? Eno je pa gotovo: če Bolgarija ne bi imela za seboj mogočne roke, ki jo pa danes samo lahko slutimo, ki bi jo podpirala v slučaju potrebe. bi se v take stvari pač ne spuščala, kajti morala bi biti pripravljena. da jo Evropa, kot posredno kalilko miru, najstrožje kaznuje. Dalje: ves svet ve danes, kaj ima ravno slovanski Balkan zahvaliti Rusiji. Preziranje glasu iz Petrograda, zasmehovanje carjevega razsodišča, vse to mora uplivati na opazovalca pač čisto v nasprotnem smislu, kot to danes diktira — Dunaj. Prihajajo pa tudi iz Rumunije vesti, da se i ona pripravlja. Na katero stran krene? Danes je to Še velika uganka, dasi trdijo nekatera poročila, da bo ost Rumunije obrnjena proti Bolgarski. Čemu pa v tem slučaju vse to prikrivanje, vsa ta nejasnost fumunskih odgovorov? Z Bolgarijo se Rumunija pred tedni sicer Še ni bogve kako razumela, vendar Rumunija je kljubovala v zadnjih homatijah odločno Rusiji in stala neprikrito na strani trozveze. Kaj pa daje danes jamstvo., da tudi Bolgarija ni v onem- hipu, ko je razveljavila za se balkansko zvezo, prestopila k — trozvezi? Če pa bi bilo temu tako. vemo tudi, da ru-munsko gibanje ne velja Bolgariji, pač pa — Srbiji. Vprašanje je, kje in za katerimi kulisami da tiči ona roka, ki je danes inscenirala predigro morebitni novi drami na Balkanu? Odgovora na zadnje za danes lahko ostanemo dolžni z mirno vestjo. Če pride do mesarjenja, bo še časa vedno dovolj, če ne pride do tega, tudi ne bo izgubljeno ali pa pozabljeno. Včasih pa se sliši tu in tam pregovor: »Kdor najbolj zagotavlja, da »ne*, ima čisto gotovo v mislih »da«, in »kdor se dela najbolj ne-dožnega. je največ kriv.« Daj Bog. da. smo bili v vsem obsegu — pre-temncgledi.
Pondeljkov »Dan« v Novem mestu čisto razprodan. Kakor sc nam iz Novega mesta poroča, je bila naša pondeljkova izdaja, v kateri je bilo priobčenih več zanimivosti iz Dolenjske, takoj po prihodu čisto razprodana.
Dijak med operacijo umrl. Iz Novega mesta se nam z dne 1. julija poroča: Tretješolec Konrad Sušni^ se j s dal v bolnici usmiljenih bratcTv v Kandiji operirati na vratu. Imel je debeli vrat (Blžihhals). Kakor se govori, je Sušnik hotel v jeseni iti k mornarici in se je med tem časom hotel iznebiti omenjene telesne hibe, s katero bi ne bil mogel biti potrjen. Nič nevarnega sluteč je šel v bolnico, da ga tam operirajo. Najbrže pa je zdravnik pri operaciji prerezal žilo na vratu in ga tudi preveč opojil z narkozo. Dijak mu je baje pod nožem umrl. Vsekakor je slučaj te sicer preproste operacije tako nenavaden. da je javnost opravičena zahtevati tozadevnega pojasnila od prizadete strani. Pogreb dijaka se vrši danes v torek popoldne. Pokojni je sin sodnega sluge.
»Dejanja govore«. Pobožni patri frančiškani v Novem mestu odgovarjajo v zadnji številki »Dol. Novic« na znano brošuro »Dejanja govore«. Čutili so se prizadete, ker so ta »dejanja« povedala slovenski javnosti. da baš v času, ko je razkošje teh pobožnih patrov postalo znano tudi zunaj samostanskega zidovja, je
Med slutnjami tretja srce osrečuje: da me boš ljubil!
In slutenj poslednja v nebo me dviguje, da me boš snubil*
In res prof. Pajk jo je snubil in poročil. Dobil ni v Pavilni le vrle, nadarjene rodoljubke, nego tudi izborno gospodinjo.
Ko se je iz tega zakona rodu sin Milan, nam je pesnikinja Pelina napisala cel ciklus pesmi »M a-terni glasovi«, ki so natisnjene v omenjeni knjigi (pag. 61—70).
Iz teh pesmi ne odseva le zlato materinsko srce, nego iz. ®e nam razodeva tudi proroški duh in fina vzgojna zmožnost.
Že v pesmi »Mati detetu« pro-rokuje Pavlina otroku Milanu:
... vem, usoda i tebi srečo to zruši.
V III. pesmi »Materni glasovi« pravi pesnikinja:.
Nestanovitne sreče jaz posvetne ne prosim tebi, dete, iz neba.
V IV. pesmi se mlada mati nadeja, da ji bo sin kdaj vzoren rodoljub, zakaj;
Bese.da moja vem te bo nagnila, ljubav. gojiti za slovenski dom.
tem patrom kot učiteljem na novomeški deški ljudski šoli slavni in objektivni deželni odbor podelil 25 odstotno draginjsko doklado, dočim jo je vtrgal stoterim drugim v največji bedi živečim slovenskim učiteljem ki nimajo ne svoje strehe, ne kleti polnih najboljše zlate kapljice. Ta odgovor teh pobožnih patrov je v očigled govorečim dejanjem tako zloben, da izziva odgovor, kakor ga zaslužijo ljudje, marveč iz svojega lastnega redovniškega poklica javno norca delajo. Zgolj iz lojalnosti te pobožne patre na izvani 'odgovor že danes opozarjamo.
Toča. Kakor se iz Črnomlja poroča, se je dne 21. junija okrog 6. ure zvečer vsula nad Griblje in okolico toča, ki je bila tako gosta, da je po-olnoma uničila vse poljsko žito. koda znaša okrog 20.000 kron.
Ogenj. Pretekli petek sta se igrala 51etni posestnikov sin Gregor Mlinar in njegov mlajši brat Lovro v IderšČku v občini Dol pri Idriji, z vžigalicami in sta zažgala kozolec svojega očeta. Kozolec je z vso krmo vred pogorel. Pogorelo je tudi več voz, sani in drugega gospodarskega orodja. Škoda znaša 4200 K, zavarovalnina pa samo 400 K.
