PoStuina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 166
Ljubljana, sreda 19. julija I933
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen» burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Um 26.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon it. 3122. 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon ŠL 2440.
Celje, Strossmajrerjeva uL 1. Tel. 65.
I-
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Rumunija in Italija
Prijateljska pogodba med Rumunijo in Italijo, ki je potekla včeraj, je bila zopet. obnovljena samo za 6 mesecev. Odkar je potekel prvotni petletni rok leta 1931. sklenjene pogodbe med obema državama, obstoja med njima samo provi-zorij od šest do šest mesecev, ki je posledica popolnoma izpremenjenih zunanje političnih prilik na jugovzhodu Evrope.
Odnosa ji med Rumunijo in Italijo so bili že od nekdaj dokaj prijateljski in je zlasti italijanska zunanja politika rada poudarjala plemensko sorodstvo obeh romanskih narodov in skušala ohraniti dobre zveze v Bukarešti, ne morda toliko iz plemensko nacionalnih sentimen-tov, kakor iz zelo praktičnih razlogov, ker si je hotela ohraniti prijateljstvo važne balkanske države za podporo svojih aspiracij na evropskem jugovzhodu in na poti v onent. Tudi po svetovni vojni je ostalo razmerje neskaljeno in riti fašizem, ki se je zelo oddaljil od tradicionalne italijanske balkanske politike, ni zanemarjal prijateljskega razmerja z rumunsko državo in ga je oči-vidno cenil kot aktivum v svojih političnih računih na Balkanu.
Vendar pa zunanja politika fašistične Italije ni odgovarjala več prejšnjim predpogojem, na katerih je slonelo soglasje in morebitno sodelovanje tako zvanih nasledsivenih držav, pred vsem Romunije same, z Italijo.
Kajti ravno Italija je vedno dalje in globlje zajadrala v revirlonistične vode m v veliki meri povzdignila pomen in silo madžarskih zahtev po razširjenju njenih mej. Fašistična protekcija madžarskega revizionizma je imela zato za naravno posledico, da se je romunsko razpoloženje napram Italiji precei ohladilo, kajti vsaka premaknitev madžarskih mej na jug ali na vzhod bi v živo zadela rumunsko državno integriteto. Lastili življenjski interesi so napotili zato Rumunijo, da je svoje že obstoječe prijateljsko in sosedsko razmerje s sosedama Jugoslavijo in Češkoslovaško iz-premenila v ozko zavezništvo in nastala je Mala antanta, zveza, ki je najučinkovitejša garancija za neokrnjen obstoj po mirovnih pogodbah ustvarjene Velike Rumunije.
Vendar je skušala Italija svoje stike z Rumunijo tudi še po zavladanju fašističnega režima še ohraniti in gojiti in še v septembru 1926 je sklenil Musso-lini z rumunskim zunanjim ministrom Averescom prijateljsko pogodbo za dobo petih let. ±'a pogodba je potekla v letu 1931., do njene dolgoročne obnovitve pa ni prišlo in se je ustvarjal samo provizorij od šest do šest mesecev, ker se je spremenilo prvotno italijansko stališče. Mussolini se namreč ni zadovoljil več z dotakratno vsebino konvencije Ln je predlagal njeno spremembo in izpopolnitev, hoteč doseči v prvi vrsti, da si zagotovi rumunsko nevtralnost za slučaj konflikta z Jugoslavijo.
Naravno je, da Rumunija ni mogla in ne more pristati na tako pogodbo, ker je vezana z zavezniško konvencijo Male antante, in ker ji tudi najlepša zagotovila z italijanske strani ne morejo dati nadomestila za ugodnosti in pred vsem za državno varnost, ki ji ga daje zveza z Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Italijanska vlada se dobro zaveda, da je trdna Mala antanta nepremagljiva ovira za njene načrte na balkanskem polotoku in posebej za njene aspiracije na vzhodni obali Jadranskega morja in za-o si tem bolj prizadeva, pridobiti Rumunijo na svojo stran in s tem zrahljati vezi Male antante. Mussolini ne štedi z obljubami, M naj bi prepričale Bukarešto, da revizionis+ična stremljenja madžarskih vodilnih politikov, v kolikor jih priznava in podpira Rim, niso naperjena proti rumunskim državnim mejam, odnosno da Italiia ne bo Madžarom nikdar dovolila, da bi se dotikali rumunskega državnega ozemlja in zlasti, da ne bo trpela nobene tozadevne oborožene akciie. Ni še mesec dni tega, odkar je italijanski poslanik na ru-munskem dvoru ob priliki univerzitetnega banketa, sklicujoč se na svoj ofi-eialni položaj, podal dalekosežno izjavo, da bo njegova država vedno čuvala integriteto romunskega teritorija in da ne bo nikdar dopustila kake nasilne izpre-membe njegovih mej. Tej izjavi, kakor tudi nadaljnjim ponovnim diplomatskim poskusom pa ni uspelo premagati utemeljenega nezaupanja rumunskega naroda in njegovih državnikov, ki dobro vedo, da bi vsak uspeh madžarskesa revizionizma, tudi če bi ne tar.giral neposredno rumunskih mej, zvišal nevarnost, ki preti Rumuniji iz Pošte. Vsak madžarski uspeh bi bil le etapa na potu do nopolne restavracije dežel svetoštefan--ke krone.
Praška konferenca Ma'e antante je ■onovno dokazala, da noben pritisk, pa idi nobeno si rensko snubljenje ne mo-3 odvrniti aliiranih narodov in držav i prijateljske tesne zveze, ker so pre-v1oboko spoznale, da samo ta antanta fieovarja vsem vzajemnim življenjskim nteresom. da so nieni cilji isti. da gre 7.9. ohranitev obstanka vseh treh zaveznic ravno proti onim prizadevanjem Ber-
HENDERSON V BERLINU
Pogajanja s Hitlerjevo vlado o bodočem delu razorožitvene konto renče — Vprašanje prevzema centrumaskih poslancev
Berlin, 18. j-ulrja. d. Kaikor znano, se mudi predsednik ženevske razorožitvene konference Henderson v Berlinu, kjer so se včeraj pričeli njegovi razgovori o nadaljnji us-odri razorožitvenih pogajanj. Listi pripisujejo njegovim razgovorom izredno velik pomen. Važna konferenca se je vršiJa včeraj v nemškem ministrstvu za narodno obrambo. Udeležilo so se je poleg zastopnikov zunanriega ministrstva tudi zastopniki nemške državne obrambe in letalskega ministrstva. Konferenca se ie nanašala na stvarna vprašanja o razorožitvi in ne le na formalno stran razorožitvenih pogajanj. Poučeni politični krogi menijo, da se bo sestal glavni odbor razorožitvene konference bržkone že meseca septembra, bo 'je skoraj mesec dni pred napovedano plenarno sejo konference.
O Hendersonovih razgovorih prav; »Deutsche diplom a tis ch -pol i ti s ch e Korre-spondenz«: Henderson je konec leta 1929 kot angeški zunanii minister pokrenil umik anglešike vojske iz Porenia. Ce se bavi sedaj znova z Nemčijo, je moral spoznati, da ie sedanji položaj v enaki meri kot pred štirimi leti potrebe-n velikega popravka. Splošna razorožitev jc že davno zapadla Ce bi Henderson nastopal kot glasnik gotove interesne skupine, bi ga gotovo nihče ne sprerel tako iskreno kakor jt bil sprejet dos'ei v Rimu in Berlinu.
Pogajanja s centrumaši
Berlin. 18. julija, d- V poslednjih dn^b ss je razširila vest, da namerava narodno - socialistična stranka sprejeti v krog svojih zastopnikov "v državnem zboru in ieželnih zborih tudi poslance bivšega katoliškega oentrama. 0 tostvarnih pogajanjih s? dozna-vajo naslednje podrobnosti: V vrste narodno - socialističnih parlamentarnih zastorj-nikov ne bo 9prejet noben duhovnik, tako
da bo izpadlo šest centrumskih poslancev, med njimi tudi prelat dr. Kaas. Nadaljs zavračajo narodni socialisti dr. Briininga, dr. Wirtba in ši osom drugih centrumskih voditeljev, pripravljeni pa so prevzeti 30 odstotkov centrumskih poslancev v državnem zboru in 37 odstotkov v pruskem deželnem zboru.
Razpoloženje za ta sporazum pa r* »noči pokvarila vest. da ie bil dr. Dickmann, eden izmed voditeljev centruma. ki je že .mesec dni na dopustu, včeraj popoldne aretiran in odveden v k-.>nrenlraciifko taborišče v Hemmerstem.i Narodne socialiste je r>a drugi strani vznemirila novica, da so sklenile oentrumsk1 organizacije v Posaar-ju. da bodo ustanovile samostojno stranko, ki nai bi dplovala toliko časa. dokler tudi v Pocaarju ne zavlada narodno - socialistični režim.
Voditelji katoliških bavarskih kmetov pa 90 se sporazumeli z narodno - socialističnimi kmetakimi organizacijami za združitev pod vodstvom narodnih socialistov.
Pp^ablanje oololaja Židov v Nemčiji
Pariz. 18. juliia <1. Agencija Havas poroča, da se je položaj Zidov v Nemčiji zmo-va silno poslabšal. Najbolj so židovski gospodarski krogi vznemirjeni zaradi odredbe, da mora odslei sleherni nemški državljan prijaviti oblastem višino svojega bančnega konta, količino akcij, ki jih poseduje in sploh vse podatke o svojem premoženju v inozemstvu. V tej odredbi vidijo Zidije neposredno nevarnost za svojo lastnino Tudi poslednji zakon o črtanju gotovih ljudi Iz imenika nemšfkih državljanov in predvsem o preklicu naturalizacije, je v prvi vrsti naperjen proti Zidom. Neki pruski minister je kakor poroča »Havas« celo izjavil, da v šestih mesecih v Nemčiji ne bo več niti enega bogatega Zida.
Na osnovi zakona o državnih pravdnikih in notarjih je v zadnjih šestih tednih iz-
gubilo potrebne koncesije 200 pruskih deželnih pravvtoikov vn notarjev, 150 izmed njih jih je delovalo v Berlinu.
»Deutsche Zeitung" zopet dovoljena
Berlin, 18. julija. AA. Goring je preklical tromesečno prepoved »Deutsche Zeitung«. Kakor znano, je v tem listu izšel članek, ki je med vrsticami namigaval, da je italijanski letalski minister general Bal-bo krščen žid. Tiskovni urad pruske vlade navaja, da je vodstvo lista obžalovalo površnost glavnega urednika in da v celoti odklanja obsojeno namigavanje Glavnega urednika so prepeljali v neko koncentracijsko taborišče. Na njegovo mesto je bila imenovana osebnost, ki daje vsa željena jamstva. Tiskovni urad pristavlja, da je bila prepoved razveljavljena iz socialnih in gospodarskih razlogov. Namigavanje lista pa je bilo takšno, da bi lahko ogrožalo dobre odnošaje Nemčije s prijateljsko državo.
Goebbels o rovarjenju komunistov
Berlin, 18. julija, d. Snoči je imel državni minister dr. Gobbels v radiu proti-komunistični govor, v katerem je posredno priznal, da obstoja v Nemčiji kljub narodno socialistični diktaturi huda komunistična nevarnost. Minister je poudaril, da boljševiki sicer groze z drugo revolucijo, toda njihove grožnje so bob ob steno. Narodni socialisti so se z revolucijo dokopali do absolutne oblasti v Nemčiji in se ji sedaj pod nobenim pogojem ne bodo odrekli.
Zakaj je bil umorjen poslanec Schafer
Frankfurt, 18. julija, d. Atentat na bivšega narodno - socialističnega voditelja Schaferja je izzval v mestu pravo konster-
nacijo. O dogodku so sedaj znane naslednje podrobnosti: V bližini nekega želez-nišega mostu je Schaferja napadlo več neznancev. Sele po hudi borbi jim je podlegel. Dobil je težko rano v trebuh. Pozneje so mu prestrelili še vrat. Ko je bil že mrtev, so ga vrgli čez most v globino 15 m. Truplo so našli globoko v jarku. Schaferja so narodni socialisti že poldrugo leto neprestano preganjali in ogražali. Vsa javnost je prepričana, da so ga umorili člani tajnih narodno-socialističnih celic zaradi tako zvane boheimske afere. V oktobru leta 1931. je namreč skupina hesenskih narodnih socialistov sestavila v neki gostilni »Boxheimski dvor« v bližini Dar.nstadta spomenico, v kateri so predlagali, naj se s silo zatre komunistični nokret, ki je grozil državi s prevratom. Ta akcija pa naj bi se izvršila konkretno z narodno-sociali-stičnim prevratom, tako da bi narodni-so-cialisti hkratu prevzeli tudi vso oblast v državi. K spomenici so priložili tudi tako zvano črno listo z imeni vseh onih ljudi, ki bi jih bilo treba ubiti. To spomenico pa je Schafer izdal tedanjim nemškim oblastem. Hesenska vlada je morala zaradi tega nastopiti po zakonskih predpisih proti narodno-socialističnemu deželnemu poslancu dr. Bestu in njegovim sotrudnikom. ki so spomenico sestavili. Sredi oktobra pa je b'1o sodno postopanie proti obtožencem ukinjeno, ker je vodstvo narodno-sociali-stične stranke izključilo obtožence od slehernega delovanja v starnki.
Konec hitlerfevskih komisarjev
Berlin, 18 julija. AA.. Goring je izdal na vsa pruska oblastva okrožnico, v kateri prepoveduje, da bi se kdorkoli vmešaval v državno upravo, če nima primernega pooblastila kot upravna instanca. Zato bodo morali v najkrajšem času odložiti svoja mesta vsi hitlerjevski komisarji, ki so bili svojčas imenovani, da nadzirajo delovanje upravnih oblastev.
Jutri bo podpisan konkordat z Vatikanom
Berlin, 18. julija. AA. Konkordat med Nemčijo iin Vatikanom bo podpisan v četrtek. Verjetno je, da pojde Papen v Rim, da izmenja podpise.
Pred razhodom
V Londonu se vrše le še zaključne Seje svetovne
London, 18. julija n. Včeraj so se vso noč nadaljevala pogajanja o programu zaključne seje svetovne gospodarske konference, ki bo 27. julija Sklenjeno je bilo, da bodo na zaključni seji govorili razen Macdonalda kot predsednika konference, načelnika obeh glavnih odborov Colijn in Coks ter francoski finančni minister Bonnet.
Pogajali so se vso noč tudi za ustanovitev takozvanega šterlinskega bloka, v katerem naj bi sodelovale poleg Anglije in njenih dominijonov tudi skandmavske države in Argentina. Ta blok bi imel nalogo, da na finančnem in valutnem področju omogoči čim ožje vzaiemno sodelovanje. Po dosedanjih noga ianjih je soditi, da za ustanovitev bloka še ni nikakih pozitivnih momentov Angleži naglašaio, da ustanovitev šterlmskega bloka nikakor ne bo akt, ki bi bil naperjen prot: Zedinienim državam, temveč bi skušal sodelovati z dnlnrsk;m blokom.
Kje bo konferenca zasedala jeseni
London, 18. julija s. Več delesacij dela sedaj na to, da bi svetovna gospoda.rska konferenca, ko se bo jeseni zopet sestala zasedala v njihovih državah Angleška vlada polaga največjo važnost na to, da se konferenca zopet sestane v Londonu, francoski delegati priporočajo Cannes, dočim predlagajo . Američani Washiugton ali New York V krogih Društva narodov označujejo ženevo kot najbolj pripraven kraj. Odibor za koordinacijo produkcije in prometa je danes imenoval pododbor za proučitev problema kakava, ter je brez debate spreiel načrt resolucije o produkciji mleka. Nato je pričel razpravo o problemu bakra.
Odbori zaključujejo svoje delo
Pododbor za mleko in mlečne proizvode je danes proučeval razne predloge.
Italijanski delegati smatrajo, da je treba vprašanje mleka in masla proučiti ob-
posvetovanja o programu gospodarske konference
enem z drugimi gospodarskimi vprašanji in neločeno.
Poljski delegati pa so smatrali, da so mlečni proizvodi blago, ki bi o njem lahko razpravljali ločeno od drugega blaga. Predlagali so ustanovitev mednarodnega sveta za mleko.
Končno je bil imenovan odbor, ki bo sestavil enotno poročilo o teh predlogih.
Kitajska delegacija je protestirala proti uvedbi uvoznih carin za jajca, ki jih smatra spričo razsodnih kitajskih carin za uvoz inozemskega blaga kot nepravične.
Pododbor za koordinacijo proizvodnje je imenoval odbor, ki naj prouči vprašanje o omejivi pridelovanja kakava.