Otrok umrl vsled opeklin. Dne 25. t. m. okrog dveh popoldne je položila posestnikova žena Ivana Furlan iz Podrage svojega, dve leti starega sinčka v zibelko in je šla na polje. Ko je prišla čez pol ure nazaj, je našla otroka v goreči zibki že mrtvega. Otrok se je najbrže igral z vžigalicami in vsled tega je nastala nesreča.
Ljubljana.
—	Iz seje deželnega odbora dne 28. junija 1913. Na prošnjo topilnice v Litiji se pošljejo vloge na železniško in trgovsko ministrstvo ter na glavno ravnateljstvo južne železnice glede znižanja blagovnih tarifov. — Centralni komisiji za ohranitev spomenikov se poroča, da se bo sezidal pri Sv. Janezu v Bohinju betonski most. maskiran s kamnom, da ohrani starinsko lice. Lesena ograja se pa ne napravi. — Za cesto Lipoglav-So-stro se dovoli 33% deželni prispevek do zneska 3000 K. — Za plemenske živali (bike. mrjasce) izdata dežela in država za Kranjsko skupaj vsaj
100.000	kron letno. Poleg tega vzdržuje dežela še na Robežu pristavo za bike, ki jo stane letno nad 10.000 K. Sklene se aktivirati primernega gospodarskega veščaka za nadzorstvo Vzreje in vporabe teh živali pri posameznih posestnikih. — Dne 8. julija 1913 ob 9. zjutraj je sklicana pri deželnem odboru seja za dogovor med revirnim odborom in lastnikoma rib-njakov v Begunjah in v Želimljah glede pridobitve deželne in državne podpore za gojenje rib. — Za perut-, ninski odsek pri Kmetijski družbi se dovoli podpora v znesku po 500 K.
—	V občinah Klece-Stari breg na Kočevskem se določijo dodatna tra-siranja ceste. — Sklene se razpisati dela oziroma dobave za zgradbo centralne elektrarne v Završnici in sicer za železni tlačni cevovod. 2 turbini, po 1500 HP, 2 električna generatorja in stiskalne naprave — proračunska svota 375.000 K — (z vičino glasov). Deloma se tvrdke povabijo k ofertom. deloma se javno pozovejo. — Zgradba dveh mostičev
v	Kresnicah se odda najnižjima ponudnikoma Konjarju in Gorencu za pavšalno svoto 4200 K. — Za uravnavo Glinščice dovoli se 30% deželni prispevek, brez ozira na državno podporo. Prosi se pa državo, naj ona prispeva vsaj s 50%, ostalo pa naj
Slutnje ji pa tudi pravijo, da bo Milan kedaj blag in kreposten, značajen junak.
Zato poje v VI. pesmi tega cikla:
In slutnjam, upom tem udam se rada, da blag kreposten vselej bodeš ti. Kako krepi mi duh presladka nada, da ti boš solnce mojih starih dni.
In dalje:
Ponos že zdaj ogreva žile moje, postal značajen da junak boš ti...
Vidi se da se je tega prerokovanja le nekaj izvršilo. Mati Milanova Pavlina je umrla v 47., sin pa celo v 37. letu svoje dobe...
* *
*
Zanimivo vlogo v usodi Pajkovih igra dvorni svetnik Fr. Leyec.
Mož že kot gimnazijalni učitelj ni bil naklonjen — Štajercem. Po njegovem mnenju morejo biti le Kranjci miljenci Muzini. In vendar se je mož v tem pogledu korenito motil, kar svedoči dejstvo, da je naš (poleg Prešerna) največji lirik Gregorčič - Primorec, a naš naj večji epik je Štajerc Aškerc!
Med očetom Milana Pajka, profesorjem Janko Pajkom in Levcem je bil nastal hud peresen boj, ki je bil dosegel svoj višek v Levčevi brošuri »Pravda o slovenskem šesto-meriK, ki je izšel v, Ljubljani 1. 1878.
plačujejo interesentje. — Gospodarski zvezi se dovoli podpora 10.000 K; zeljarni v Šmartnem 1000 K; Zadružni zvezi 3000 K (z večino glasov). — Glede uniforme uradnikom prisilne delavnice se povpraša c. kr. deželno vlado za mnenje. — Društvu za promet tujcev se izplača 3000 kron. — Zavaruje se dežela za morebitne škode, povzročene po bikih na Robežu. — Pritožbi občine Moste piotl sklepu občinskega sveta ljubljanskega glede naprave kanala na Martino-
vi	cesti zaradi tam stoječe tovarne za lep se ugodi in se mestni občini ljubljanski naloži, da ima napraviti kanalizicijo do tja, do kodf.r je v to zavezana po stavbnem redu. Tovarna za lep ima pa napiaviti kanal od tovarne do cestnega kanala, do koder ga je mestna občina ljubljanska po stavbnem redu zavezana zgraditi Vpraša se mestno občir.o, do kje namerava zgraditi cestni kanal (z večino glasov). — Zupanu senožeške-mu se izreče graja radi postopanja pri razdelitvi podpor in Fabjančiče-vega legata (z večino glasov). — Določijo se komisionalni ogledi glede mosta v Otočicah in nekega pota v Straži.
— Ciril Metodov dan v Ljubljani. Rodoljubke in rodoljubi izven Ljubljane, kjer ne bode cvetličnega dneva, se prosijo, da pošljejo za Ciril Metodov dan v Ljubljani dne 5. in 6. julija kolikor mogoče veliko cvetk na naslov: Gospa Amalija Wider v. Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 30.
— S. K. Slavia v Ljubljani. Včeraj je porabilo moštvo Slavije svoj prosii dan za to, da si ie ogledalo našo gorenjsko stran. Dan je bil izredno krasen in so se kazale naše gore v vsej svoji krasoti. Gostje so se odpeljali z vlakom ob 9. dop. do Lesec, odkoder so odšli na Bled. Naravna krasota teh naših krajev jih je prav navdušila. Na Bledu so obedovali v hotelu Jekler, kjer so bili izborno postreženi. Po obedu so se peljali po jezeru, potem so odšli v. Vintgar. Po končani poti so se okrepčali pri g. Kamenšku v hotelu »Dobrava« na Dobravi. Večer je bil krasen in ostane našim gostom ta izlet gotovo v lepem spominu. Goste so spremljali trije odborniki »Ilirije«. Danes dopoldne si gostje ogledajo grad in mesto.
— Iz Most se poroča, da je Ora-žem lansko leto okoli Božiča prepovedal, da kemična tovarna ne sme voziti materijala po poljskih potih v Zeleno jamo. Ako to že hoče, mora popravljati pota tovarna sama, Ko je prišlo novo leto 1913, je kemična tovarna Oražmu poslala novoletno darilo v znesku 100 K. Ko je Oražem prejel to novoletno darilo od tovarne, ni le dovolil vožnjo po poljskih potih, ampak je celo ta pota popravil na občinske stroške. Navozil je toliko gramoza, da bi lahko zadostoval za moščansko občino za celo leto.
— Oražmove stavbe v Mostah.
Znano je, da dela Oražem majhne hišice na svojih parcelah, ki jih potem za drag denar prodaja drugim.
V	teh stavbah je zelo slabo gradivo. Najslabše vrste — kar je mogoče. Delo teh stavb je skoraj škandalozno. Med peskom je polovica prsti namesto apna. Les je tako šibek, da’ se od svoje lastne teže krivi. Opeka ie najslabše vrste. Skozi zid, ki je debel 45 cm, sije solnce. Strešna opeka trpi vsled mraza tako, da jo skoraj polovica popoka. Zunaj je stavba lepo osnažena, da jo lažje proda, pri takih stavbah ima Oražem do polovice dobička.
— Obsojen policijski »Revier-Inspektor v Trstu. »Tagespost« po-
To je pamflet, ki je pri njem ku-moval - FranLevstek.
Pod l-cssingovim mottom; »Ab-sehreckend und positiv gegen den Stiimper; hohnisch gegen den Prah-ler und so bitter als moglich gegen den Kabalenmacher« sta Levec in Levstik tu nagomilila — sit venia verbo — p s o v k ne le proti Janku Pajku, nego tudi po nekdaj po Levcu čislani Pavlini!...
Toda kaj se je zgodilo? —^Jan-ko Pajkov sin Milan je prišel v Ljubljano, zaljubil se _v Levčevo hčer Vido ter jo poročil. Staro robinsko sovraštvo se je sprevrglo v dobrohotnost in ljubezen in to so baš oni »slučgjj usode«, ki sem jih zgoraj omenil.	_
Ni dvoma, da bi bil Milan Pajk, da je živel, stopal v svoji karijeri po istih potih, kakor njegov tast — Fr. Levec. t. j. postal bi bil polagoma c. kr. okrajni šolski nadzornik, uči-teljiščni direktor in naposled c. kr. deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik.* Smrt je preprečila vse te lepe nade, kar tudi mi, poznajoč pokojnikove vrline, srčno obžalujemo.
* Prof. Milan Pajk je baje imel postati naslednik dr. Primožiča, pa je baje to ponudbo odklonih,ker preveč ljubil Ljubljano in nase gore in ni hotel oditi iz domovine.)
roča: Dne 28. junija je bila ob 1. uri ponoči razprava končana pri okrajnem sodišču v Trstu proti »Rftvicr-Inspektorju« Valterju pl. Martinizu, ki je dne 6. marca pri vizitaciji inšpektorata v ulici Chiozza 35. tam Službujočemu nadzorniku Guliču predbačival malenkostne stvari, da niso knjige v redu in dejal z besedami:	»Jaz Vam ne bom dal prej
miru in Vas bodem toliko časa zasledoval. da boste črni.« Nato mu da »Revier-Inspektor« Martiniz en udarec v trebuh, tako močno, da je padel nadzornik Gulič nezavesten na tla. Pri obravnavi taji Martiniz. da bi ga on udaril in pravi, da je nadzorniku slabo prišlo in je zaradi tepca padel. Pričt: govorijo za Martiniza jako obteževaino. Za to njegovo plemenito delo mu je prisodilo sodišče, enkrat za vselej 10 dni zapora. Ko se je njemu sodba povedala, je rekel obrnivši se proti sodnikom:	»Jaz
gratuliram k temu!« Za ta izrek, ki ga ne bi smel rabiti napratn sodnikom, so dali pol. inšpektorju še globo 30 K. Vrhu tega pa se akti dado nazaj preiskovalnemu sodniku. Ta sodba je zopet pokazala, kako se je postopalo proti stražnikom v Trstu. Stražniki so vedno to težko breme nosili na hrbtu, tudi ovadbe so bile proti Martinizu delane, pa ni vse nič pomagalo. Sedaj ga je pa pravica yzela za 10 dni v svoje naročje in bo premišljeval svoie grehe v sodni palači. Tudi v Ljubljani morajo stražniki dosti Šikan potrpeti od strani Svojih predstojnikov. Za vsako malenkost se jih čuti. Posebno jih da čutiti ^neki »Revier-Inspektor« Turner. Še na cesti se vidi, da ni priljubljen stražnikom. Ako ga straže pozdravijo, jim še odgovora ne da. Kaj šele, če pozdravi stražnik komandanta Geršiniča, Ja, gospod »Revier-Inspektor« Turner: vsi ne morejo biti »Beamte«, ampak stražniki imajo tudi svoj ponos. Ravno tako, kakor višji uradniki. Da so samo stražniki — oni ne morejo za to. Rajši bi bili tudi »Revier-Inspelc-torji, pa to ne gre. Mogoče je le eno. da gospod Turner čuti svojo nervoznost. če že ima to bolezen. Ta človek je ob gotovih prilikah ves iz sebe in dobro bi bilo, da bi vzel dv.amesečni dopust in bi šel na južno Tirolsko ohladit si svoje živce, da ne bi stražniki imeli toliko strahu pred njim. Toliko za danes. — Plutus.
— V izložbenem oknu trgovine Gričar & Mejač v Prešernovi ulici je razstavljen relijef iz mavca, ki ga je po naročilu odbora društva »klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« izvršil slovenski kipar Lojze Dolinar. Okrogel relief, ki se je mlademu umetniku nadvse posrečil, predstavlja personificirano hitrost z ozadjem mesto Ljubljana, ter bode v pomanjšani kovinasti reprodukciji služil kot društveni znak. Vse hvale yredno je, da se je društveni odbor
postavil na stališče, podpirati domačo umetnost, ter delo (original) naročil pri domačem kiparju. Priporoča se. da si vzamejo v tem oziru vse naše korporacije za zgled to mlado društvo, ter se pri sličnih na-ročbah ozirajo v prvi vrsti na domače umetnike, ki že itak niso preobloženi z naročili. Tako je prav: čemu naročati slabo blago pri sovražnem tujcu, saj imamo tudi domače umetnike, ki so gotovo tudi dosti zmožni, a naročil pa nad vse potrebni.