Žitni sporazum
London, 18. julija, n Včeraj popoldne so se nadaljevala pogajanja med zastopniki prekooceanskih in podunavskih držav, ki so v zadnjih dneh nekoliko zastala. Kakor znano, se pogajaio za razdelitev eksportnih kontingentov. Dosežen ie bil sporazum, po katerem bodo evropske agrarne države izvažale letnj po 50 milijonov bušHev žita. Delegacije prekooceanskih žitnih držav se pogajajo tudi s sovjetsko Rusijo, vendar oa so tu težave vse večje, ker zahteva Rusiia, da bi ji priznali orav!f*o izva5»+? l»+no mili ionov bušMev žita, med tem ko so Američani predlagali le 25 mili ionov. Politični krogi meniio, da bo sporazum le težko doseči. Pa tudi. če bi se Američan' sporazumeli z Rusi, predstavliaio pogaianja. ki jih čakajo še z evror«Vimi uvoznimi državami. izredno trd oreh.
Pred povratkom Bathove letalske ekspedicije
Chlcago, 18. julija, n. Italijanski preko-oceansk' leta'ci zapustijo Chicago v sredn ter se odpravili o v Newyork, kij e r bodo čakali na ugodno vreme za pr>vrateik v Evropo. Letalski nrnister Balbo bo medtem odipotova! v Wasb:ngton. kjer bo soreiet v avdie*ici pri R noseče! tu.
Brezposelnost pojenjuje
Prvič po treh letih je mednarodni urad za delo statistično ugotovil, da je opažati splošno nazadovanje
brezposelnosti
Ženeva, 18. julija, g. Mednarodni urad dela je objavil pravkar statistične podatke, ki kažejo prvič po mnogih letih padanje brezposelnosti na svetu. So to primerjave stanja brezposelnosti ob koncu meseca aprila 1033 napram mesecu aprilu 1932. Od letos meseca aprila se prvič opaža v nekaterih državah vidno nazadovanje brezposelnosti. Gibanje brezposelnosti se v statistiki mednarodnega urada dela deli v 3 skupine: V prvi skupini so one države, v katerih ie absolutno število brezposelnih napram lani nadlo. Med njimi je Nemčija, kier je nadlo število brezposelnih za približno' 400 000 brezposelnih, nato sledi Angliia z nekaj tisoči, dalje Poljska, F;n«Va. Ma^^arslca. Rumunija. Kanada in Bolgari ia Iz A vstali ie. Japonske in Zedinjenih držav manikajo točne številke. Druga skupina obstoji iz držav, v katerih se je brezposelnost stabilizirala, to
se pravi, da brezposelnost kljub malenkostnemu zvišanju ni bila tako velika, kakor v zadnjih treh letih. V tej skupini so Italija, Francija, Jugoslavija, Avstrija, Belgija in Norveška. V tretji skupini so države, v katerih je bila brezposelnost leta 1933 mnogo večja kot v istem času lanskega leta. Gre za Češkoslovaško, Nizozemsko, Dansko, Švedsko, Estonsko in Švico. Poročilo pravi, da se je v teh državah svetovna kriza kasneje pojavila s svojimi posledicami kot v državah v prvih dveh skupinah. Pa tudi v državah tretje skupine se od aprila dalje beleži padanje brezposelnosti, ki je mnogo večje nego v isti dobi lanskega 'eta. Iz teh statističnih podatkov sledi, da beleži brezposelnost prvič po treh letih padajočo tendenco, ki se polagoma pojavlja v vseh državah sveta.
Akcija za obnovo Amerike
Vsedržavna akcija v Zedinjenih državah za izvedbo pogodb o znižanju delovnega časa in zvišanju mezd
lina in Peste, katerim fašistična Italija še ni odrekla svoje naklonjenosti in podpore. Mala antanta je v Pragi ponovno naglasila svojo miroljubnost in željo, živeti v prijateljstvu z vsemi evropskimi državami, tudi z Madžarsko in posebej še z Italijo. Toda izrazila je obenem v nedvoumni obliki voljo, da bo znala varovati svojo zemljo in da ne bo nikomur dovolila dotikati se njenih mej. Ti-tulescu y v pogledu na Italijo izjavil še v Pragi, da je Rumunija pripravljena obnoviti prijateljsko pogodbo na dosedanji podlagi in da je ležeče na L ali ji, ali bo znala upoštevati utemeljeno rumunsko stališče in se prilagoditi v svoji politiki oni smeri, ki je za ob-anitev miru in obstoječega stanja v Srednji Evropi potrebna.
Pakt Male antante sicer Rumuniji ne nalaga obveznosti, da išče pristanka za ureditev svojih odncšaiev 7. Italijo, toda jasno je. da so bili nri obnovitvi pri-jateliske pogodbe z Kalilo zanjo oziri na obe za/eznici v prvi vrsti merodajni
in interesi vseh treh koaliranih držav na polju mednarodne politike vseskozi kon-gruentni. To velja tem bolj sedaj ,ko je pakt štirih velesil konkretno dejstvo rn bo tesna zveza Male antante imela še večjo važnost za obrambo lastnih interesov. Kako se bo udejstvuvala politika nove grupe velesil, zlasti kako se bos'a uveljavljali v tej alianci Italija in Nemčija v poarledu na situacijo v Srednji Evropi, bo pokazala šele bodočnost. Opreznost tako zvanih malih držav bo morala biti ravr.j sedaj podvojena, os tudi sodelovanje in spora mm med njimi bosta tem večia potreba, ker je ias-no, da bi te države, če bi hodiie vsaka zase, v tak' osamljenosti ne mo<?le z za-dr>«tno uspešnostjo braniti svo^ea stališča, ako bi se razvili dogodki p^o^i njim in bi taka 9kci"ia imela zaslonibo v novem evropskem dirpktoriju.
Vsi ti mor/t^nti so bili po+ovo za Ru-muni io mer odami tudi pri sedanji ponovno provizorno za P mesecev obnovljeni prijateljski pogodbi z Italijo.
Washington, 18. julija AA. Hugh Johnson je izjavil, da bo urad za industrijsko obnovo pričel jutri z vsedržavno akcijo za takojšnjo izvedbo pogodb o zvišanju mezd in znižanju delovnega časa. Akcija bo izvedena v vseh industrijskih panogah. Delo otrok bo ukinjeno.
Razen tega bo v vsaki zvezni pokrajini ustanovljen odbor najvplivnejših občanov, ki bodo pod častnim predsedstvom guvernerja vodili v vseh javnih prostorih agitacijo, da prepričajo konsumente in gospodarstvenike o aktivnem sodelovanju pri vsenarodni obnovi.
Verjetno je, da bo to akcijo otvoril sam Roosevelt s pozivom na ameriški narod. V pozivu bo določil minimalne mezde m maksimalni delovni čas, ki naj se uvede v vseh industrijah. Poučeni krogi pa trdijo, da te želje ne bodo obvezne.
Zanimivo je, da je že skoro vsa tekstilna industrija sprejela ta delovni zakonik. Izjemo dela zaenkrat samo še industrija volne. Premogovna industrija, ki zastopa 70 odstotkov vse te industrije, je poslala
v Washington svoje zastopnike, da se sporazumejo o enotnem delovnem zakoniku, ker je manjšina predložila svojega. Tu so predvidene minimalne mezde od 15 do 50 dolarjev in 40-urro delo. Prav tako bo vlada posredovala v oblačilni industriji, kjer sta dve skupini predložili vsaka svoje predloge.
Državni urad organizira sedaj odbor za zunanjo trgovino. Njegova naloga bo, da olajša bodoča carinska pogajanja z drugimi državami. Argentina in Kolumbija sta že sporočili Zedinjenim državam željo, naj se med njimi prično nova trgovinska pogajanja. Prav tako je švedska vlada odgovorila pritrdilno na povabilo Zedinjenih držav k novim trgovinskim pogajanjem.
Washington, 18. julija, n. Roosevelt se je sporazumel z nekaterimi večjimi ameriškimi industrijskimi podjetji glede zaposlitve približno milijona delavcev. Delavcem bodo povišali tudi plače za 15 odstotkov, a znižali delovni čas na 35 do 40 ur na teden.
Zarota proti sedanji vladi na Grškem
Atene, 18. julija, n Policijske oblasti so odkrile revolucionarno zaroto, ki je imela namen, odstaviti seda«jo vlado. Zaroto je vodil rezervni polkovnik Zcrvas. Razen njega so policijski organi aretirali še več drugih rezervnih in aktivnih častnikov.
Omejevanje proizvodnje v Ameriki
\Vashington, 18. julija A A. Vladna akcija za omejitev bombažnega pridelka ie uspela Pridelovilci so omejili posejano površino za 9 milijonov akrov. S tem bo
pridelek zmanjšan za 3.5 milijona bal, to je za četrtino vsega pridelka. Poleg takse za pridelovanje bombaža bo uvedena tudi taksa od uvoženega bombaža. Podohi>i taksa se bo pobirala tudi od naravne m umetne svile.
Jura j Rukavina pomiloščen
Beograd, 18. julija p. Nj. Vel. kralj je na prošnjo na smrt obsojenega voditelja liških vstaSev Jurija Rukavine spremenil smrtno kazeu v dosmrtno ječo.
WiUey Post na potu v Habarovsk
Moskva, 18. julija, n. Letalec Post je davi ob 6.30 s svojim letalom prispel v Nov Sibirsk. Tu se je ustavil le dve uri fn oo ter takoj nadaljeval pot proti Habarovsk,.
Agonija v Londonu
Popoln neuspeh prve faze svetovne gospodarske konference — Trije gospodarski bloki držav, od katerih je odvisen bodoči razvoj svetovnega gospodarstva
Lep zbor gostilničarsbe zadruge
V borbi za obstanek in stanovske pravice. - Vera v boljšo bodočnost. - Zadoščenje po neosnovanih očitkih
•	London, 16. julija.
Zaman so vsi leki in vsa umetna sredstva, s katerimi se skuša ohraniti še pri življenju velika svetovna gospodarska konferenca v Londonu. Od dneva, ko je Roosevelt odločno povedal, da ameriška vlada v nobenem primeru noče pristati na stabilizacijo svojega denarja na mednarodnem trgu, je tudi izjavil, da se Amerika ne -nore baviti z evropskimi zadevami, dokler ni najprej sama vsaj približno uredila svojih težavnih razmer, je konferenca zapadla v popolno mrtvilo in se javnost zanjo tudi prav nič več ne zanima.
Pokazalo se je torej, da narodi niso bili niti voljni, niti dovolj pripravljeni, da bi izvedli ono veliko nalogo, ki je čaka'a londonsko konferenco. Izhajajoč s stališča, da je vsemu današnjemu zlu na svetu kriv nov gospodarski razvoj in da je oživi jen je svetovnega blagostanja in rešitev človeštva v nekdanjem liberalnem trgovskem načelu, je bil predvsem smoter konference, razbiti carinske zidove, ki so dejanski postali zadnja leta nepremagljive ovire mednarodne trgovine, izenačiti svetovno produkcijo glede na produkcijske stroške in s tem naravno tudi pripomoči k oživi jen ju mednarodnega obtoka blaga. Toda, ko so peljali brzi vlaki procesije diplomatov proti angleški prestolnici, je bil najbrže malokdo med niimi pripravljen pristati na to osnovno zahtevo londonske konference. Avtarktne težnje, ustvariti iz vsake države neodvisno gospodarsko enoto, so se pokazale v Londonu tako močne, da je skoro brezupno, skušati zavreti razvoj časa ;n se povrniti v dobo, ki je zašla.
Poleg tega se je konferenca sešla v «Vraino neugodnem času. ko je Roosevelt ravno sklenil spremeniti svojo prvotno politiko in kreniti na pot velikih notranjih gospodarskih eksperimentov, od katerih pričakuje mali ameriški človek sedaj vrnitev izgubljene sreče ali vsaj senco nekdanjega blagostanja. Arr.eriški predsednik je postal tako rekoč žrtev svojih lastnih načrtov, kajti ameriška javnost odločno zahteva, da se njegovi poskusi kot zadnie sredstvo za povrnitev nekdanje »prosperi-tv« tudi izvedejo. Kaj je povprečnemu Američanu mar za mednarodno stabilizacijo denaria in nujne potrebe svetovne trgovine, ko je zanj Amerika svet zase. ogromen in neizčrpen, ki ostalega sveta ne potrebuje in celo brez njega in izven nie-ga boljše živi.
Spričo teh velikih, ne samo gospodarskih, temveč tudi zgodovinskih, psiholoških in socialnih razlik, ki ločijo kot brez-dna v Londonu zasedajoče narode, je bilo torej naravnost utopija pričakovati od konference večjih usnehov. Kako naj bi da-našnii Američan le za trenutek mogel izgubiti iz vida misel, na kak način naj bi se, pa naj si bo za katerokoli ceno. otresel neznosnega bremena notranjih dolgov, ki mu onemogočaio ne le vsak napredek, temveč duše že normalni živ^enje naroda. Ta osnovna in neodstranljiva težnia emeriške^a naroda pa je v n^nremo^tlji-vem nasprotju s čvrstim, na zlati podlagi vezanim denarjem, ki ga zaslona »zlati blok« na čelu s Francijo, narodom malega varčevalca, kier ie osnovna pote/a lj"dske psihe, da v=akdo liubosumno čuva od pradedov podedovano imetje in z lju-
25 let A. D. ^Jugoslavije« v Brnu
Brno, sredi julija.
V dobi najhujšega zatiranja jugosloven-ske misli v Avstro-Ogrski je naša pogumna omladina v Brnu, ne boječ se nobenih žrtev, stopila z geslom zedinjenja vseh južnih Slovanov pred široko javnost. Tedanji dekan češke tehnike v Brnu g. prof. inž. M. Ursinv in blagopokojni g. prof. dr. K. Zahradnik (prvi Slovak, drugi Ceh) sta s tveganjem svojih položajev in svobode priborila dovoljenje od političnih oblasti ter prevzela nase ves riziko za društveno delovanje. Tako se je mogel vršiti šele 5. julija 1909 ustanovni občni zbor društva z imenom A. D »Jugoslavija«. Društvo je začelo združevati vse jugoslo-venske študente iz Avstro-Ogrske in Bolgarske, študirajoče v Brnu.
Vodilna ideja društva je bila že tedaj stremljenje za združitvijo vseh podjar-mlienih Srbov. Hrvatov in Slovencev s svobodno kraljevino Srbijo v skupno državo Jugoslavijo. Zato je društvo takoj vpostavilo stike na eni strani z narodno zavednimi Jugosloveni ter ostalimi "odi-telji slovanskega pokreta v Avstro-Ogrski, na drugi strani pa s srbskimi politiki ter Narodno odbrano in drugimi nacionalnimi društvi kraljevine Srbije. V tem sv>jem delovanju Je društvo doseglo lepe usoehe. vojna pa je ustavila vsako njegovo delovanje. Preiskave, ki so jih po sarajevskem strelu z vso strogostjo vršile oblasti, so prisilile tedanje člane, društva, da so uničili v največji naglici večji del arhiva.
Dosedaj j« bilo mogoče podatke iz teh dob izpopolniti z izvirnimi sporočili in dokumenti ter s poročili nekaterih starešin društva. Ker pa naše društvo pripravlja v novem šolskem letu dostojno proslavo 25letnice, hoče sedanji odbor sestaviti pregledno sliko delovanja A. D. »Jugoslavije« od postanka ter popolno statistiko vseh odborov in članov društva v tem času. Vse to bi bilo mogoče samo z dobrohotnim sodelovanjem vseh naših starešin in članov, pa tudi oseb in organizacij, s katerimi je bilo društvo v predvojni in povojni dobi v stikih. Zato vljudno prosimo imenovane, da nam v ta namen javijo svoje cenjene naslove in spomine na naslov: Odbor A. D. »Jugoslavija«. Brno. Češka tehnika
Španija prizna Sovjetsko Rusijo
Madrid, 18. julija. AA. Zunanji minister je izjavil, da bodo pogajanja o priznanju Sovjetske Rusije v najkrajšem času uspela. Vse kaže, da je zunanji minister že določil osebe, ki bodo zastopale Španijo v^Moskvi. »E1 Sol« poroča, da bo sovjetska vlada imenovala za svojega poslanika v Madridu Lunačarskega.
beznijo zbira svoje male prihranke in je zaradi tega že po svojem značaju najza-grizenejši nasprotnik vsakega inflacijskega eksperimenta. Med obema skupinama zopet stoji nekako samostojno, čeprav za enkrat še neodločno Anglija s svojim imperijem, od davnine narod mornarjev in veletrgovcev, vedno v skrbeh za svoj finančni, pomorski in kolonialni položaj v svetu. Kdor bi se torej vdajal, da bo mogoče doseči med temi, kaj šele med 60 narodi v Londonu kar naenkrat sporazum in skupna stremljenja, ta je pozabil, da imajo tudi narodi ravno tako kot poedin-ci svoje fizično življenje s svojimi željami, prednostmi, napakami in strastmi.
Če je prva faza londonske konference sedaj doživela polom, je torej to konec, ki ga je bilo pričakovati. Bila je najbrže samo igra usode, da ji je postal grobokop oni Roosevelt, ki ga je ob njegovi izvolitvi pred dobrima dvema letoma svet pozdravljal kot svojega rešitelja, ki bo zapustil tradicionalno politiko ameriških republikancev in njihovo dogmo o »splendid isolation« ter iskal novo pot, pot mednarodnega sporazuma. Ravno za to pa. ker se je svet v svojih računih z Rooseveltom tako motil, je razočaranje sedaj tako veliko. Res je tudi, da Amerika v Londonu ni igrala posebno častne vloge, ker je imelo njeno kolebanje za posledico, da ni konferenca le ničesar storila za ozdravljenje svetovnega gosnodarstva, temveč je celo nani kvarno vnlivala. ker je zaradi Rooseveltove neodločnosti mednarodna špekulacija začela kazati celo ambicije, da bi se polastila še evropskih valut.
Kljub vsem tem negativnim rezultatom pa je londonska konferenca dosegla vsaj en uspeh, čeprav zelo skromen. Pokazala ie vsaj, kako stvari v resnici izgledajo V Londonu so se namreč tekom teh razgovorov izkristalizirali trije bloki držav, ki bodo naibrže usodnega pomena za ves bodoči ra«?voi svetovnega gospodarstva. Prvega tvorijo Zediniene države « približno eno tretiino svetovne zaloge zlata. Drugega sestavlja skoraj vsa kontinentalna Evropa z nekako 40 odst. celokupne svetovne zlate zaloge, a tretjega Anglija z dom'niioni ter državami kot Janonska in Portugalska, ki sta od nekdai bili odvisni nd londonskega trga, z ostalo tretiino zlfltft.
Težko bo zvariti vse tc tri približno enako močne skupine v enotno gospodarsko tvorbo, ki bi š'a za istimi smotri. Zato bodo tudi nadaljnja pogajanja svetovne gospodarske konference, ki se bodo iz nre-stižnih razlogov njene<?a predsednika Mac-donalda naihr?e po trimesečnem presledku zonet nadaljevala, težko uspela, tudi če bi se Amerika vrnila na razsodnega pota. Ne bil bi pa t«s in denar v Londonu izgubljen. če bi Evropa po vzgledu Angliie. ki je v Ottawi že dosegla svojo gospodarsko enoto 'n pa po vzgledu Amerike, ki se sedaj pogaja, z južno-ameriškimi državami ter zamišlia z njimi nekako gospodarsko Panameriko. uredila svoje gospodarstvo na slični osnovi, ker ie skupen nastop evropskih držav v Londonu pokazal, da imajo vse v svojih odnosa jih do svetovne trgovine iste smotre in enake potrebe.
Francija in Rusija
Pariz, 18. julija, g. Francoski poslanik v Moskvi Alphaurd bo jutri prispel v Pariz ter predložil vladi važno poročilo o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo za tesnejšo izgraditev rusko-francoskih odnošajev. Her-riot bo prihodnji mesec odpotoval v Rusijo.
NarHna žalost v Litvi
Kaunas, 18. julija. AA. Tragičen konec obeh litavskih prekooceanskih letalcev je napravil na vse prebivalstvo najgloblji vtis. Vlada je odredila narodno žalovanje. Ostanke ponesrečenih letalcev bodo prepeljali v Kaunas ter jih bodo pokopali na državne stroške. Listi smatrajo, da je nastala nesreča zaradi močnega viharia in slabega vremena.
Berlin, 18 julija. AA. Minister Goring je poslal predsedniku litavske vlade sožal-no brzojavko zaradi nesreče, ki je zadela litavske letalce tik pred vratmi domovine po srečnem poletu preko Atlantskega oceana.
Oeneral Popovi^ premeščen v Beograd
Beograd, 18. julija, p. Pomočnik komandanta dravske divizijske oblasti, general Dragomir Popovič, je imenovan za pomočnika komandanta mesta Beograda.
Angleška križarka na Sušaku
Sušak, 18. julija, n. Na Sušak ie priplula davi angleška križarka »London«. Pred vhodom jo je pozdravila križarka »Dalmacija« z več topovskimi streli. Angleška križarka je na pozdrav odgovorila s salvo Pove^niik križarke »Harwood« je posetil naše oivilne in vojne oblasti. Z avtomobil pa so prispelii na Sušak častniki drugih angleSkih vojnih ladij, ki so zasidrane pred Opatijo. Iz Sušaka nadaljujejo pot v avtomobilih na Plitrvička jezera in v Slovfftiiio
Avstrijski gostje v Beogradu
Beograd, 18. julija, p. Snoči ob 22.30 je prispelo v Beograd zastopstvo društva za proučevanje prometnih razmer, ki ima svoj sedež na Dunaju. Avstriijsfoim gostom sta priredila avstrijsko poslaništvo v Beogradu in beograjska občinska uprava prisrčen srrejem. Avstrijci so si danes dopoldne c«i'.edali prometno ministrstvo, urade občinske uprave, muzej, zemunski most in druge naprave po mestu.
Naši dijaki v Franciji
Beograd, 18. julija. AA. V šolskem letu 1930-31 ie bilo naših dijakov na francoskih vseučtfiš&ih 4«&, v šolskem letu 1931-32 pa 441. Naiveč iih ie študiralo na pariškem vseučilišču (246 in249), ostali pa so bili razvrščeni po drugih francoskih univerzah.
Pred otvoritvijo kongresa
JRKD
Beograd. 18. julija, p. Priprave za kongres J!R|KD, ki se otvori 20. t m. se bliiajo koncu.'Posamezni odseki so že pripravili poročila o dosedanjem dedovanju začasnega glavnega odbora ki o delu narodnih poslancev in senatorjev JRKD v parlamentu. Nadalje je bilo treba pripraviti predlog za spremembo strankinih statutov kakor tudi predlog o programu stranke. Kakor smo že poročal i, se bo vršil kongres v dvo-rani Delavske zbornice. Otvorii ga bo ob 9. dopoldne predsednik začasnega glavnega odbora g. Nikola Uzunovič. Po dosedanjih prijavah se bo kongresa udeležilo 910 det-legatov sreskih organizacij, 459 banovin-•skih svetnikov, 62 senatorjev in 275 narod-i nih poslancev. Po otvoritvi kongresa bodo verificirana pooblastila delegatov, nato pa bodo sledila poročila. V četrtek »večer bo v restavraciji na Topčideru skupna večerja. V prestolnici se že zbirajo posamezne delegacij«, pa tudi narodtni poslanci, ki se razen za kongres posebej zanimajo tudi za bližnje zasedanje Narodne skupščine, kd se sestane 24. t m, da reši zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni, pa tudi zakonski načrt o Rdečem križu. Po poslednjih informacijah se bo 28. t m. sestal tudi senat
Shod poslanca Drmelja v Boštanju
Krško, 17. julija.
Preteklo nedeljo zjutraj se je vršil v domači občini sreskega poslanca g. Alojza Drmelja dobro uspel shod, ki mu je predsedoval boštanjski župan in predsednik krajevne organizacije JRKD g. Franc Dr-melj. Narodni poslanec g. dr. Rape, ki je bil istotako napovedan kot govornik, se zaradi defekta na avtomobilu ni mogel udeležiti shoda.
Poslanec g. Alojzij Drmelj se je v svojem govoru bavil predvsem z gospodarskimi vprašanji splošnega in lokalnega značaja, posebno s težko krizo zaupanja, ki je imela za posledico škodljivo in brezplodno tezavriranje denarja in je spravila v težkoče mnoge naše banke in posojilnice. Veliko upanje imamo po dveh slabih letinah v letošnjo boljšo letino. Žito in krompir sta dobro obrodila, slabše koruza, grozdje pa je zakasnelo zaradi hladnega deževnega vremena. Kar se tiče železnice med Sevnico in Št. Janžem. bi bila gotovo že zgrajena, če ne bi bile ustavljene reparacije v naturi. Sedai ie gradnja te proge zopet v načrtu programa javnih del za omiljenje brezposelnosti. Po novem občinskem zakonu bodo morale imeti nove občine najmanj tri tisoč prebivalcev in davčno podlago najmanj sto tisoč dinarjev. Po sedanjem načrtu bosta občini Bo-štanj in Studenec združeni. Po komasaciji občin pride na dnevni red ureditev sre-zov. Po agrarni noveli preide sedaj zemlja agrarnih zakupnikov pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji takoi v niihovo last.
Dočim se JRKD razvija v homogeno mogočno vsedržavno stranko, je izjavil novinar g. Oton Ambrož, vidimo na drugi strani med opozicijo popoln razkroj. Med raznimi opozicijskimi skupinami je skupno le nasprotstvo proti konstruktivnemu delu sedanjega režima. Letos nc hodijo več
Eo naših slovenskih vaseh krivi preroki, i so v teku prejšnjega leta napovedovali razne termine, ob katerih bi se morale vršiti neke »izpremembe«. Vsi ti termini so že davno potekli, do »izprememb« pa le ni prišlo. Naši nasprotniki so zato že izgubili vsako upanje in mnogi od njih vstopajo sedaj v našo stranko, ker so že siti brezplodne opozicije. Potrebno pa je, da se še bolj organiziramo, in že sedaj pripravimo za občinske volitve, ki morajo postati prvi dokaz ogromnega razmaha naše stranke, katere program sedaj sestavlja začasni glavni odbor in ki bo detini-tivno sprejet na kongresu, je govornik poudarjal, da je ta program v bistvu jugo-slovensko-nacionalni in kmetsko-socialni.
Krški srez bodo zastopali na kongresu poleg domačega poslanca in članov ban-skega sveta še kot sreski delegatje gg. župan Ivan Globevnik iz Škocijana, Franjo Cerne, predsednik sreskega pododbora v Radečah in novinar Ambrož.
V	soboto zvečer je v Radečah pod okriljem krajevne organizacije JRKD v zelo dobro obiskani sokolski dvorani predjval novinar g. Ambrož o politiki Male antante. Predavanje se je vršilo pod predsedstvom radeškega župana g. Antona Polan-ca Predavatelj je govoril o ustanovitvi Male antante, o večnem prijateljstvu s Francijo, o bloku rcvizionistov ter končno o pomenu rimskega in vzhodnega pakta. Naši prijatelji so sledili predavanju z ve likim zanimanjem.
Grozodejstvo pobesnelega moža
Beograd, 18. julija.
V	vasi Paljuvi v tamnavskem srezu se je odigrala te dni krvava tragedija dveh
I kmečkih rodbin. Mladi kmet Mihajlo Pro-danovič, ki je imel sam svojo družino, je bil zaljubljen v mlado in lepo Mitro, ženo svojega soseda Dragica Milosavljeviča.
V	zadnjem času pa je bilo te ljubezni konec in je Mihajlo, ko ie srečal sosedovo ženo, ki se ni več zmenila zanj, ves pobesnel ter Mitro napadel pred očmi njene matere in tašče. Ko se mu je Mitra iztrgala iz
' rok, je streljal za njo z revolverjem Mitra se je zgrudila smrtno zadeta na tla, on pa je z nožem naskočil še nieno mater in taščo. Obe starki je usmrtil s strašnimi sunki, smrtno na je poškodoval tudi Mitri-nega otroka, ki ga je pestovala njegova stara mati
Vse to. kar se je zgodilo na travniku za Milosavljevičevo hišo. je opazovala neka ciganka, ki je tekla na polie in klicala i vaščane na pomoč. Razbesneli Mihajlo pa je med tem odšel v svoio hišo. nozval k sebi v sobo svoio ženo Zagorko. katero je brez besede vrgel na tla in zabodel v srce s kuhinjskim no?em. S" preden so prihiteli sosedie, le morilec sodil tudi samemu sebi.
V	isti sobi. kier ie usmrtil svojo ženo, se je ustreli z lovsko miško na ta način, da *i ie nušk'no cev vtnkn'1 v usta in potem ie/eč na tleh z nožnim palcem sprožil
I orožje.
Llubljana, 18. Julija.
V ve?fkl dvorani Gostitaičarskega doma na Privozu se 1e vršil popoldne 42. redni občni zbor Kjublčatnske zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, krčmarjev, žganjetočnikov in izfcuharjev. Zbora se je zaradi perečih vprašanj, ki so se. to pot obravnavala, udeležilo prav lepo število članov. Dvorana Je bila nabito polna.
Predsednik g. Fran Kavčič Je v nagovoru pozdravil zastopnika župana mestnega fizika g. dr. Rusa, direktorja magistralnih uradov g. Jančigvja, zastopnika Zbornice za TOI dr. Koceta in druse 20-ste. V predsedniškem poročilu J« nato krepko poudaril dejstvo, da je 5ele sedaj dobil zadoščenje zaradi očitkov, ki so jih Iznesll nekateri proti nJemu v pogledu delovanja v zadrugi, zlasti glede zidanja doma, in sicT z uradno revizijo, ki Je ovrgla vsa grda sumničenja. Uspeh dela je tu. Gostilničarski dom stoji in nudi pouk mladini, bodočemu gostilničarskemu naraščaju, ter je tudi v ponos beli Ljubljani. Predsednikovo poročilo je bilo od večine sprejeto z aplavzom, nakar je novi tadnik zadruge g. B e ž e k prečital zaoisnik zadnjega občnega zbora in podal tudi svoje lepo, v vsakem pogledu učinkovito izdelano tajniško poročilo, iz katerega sledi:
Zadruga Je po vseh svojih močeh delala. Pravilno oceniti delo zadruge odnosno njene uprave z vidika težfcih prilik in mnogih neprijetnih nerazpoloženj, v katerih Jo v®drža.la in dokončala svoje plodonosno delo, zgradbo Gostilničarskeea doma. so bo moglo pravilno oceniti šele po desetletiu. Danes gledamo stvar še morda od preblizu in v neraznoloženju pod pritiskom sedanje težke dobe, ki pa se bo tudi enkrat končala. Vsi stanovi danes trpe ln gostil-ničarskemu stanu še posebno ni prizane-šeno. Brez optimizma za bodočnost pa seveda tudi ne gre. To se pravi, brez pravega optimizma, ki nam kaže pota, kaj je storiti, da se razmere čimprej izbolišajo. Gostilničarski stan je važen de! splošnega gospodarstva. Zato je nujno potrebno, d«i se člani oklepajo svoje zadruge, zadruge pa zopet svojih gospodarskih institucij, ki zastopajo stanove ln katerih dolžnost je, da budno proučujejo vzroke, ki nas gospodarsko uničujejo. Gostilničarski stan se mora zavedati velike važnosti v našem skupnem gospodarstvu ln storiti tudi z veseljem stojo dolžnost nasproti svojemu naraščaju, kar Je osohito važno za našo banovino, ki živi v velikem delu od turističnega prometa .
Pivovarna Union je darovala za zgradbo šole 40.000 Din, od banske uprave smo prejeli na našo prošnjo iz šolskega fonda 35.000 Din. Ko je postal minister trgovinp naš ožji rojak in generalni tajnik ZTOI g. Ivan Mohorič, smo prejeli 50.000 Din razen tega pa je to ministrstvo dovolilo še 130 tisoč Din brezobrestnega posojila. Kar se tiče dela za zboljšanje gospodarskega položaja gostitaičarskega stanu, se je napravilo po predsedniku g. Kavčiču kot članu ZTOI marsikaj dobrega. Nadaljuje se po novi zvezi gostilničarskih zadrug srdita borba za uveljavljenje koristnih in učinkovitih ukrepov, ki naj bi vsaj izdatno omejili krošnjarjenje in šušmarjenje, ako tega že ni mogoče čisto iztrebiti. Zadruga je protestirala pri banski upravi, ZTOI in mestnem načelstvu proti dovolitvam
Osleparjeni ponarejevalci angleških funtov
in drugi grešniki pred mariborskim malim senatom.
Maribor, 18. julija.
Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča so se dopoldne zagovarjali zaradi poskušenega ponarejanja angleških funtov trije obtoženci, in sicer 57 letni posestnik Ivan J. iz Polanov v ptujskem okraju, njegov sosed Lojze T. in bivši beograjski trgovec Jovan Popovič, ki je letos v januarju odsedel daljšo kazen v mariborski kaznilnici. Popoviča je seznanil s svojim očetom Ivanom J. njegov sin, ki je bil prav tako zaprt v kaznilnici. Očetu, ki je zašel v denarne težave, Je svetoval. naj se pogodi s Popovičem, ki da je zelo spreten v ponarejanju angleških funtov. Popovič in oba posestnika so se dogovorili in z Alojzijem T. je Popovič odpotoval v Zagreb. Alojzij T. je bil prejel baš nekaj dni prej večjo zavarovalnino za svojo pogorelo domačijo V Zagrebu sta nameravala nakupiti potrebne kemikalije in stroje. Ko je Popovič zares v neki drogeriji kupil manjše količine nerabnih in cenenih kemikalij, jih je izročil svojemu sopotniku, sam pa je vzel od njega 12.000 Din. češ, da mora nakupiti še ostalo. T. ga je nekaj časa čakal v gostilni, a Popoviča ni bilo od nikoder. Nazadnje je T. odšel na policijo in prijavil vso zadevo. Zagrebška policija ga je odgnala domov, obenem pa vložila proti njemu ovadbo pri državnem tožilstvu. Čez 14 dni so Popoviča aretirali v neki mariborski gostilni. Pri njem niso našli niti pare več.
Pri današnji razpravi sta Popovič in 1. priznala svojo krivdo, dočim se je J. izgovarjal, da ni hotel ponarejati denaria. Ivan J. in Lojze T. sta bila obsojena na šestmesečni strogi zapor in vsak na 400 Din denarne kazni, pogojno za pet let, Popovič pa bo moral odsedeti eno leto v jetnišnici tukajšnjega sodišča.
Maščevanje s požigom.
Viničarju Jerneju Škofiču v Žikarcih pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je neznanec 10. julija zvečer odnesel lepo kokoš. Skofič je obdolžil tatvine 22 letnega kočarja Ivana Mikla iz iste vasi Miki pa je sklenil, da se bo zaradi te neosnovane ob-dolžitve maščeval. Naslednjega večera je s cigareto zažgal slamnato streho Skofiče-ve viničarije. ki je bila last posestnika Jožeta Kokola. Viničariia je zgorela z vsem inventarjem do tal. Kokol je dobil izplačano zavarovalnino v znesku 17.500 Din. Skofič. ki mu je zgorelo vse imetje, pa je ostal na cesti. Na sodišču je Miki zločin nriznal in je bil obsojen na štiri leta ro-bije.
Bitka v obmejni vasi.
Letos na praznik Sv. Jožefa je bilo v obmejni vasi Cankovi cerkveno žegnanje. Udeležilo se ga je mnogo kmetov iz bliž-
pravlc odvi&nkn rinotočem, zlasti v neprometnih krajih. Ravno v zadnjem času so se oblasti odločile, da se točilnice omeje na minimum, odnosno, da se vobče ne Izdajo več nova dovolila. Za gostllničarSke obrate je sploh rakrana izdajanje novih koncesij za točilnice. Mnenja, da bi se iz socialnih vidikov izdajala nova dovolila, ne morejo biti stvarno upravičena, ker b: bilo ravno to nesocialno, da bi se izdaja'a dovolila novim interesentom, ki niso dobro informirani o gospodarskem stanju goetil-ničarsks obrti in ki M morali jn^vn iz raznih razlogov v kratkem opustiti svoj obrat.
11. Julija letos Je bilo v območju zadruge naslednje število gostilničarskih podfie-tij: hotelov, gostiln, kavarniških podjetij 217, vinotočev 61, pensionov 1, ljudske kuhinje 3, mlekarn 5, vegetarijanska kuhinja 1, zdravljaki 3 in brezalkoholni bife 1, skupno 292 obratov. K skepu je g. tajnic prečital svoj predlog, ki se glasi:
Združenje naš se zavaruje z najostrejši-mi in najrigorozmejšimi postopki proti izdajanju novih dovolil s tem, da začasno ne priporoča nobenega novega dovolila, o«i-nosno naj je niraenje strokovne organizacije in mnenje občine, ki poznata krajevne' prilike in potrebe najbolje, edina in najbolj merodajna podlaga za pravilno oceno in preeooo pri izdajanju novih dovolil. Pri tem pa naj se iz tujsko-prometmih ozirov posveča vsa pozornost predpisom, ki se nanašajo na lokale, upoštevajoč pri tem rigoroznost, vse gradbene, policijske in sanitarne predpise.
Predlog je bil s posebnim dodatkom g. Mauona soglasno sprejet. Tajniško Doročllo je bilo odobreno. Sledilo Je blagajniško poročilo, iz katerega izhaja, da ima zadruga čistega premoženoa 979.779 Din.
Zatem Je prešel občni zbor na obzirno ln iačrpno poročilo zapriseženega revizorja g. L<ojzeta Zajca, ki je v celoti in v podrobnosti zavrnil vse očitke, ki so se iaia-šali proti sedanji upravi, zlasti proti g. predsedniku; zdaj je dokazano, da so bila siomičenija brez vsake podlage in da so se nekateri posluževali Izrazito hudobnih sredstev v nedostojni bortn.
Na vprašanje g. Mačka, kdo Je prav _a. prav lastnik Gostilničarskega doma, je pojasnil zadevo zastopnik ZTOI dr. Koče: zeniljeknjižno je la-stnica doma IjubljansKa zadruga, preko šolskega kuratorija pa so se samo mogla pridobiti lepa denarna denarna sredistva, ki jih zadruga nikoli ne bi mogla dobiti. Sprejet je bil tud* predlog, da se bo sodno postopalo proti laz-širjevalcem zlofomih vesti glede dela v zadrugi.
Odobren je bil po daljši debati proračun za prihodnje leto, ki Izkazuje 250.000 Din izdatkov, 200.000 Din pa dohodkov, tako da bo primanjkljaja 50.000 Din. Postavke so bile obravnavane posamič z vso natančnostjo. V zadevi 6e je sicer vršila precej živahna in razigrana debata. Predlog g Majcena, da se skliče zaradi sklepanja za novi proračun in pa zaradi novih pravil izredni občni zbor, je bil odklonjen s 58 proti 21 glasovom.
Sledilo je še izčrpno poročilo šolskega kuratorija, nakar se je pri slučajnostih zopet razvila precej živahna debata, ki pa ni bila bistvene važnosti, ker Je šlo za ra®ne podrobnosti.
njih in odaljenejših vasi m deloma tudi iz Avstrije. Proti večeru je nastal pretep med skupino naših fantov in družbo Avstrijcev. Na bojišču je obležal neki Fenes iz Avstrije, ki je naslednjega dne podlegel poškodbi v radgonski bolnišnici. Ubijalec je bil izsleden. Bil je to 19 letni delavec Alojzij Martinek iz Zetinca. Pri njem so našli močno okrvavljen nož. Marinek je zločin priznal, zagovarjal pa se je s silo-branom. Obsojen je bil na tri leta strogega zapora.
Tatinski monter.
V neko zaklenjeno barako v Strsišču pri Ptuju je maja letos vlomil 27 letni brezposelni mehanik Martin Senčar iz Podvincev in ukradel razne sestavne dele dveh elek-tremonterjev in stroja za brušenje žag, vse skupaj vredno okrog 3000 Din. Ukradeno blago je prodal dvema obrtnikoma v Mariboru, z izkupičkom pa je pobegnil v Avstrijo. Tam ga je policijska oblast zaprla za 14 dni zaradi nekega prestopka, nato ga izročila mariborski policiji, ki je ugotovila, da je on izvršil tatvino, pa tudi, da je že oktobra lani na Spodnjem Bregu pri Ptuju ukradel Ivanu Vincekoviču 14 tisoč Din vreden elektromotor in ga v Mariboru prodal. Danes je bil obsojen na poldrugo leto robije.
Opozorilo Poštne hranilnice
Beograd, 1 S. ruUja. AA. Poštna hranilnica
opozarja gospodarske kroge in vse, ki se r oslu žuj ai o čekovnih položnic, da je treba te položnice datirati z dnem, ko se znesek vplača. PoC-ožnUce z napačnimi ali popravljenim! datumi se ne bodo sprejemale.
Pogreb Franca Adamiča
prokurista v Ljubljani, ki je umrl v ponedeljek, se bo vršil danes, ob 16. in ne ob 14. uri, kakor je bilo pomotoma objavljeno v naši osmrtnici.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Napol oblačno, ali vedro, stalno, zm?rno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk se širi sMai proti vzhodu in je zajel že večji del Južne Evrope, na zapadu sesa do Atlantskega oceana. Ciklon prevladuje nad severnim dalom kontinenta, a je v zadnjih 24 urah oslabel. Tudi minimum nad Jadranom je oslabel. Zaradi razlik v pritisku pa je v Primorju nastal močan severovzhodni vetjr. Pritisk je narasel za 3 do 5 mm, najmanj v srednji Hrvatski, najbolj v gornjem Primorju. Temperature s< padle za 1 do 2 stopinji v Primorju in nekoliko tadi v vzhodnih delih države, povsod drugod 90 narasle za 1 do 4 stopinje.
Dunajska vremenska napoved ca sredo: Precej jasno, možnost neviht, temperatur sa bo dvignila.
SARGOV
KALODONT
Naši kraji in ljudje
Otroci največje bede
Samo v Trbovljah je 3200 rudarskih otrok; ki jim je nujno treba preskrbeti hrane
Trbovlje, 18. julija.
Nobeno znamenje ne kaže, da bo eksistenčno vprašanje naših rudarskih revirjev rešeno v doglednem času. In ker ni upanja na veliko definitivno rešitev, se s podrobnim, minimalnim reševanjem poizkuša od vseh strani. Zdaj je tudi iz srede obrtništva izšla pobuda, da se v obrtniških krogih vse banovine prične z nabiralno akcijo za gladujoče rudarje in za obubožane obrtnike v revirjih. V zvezi z brez-
Erimerno krizo, ki je zavladala v rudni-ih TPD, je obrtniški stan v teh krajih zašel v tako težek gmotni položaj, da je komaj še kaj boljši od položaja za silo zaposlenih rudarjev. Mnogo obrtnikov pa je bilo tudi prisiljenih, da spričo vseobče bede zapro svoje obrate in da se s svojimi ženami in otroci kakor enaki enakim pridružijo številni armadi brezposelnih.
Ena glavnih, najbolj nujnih nalog naše lokalne in vse naše javne socialne politike pa je, da se brez odlašanja store najpotrebnejši ukrtpi za omiljenje katastrofalne bede, v kateri žive dandanes otroci v rudarskih revirjih. Samo družine zaposlenih rudarjev v trboveljski občini imajo nad 5000 otrok, ki jih morajo preživljati Približno dve tretjini teh otrok — okrog 3200 — sta v tako izstradanem stanju, da jim je neodložljivo potrebna takoj-Snja pomoč. Temu številu otrok, katerih očetje »o še toliko srečni, da lahko vsaj zase prislužijo v jami skromen košček kruha, pa moramo prišteti še nemalo vojsko otrok upokojencev, obubožanih obrtnikov, brezposelnih delavcev in neporočenih delavk. Znano je, da so rudarske matere zelo rodovitne. Industrializirani način livljenja pa je mnogim rudarskim delavkam odvzel možnost, da si osnujejo družine in domove, in iz tega socialnega razloga je treba računati, da je v Trbovljah
tako znatno število nezakonskih otrok. Vsem tisočem malčkov, na katerih otro ška, šibka ramena padajo najtežje peze današnjega rudarskega gorja, je nujno treba z dejanjem priskočiti na pomoč.
Tega se je dobro zavedala tudi naša ban ska uprava, katere socialni referent je na licu mesta proučil ves položaj. Uradno je ugotovljeno, da je vsem 3200 otrokom ak tivnih rudarjev in še precejšnjemu številu ostalih nujno treba pomagati do hrane. Po prvotnem načrtu naj bi se samo v Trbov ljah otvorile štiri javne kuhinje za gladu jočo deco, zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov pa je bil prejšnjo soboto sporočen trboveljski občini sklep, naj za zdaj brez odloga ponovno otvori samo šolarsko kuhinjo v stari glažuti, v kateri je v teku šolskega leta prejemalo hrano okrog 250 otrok, ki pa je z zaključkom šole prenehala poslovati. Kuhinja se je morala po odredbi odpreti takoj naslednji ponedeljek. Da ne bi objava v nedeljo dopoldne na trgu pred cerkvijo vzbudila prevelikega zanimanja in privabila prevelike množice hrane potrebnih otrok, je občinski sluga v teku nedelje osebno obiskal vseh 250 družin, katerih otroci so še iz šolskega leta imeli pravico do hrane in jih je zaupno povabil vsakega posebej, naj pridejo naslednji dan kosit v glažuto. V ponedeljek opoldne pa se je pred vrati kuhinje nagnetlo okrog 60(1 lačnih otrok — tako naglo se je vesela vest, da se v glažuti spet kuha kosilo, raznesla od ust do ust. Kuhinja pa je seveda mogla postreči samo številu otrok, kakor je bilo občini uradno naloženo.
Tako stoji danes v ospredju vprašanje, kako gladujočim trboveljskim otrokom pomagati do kruha in kosila. Pri otrokih je glad najhujši, — pomoč otrokom je najbolj nujna.
Učitelji v zadružno gospodarskem delu
Lepi uspehi letošnjega tečaja, ki bo v kratkem končan
Ljubljana, 18. julija.
Kakor je »Jutro« že poročalo, »o se zbrali v Ljubljani v začetku tekočega meseca ■Sitelji, ki nameravajo delovati zadružno gospodarsko. V ta namen je sekcija JUU priredila tečaj, kjer predavajo naši priznani strokovnjaki pod vodstvom mestne-
fa šolskega nadzornika Rada Gruma. Te-
aj je otvoril predsednik Ivan Dimnik, ki je tečajnikom orisal namen tečaja hi poudarjal, da so zadružno gospodarski tečaji ona brv, ki pelje narod s pomočjo učitelj-»tva k boljši bodočnosti. Da so ti tečaji tn potrebni, nam dokazuje dejstvo, da so vedno zasedeni in se vršijo že četrtič. Predsednik je ob otvoritvi tudi izrekel zahvalo gg. banu dr. Marušiču in pomočniku bana dr. Pirkmajerju, ki podpirata uči-teljstvo pri delu za prosveto in napredek naroda, g. prof. Jeranu, ki je dal tečajnikom na razpolago udobno stanovanje v Akademskem kolegiju, dalje upravi Trgovskega doma za prostore, kjer se tečaj Vrši.
Tečajniki so se z veseljem poprijeli dela. ter žrtvujejo svoj prosti čas po napornem delu v šoli fn hočejo s pridobljenim znanjem koristiti našemu kmetu po geslu: Vsi za enega, eden za vse! Predavanja se vrše v dopoldanskem času, kjer si pridobijo tečajniki mnogo teoretičnega znanja v zadružnem knjigovodstvu, zadružnem pravu itd. Popoldne se pa vrše ekskurzije, kjer imajo tečajniki dovolj prilike, da se utrdijo tudi praktično. Izmed najvažnejših in najlepših ekskurzij je bila pač ona v Kolinsko tovarno, kjer so učitelji občudovali čistočo in urejenost domačega podjetje, ogledali so si tudi tobačno tovarno, Cemažarjevo litografijo, Pekatete, Učiteljsko tiskarno, mestno elektrarno, plinarno,
klavnico, Strojne tovarne in livarne itd. V Količevem, v Bonačevi tovarni, so se seznanili s funkcijo strojev za izdelovanje lepenke, v Domžalah pa z ljubljansko radio oddajno postajo. Tečajniki se naj-iskreneje zahvaljujejo vsem podjetjem, ki so jim blagohotno razkazali svoje obrate.
Tečajniki so se zbrali skoraj iz vseh srezov dravske banovine in vlada med njimi največja harmonija, ker imajo vsi iste cilje: prospeh in napredek naroda. Da dosežejo enake ideje na zadružno gospodarskem poprišču, referirajo tudi tečajniki sami, posebno pa oni, ki so v zadružništvu že doma. V soboto se bo končal teoretični del tečaja, prihodnji teden pa otvori gospod pomočnik bana dr. Otmar Pirkmaier idejni del, kar je nekaka novost, ki bo omogočala delovati udeležencem tudi drža vi jansko-vzgojno. Idejni del je namenjen vsemu učiteljstvu, posebno p« onemu v Ljubljani in okolici.
Tako se vsako leto množijo vrste učiteljev gospodarskih delavcev, ki so pri organizaciji JUU osnovali svoj odsek z na-
Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker
poživlja delovanje želodca in črevesja, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
menom, da se učitelji med seboj izpopolnjujejo in z enotnimi smernicami delujejo med narodom. Da zadružno-gospodarski tečaji v vsakem pogledu odgovarjajo svojemu namenu, gre zahvala sekciji JUU in odličnemu vodstvu nadzornika Gruma.