— Izlet na Balkan. Odbor »Slovanskega kluba« je v svoji pondelj-kovi seji sklenil z ozirom na neurejenost razmer na Balkanu nameravani izlet v novoosvobojene kraje na Balkanu za letos opustiti. Izlet se priredi prihodnje leto.
— Razstava v Kijevu in Slovenci. V Kijevu so otvorili nedavno tega krasno, velezanimivo razstavo. Ker je želeti, da bi si to razstavo ogledali tudi Slovenci ter se poučili vsaj površno o ruskih razmerah, je odbor »Slovanskega kluba« sklenil organizirati mesto izleta na Balkan, ki za letos izostane, slovenski izlet Lv Kijev na razstavo. Izlet se priredi, ako se priglasi zadostno število — 10 do 20 oseb. Izletni stroški ne bodo veliki; vožnja bo stala v III. razredu okrog 100 K, v II. razredu pa okrog 150 do 180 K. Kdor izmed Slovencev namerava napraviti letos kako potovanje, naj se odloči za Kijev. Prijave za izlet sprejema odbor »Slovanskega kluba« v Ljubljani, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
— Slovanske večere bo z mesecem oktobrom jel prirejati »Slovanski klub« v Ljubljani, na kar že sedaj opozarjamo slovensko občinstvo.
— Gremij trgovcev naznanja svojim članom sledeče: Mestni magistrat ljubljanski je izdal 12. januarja 1901. št. 1354 sledeči razglas. < lzpreminjafoč razglas z dne 9. februarja 1J00, št. 1876 odreja mestni ma-gisti at kot obrtno oblastvo prve instance glede na točenje žganja nastopno:	Vsakdo, ki toči v mestu Ljubljani žgane pijače, bodisi v posebnem lokalu, bodisi v zvezi s ka-
kim clrugim prostim ali koncesioni-ranim obrtom in mu je odrejena za tako točenje v zmislu § 11. zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, posebna naklada v poluletnem znesku 90 K, mora točenje teh pijač vs:iko soboto in na dan pred velikim! prazniki ustaviti ob netili zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob dvanajstih opoldne. Če je sobota praznik, velja zanjo poslednje imenovana ura. Kdor toči te pijače v posebnem lokalu. to je, ne v zveži s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ostala določila ostanejo neiz-premenjena, kakor jili odreja prvotni razglas. Ta odredba stopi v veljavo s 1. februarjem.
—Velika nesreča na Ljubljanici.
V pondeljek okrog šeste ure zvečer sta se vozili s čolnom po Ljubljanici 171etna gdč. Zorka Jegličeva, hči šolskega voditelja Jegliča in dijakinja 6. gimnazijskega razreda gdč. Šimenc. Ko sta gospodični pripluli do Išče, sta si v vodi hoteli umiti roke. Pri tem pa se je čoln prevagal in izgubil ravnotežje ter se prevrnil cel v vodo. Jegličeva se je nahajala pod prevrnjenim čolnom in si ni mogla na nikak način pomagati in je utonila. Njena prijateljica pa se je prijela za rob čolna in je začela kli-prišla pomoč. Dekličin klic je za-ni nobene hiše v bližini, je morala reva dolgio časa čakati, predno je prišla na pomoč. Dekličin klic je zaslišal ribič Cižman, ki je takoj pri-. hitel s svojim sinom na mesto nesreče. Gdč. Jegličeva je bila že izgubljena, treba je bilo rešiti njeno tovarišico, ki se je že vsa otrpla od strahu z zadnjimi močmi držala za čoln. Čižmanu in njegovemu sinu se je posrečilo, da sta spravila ubogo deklico na suho. To je bilo pač težko, ker ni bilo takoj pri roki nobenega čolna. Zato gre g. Cižmanu vsa pohvala za njegovo rešilno delo. Gospodična Šimencova je bila seveda vsa prestrašena in ni mogla dolgo časa spregovoriti nobene besede. Utopljene gospodične Jegličeve, ki je bila ena izmed najpridnejših dijakinj, še niso mogli doslej najti. Voda je tam precej deroča in jo je odnesla naj-brže s seboj. Našli so le njeno pelerino^ Revica je bila usodnega dne prvič v čolnu na Ljubljanici, ko so jo tu nenadoma objeli mrzli valovi smrti.
— Šišenskega Sokola zlet v Postojno. Kakor je bilo že objavljeno, napravi »Šišenski Sokol« pri ugodnem vremenu v nedeljo 6. julija izlet v Postojno. Dopoldanski avto, ki vozi točno ob 10. uri izpred občinske hiše v Šiški in par minut pozneje izpred »Narodnega doma« v Ljubljani je že zaseden, le par prostorov bi bilo še za oddati. Ta se vrača ob 1. uri popoldan iz Postojne »Hotel Jama« nazaj v Ljubljano. S tern autom se lahko vozijo potniki, ki potujejo ta dan v smeri proti Ljubljani. Ustavil se pa bode ta auto za par minut, da potniki izstopijo in vstopijo tudi v Planini gostilna »Lavrič«. Logatec gostilna »Rihar«, in »hotel Kramar«. Vrhnika gostilna »Mantua«. Vožnja stane iz Postojne v Ljubljano 1.1< 60 v. iz Planine 1 K 20 v. iz Logatca 80 v, z Vrhnike 40 v. Popoldanski auto. ki pa vozi ob 4. in pol izpred gostilne »Figovec« v Ljubljani in ki se bo vozeč v Postojno, ravno tako ustavil v že zgoraj omenjenih krajih, bo vozna cena ista. pri tem pa naj bo omenjeno, da prednost bodo imeli isti izletniki, ki se vozijo v Postojno. Popoldanski auto bi bil cenjenim izletnikom v tem priporočati, da katerim ni za poset Postojnske jame. imajo ti vožnjo ceneje in v prijetnem že hladnem času. za zabavo in veselico pa tudi dovolj časa. Za cenjene priglasitve prosi ^do sobote 5. t. m. zvečer v imenu »Šišenskega Sokola« br. Fran Ogrizek.