Kulturni pregled
Jan V. Lego — apostol jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti
lz razgovora z raziskovalcem njegovega življenja in dela J. K. Streh atym
V Ljubljani se mudi že nekaj tednov med Slovenci izredno popularni češki novinar — urednik >Nar. Listov« Jam Karel Straka-ty. Odveč bi bilo, če bi ga hoteli predstavljati našemu občinstvu; naj povemo samo tn. da g. Strakaty neumorno in vprav požrtvovalno zbira med nami gradivo o življenju ln delu enega najzaslužnejših pionirjev jugoelovensko - češkoslovaške, poeebej pa še slovensko - čiške vzajemnosti, Jana
Vaelava Lega.
Prav to nas Je napotilo, da stavimo našemu praškemu prijatelja nekoliko vprašanj o predmetu njegovega raziskavanja in proučevanja. Zel ili bi, da bi lOOletnica Jana V. Lega oživela med nami svetli spomin tega moža, ki je o njem bilo zapisano, da je bil »po rodu Ceh in po srcu Slovenec«. Razgovor z g. Strakatym najlepše prikazuje osebnost in zasluge Lege, obenem pa ee dotika nekega splošno važnega vprašanja, ki je vredno, da ga naši kulturni krogi spoznajo. Namreč zbiranja zgodovinskega materiala. G. Strakaty jd imel v Ljubljani slabe izkuš-
nje z nekdanjimi dopisniki J. V. Lepe; podobne izkušnje je imel že mamikak raziskovalec domače literarne zgodovine in bi ne bilo napak, 5e bi tudi v tem pogledu posnemali češki vzgled, kakor nam ga kaže g- Strakat^.
Po tem kratkem 'jvodu naj si ded« vprašanja in odgovori, ki so pač preveč Jasni,
da bi bilo treba še kaj komentarja. *
Ime in lasluge Jana V. Lege so naši mlajši generaciji ie malo mane. V tem je bil njegov pomen sa kulturno vzajemnost med Slovenci in
Cehi?
Ime Jana Vaelava Lege je bilo dobro znano pri Slovencih od osemdesetih let minulega, pa vse do prvih let tekočega stoletja (umrl Je 1. 1906.). Leta 1857. je prišel Le«ra kot uradnik okrožnega urada (Kreis-amt) v Kamnik, 1. 1859. pa k namestništvu v Ljubljani; nato je od 1. 1860. služboval pri namestništvu v Trsta, zatem pa pri pomorskem uradu v Pulju. Ko je L 1873. zbo-
Dukičev blok dograjen
Ljubljana, 18. julija.
Tisti del zasnovanega bloka stanovanjskih zgradb, ki ga je Dukičevo podjetje pričelo graditi letošnjo pomlad, je zdaj dograjen in zidarji in obrtniki vrše le še zadnja dela. Prvega avgusta se bodo stranke lahko že vselile. V bloku je zdaj dograjenih 91 stanovanj z vsem modernim komfortom. Po večini so trisobna, vendar je tudi lepo število dvosobnih in samskih stanovanj. Najemnine so kolikor toliko primerne, zlasti če se upoštevajo vse ugodnosti, ki so na razpolago. Skoraj vsa stanovanja so bila oddana, še preden so bilo zgradbe v surovem stanju dovršene. Novost bo, da imajo stanovanja v bloku centralno kurjavo na števce.
Dograjenih je pet hiš, in sicer ima skupina ob Gledališki ulici dve šestnadstrop-nici, od katerih je ena last pokojninskega fonda TPD, druga pa Dukičevega podjetja. Srednja skupina od Gajeve do Puharjeve ulice ima najprej petnadstropno hišo, last restavraterke pri »Šestici« ge. Zalazniko-ve, dalje šestnadstropno hišo, spet last Dukičevega podjetja.
Projektiranih je še sedem hiš, in sicer štiri posamez stoječe, ob Puharjevi in Ga-jevi ulici ter strnjeno skupino treh velikih hiš ob Dunajski cesti. Te hiše bodo grajene, ko bodo sredstva na razpolago. Za skupino ob Dunajski cesti, ki bo prav monumentalna, pa je gotovo, da je ne bodo pričeli graditi pred pomladjo 1935., ker imajo najemniki v sedanji stari hiši pogodbe do konca 1934. Dosedanje zgradbe so veljale približno 20 milijonov Din.
Zadnja pot Josipa Rosa
Hrastnik, 18. julija.
Veličasten pogrebni sprevod, kakršnega Dol od pogrebov rudniških žrtev ni videl, se je pomikal v ponedeljek popoldne s Podbreškega na dolsko pokopališče. Ogromno število pogrebcev je spremljalo na zadnji poti g. Josipa R o š a, upokojenega šolskega upravitelja. Iz vseh krajev laškega sreza in tudi od drugod so prihiteli prijatelji in znanci, da mu izkažejo zadnjo čast. Med udeleženci smo zapazili bivšega profesorja ljubljanskega učiteljišča in pokojnikovega prijatelja g. Deklevo ter starega prijatelja Hrastničanov, ljubljanskega postaj enačelnika g. Ludvika. Posebno častno so bili zastopani učitelji s sreskim nadzornikom g. Potočnikom in šolskim ravnateljem g. Gnusom na čelu. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih uradov in društev iz Laškega, Rimskih Toplic, Hrastnika, Trbovelj m Zagorja. Lepo četo so tvorili gasilci iz Trbovelj I. in II., iz Laškega, Hrastnika I., od steklarne In z Dola. Bivšemu načelniku, častnemu članu in soustanovitelju gasilskega društva na Dolu se je poklonilo na grobu tudi pet gasilskih praporov. Ravno tako so se v lepem številu poslovili od bivšega staroste in podstaroste Sokoli iz Trbovelj, Hrastnika, Sv. Jederti in Dola. Od dobrega vzgojitelja so se poslovili tudi šolarji z Dola in Turja. Pogrebne obrede je opravil dol-ski župnik duhovni svetnik g. Gorjup, dol-ski pevci, večinoma bivši pokojnikovi učenci, pa so pod vodstvom g. Podlogarja iz Hrastnika zapeli žalostinke pred hišo žalosti, pri blagoslovitvi krste in na pokopališču. Sprevoda se je udeležilo tudi mnogo kmetov in rudarjev in so vsem segale globoko v srce poslovilne besede, ki sta jih na grobu govorila dolski šolski upravitelj g. Vitko Jurko in tajnik dol-skega gasilikega društva, rudar g. Franc Holešek.
Ko je zapel požrtvovalnemu gasilcu v zadnje slovo tudi gasilski rog, se je začela množica poslavljati od groba narodnega učitelja in velikega prijatelja ljudstva, ki bo ohranjen v častnem spominu.
Prodane neveste v Južni Srbiji
»Ktfpnlne za ženo« so med težldmi socialnimi In gospodarskimi problemi našega Juga
Izplačujejo se zlate turške lire in zlatniki
Skoplje, sredi julija.
V uradnem listu vardarska banovine WVardar« se že dalje časa razpravlja o važnem socialnem in gospodarskem problemu naših južnih -krajev, ki se na kratko označuje s prodajanjem in kupovanjem nevest.
Gotovo v vseh krajih Južne Srbije je ukoreninjen med pravoslavnim, še bolj pa med muslimanskim prebivalstvom običaj, da morajo ženini, odnosno njihovi starši plačati pred sklepanjem porok gotovo odškodnino staršem in zadrugam izbranih nevest Prebivalstvo našega juga živi večinoma v zadrugah in predstavlja za vsako zadrugo žena delovno moč, za katero zahteva zadruga odškodnino, če se iz nje izseli. Drugod po svetu prinašajo neveste doto, namesto dote pa so v južnih krajih uvedene »kupnine za ženo«.
Prebivalstvo je o tem običaju začelo v zadnjem času precej razmišljati, ni pa prišlo dalje kakor do razdelitve v dva tabora. Proti kupninam so starši mladeničev, za kupnine pa seveda starši deklet. Zadruge so zgrajene na materialističnih temeljih in ima zaradi tega vsaka delovna sila pri njih svojo vrednost. Prej nekdaj pa so bile mnoge zadruge ustanovljene tudi na podlagi podjetnosti in sile in so bile ugrabfjenja nevest na dnevnem redu. Ugrabljenja so odpravljena in preprečena, namesto njih pa so se splošno uveljavile kupnine, ki so obstojale že poprej. Ta običaj je ustvaril tudi poseben
0
poklic posrednikov.
Posredniki — imenujejo jih »strojniki«, so v vsaki večji vasi in imajo razdeljena področja. K njim se zatekajo starši mladeničev, ki so godni za zakon. Starši razložijo posredniku, koliko bi lahko plačali za nevesto in »strojnik« razloži, pod kakimi pogoji bi se našla nevesta v tej ali oni zadrugi. Pri njem se namreč zglašajo tudi starši deklet, ki zahtevajo odkupnino. V mnogih primerih »strojnik« šele seznani starše ženina in neveste ter z vso svojo spretnostjo vodi pogajanja za kupnine. Starši obeh zakonskih kandidatov morajo posredniku plačati seveda tudi honorar za njegovo delo, ki se ravna po višini dosežene kupnine za ženo.
Kupnine se navadno zahtevajo v zlatu.
— napoleondori, ki jih premore po nekaj še vsaka starejša rodbina ali zadruga. V nekaterih pokrajinh, kjer je zlato že davno izkopnelo, pa se kupnine izplačujejo tudi v navadnem denarju in v blagu. Cene so različne. Iznašajo pa v vsakem primeru po nekaj tisočakov, nekaj parov čevljev, kožuhov, le redko kedaj pa se plačujejo s poljskimi pridelki. Najnižja kupnina znaša recimo 2000 Din. pa je tudi to veliko premoženje za revnega kmeta ali Bo. revno zadrugo. Posredovalec večkrat tudi pomaga pri najetju posojila za take neobhodno potrebne izdatke.
Neveste na obroke
Kupnine na obroke so se v zadnjem času udomačile v mnogih vaseh Kosovega polja. Starši neveste napravijo s starši ženina pred »strojnikom« pogodbo, po kateri mora ženinova rodbina nekaj izplačati takoj, drugo pa v obrokih tekom enega, največ pa tekom treh let. Te pogodbe naložijo revnim rodbinam in zadrugam silno breme in mora največ od tega prenašati mlada žena. Starejši člani zadruge ji vedno očitajo, kako je bila draga, in koliko bodo morali zanjo še plačati. Da jo priganjajo k delu, je seveda samo ob sebi razumljivo. V rodbinah, ki se bavijo s poljedelstvom, ima itak vsaka mlada žena najtežje življenje — največ dela in nobenih pravic. Drugače pa je v dninarskih rodbinah, kjer hodijo možje v druge pokrajine na sezonsKo delo, žene pa doma gospodarijo. V dninarskih rodbinah ima žena veliko veljavo in tudi vso oblast kot zastopnica moža na domačiji. Zaradi kupnin in njenih posledic se po južnosrbskih vaseh odigravajo tudi
tragedije.
Starši, ki imajo doma več sinov, ki so že dovršili 22. leto in so po splošnem nazira-nju baš godni za zakonski stan, imajo hude skrbi z iskanjem potrebnega denarja, da bi sinovom kupili neveste. Denar pa morajo zbrati čimprej, kajti če sinovom do 25. leta ne najdejo življenjskih družic, se prav lahko zgodi, da bodo postali sinovi »prestari« za zakon in da bodo naposled morali v rodbini moški opravljati tudi ženska dela, kar se smatra za nekaj sramotnega.
Velika družinska tragedija
Oče osmih otrok Je v obupu ubU ženo in se obesil
Sv. Peter pod Sv. Gorami, 18. julija. Vse prebivalstvo naše pokrajine je pod vtisom velike družinske laloigre, ki se je odigrala preteklo nedeljo. Na Trebčah št. 86 sta živela zakonca Franc in Marija Domitrovič v siromašnih razmerah. Res, da sta bila oba pridna, ali vendar jima trud od ranega jutra do poznega večera ni toliko zalegel, da bi preživljala svojo številno družino. Njun zakon je bil namreč blagoslovljen z osmimi otroki. Tako velika družina je spravila starše v teh časih pomanjkanja in nezaposlenosti v obupno stanje. Zadnje čase sta le z največjim naporom mogla sebe in družino skromno hraniti.
Preteklo nedeljo pa je baje Franc Domitrovič dobil odpoved od dosedanjega
delodajalca. Potrt in zbegan se je odpravil domov. Tu je takoj poiskal ženo Marijo in ji povedal, kaj se je zgodilo. Zdajci se je obup pri obeh nesrečnih zakoncih izprevrgel v srd in medsebojno prerekanje. Tako se je zgodilo, da je razburjeni mož v prepiru udaril svojo ženo s težkim polenom po glavi. Povzročil je prelom kosti na dnu lobanje in je bedna žena v teku četrt ure izdihnila. Tragedija pa s tem še ni bila popolna. V duševni zmedenosti in v obupu se je takoj po uboju žene obesil mož na drevesu, odaljenem kakih 150 m od bivališča. Obe trupli sta bili prepeljani v mrtvašnico občine Sv. Peter pod Sv. Gorami. Doma pa so ostali gladni, objokani otroci.
Mura ugrablja številne žrtve
Trije utopljenci v enem dnevu — Žrtev brezsrčne matere
Gornja Radgona, 16. julija. Ko je povsod drugod kopalna sezona 2e na višku, se je pričela pri nas šele sedaj. Mura, znana zaradi svoje deročnosti, je po dolgotrajnem deževju še vedno precej visoka in zelo hladna. Prvi pravi poletni dnevi so začeli vabiti kopalce, katerih število je naraslo šele preteklo nedeljo, ko je solnce izredno močno pripekalo. Že okrog poldneva so opazili prebivalci v Gornjem Cmureku med deročimi valovi Mure moško truplo. Kje je neznanca, ki je imel oblečene samo kopalne hlače, ugrabila Mura, še ni znano. Sodijo, da je iz Avstrije.
Med številnimi kopalci sta bila v nedeljo popoldne med vasjo Lutverci in Podgra-dom tudi 181etni Alojz Maček in 251etni Anton Štrakl, oba viničarska sinova iz Hercegovščaka. Za v vodo sta imela oblečen vsak svoj plavi delovni predpasnik. Prvi je skočil v hladno in deročo reko Muro Alojz Maček, ki pa ni bil siguren plavač ter ni mogel obvladati valov, svojega tovariša je pričel klioati na pomoč z besedami: »Tunek, pomagaj!« Nato je skočil za njim Štrakl. Onemogli Maček se je svojega rešitelja oklenil tako močno, da si slednjič tudi Štrakl ni mogel pomagati in tako so ju valovi zagrebli in od-
lel, ee je zdravil na Bledu do 1. 1875-, nakar se je vrnil v Prago. Tu je postal uradnik Muzeja kralj. Češkega in njegove knjižnice. Zdaj je izkoristil svoja znanetva in poznanje Slovenije za to, da je smotrno gojil etJ-ke s Slovenci, pri katerih je propagiral učenje češkega jezika in sp>>znavanr? čeških
Jan K. Strakaty
kulturnih in političnih razmer. Pri nas pa je širil učenje slovenskega jezika in seznanjal Cehe z razmerami med Slovenci. O
njem so po pravici pravili, da je bil v Pragi »slovenski konzul« in »apostol vzajemnosti med Cehi in Slovenci.«
To Legovo delovanje in pa njegovo prizadevanje za narodno probujo slovenskega ljudstva na osnovi drobnega dela smatram za Legovo največjo zaslugo. Za drobno delo Je vnemal dijaštvo in učiteljstvo, pošiljajoč mu češke slovnice in knjige; tako ie v nrem vzbujal tudi slovansko zavest. Bil je mož nezlomljive energije in vztrajnosti, redke plemenitosti in dobrega srca; temu ee je pridružilo, še neizmerno navdušenje za slovanstvo. Vrh vsega .je imel Lega še ta srečni dar, da je močno vplival na mlade ljudi ki «i jih pridobival za svojo reč.
O tem priča Leeova korespondenca, ki fd ostala v njegovi zapuščini in ki je sedaj v arhivu Narodnega muzeja v Pragi. Tudi nekateri izmed njegovih nekdanjih dopisnikov, ki » danes kajpak že starci in ki sem jih bil srečal sedaj, ko iščem Legova pisma, eo mi potrdili, da Jim je bil Lego duševni voditelj, čigar vplivu so popolnoma podlegli. Še danes eovorč z navdušenjem in pietet-nim spoštovanjem o njem, hvaležno ee spo-minjajoč njegovega dela za Slovence Samo mož, ki je bil tako idealno slovansko usmerjen, se Je mogel tako iskreno in tesno oprijeti bratskega slovenskega naroda, da ea le-ta skoraj smatra za svojega. Da je bil »po srcu Slovenec«, je dokazal med drugim tudi s tem: Po Legovi zaslugi so 1« 1862. razpisali nagrade za slovenske zborovske skladbe, od njega je prišla izpodbuda za ustanovitev »Slovenskega planinskega dru-
nesll s seboj. V njuni družbi je bil še neki hlapec, a ta ne zna plavati in tako je bila vsaka rešitev nemogoča. Ljudstvo po-miluje tako žalostno smrt dveh nadebudnih mladeničev. Anton Štrakl se je po od-služenju vojaškega roka šele pred kratkim vrnil domov.
Pretekli četrtek okrog 14. ure je ribaril ob Muri nad Melanjskim brdom pri Gornji Radgoni Franc Kožar, posestnik v Me-leh. Ker je začutil v mreži znatno težo, se je razveselil dobrega plena. Vendar pa njegovo veselje ni trajalo dolgo časa. Na svoje veliko presenečenje je namreč izvlekel iz vode trupelce otroka moškega spola. O žalostni najdbi je takoj obvestil orožniško postajo v Slatini Radencih, ki je odredila takojšnji prenos v mrtvašnico v Gornji Radgoni. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je novorojenčka brezsrčna mati takoj po porodu vrgla v vodo. Trupelce nedolžne žrtve je bilo v vodi že okrog 10 dni ter je imelo svežo popkovino, na desnem sencu pa je bilo okrvavljeno. Za brezsrčno materjo se vrše poizvedbe. Ako je komu kaj znanega, naj prijavi zadevo bodisi orožniški postaji v Gornji Radgoni ali Slatini Radencih, odnosno svoji najbližji orožniški stanici.
šiva« in njegove podružnice v Pragi, Lego je razpisal prve nagrade za najboljše slovenske mladinske spise itd.
Ali pišete večjo monografijo o J. V, Legi? C emu zbirate njegovo korespondenco?
Zanimam se za zgodovino stikov med nami in Jugosloveni, prav »osebno pa še Slovenci. V teh stikih Je imel Lego vodilno ulo-go. Spoznal sem ga osebno, ko sem kot gimnazijec zahagal v muzejsko knjižnico; to me je tem bolj izpodbudilo, da sem ee Jel baviti z njegovim življenjepisom. Moje za-nimanie za L^ego je v zadnjem časa postalo še jačje: bliža ee namreč lOOletnica njegovega rojstva, a to bo letos dne 14. s^ptem-biu. Ko sen« se lani mudil v Ljubljani, sem bil opozoril na to pomembno obletnico sve-Qe slovenske prijatelje in že tedaj sem se bil odločil, da napišem ob tej priliki o Legi članek za >Ceškoelov- - jugoslov. revui« na osiK.vi arhivnih virov.
Tega deia sem ee takoj oprijel. Nekatera osiAm* dokumente mi je dala ledavno umrla gospa Logova, pismen a ostal'na na je. kaktrr sem že omenil, v arhiva Nar. muzeja v Fragi. la Legova zapjščiai me Je vprav prc6eretila r<? svoji obilnosti; šteje namreč 8 velikih škatel, izmed kater h obsegajo 4 korespondenco, ostale pa rjkopis<e. tiskov1 m in dr. Slovenska korespondenca je v dveh škatlah in obsega 672 pisem, ki pote kajo od 250 dopisnikov. Med njimi eo v a Si »prvaki« v kulturi in politiki, znani že te daj, ko so pred 50. ali 90. leti dopisovali Legom, pa tudi razni dijaki, ki so šele poz
II ii m a vesti
♦	Poveljstvo rrakoplovne brigade v Zagrebu je prevzel ppolkovnik pilpt-lovec Dušan Radovič. Zagreb je bil doslej, samo sedež IV. zrakoplovuega polka, sedaj pa je tam tudi zrakoplovna brigada. Njen prvi poveljnik, podpolkovnik g. Radovič je po rodu iz G! a moča v Bosanski Krajini in se je že kot tehnik na Dunaj>u in v Pragi zanimal za zrakoplovstvo. V začetku svetovne vojne je bil na ruski fronti, potem pa so ga pridelili avstrijskim četam v Srbiji. Od tam je utekel v Srbijo in stopil v dohro-voljsko legijo. Dovršil je z,rakoip.k>vno šolo v Solunu in se odlikoval kot izvrsten izvidnik. Po koncu vojne je izvršil višji zrakoplovi tečaj v Parizu. Pred premestitvijo v Zagreb je služboval kot upravitelj zrakoplovnega tehničnega zavoda v Kra-Ijevu. Aktivno je sodeloval pri zrakoplov-nih tekmah Male antante in Poljske od leta 1924. do 1929.
♦	Poziv narodnim družinam! Narodni izseljenski odbor se obrača do vseh narodnih družin z vljudno prošnjo, da prevzamejo v oskrbo nekaj otrok naših west-falskih izseljencev. Na prvi naš poziv sta se od z. v ali dve družini v Žalcu in Grižah, ki prevzameta tri deklice. Morda se bodo našle še druge družine na deželi, ki bi prevzele nekaj otrok v oskrbo ter s tem pripomogle, da bodo otroci naših izseljencev prebili lepe počitnice v naših kraiih. Otroci pridejo v Jugoslavijo v avgustu. Natančnejši dan sporočimo naknadno. Prosimo vse družine, ki želijo vzeti kakega otroka, dečka aLi deklico, na počitnice, naj to javijo z dopisnico na naslov: Narodni izseljenski odbor, Ljubljana, Delavska zbornica, ali pa na predsednika g. dir. Joža Bohinjca, ravnatelja OUZD, 'Ljubljana, Miklošičeva cesta.
♦	Članom in članicam JNAD »Jadrana«. Kmlturno-znanstvena sekcija razpošilja te dni valbila k sodelovanju. Vabila obsegajo obširen program dela v zimskem semestru. Specialne teme iz danes aktualnih področij nudijo vpogled v smernice, po katerih naj se giblje v glavnem vse delo te sekcije, katera mora po svojem smotru postati v bodoče šola za temeljito spoznavanje važnosti in težavinosti našega mladinskega pokreta. Aktivno sodelovanje bo nudilo vsakemu ne samo določnejši smisel njegovemu članstvu v društvu, temveč ga bo navezalo tudi na študij problemov, o katerih se v univerzitetnih predavalnicah ne razpravlja, vsaj ne s takim smotrom. Spoznavanje teh problemov je za vsakega neobhodno potrebno, še ntujmejše je. da si vsak posameznik poizkusi ustvariti v gotovem idejnem okviru svoje samostojno stališče k posameznim važnim vprašanjem. Gibanje mlade generacije trpi danes predvsem zaradi tega, ker nimamo poznavalcev specialistov za vsa sodobna pereča vprašanja, h katerim mora tudi mladina kot element, ki bo v dosledni bodočnosti prevzel na svoja ramena odgovorne dolžnosti, izreči svojo besedo. Družeč lastno korist s koristjo celotne naše idejne skupnosti bo vsak član s svojim sodelovanjem najleoše manifestiral za naš program in njega realizacijo. Vabila prejmejo vsi, ki so do danes pokazali vsaj minimalen im-
V;,	- v
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Samo še danes!
LILIAN HARVEV Willy Fritsch in Willi Forst
v prekrasni opereti ljubezni
PLAVI SEN
Paramountov zvočni tednik novosti!
Predstave ob 4., ln %10. uri Znatno znižane letne cene!
'-<V»-^jik"'^-'^' •'.< - -~v - -V-1' • »V
Razvijanje in kopiranje filmov in plošč, kakor tudi povečanje slik izvršujemo najboljše in po zmernih cenah.	8379
DROGERIJA „ADRIA"
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica L
teres do te važne panoge društveneza
udejstvovanja. Ostali tovariši in tovarišl-ce, ki želijo v bodoče pomagati, naj Javijo svoj naslov. Vsem ponovno toplo priporočamo sodelovanje v zavesti, da bo samo idejno močna in mladostno borbena mladina nositeljica zmage na odgovornih položajih. Naša deviza za delo v društvu mora biti; Vsak aktiven Jadranaš _ vsak sodelavec pri kulturno-znanstvenl sekciji! — Oulbor.
+ Za skrbno roditelje In vzgojitelje.
Ljubljanski radio bo podajal jutri v četrtek ob 19. polurni prizor iz poklicne posvetovalnice. Na praktičen način bo pokazano, kako naj se pomaga mladini, da najde pravilno pot v bodočnost. Nastopijo učitelji Vrane, Volmajer in Pavšič, člani Pedagoške centrale iz Maribora. Opozarjamo starše in vzgojitelje na to aktualno točko jutrišnjega sporeda.
♦	Povabljenim umetnikom, ki so ee prijavili k udeležbi razstave >Madone slov slikarjev« o priliki jesenskega velesej.ma jiavUjamo, da morajo biti dela najkasneje do 25. avgusta na velesejmu. (N paviljon). — Uprava velesejma.
♦	Pregled slik katedrale v Djakbvlcl. Posebna komisija strokovnjakov, med njimi tudi znani slikar prof. Ljuba Babič ter zastopniki škofije in zavarovalnice »Croatiac, je pregledala slike katedrale v Djakovici. Komisija je ugotovila, da je večina slik imela srečo pri nedavni požarni katastrofi. Dragocene slike namreč niso popokale in bodo dobile spet svojo prvotno barvo to lepoto, čim bodo strokovnjaško očiščene. Nekaj čistilnih uspehov, to sicer s pomočjo kruha, kaže že velike uspehe. Popolnoma pa so uničene tri dragocene slike, in sicer »Ustvaritev Eve«, »Izgon iz raja« in >Noe-tova žrtev«.
♦	»Zbori«. Revija nove Zborovske glasbe urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Letnik 9., št. 3. Vsebina glasbenega dela: M. Rožaoic »Hčere svet«, moški zbor, S. Ko-porc »Vetri v polju«, J. Kenda »Vlahi«, mešana zbora; pater H. Sattner »Legendi-ca«, samospev s klavirjem. Vsebina književnega dela: Žagar Drago: »Kaj nam za žalost«, pesem; Matej Hubad (članek), H. Druzovič: Sedemdesetletnica prvega pevskega nastopa v Mariboru (članek). Rubrike: Naši skladatelji, Opera, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. »Zbori« stanejo letno 50 Din, pevska društva pa dobe nešteto skladb za koncertno in zabavno uiporabo. Partiture posameznih »Zborov« so za ves zbor na prodaj po ceni 1 Din za dve strani. Naročite se na list!
♦	Pri požaru velike opekarne v Dvorski vasi na Gorenjskem, o katerem smo poročali v nedeljo, so vneto gasila društva: Hlebče, Smokiuč, Breznica, Radovljica in Mošnje z motorkami, društvo Begunje pa z brizgatao na ročni pogon.
♦	V Kull v Vojvodini pričakujejo konec sveta. Posestniku Gjuru Jerkovu v Kuli je povrgla svinja med drugimi prašički tudi enega, ki je imel dve glavi in osem nog. Od blizu to daleč so prihajali ljudje, da vidijo to čudo to med množico se je kaj kmalu razneslo praznoverje, da je ta čudmi pujisek glasnik konca sveta. Vaščane je navdal silen strah to od Jerkova so zahte- > vali, naj takoj ubije usodno pošast. Jerikov | jih je skušal odvrniti od praznoverja to se je dogovoril z živtoozdravnikom, da bi pujska spravili v muzej. To namero pa so preprečili praznovernl vaščani to je moral živtoozdravnik naposled usmrtiti dvogla-vega pujska,
♦	Krvna o®veta v Sremu. Pred tremi leti ce je dogodil v vasi Nešttoi zločin iz motivov starega sovraštva to krvne osvete. Kmeta Uroša Valoviča so zarotniki zvabili v neko hišo, češ, da je tam vesela zabava, potem pa so ga skozi okno ustrelili. Po zločinu sta bila aretirana stara Uroševa sovražnika Lazar Dragosavljevič to Gavro Jovanovič. Lazar je trdil, da ga je Gavro nagovoril, naj s pomočjo nekih najetih mladeničev izvaibi Uroša v hišo, da bi se nad njim izvršilo že davno sklenjeno maščevanje. Siprva se ni dalo ugotoviti, kdo je Uroša ustrelil, naposled pa je Lazar priznal, d« je storil to on sam s puško, katero mu je bil preskrbel Gavro Jovanovič. Na prvi razpravi sta bila Lazar to Gavro obsojena na dosmrtno ječo, katero pa je poizmeje višje sodišče znižalo na 15 letno robijo. Gavro je ves čas trdil, da je popolnoma nedolžen to da so njega iz maščevalnosti vtpletli v ta zločin. Njegove trditve so postajale vedmo verjetnejše in ko je bil
mož že tri leta v kaznilnici. Je prišlo t« dni do obnove procesa in Je bil Gavro Jo-vanovič oproščen.
♦	Razprava proti morilcu Dušanu čup-koviču, ki je pred tedni v Mostanjoi umoril staro (posestnioo Maro Koprivico ter potem, da bi izbrisal sledove roparskega umora zažgal njeno hišo, se je včeraj začela ob velikem zanimanju meščanov to okoličanov pred mostarškim sodiščem. Roparski morilec je vneto pomagal pri gašenju Marine hiše, pozneje pa je zločin priznal, ker je imel vedmo pred očmi umorjeno starko.
♦	Izletnikom v Dalmacijo bo izredno dobrodošla brošurica »Sibenik in reka Krka«, kratek vodič, ki ga je odlično napisal agilni tajnik ljubljanskega krajevnega odbora JS H. Marjanovič in ga Je lani ob izletu v te kraje izdal propagandni odsek JS v Ljubljani. Vodič ima le 31 strani, vendar je pa v knjižici vsa zgodovina prastarega šibenika, zlasti podrobno je pa opisano bogastvo tega mesta na umetniških in zgodovinskih spomenikih, v prvi vrsti pa seveda slavna stolna cerkev, ki je pravi biser arhitekture in resnična zakladnica umetnin. Enako zanimivo bo opisane tudi lepote reke Krke, predvsem pa njeni slavni slapovi. Knjižico krasi več prav lepih slik, a dobite jo razen v knjigarnah tudi v društveni pisarni v palači Ljubljanske kreditne banke v IV. nadstropju. Kakor znano, Je H. Marjanovič prav tako izvrstno opisal tudi »Hvar, Vis in Biševo« in je ta knjižica izšla letos v isti založbi. Brez obeh malih vodičev naj nikdo ne gre v Dalmacijo!
♦	Obledele obleke barva v razll5nlh bar-vah In plislra tovarna Jos. Relch.
Iz Ljubljane
u_ Ljubljanskega Sokola Je zadela te?.-
ka izguba; preminila je pridna ta požrtvovalna telovadlka sestra Andreja Senekovi-čeva. Društveno odposlanstvo bo spremilo blagopokojmico na njeni zadnji poti korpo-rativmo z zastavo. Sestre ta bratje, izka-žimo dobri Sokolici ono čast, ki Jo }e zaslužila s svojrfm vztrajnim delom. Žalni sprevod bo krenil danes ob 17. Izpred mrtvaške veže splošne bolnico, članstvo, moško to žensko v slavnostnem kroju pa tudi v edvihi z zinakom ee Zbira ob 16. pred Narodnim domom. Pokojnici ohranimo časten in neveniljiv spomin. _ Uprava.
u_ Sokol II. poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega člana, br. Franca Adamiča. Zbirališče danes pr! mrtvašnici splošne bolnice ob tričetrt na 4. popoldne. Civilni kroj z znakom. Zvestemu bratu časten spomin! Uprava.
u_ člani Podpornega društva železniških uslužbencev In upokojencev v Ljubljani se vabijo na članski sestanek, ki bo v soboto 2.2. t. m. ob 1<5. v dvorani restavracije »Pri Levu« v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta.
u_ Večer smeha. Ulprava kima Matice
si Je pridobila poleg včeraj napovedanih treh šaloiger Se četrto sijajno burko s Hansom Moserjem »Nosač« to »Neprijetni pacijent«) ter dve šaloigri s Sz&kejem Sza-kalom (»Nedolžni direktor« ta »Ahoj, Ahaj!«). Ena burka bo bolJSa od druge, smeha pa bo ves večer od srca dovolj: Gotovo bo ta novost tudi v Ljubljani do-
Krema za raziranje „LA TOJA"
edinstvena na svetu! Cena tubi Din 18.—. Dobi ae povsod.
KUPUJTE
„MELANA" kopalne obleke
iz najfinejše volne v vseh modernih oblikah pri
»ME L A« d. z o. z.
TyrSeva cesta 9.	Tyrševa cesta 20.