—- K notici »Poroča se nam« z dne 17. t. ni. pristavljamo, da do-ticni Flander. katerega notica omenja. ni v nikaki zvezi z onim Flan-drom, ki je v družbi svojih tovarišev izvrševal nasilja pri gradbi belokranjske železnice.
— Pogreša se od nedelje psiček, majhen, bel, s črnimi ušesi in črno liso. Ako ga kdo najde, se prosi, da ga proti nagradi 10 kron odda v trafiki »Zakotnik« v št. Vidu nad Ljubljano!
— Kino »Ideal«. Sijajna ameri-kanska veseloigra »Cowboy milijonar« vsled velkomične vsebine vsem jako ugaja. Velezanimiv je Pathe Journal in mnogo smeha vzbuja tudi malj Bubv. V petek sijajna Nordisk-drama »Ce je nevarnost največja«.
V soboto »Beneški trgovec«, ameri-kanska drama. Drugi teden »Četve-ronožni junak«, amerikanska jahalna učinkovitost.
— Chrlstofov učni zavod priredi povodom sklepa šolskega leta dne 12. julija t. 1. izlet v Šmartno pod Šmarno goro, h kateremu izletu se uljudno vabijo stanŠi gojencev in prijatelji šolske mladine. Ta učni zavod. na katerem je poučevalo sedem učnih moči. je bil tudi v pretečenem*
letu prav dobro obiskovan. Strojepisni tečaj je obiskovalo 73, stenografski 70. tečaj za matematiko itd. 51 in tečaj za laščino 12 gojenk in gojencev. Učni uspehi so prav zadovoljivi; nekaterim gojenkam in gojencem so že sedaj zagotovljene dobre službe. — Opozorimo na današnji inserat tega zavoda.
Trst ~
O škandalih, ki jih uprizarja okrajna bolniška blagajna v Trstu,
je »Dan« že parkrat pisal. Ne glede na to, da se v okrajni bolniški blagajni zapostavlja Slovenščina, kar bi z ozirom na veliko število Slovencev, ki so v njej vpisani nikakor ne smelo biti, je postopanje omenjene bolniške blagajne skoz in skoz nečloveško, in zategadelj vredno najstrožje obsodbe. Poudarjamo pa, da imajo v okrajni bolniški blagajni dve meri: ena je namenjena za Italijane, druga pa za Slovence. Počim imajo Italijani prednost na vsej črti/se Slovence povsod in pri vsaki priliki zapostavlja in se jim povzroča naravnost gorostasne krivice. Navedli smo o tem že več slučajev. Naj navedemo tudi tega, ki se je pripetil pred kratkim in ki živo karakteri-zira »Človekoljube« v okrajni bolniški blagajni. — Delavec Rejc ie začetkom marca hudo zbolel, kar je zdravnik okr. bolniške blagajne tudi pripoznal. Da je moral biti res močno bolan, to dokazuje že dejstvo, da je bil kot Slovenec sploh sprejet v okr. bolniško blagajno, kajti slovenske bolnike sprejemajo v okr. bolniško blagajno samo tedaj kadar so smrtno nevarno bolni. Ko je bil teden dni v oskrbi pa so ga enostavno potisnili na cesto in nni niso hoteli več plačevati podpornine. To pa ne morda iz kateregasibodi vzroka, na podlagi katerega bi ne imel pravice do podpore ampak izključno le zato, ker voditelji in uradniki okr. bolniške blagajne Slovencev absolutno ne morejo trpeti marveč jih sovražijo iz dna svojih duš. Pisec teh vrstic, pri katerem se je omenjeni bolnik zaradi tega škandaloznega postopanja pritožil, je napravil pismeno pritožbo na vodstvo okrajne bolniške btagaj-ne. A odgovora ni prišlo, bržkone zato ne, ker je bilo pisano pismo v slovenskem jeziku. Mesec dni linto, ko stvar še ni bila rešena, se je isti pisec zopet obrnil na okr. bolniško blagajno ter je vprašal z vso odločnostjo ali so pripravljeni tej nehuma-nitarnosti napraviti konec, ali hočejo še nadalje tako podlo postopati z ubogimi slovenskimi bolniki. Tudi nobenega odgovora! Cela zadeva je bila na to sporočena namestništve-nemu svetniku, kajti dolžnost politične oblasti je, da stvar preišče in da da okr. bolniški blagajni potrebno Ickcijo. — Delavec R. je še vedno bolan, a od bolniške blagajne ne dobi niti novčiča. Njegova družina mora stradati. In kako tudi ne! Družinski oče je bolan vendar že skoraj štiri mesece: marc. april, maj in junij, in v tem času ni dohodkov od nobene strani. V štirih mesecih bolezni je dobil delavec R. samo za osem dni podpore. — To je majhen slučaj. Navedli pa bi lahko na stotine podobnih slučajev. Koliko pa je takih Slovencev, ki krivice mirno prenašajo in nikomur nič ne povejo o njih! Dan za dnevom povzročajo v okr. bolniški blagajni krivice Slovencem Ko tako postopajo, kakor spričuje gori-navedeni slučaj, se človeku dozdeva. da ti ljudje ki vodijo okr. bolniško blagajno (italijanski socialni de-mokratje! — Lepa mednarodnost in socialnost!) ■— samo po tem hrepenijo kako bi uničili eno slovensko družino za drugo. In v tej okrajni bolniški blagajni, v kateri s Slovenci tako falotsko postopajo, so uslužbeni voditelji trž. slovenske socialne demokracije, takozvani Regent. Milost in drugi. In vendar se v okr. bolniški blagajni razmere na škodo slovenskih delavcev neprestano slabšajo! Iz tega sledi, da so voditelji trž. slovenske socijalne demokracije, bodisi samo hlapci italijanskih sodru-gov, torej štafaža, ali pa to delajo iz sovraštva do Slovencev. Lahko je mogoče, da se hočejo maščevati nad »narodnjaštvom« s tem. da dopuščajo, da se slovenske delavce na način, ki smo ga navedli, preganja in tako spravlja njihove družine v obup. Resnica bo ali to, ali ono: drugače si teli razmer v okr. bolniški blagajni pri najboljši volji ne moremo razlagati. No, sodrugi, pojasnite nam, kaj je na stvari! Izpregovorite! Povejte nam tudi. zakaj v okr. bolniški blagajni nočejo govoriti sloven-sko. marveč zmerjajo Slovence s »Ščavi!?« Nadalje nam povejte, kaj to pomeni, da v okrajni bolniški bla> gajni ni ugledati nobenega slovenskega napisa!? Nadalje nam razložite, zakaj nimate v slovenskem jeziku tiskanih tiskovin!? Če ste količkaj pošteni, nam bodete celo zadevo pojasnili. Vemo pa že vnaprej, kaj bodo sodrugi storili, ko prečitajo te .vrstice. Bržkone bodo molčali in
potegnili klobuke dol, da jim nihče ne bo videl sramote na obrazih. Če pa sramote sploh ne poznajo, pa se bodo še ponašali. In morda se pripeti, da vzame kdo izmed njih pero v roko
—	morda bo to storil znani dopisun »Zarje« in začne bruhati svojo jezo nad »narodnjaštvom«, in sicer zaradi tega, ker nimajo pravih argumentov in jim je zato zmerjanje proti »narodnjaštvu« dobro došlo. Naj le zmerjajo, saj ne bodo več dolgo, kajti vsi znaki kažejo, da se bo tudi tista peščica Slovencev, ki jo še imajo, vzdramila — in to morda v najkrajšem času — ter se podala tja, kamor spadajo vsi oni, ki so narodno in gospodarsko zatirani.
Na tekmi S. K. Slavije.
(Konec.)
Na Slavijo nas je prvi opozoril prof. Čhodounsky. Ta prijatelj Slovencev je znan kot vnet športsman. Vzbudil je med Čehi zanimanje za turistiko in je bil tudi med ustanovitelji Slavije. Zanimal se je za slovensko dijaštvo v Pragi in mu najbrže ni moglo povsem ugajati. Želel je, da bi se mladi Slovenci zanimali tudi za kaj drugega, ne samo za knjige, za pivo in za punce. Praga je kakor veliko okno, skozi katero je mogel slovenski študent pogledati v svet. Tudi v športni svet. Večina slovenskega dijaštva pa ni pristopila k oknu. Mislili so. da je to za nas tuj svet. ki za nas nima pomena.
Prof. Chodounsky je rekel na nekem zborovanju slovenskim študentom :
»Gospodje, zame šport ni sam sebi namen. Ako bi jaz gojil turistiko samo zaradi gor — bi šel lahko tudi drugam. Ampak mi prihajamo v vaše gore kot Slovani. Narodnost daje vsakemu delu njegovo pravo moralno vrednost.«
Spominjam se, da teh besedi nismo vzeli tako resno, kakor so bile izgovorjene. Danes jih razumem popolnoma. Šport je po svojem bistvu internacionalen — kakor je tudi splošna kultura internacionalna. Toda ravno ta mednarodnost da narodom priliko, da se drug pred drugim izkažejo. Umetnost, obrt, trgovina, gospodarstvo — to so polja, kjer narodi tekmujejo med seboj.
Toda tekma se vrši znotraj. Javni nastopi pa so javne tekme in lahko rečemo, da se po napredku športa danes sodi tudi na napredek naroda.
Pri nas se navadno pravi: saj imamo Sokola. On je priboril častne zmage: v Turinu, v Luksemburgu, v Pragi. Res: sokolstvo ostane kot stalen svetel steber, ki vodi narod v njegovem boju. Toda Čehi so kmalu spoznali, da to ni dovolj. Videli so, da se morajo izkazati na vseh poljih, ako si hočejo priboriti ime med drugimi narodi. — Športno polje je ono, kjer se meri sila brez predsodka. Zato so začeli marljivo gojiti šport in so si kmalu priborili v evropskem športnem syetu dobro ime. Med športnimi društvi, ki jim je priborila največ slave — je S. K. Slavia.
*
Na tekme S. K. Slavije smo začeli zahajati leta 1907. Spočetka samo nekateri — počasi nas je bilo vedno več. V času največjih tekem 'leta 1908—1912. je bila slovenska kolonija v Pragi na tekmah častno zastopana. Govorilo se je že o tem, da si osnujemo syoj odsek v »Sla-viji«.
V	času petih let smo bili priča največjih zmag, ki jih je priborila »Slavia« na domačih tleh. Nepozabljiva mi ostane ona sobota pred bin-koštmi. ko so bili Angleži v Pragi prvič poraženi. Prerokovalo se je 10 :.0 za Angleže. Sodilo se je, da se morebiti Čehom posreči dati en gol. Nad 6000 ljudi je bilo na Letni. Igra se je začela. Vse je spremljalo z napetimi očmi vsak korak igralcev. 2e smo zadržali dih — Angleži so naredili napad. Brankar Jenik je žogo ujel. Velikanski aplavz. Čehi ponove napad. Neverjetno. Angleži branijo. Še par trenutkov — žoga sedi. Čehi so dali angležem gol. En sam velikanski krik je napolnil igrišče! Tako so menda vzkliknili Grki v Olimpiji, ko so zaslišali, da jim je vrnjena svoboda. — Ta tekma se je končala z 4 : 0 za Čehe. Letna se je v pravem pomenu besede tresla pod navdušenjem in ploskanjem. Prva zmaga nad Angleži je bila dobljena. Nepremagljivi so bili premagani. Moštvo je drugi dan dobilo venec s češkim trakom.
Pozneje smo videli še mnogo podobnih zmag. Videli smo na tekmah razne narode: Nemce, Dance, Mažare itd. Ako ni igrala »Slavia« doma, smo nestrpno čakali brzojavke iz onega mesta, kjer je igrala. Nje zmaga je bila vedno — zmaga vseh njenih prijateljev. Cela Praga se je zanimala za rezultate. Povedal bi lahko nešteto slučajev, ki bi pokazali, kako resno smatrajo Čehi šport kot del svoje kulture. Ko bi Ljubljančan
slišal modrovanje Pražana na kaki tekmi, bi videl, kako visoko ceni praški meščan svoje igralce. Ob priliki sokolskega zleta leta 1907. so prišli prvič Hrvatje v Prago. Bili so poraženi 14:0. Listi so pisali, da znajo komaj abc. Sedaj so Hrvatje že lepo napredovali. — Par let pozneje so prišli Poljaki (Pilka nožna) v Prago. Bili so poraženi 14 : 1 (dasi jim je doma škof blagoslovil igrišče.) Tudi prva tekma med Čehi in Slovenci lahko doseže isti uspeh. Za nas je kljub temu tekma vesel pojav, ki obeta, da pojdemo morebiti tudi mi kmalu na Letno, da se predstavimo Pragi, ki je središče slovanskega športa.