Damske lahke obleke
velika in krasna izbira v vseh velikostih od 65 Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost, največja izbira pri
F. I. GORICAH
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
8310
n;je zasloveli. Naj omenim nekatera imena: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Ivan Hribar, Anton Funtek, E. Gangl, Fr. Gerbič, Fr. Gestrin, Fr. Leveč, Fran Levstik, A. Ne-rat, P. Graselli, Jul. pl. KleinmaJT, Rad. Knaflič, Vek. Ljgat, K9. Meško. Filik Miklavže, Peter Miklavec, dr. M. Murko, Viktor Parma, dr. L- Pivko, Maks Pleteršnik, Anton Trstenjak, Davorin Tretenjak, Ivan Vrhovnik, dr. Ivan Zmavc, dr. Jakob Žmavc..
Ko sem korespondenco v glavnem prer učil. sem lahko ugotovil, da j a močno zanimiva: podaja sliko svoje dobe to važen vir za zgodovino stikov med obema braitskima narodoma. Zato bi hotel to korespondenco izdati, kajpak izpopolnjeno z Legovimi dopisi, katerih del 9e j ž v konceptih ohranil ined zapuščino, pa seveda opremljeno s primernimi opombami in temeljitim Legovim življenjepisom. Prav zaradi tega sem prueJ 6em, da tu pri nekdanjih Legovih dopisnikih poiščem njegova pisma in tako izpopolnim gradivo, ki dokumentira Legovo delovanje. Gg. Janku G 1 a s e r j u, ravnateljj Studijske knjižnica v Mariboru in dr. J. Slebingerju, ravnatelju Drž. studijske knjižnice v Ljubljani, ki sta oba živa biografska slovarja, gre hvala, da mi je uspelo ugotoviti vse dopisnike, izvzemši 26 imen. Na| n »ugotovi j ona imena navedem na tem mwta in prosim či ta tel je, ki bi lahko kaj povedali o njih, da pošljejo svoja pojasnila zame aa naslov: Dipl. sc. pol- Julij Gorjp Maribor, Sodna ulica 26. Josip Blaž, Janko f«ben Joeef Dekort, Branislav Gasiparčič, Kari iavornik (ali Tavornik?). Frant. Jereb (šUtduai v čečki Lipi gospodarsko šolo),
Fr. Jurkovič, Josef Kofol, Rafaela Kovačič, Frančišček Kunstelj, Othmar Mixa, Ivan Miiller, Adolf Paeher, V. Pante, Lovre Po-križnik, Janko Rabul. Mihajlo Slanjak, Ivan Stukel, Ivan Sirid, J. Bap. Stukelj, Matevž Tertinek, Ferdinand Varady, Alois Veberič Frančišek Vrhovec, Mihajl Žilnik,' Jan Zivko.
Nedvomno ste si pri zbiranju Lesovih pisem pridobili kaj obče zanimivih izkušeni?
Izkušnje, ki sem sd jih pridobil pri zbiranju Legovih pisem, so kaj različne. Ena najmučmejših je vtisk. da pri vas ni mnogo razumevanja za pismeno ostali no te vnste. Na moja vprašanja so mi kaj pogosto odgovarjali, da je bodisi dotični Legov dopisnik še za življenja sežgal svojo korespondenco, »li da so .jo uničili svojci po njegovi smrti. Drugi eo zopet odgovarjali, da doti&nik sploh ni spravljal korespondence ali je ne spravlja in podobno. Spričo takih okoliščin bo pač zelo težko pisati slovensko književno zgodovino, zakaj baš v korespondenci se pogosto ohranijo zanimive vesti iz zakulia-ja literarnega življenja.
Kako dugače je v tem pogledu preskrbljeno pri nas! Arhiv knjižnice Narodnega muzeja v Pragi ponuja še živečim književnikom in sploh javno delujočim osebam, da naij mu izroee svoje rokopise; ko p« kateri izmed njih umre, tedaj uprava arhiva takoi prosi njegove svojce, da podare arhivu nis-govo korespondenco in rokopise« Arhivski uradnik osebno intervenira, da bi arhiv dobil njegovo pismeno oetalino.
Kolikor sem mogel opaziti, je pri va« taka skrb za pismeno zapuščino uglednih jav-
nih in kulturnih delavcev še v povojih; v najboljšem primeru se ta ali oni bavi e tem čisto na lastno pest in ne polaga posebne važnosti na to; rokopisi se zbirajo bolj zaradi nekakega športa, za zabavo, kakor pav znanstvene namene. Samo tako je mogoče, da sem v Državni studijski kniižnici našel samo 13 Legovib pisem.
Posiedek mojega prizadevanja sploh ne ustreza trudu in delu, ki sem ga bil posvetil zbiranju Legovih pisem. Včasi Je bilo treba cele odisejade, preden sem bil našel dotičnega dopisnika; dostikrat žal to, da sem našel dopisnika, 5e ni pomenilo uspeha. Veg ko 30 oseb mi je bilo obljubilo, da bodo še iskale Legova pisma in, 5e jih najdejo, mi jih dajo na razpolago. Samo v Ljubljani sem obiskal nekako 70 oseb. Pismeno se bo treba obrniti do kakih 20 nekdanjih Legovih dopisnikov. Pri vež kwt 100 Legovih dopisnikih so Legova pisma danes že nedosežna. Sem sodijo oni, ki so že pred dolgimi leti umrli in katerim težko naideš svojce, pa tjdi oni, katere je — žive ali mrtve — pogoltnil grob Malije...
Včasi je bilo treba prositi tudi oblasti za intervencijo. Tako mi je pravil brat G a n g 1, da mu je avstrijska policija med vojno pobrala vsa Legova pisma. Obiskal sem policijskega ravnatelja g. Keršovana, ki mi je zelo ljubeznivo Sel na roko in ie dal iskati zaplenjene papirje br. Gangla. Kakor so ob tej priliki dognali, so papirji prešli od policijske uprave na namestnistvo, današnjo bansko upravo; unam. da bo slednra storila vse. kar je mogoče, da lih najde in Se so jih nemara prepsljali na Dunaj, 6i jih bo
segla popota uapeh ia bo Elitni kino Matice s prireditvami te vrste moral nadaljevati tudi seanrtertja v sezoni. Cenejše zabave ni! Zato bodo gotovo najširši krogi občinstva, žeJjni razvedrila to zabave, oba dneva napolnili dvorano. V četrtek in petek bosta po dve predstavi, ta sicer prva ob 17.30, druga ob 21.15. Cene ostanejo znižane kljub visokim stroškom.
PRIDE!	PRIDE!
BRIGITA HELM
v veleftlmu
»ATLANTIDA"
u— Starši, pazite na otroke v parkih. V
vročih poletnih dneh radi vodijo starši svoje male nebositjenee v senčnate parke, kjer posede na klopicah, dočim imajo otroci razne prilike za igre. Večkrat pa se pripeti, da otroci odihitijo staršem izpred oči, nakar prav radi zaidejo med cvetlične girede, kjer napravijo včasih prav občutno škodo, čuvaj v tivolskem parku Anton Su-hadolnik je zalotil predvčerajšnjim kopico otrok, Lgrajočih se na cvetličnih gredah. Čim pa so ga otroci opazili, so se razbe-žali, pustivši vse igrače, košarico in žogo na mestu. Vse te igrače se nahajajo zdaj na policiji, kjer jih dobe starši vrnjene.
u— Delo v parkih je zastalo. Kakor znano, so bili v soboto odpuščeni vsi delavci ki so bili zaposleni v mestnih parkih to na cestah iz sredstev državnega pomožnega fonda, ker so vsa razpoložljiva sredstva izčrpana. Na nekaterih mestih so morali delavci pustiti svoje delo kar sredi vsega. Tako so delavci pustili tudi delo na Gra-diu, kjer so preurejali nasade in gradili terase, o katerih so listi pogosto pisali s takšnim optimizmom, da so naši stari pen-zijonisti že prav zatrdmo upali, da se bodo jeseni že lahko solnčili na terasi na Južni strani Gradu. Tudi tu je zdaj vse narobe. Za podzemskim rovom, ki so ga odkopall, Je ostalo mnogo kamenja to zemlje, ki bi Jo bilo treba odvoziti, z neznatnimi sredstvi pa bi se dala najbrž tudi do konca dograditi tista žeftno pričakovana solnčoia ploščad.
Glej Slamič nas, prišli smo spet na pivo in na sladoled in sploh na vse, kar nudiš ti poceni nam za vroče dni!
Delo v Ljubljanici napreduje. Dela v strogi Ljubljanice spričo lepega vremena prav hitro napredujejo. Zdaj so že dospeli s tlakovanjem do zmajskega mostu to tudi že izpod njega na drugo stran. Ako bi ne bilo raznih katastrof, ki jih je povzročalo deževno vreme In se je sproti ru-811 nasip pod bromostjem, bi bila Ljublja-nlčlna struiga zdaj gotovo že tlakovana do šentpeterskega mosta.
^Jll


r/
r/1
?5wom DOflv;
Telefon 33-87. Do solz se boste nasmejali pri filmu
Vesela prijatelja
Opereta iz veselega vojaškega življenja. Danes ob %7. in %8, Jutri
ob %9. uri. Pride!	Pride!
ŽELIM SE POROČITI
CČJN&- . -3.0, 8, <o,5,DIM
u_ Brezobzirna vožnja. Ko Je Sla v ponedeljek opoldne trgovka Angela Delničarjeva iz Dravelj po Vodnikovi cesti, je v bližini Krisperjeve tovarne privozil za ntjo gostilničar Slavko iz Trzina. Dal Je Dotal-čarjevi znak, da bo vozil naprej po cesti, a ko se mu je ta umaknila s precejšnjo brzino, Je zavil na Galletovo pot, kjer se je nahajala Dolničarjeva. Podrl jo je po tleh in voz je svoijo žrtev precej časa vlekel za sefboj. Ko se je Dolmičarjeva osvobodila voza in obležala, je S. udaril po konju ter zdrvel naprej. Za njim je odihitei stražnik na kolesu to ga legitimiral. Dolničarjeva se je pri padcu precej poškodovala, pokvarila ohleko to čevlje ter utrpela veliko strahu.
u_ že zopet poekušen samomor. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 22 letno Marijo K., soprogo monterja iz Rožne doline. Našli so jio v njenem stanovanju že skoro popolnoma nezavestno, poleg nje pa večjo steklenico s preostanki lizola. Njeno stanje v bolnici je precej resno.
preko jugoslovenskega poslaništva zagotovila pri avstrijskih oblastih.
Ali ste kljiib tem teikofam zadovoljni s rezultati svojega dela pri nas?
Rezultat mojega dela me pač ni popolnoma zadovoljil, zakaj pričakoval sem, da bom v javnih arhivih enako kot v zasebnih rokah našel več Legovih pisem, kakor sem jih v resnici. V celoti je doslej šle 6kozi moje roke 55 pisem, 16 razglednic, 1 kupon poštne nakaznice, 1 posetnica in 1 brzojavka, torej skupno 74 arhivalij po Legj, ki so v rokah treh zasebnikov in šest korporacij. Lahko pa smatramo, da je izmed onih 672 pisem, ki Jih je prejel Lego, odgovoril vsaj na 500 pisem; če bi torej bila polovica Legovih pisem danes že uničena, bi jih bili vendar morali vsaj 250 še ohraniti...
Kako bi najlepše počastili spomin Jana V. Lege ob bližajoči se lOOlet-nici njegovega rojstva?
Po mojem mnenju bi bila zelo primerna počastitev njegovega spomina, če bi vsi oni, ki imajo Legova pisma, izročili le-ta ob njegovi lOOletnici Državni studijski knjižnici v Ljubljani. Tako bi ostala ohranjena tudi prihodnjim generacijam. Družba sv. Cirila in Metoda je že storila tako; kdo pojde za njenim krasnim vzgledom?!	—o.
Iz Celja
0 Stendhalovem romanu »Rdeče in frno«. ki je lani izšel v prevod i prof. dr- Sturma pri Tiskovni zadrugi, je spisal Andrš Le Breton obširno analitično stludiio (Ls Rouge et le Noir. Etude et analvse par Andrč Le Breton. Mellottče žditeur, Pariš).
e— Utemeljene pritožbe se čujejo v zadnjem času v Celju nad povišanjem pristojbin v mestnih kopališčih ob Savinji. Mestni občinski svet je letos povišal te pristojbine za 50 odst. Občina bi pač že s stališča tujskega prometa in higiene ne smela tako pridobitno obravnavati mestnih kopališč, ki po svoji zunanjosti in vsej ureditvi itak niso mestu v ponos. Druge, manjše občine so rešile in še rešujejo vprašanje kopališč mnogo uspešnejše nego Celje, ki mu daleč po državi znane kopelji v Savinji nujno narekujejo potrebo po gradnji modernega kopališča ob Savinii. Tako kopališče bi znatno pospeševalo tujski promet, ki potrebuje najživahnejše propagande. Za tako propagando pa so potrebni vsi pogoji, h katerim spada poleg raznih razvedril tudi ustrezno moderno kopališče ob Savinji. To je problem, ki ga bo morala občina rešiti čim prej ne glede na krizo in druge pomisleke Tujska in kopalna sezona je v zadnjem času oživela, vendar pa je letos v Celju manj letoviščar-jev nedo lani.
e— Žrtve nesreč. V ponedeljek si je 27 letna služkinja Justina Veknerjeva iz Gotovelj pri padcu občutno poškodovala levo zapestje. V soboto je padel 8 letni posestnikov sin Jože Repinšek v Mozirju pri igri tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v kolenu. V nedeljo je padel 72-letni posestnik Anton Rajher iz Čreta v neki jarek in si izpahnil levico v ramenu. V ponedeljek si je 12 letna železničarjeva hčerka Marija Doberškova z Ostrožnega pri padcu v gozdu zlomila desno nqgo pod kolenom. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Tu je umrla v ponedeljek 34 letna Marija Podbregarjeva. žena kovaškega mojstra iz Poljč pri Braslovčah.
e— Pasji kontumac je. kakor znano, uveden v okoliški občini. Ker v mestu Celju ni kontumaca in ker segata občini ponekod tako druga v drugo, da marsikdo ne ve, kje je občinska meja, je upoštevanje kontumaca zelo težavno in mučno. Ni nam znano, zakaj je bil ravno poleti uveden pasji kontumac v okoliški občini, saj v celjskem okolišu že dolgo ni bilo nobenega primera pasje stekline. Morda bi se pa le dalo nekaj ukreniti, da ne bo opaziti neprijetne pa tudi nemogoče razlike v ukrepih v mestni in okoliški občini.
Iz Maribora
■ župan g. dr. Llpold zopet uraduje.
S krajšega dopusta, ki ga je prefoil v Rogaški Slatini, se je vrnil v Maribor mestni župan g. gr. Lipold in prevzel včeraj dopol/dme zopet vodstvo, županskih poslov.
a_ Manifestacija naše narodne zavednosti bo velik izlet vseh tukajšnjih nacionalnih, kulturnih in pevskih društev ter strokovnih organizacij k Sv. Duhu na Ostrem vrhu 6. avgusta. Prijave sprejema kilub »Meda« v Mariboru, Aleksandrova
cesta 40, do 25. t. m.
a_ Zveza borcev generala Maistra v
Mariboru je že prejela potrjena svoja pravila in bo imel pripravljalni odbor zveze važen sestanek v soboto 22. t. m. ob 20. uri v Nabavljalni zadrugi na Rotovškem trgu.
a_ Dijaško letovanje v Martlnščlcl. Prijave za letovanje dijakinj v Martinščici sprejema Zdravstveni dom v Mariboru do 29. t m. Odhod druge kolonije v Martim-ščico bo v ponedeljek 31. t m. z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 17.47. Povratek prve kolonije bo isti dan z vlakom ob 11.13. Kakor nam javljajo iz Martinščiee, je letovanje prve skupine ob lepem vremenu in obilni hrani prav prijetno. Zato ne zamudite prilike in se prijavite, dokler je še čas.
a_ Mladina v okolic« Maribora. Slovenski živelj ob zahodni in severni meji kliče po živi besedi! Knjižna akcija spet diha; Po prizadevanju mladine in naklonjenosti zavednega mariborskega prebivalstva se je posrečilo zbrati doslej že okrog 3000 precej dobrih in poučnih slovenskih knjig in revij. Za zavedni Maribor pa je to število še mnogo premajhno. Sedaj bo mladina pobirala knjige tudi v okolici. Že prvi dan je nabrala 430 knjig. Knjižnica državnih železničarjev je darovala 178 knjig, nadučltelj v pokoju Franjo Zupančič pa 39 knjig in več revij. Okoličani, darujte mladim zbiralcem vse tiste knjige, ki jih morete pogrešati.
a_ 2e nekaj dni Imamo v ozračju nad Mariborom veliko senzacijo v podobi dvo-fcnovnega letala tipa »Brandenbung«. ki služijo v našem vojaškem letalstvu kot šolska letala. Letalo je dodelilo mariborskemu krajevnemu odboru aerokluba »Naša krila« vojno ministrstvo v svrho izpopolnitve rezervnih letalskih častnikov v pllotiranju to pa za učenje ostalih čdasvor kluba. Tukajšnji Aeroklnb bo prejel v kratkem še drugo enako letalo, ki bo služilo letim namenom. Ellgantnl leseni ptič kroži sedaj po ves dan nad mestom ta Mii-njo okolico ter vzbuja med prebivalstvom veliko zanimanje za zračni šport.