To pa bo mogoče šele tedaj, ako bo Ljubljana posvečevala športu toliko pozornosti — kakor Praga. Začetek je storjen — treba bo iti na delo naprej.
Drlll,
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NOVA VOJNA.
Boji divjajo na celi črti. Začeli so jih Bolgari, ki bi pa to radi zatajili In dolže Srbe. Toda ta trditev je na slabih nogah, ker boji so pričeli na srbskem ozemlju, torej so tja prišli Bolgari. Bolgari zadržujejo tudi srbske kurirje in korespondenco. Upa-nja na mir je malo.
Dunaj, 1. julija. Iz Belgrada se poroča popoldne: Boji. ki so včeraj divjali na celi črti, so danes prenehali. Podrobnosti manjkajo.
Temu nasproti pa poroča zvečer srbski tiskovni urad: Vse vesti, da so bile sovražnosti ustavljene, temelje na zmoti. Boji so se danes celo dopoldne r vso Ijutostjo nadaljevali in se razvili na celi fronti. Vsled napada od strani bolgarskih čet so naše (srbske) čete prešle v ofenzivo in prodrle do Štipa in Kočane, odkoder so bile bolgarske čete pregnane. Pri Trogerodu Je napadla bolgarska kompanija srbsko posadko. Srbi pa so Bolgare odbili in se jim je tudi posrečilo Bolgare obkoliti, ki sc se nato morali udati.
Belgrad, 1. iulija. Tudi privatna poročila pravijo. „da so bili Bolgar; pregnani na celi liniji in da so Srbi po vročem boju osvojili Stip in ga zasedli. Bolgarske čete so pobegnile, spremljal jih je smrtonosni ogenj srbskih topov. Bolgarsko upanje: polastiti se z zahrbtnostjo važnih pozicij, je vsled paznosti srbskih čet splavalo po vodi.
POROČILO IZ SOFIJE.
Sofija. 1. julija. Bolgarska telegr. agent, poroča: Generalni štab je izdal sledeče poročilo: operacije Grkov, so bile tekom včerajšnjega dneva ustavljene. Če jih ne obnovijo, jih tudi mi ne obnovimo. Dosedanji potek je bil za Grke neugoden. Napad grških čet (Bolgari miroljubni kar se le da. vedno povdarjajo. da so boje drugi začeli), je bil odbit in bolgarske čete so zasledovale grške čete na desnem bregu Strume in še južno od Tahinjskega jezera.
(Drugo poročilo.) Zapadno od Dejran so bolgarske čete vrgle srb-sko-grško kolono nazaj, nakar so zasledovali bežeče in se polastili mesta Gjevgelija in se tam utrdili.
(Tretje poročilo.) Bolgarsko povelje: prenehati s sovražnostjo, se je ponovilo. K Srbom ie bil odposlati parlamenter, ki je predlagal, da naj se akcije ustavijo. Za slučaj, da Srbi odklonijo ta predlog in pričnejo z napadom, bodo dobile naše čete enostavno povelje. Boji za Srbe so bili neugodni. Bolgarske čete (tako pravi bolgarsko poročilo, ki je ten-dencijozno) so Srbe zagnale nazaj in zasedle važne točke Urovo. Krivo-lak. Sušavo. Dobravo. Tahon in Emerico.
ŠTEVILO MRTVIH IN RANJENIH.
Belgrad. 1. julija. Iz Štipa je dospel sanitetni voz z 100 ranjenci, na' srbski strani je bilo 30 mrtvih. (?)
Pariz, 1. julija. Iz Sofije se poroča prav neugodne vesti. Poslednji boji pomenjajo predigro velike bitke. Zgube na bolgarski strani so: 100 mrtvih in 500 ranjenih. (Srbi dobro merijo.)
100.000.
Belgrad, 1. julija. Tiskovni ura3 poroča iz Skoplja. 'da je vrhovno po-veljništvo dognalo, da se ie v zadnjih bojih na bolgarski strani bojevalo
100.000	mož.
STRAŠNI BOJI V SOLUNU.
Solun. 1. julija. Bolgarsko posadko v Solunu so Grki pozvali, da Izroči orožje. To Bolgari niso storili in prišlo je vsled tega do vročih bojev, ki so trajali celo noč. Posebno ljut je bil boj v ulici Hamldjc. Naravnost velike dimenzije je zavzel
%
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
tam je izvrstna češi a kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	i	n	a	po zmernih cenah. ::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-' =	polago.	::
*
boj med bolgarskimi in grškimi četami v Vardarski četrti, kjer so se Bolgari posluževali bomb. Ob pol 11. ponoči so postali boji še krvavejši, posebno ker je moral biti zavzet vsak objekt. Zjutraj so ulice kazale žalostno sliko. Hiše. kier so se držali Bolgari, so nosile sledove strelov iz topov. Posebno ie trpel bulevar Ha-midie in poslopje nasproti Haga Sofija, kjer je bila ob 6. uri zjutrai izobešena grška zastava. Bolgarska posadka je bila v spremstvu grške eksorte odpeljana. 500 bolgarskih ljudi se je udalo. Med njimi 6 oficirjev in major Lazarov. Dalje se je udalo 700 vojakov, tako. da znaša število bolgarskih ujetnikov 1200.
VESTI, KI GOVORE O MIRU.
Sofija, 1. julija. Ministrski predsednik Danev je sporočil bolgarskim zastopnikom v inozemstvu, da je oddal ruskemu poslaniku izjavo, da je pripravljen potovati v Petrograd.
Petrograd, 1. julija. Iz zanesljivega vira se poroča, da se bo vršila konferenca ministrskih predsednikov v Petrogradu.
SKUPŠČINA SPREJELA RAZSODIŠČE.
Belgrad, 1. julija. Skupščina ie danes sklenila, da odpotuje min. predsednik v Petrograd, kot tudi, da se podvrže razsodišču ruskega carja. Predlog je bil sprejet z 82:69 glasovi.
VELESILE IN SPOR.
Pariz, 1. julija. Of. Deb. poroča, da se vrše med kabineti velesil posvetovanja, ki bodo privedla do sklepa. da velesile ne bodo na noben način intervenirale med bivšimi zavez-niki.
RUSIJA IN RAZSODIŠČE.
Pariz, 1. julija. Ruska vlada i® Srbiji. Bolgariji in Grčiji sporočila, če bi se jim zdelo razsodišče od še-Sterlh velesil izbrane komisije uine-stneiše, da Ruslia ne bo Proti temu tiičesar imela. (Kaj je mar to vpliv zadnjih diplomatičnih akcij od strani 'Avstro-Ogerskc ?)
RUMUNIJA IN SPOR.
Bukarešt, 1. julija. Tu veliko razburjenje in boji so vzbudili senzacijo. V merodajnih krogih se pravi. da bo Rumunija takoj začetkom vojne udrla v Bolgarijo. Jutri je ministrski svet. ki se mu pripisuje velika važnost.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, nal-hižia cena.
Učenca in učenko sprejme modna trgovina P. Magdič. Ljubljana.
V Vegovi ulici št. 6. je po nizki ceni na prodaj: 3 kredence za jedilne sobe, 2 kuhinjski kredenci. 2 salonski omari, razne podobe, železne postelje, različni otroški vozički. I zofa.	______ ____________
Pisarniška moč, gospodična, ali
praktikant se išče. Prednost ima ste-nografinia in strojepiska. Lastnoročne ponudbe (tudi nemško) brez spričeval pod »Pisarniška moč« na »Prvo anončno pisarno«. 592-2
Kdor rabi rolete ali žaluzije, naj
pošlje svoj naslov na Jožefa Polše, Stožice 44, pošta Ježica, nakar pridem z vzorci in ceniki na dom brezplačno. _____________________________
Mlade Pse jazbečarje, premira-;ie proda Miiller. vratar, južni kolodvor __	590-2
Za trgovino s papirjem in galanterijo se sprejme takoj 1 učenka (začetnica) in 1 blagajničarka. Pismene ponudbe na poštni predal štev 123, Ljubljana.	593-3
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in francoska /. dela se priporoča. .*.
Lepo opremljeno teplišče
vporabno tudi po zimi, ker je kurljivo, se odda pod jako ugodnimi pogoji v naiem. Poizve se na Resljevi cesti 22.
Dva sedlarska pomočnika
izurjena pri konjskih opravah in vozovili ter vajenca sc takoj sprejme. Stalno delo.
M. Osolin, sedlar in izvošček v Domžalah.
F
otogrsfske aparale
in vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
,A DRI JA “
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
ZZalrte-va-jte cenike !
v Ljubljani, reflektiram na vrt, vodovod in električno razsvetljavo. Oferti po možnosti z načrti, navodilom dohodkov ter stroškov in ceno. Načrti se takoj po vpogledu vrnejo,
July Maselle, trgovec in veleposestnik Gradac, Belokrajina.
Radi bolezni oddam takoj pod ugodnimi pogoji dobro vpeljano
na debelo (en gros).
M. SPREITZER
posestnik in trgovec v Ljubljani.
POZOR!
80.000 parov čevljev 4 pari čevljev za le K 8 50.
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam toraj radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8'50. Razpo-šiljatev po povzetju.
D. Wulkan, Krakovo (Avstr.)
Isaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Hotel ,Lloyd‘
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slav, občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št, 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
Christofov
zasebni učni zavod
v Ljubljani
vpisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12.—3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstr.
■ ■
j Simon Praprotnik i
:	Jenkova	ulica	7.
■ ■ ■ ■
j priporoča slavn. občinstvu svojo S S veliko zalogo ledenikov, vrtnih I S :: miz, stolov ::
■ in sploh vsa v mi-: zarsko obrt spada-:	joča	dela.
■
■ Delo solidno, zmerne
S cene, postrežba točna.
■
S Ceniki sc pošiljajo
S franko in zastonj.
■
■
Pozor! Pozor! Radi opustitve
trgovine s čevlji
se isti prodajajo
30°lo cene'e H
Zelo ugodna prilika za nakup!
Združeni čevljarji,
Wolfova ulica št. 14.
Od vis. c. kr. deželne vlade koncesi-onirano krojaško obrtno učilišče za prikrojevanje za moško in damsko stroko.
Tečaj za prikrojevanje
se prične s 1. in 15. vsakega meseca. V nujnih slučajih se sprejmejo učenci tudi z vsakim dnevom. Priporočam obenem vzorce za konfekcijo in po meri za inoško in damsko stroko.
Lastnik Teodor Kunc Prešernova ulica 5, I. nad. Ljubljana.
CD	Plošče preje K4—,	
>v/	sedaj samo K 1*95.	
	Velikanska zaloga	r
O	gramofonov!	D
gl-	Zahtevajte cenike.	(!)
ad	/f\	•n d
	((le8§ J	G
		1 n
O		Pl
«■4—		
O E	25 cm velike, dvo-	g H
	stranske, priznano	L
rs	najboljših znamk	BI
L &	prodajam radi velike	
	zaloge pod last. ceno	
CS
>05
Sh
03
-M
l/l
cS
a
S
• F-B
FRAN KRAIGHER
fcrojašlsi mojster
G-osposka 'cuLIca,	S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleU po meri. — Inozemskega in domačega blaga	veeno	na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek in popravila. —	Cene	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane gumbe iz svile	In blaga, trpežne	tudi za
eksport po mo'ju.	229
Edna posebnost likerja je
r
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke	„	13—16	7
ifill	1#	w	w	^	n	n	‘n
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	„	40—50	„	„	14 „
prašne plašče	„	„	„	„	i8_20	„	„	10 „
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 4000.000, 400.000, 200.000,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno
Citajte v Vašo lastno korist! 1
1 B
I
I
igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. avg. 1913. - - Glavni dobitek 400.000 frankov Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah!
Važno! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske držav, razredne loterije! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Št 15716.
Razpis ustanove za utioge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nad-vojvodinje Marije Valerije ie pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov, t j. takih, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (Število in starost morebiti še nepreskrbljenih otrok, število, starost in opravilo morebitnih že preskrbljenih otrok) je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. julija 1913.
Na prošnje, ki ne obsegajo natančnih podatkov v smislu tega razpisa, se ne bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. junija 1913.
Zdravnik
želodca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrline jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
99
Pri Skofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Mikiauc.
Velika izbira.
Stalne nizke cene.
„Učiteljska tiskarna44
—= v Ljubljani =—
r. z. z o. z
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv
:: Litografija ::
Telefon štev. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene.
:: Stereotipija ::
Ceh. račun štev. 70.307.
J