Imate za dopust že vse pripravljeno?
Ne pozabite fotoaparata! In pa: Brezplačno dobite pri nas naslovne vrečice, da nam po pošti pošljete vaše filme v izdelavo. Vrečice opremite z vašim cenjenim naslovom ter oddajte kot vzorec pošti, mi vam filme razvijemo, naredimo po 1 kopijo in obratno vse skupaj vrnemo po pošti!
DROGERIJA GREGORIC, d. z o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5.
še ena obsodba po zakonit o nelojalni konkurenci.
Popravek.
V vašem cenjenem dnevniku od 2. VH. in od 9. VII. t. 1. so objavljene razsodbe proti dvema lastnikoma avtomehaničnih delavnic, ki sta bila obsojena po zakonu o nelojalni konkurenci zaradi prodajanja cenejših tujih vrst olja za avtomobile pod označllom »GARGOYLE MOBILOIL«, odnosno pod takšnimi označili, da so kupci lahko verjeli, da so v resnici dobivali originalni »GAR-GOYLE MOBILOIL«.
S tem še posebej ugotavljamo, da v teh primerih ne gre za trgovce, temveč za lastnike avtomehaničnih delavnic, ki se drugače še ukvarjajo s prodajanjem olja za avtomobile, kar je sicer razvidno tudi iz navedenih razsodb.
VACUUM OIL COMPANT D. D.

bo r
a_ Banevinskl arhiv v Mariboru času od 20. do SO. t. m. zaipirt.
a_ Mnogoštevilne nezgode. V marilbor-9ki bolnišnici so morali pols&atl potrebno zdravniško pomoč 1« letni dninar Franc Pahor iz Dobrovcev, ki si je prebodel desno dlan, 74 letni občinski revež Ivan Žafran, M ga Je povozil neki kolesar la Jare-nine, 40 letni trgovski potnik Janko Bablč i* Smetanove ulice, ki si je pri padcu s kolesa zflomll levo roko, 25 letni učiteU Anton Zafrad iz Aleksandrove ulice, ki se mu je pripetila enaka neagoda to si je poškodoval levo roko v rami, 25 letni posestnik Franc Kejnlk 1« čagone pri Sv. Antonu r Slovenskih goricah, ki je padel z voza to gi poškodoval levo roko ter usnaar Mladem Jovanovič li Ptuja, ki Je Izstopil včeraj tz ptujskega avtobusa tako nespretno, da ti je občutno poškodoval desno nogo v gležnju.
a— Nezgoda kolesarja. V ponedeljek popoldne je padel s kolesa na banovinakl cesti r Bresternici 61 letni posestnik Anton K urnik iz Kamnice tako nesrečno, da se Je poškodoval na glavi.
a— Najden utopljenec. Pred dmevi je naplavila narasla Drava v Zlatoličju pri &t. Janižu na Dravskem polju truplo neznanega moškega srednjih let, ki je moral ležati v vodi že najmanj 3 mesece, ker je bilo truiplo že popolnoma razpadlo. Na lobanji utopljenca je bila ugotovljena kot dvodi-narskl novec velika luknja, kar vzbuja »um, da je bil neznanec najprej ubit, nato •P-a vržen v Dravo. Truplo je bilo pokopano na tamkajšnjem pokopališču.
a_Od doma Je pobegnil predvčerajšnjim
sjutraj, ko je čel v službo h ključavničarju Polaku v Mlinsko ulioo, 18 letni ktfu-»čavničarskl vajenec Franc Podobnik, sin delavca v državnih železniških delavnicah v Studencih. Fant Je za svoda leta zelo šibke postave. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj to sporoči mestni policiji.
a— Dve tatvini, v nedeljo popoldne Je neznan tat odnesel med kopanjem Milanu Zagorcu iz Vrtne ulice in njegovi 6-letni hčerki s Schmiedererjevega posestva ob Koroški cesti vso obleko, čevlje, perilo in moško žepno uro. Z Rotovškega trga pa je bil ukraden delavcu Ludviku Emeršiču vrtnarski ročni voziček, last vrtnarije Ambrož na Koroški cesti.
a_ V rokah pravice. Včeraj je bU poslan po odgonu iz Avstrije mariborski policiji 30 letni Herman S., ki ga išče tu/kajšnja policija zaradi več tatvin ln slepariij, ki jih je zagrešil že pred meseci v Mariboru in okolici, izročen je bil sodišču.
a—Roparski napad si je izmislil. V ponedeljkovi številki »Jutra« smo poročali, da je prišel v nedeljo zjutraj na reševalno postajo v Mariboru inkasant neke mariborske tvrdke, Ivan Stiger, ki je imel več ran na glavi, da so ga obvezali. Dejal je, da sta ga napadla dva delavca in mu vzela večjo vsoto denarja na nekem samotnem kraju na Teznu, ko se je vračal pozno ponoči domov. Sedaj pa so orožniki ugotovili, da o kakem roparskem napadu ni niti govora, ker je obdelal Stigerja z nožem neki fant iz Razvanja zaradi ljubosumnosti. Z zadevo se bo bavilo sodišče.
heoloSke ta zgodovinske vrednosti propadajo zaradi nepoučenosti ljudstva. V Bi-haču se je ustanovil nedavno odbor društva za obvarovanje starinskih spomenikov. Tej akciji je obljubila svojo pomoč tudi bihačka občina.
SHELL
5IGURNA SMRT VJEM IN5EKTOM
Gospodarstvo
Oblastvena revizija zadrug, ki dajejo brezobrestna posojila
Z naredbo bana Je do nadaljnjega ustavljeno sprejemanje ln nabiranje članov
ŠPORT
C. F. R. Bucuresti : ASK Primorje
Konec tedna na igrišču Ilirije kot nočna tekma — Prvi nastop romunskih športnikov v Ljubljani
8 Romuni živimo že v vsem povojnem Času v političnem zavezništvu in tudi naši športni stiki s sosedno zavezniško kraljevino so v splošnem zelo živahni. Spomnimo se le tekmovanj za pokal našega kralja, ki se je pričelo ob priliki poročnih slovesnosti našega kraljevskega para v Bukarešti in potem nadaljevalo tekom več let. Razen tega smo z Romuni udeleženi v borbah za balkanski pokal (kjer smo se letos plasirali na drugo mesto za Romuni!) in končno smo si ostri konkurenti v balkanski olimpiadi, ki se že nekaj let vrši vsako jesen v Atenah. Tam smo jih doslej še vsakokrat potisnili na tretje mesto.
Od vseh teh precej močnih športnih stikov ni doslej odpadlo na Ljubljano prav nič. In če bi čakali na oficlelne naklonjenosti bi pač morali še dolgo čakati, da bi tudi v Ljubljani navezali športne zveze s prijateljskim narodom. Morala je poseči vmes privatna iniciativa našega ligaša, ki je izkoristil ugodno priliko in povabil letošnjega prvaka A lige v Ljubljano.
CFR Bucuresti, letošnji prvak prve lige, lahko reprezentira nekaj dobrih rezulta-
tov. Kljub ne prevelikemu poznavanju romunskih športnih prilik, so vendar tudi pri nas znana imena Ripensia, Juventus, Universitas. Letošnji rezultati našega gosta s temi klubi so: Ripensio je dvakrat premagal, in sicer s 4:2 ter z 2:0 (pomisliti moramo, da daje Ripensia vedno gros igračev v romunsko reprezentanco!); z Juventusom je igral 2:0, z Univesitas pa 1 : 0.
Razumljivo je, da bo prvo gostovanje romunskega prvaka, ki absolvira svojo turnejo po Jugoslaviji, vzbudilo v Ljubljani velik interes. V Ljubljano prihaja naravnost Iz Bukarešte, tako da bo tekma g Primorjem njegov letošnji prvi nastop v državi. Vodstvo Primorja se je odločilo uvesti pri tej priliki za občinstvo ugodno boniteto s prodajo vstopnic že par dni prej, ob znižanih cenah. V tej prodaji veljajo te cene: stojišče 10 Din, tribunski sedež 15 Din, ložni sedež 20 Din; na blagajnah pred tekmo pa bodo veljale naslednje cene: stojišče 12 Din, tribunski sedež 20 dinarjev, ložni sedež 25 Din
2e prsd tedni le »Jutro* opozorilo Javnost na način poslovanja gotovih zadrug, ki ponujajo svojim članom brezobrestna posojila, pri čemer si pristopajoči člani vzči-noma niso na jasnem, kako je prav za prav s temi posojili in kako dolgo je treba predvidoma čakati na tako posojilo. Opozorili smo na okolnost, da bo taka posojila le navidezno brezobrestna in da imajo pri tem koristi le oni člani, ki čim praj pridejo do posojila, dočim morajo drugi dolgo vplače-va'i hranihie prispevke, za katere ne dobijo nobenih obresti, nasprotno morajo š* rri vplačil-j vloge plačati ziratne upravne stroške. Tudi v neka!arih drugih državah so se pred leti pojavile slične zadruge in eo bila oblastva kmalu primorana poseči vmes. Zlasti v Nemčiji so se take zadrugia zelo razpasle, dokler ni vlada uvedla revizije, ki traja že drugo leto. V »vezi s to revizijo je bilo ža velikemu številj zadrug preipovedano nadaljnje poslovanje ta 6o morale iti vse te zadruge v likvidacijo in mnoga tudi v konkurz. Le manjšemu Številu takozvanih gradbenih hranilnic, Id so bil? zgrajene na solidni podlagi, je bilo dovoljeno nadaljnje poslovanje pod strogo kontrolo-
Pri nas je bilo zlasti zadnje mesece ustanovljeno vačje Število »ličnih zadrug, ki so razpredle svojo organizacijo tudi po drugih banovinah t?r eo preko mreže zastopnikov in agentov povsod zbirale člane. V kratkem času so nabrale na tisoče članov, ki je vsak moral plačati visoko pristopnino in povrh §5 vpisnino, seveda brez pravice na povratek. Denar sa je pričel kar na debelo 9takati v te zadruge, ker večina članov ni bila prav poučena o pogojih za do-
! šego posojila in J« marsikdo pričakoval, da bo dobil posojilo že v nekaj mesecih.
Na poslovanje teh zadrug je, gotovo tudi po zaslugi »Jutra«, postala pozorna banska uprava, ki je včeraj izdala prepoved nadaljnjega sprejemanja in nabiranja članov, do klor se oblastvisio ponovno ne pregledajo pravila Naredba bana se glasi: NAREDBA.
bana dnrake banovine glede poslovanja
gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo br*z ka pitalnesa kritja. Na podstavi čl. 65., 66. in 67. zakona o notranji upravi izda jem sledečo prepoved: Cten 1. Z današnjim dnem in do preklica se prepoveduje nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov onim gradbenim in kreditnim zadrugam, ki nudijo svojim članom posojila, eventualno celo brezobrestna posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, pri čemer je uspešnost tega poslovanja ter izplačevanje posojil odvisno od porasta in plačiiazmožnosti članstva.
Nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov se ustavi, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo pravila in uredi poslovanje, ker je sedanji način poslovanja škodljiv narodnemu gospodarstva.
Člen 2. Kdor bi prekršil to naredbo, se kaznuje na postavi člana 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Člen 3. Ta naredba stopi v smislu čl. 71. cit. zakona v veljavo z današnjim dnem-
Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dna 18. julija 1933. Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
českoslovasko-jugoslov. trgovinski stiki
Teniški turaftr m »Fogačarjev memo-riai«. Ilirijani so ustanovili lani ob tragični smrti njih večletnega načelnika Jožeta Pogačarja posebno tekmovanje, ki se mora vršiti vsako leto. Prvo tekmovanje je bilo lani istočasno s turnirjem za prvenstvo dravske banovine. Tekmovalo se je v singlu gospodov in je zmagal g. Aleksander Truden, večletni klubski prvak. Zmagovalec pirejme spominsko .kolajno, njegovo ime pa se vgravira v posebno spominsko plaketo, ki je pa v trajni posesti Ilirije. Turnir prične v nedeljo ob 8. zjutraj, popoldne se pa nadaljuje ob 16. Na turnirju se bodo videli tudi vsi ilirijanski igralci, ker je udeležba za vse moške igralce obvezna. Vstopnine ni.
Dve nogometni tekmi v Celju. V petek 21. t. m. ob 18.15 bo na celjski Glaziji druga tekma za pokal Medklubskega odbora med SK Celjem in Jugoslavijo, v nedeljo 23. t. m. ob 18. pa bo pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med novim vojaškim teamom 30. pp. v Celju in celjskimi Atletiki.
Popravek. Pod naslovom »Teniški turnir v Kamniku« smo v torek priobčili poro. čilo iz Kamnika. Teniška sekcija Ilirije nam pošilja k poročilu še tole: Ilirija, kot matični klub teniškega športa si vse stransko prizadeva, dvigniti zanimanje za teniški šport po manjših krajih, kjer so navezani tamošnji igrale! sami na sebe in svoje, često pomanjkljivo znanje. Zato posečajo Ilirijani od časa do časa razne kraje in vzbujajo zanimanje za prelepi beli šport. Tako je Ilirija večkrat gost v Kamniku, kjer je tenis zavzel lep razmah. SK Kamnik ima v svoji sredi par uporab nih igralcev, ki bi se ob dobrem tehničnem vodstvu utegnili razviti, številno so v Kamniku zastopane dame, katerim pred-njači po tehnični izvežbanosti in stilu vse' kakor gdč. Rozi čižmekova, ki se sicer v klubskem tekmovanju iz raznih vzrokov nI letos uveljavila, kljub temu pa predstavlja razred zase. Prav dobri sta Hajekova ln Debevčeva, katerima sledi Stergarjeva. Gospodje se drže kvalitativno na zadovoljivi stopnji, gg. inž. Gerzinčič, inž. Rebolj; dr. žvokelj, inž. Dolenc, Rechbach in Stuz-so bralci, ki prav marljivo igrajo in so za provinco primerno močni. Naraščaja ni — treba si ga je vzgojiti. Več zgledov za naraščaj bi imeli pri damah če bi se stvar pravilno prijelo, v nedeljo so igrali med seboj tudi Kamničani in Domžalčanl ki so seveda podlegli in to prav občutno
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo* 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temiperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6 oblafrnont 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke Domenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. julija
LJubljana 7, 768.3, 15.0, 78, B2, 5, LJubljana 13, 766.0, 23.8, 45. SSE2. 3, —, _; Maribor 7, 768.1, 12-0. 70. NNWl. 5. —, _; Zagreb 7, 767.9, 16.0, 70, Si, 8. — _; Beosirad 7. 766.0. 16.0. 80. W2. 0, 2.0, dež; Skoplje 7, 763.8, 20.0, 50, W3, 5. _ —: Spaiit 7, 763.1, 23.0, 50, NE6, 1, —, —: Kumibor 7, 760.2, 25.0, 30, ENE4, 0. —, —: Rab 7. 765.6, 20.0. 40. SI, 8, —.
Temperatura: Ljubljana__14.0. 26.0. —
Maribor 23.1, H.0, Zagreb 26.0, 15.0, Beograd 20.0, 12.0; Skoplue 34.0, 13.0; Split 32.0,
Ti so igrali turnir, ker je vsak svojega nasprotnika že imel izza zadnjega sreča nja. Za nastop proti Iliriji je pa, žal, organizacija odrekla in se je v mešanih postavah medsebojno igralo ter se prepustilo izbiro nasprotnikov vsakemu posamezniku, tako, da o kakem turnirju v športnem pogledu ni bilo sledu in nam kakor tudi dopisniku niso znane točke in igre, ki smo jih odigrali ker ne vemo, katere igre naj bi se smatrale za turnirske, ker se je igralo tudi v mešanih, komb. postavah, v organizatornem pogledu se bo treba še marsičemu priučiti in se prilagoditi čeato nevšečnim odločbam, ki so merodajne pri teniškem športu. Dokaz, da g. dopisnik ni bil dosti informiran, je tudi pisanje o nedeljskih uspehih o gamesih (gemih). — Merodajne so igre, kakor so prt nogometu goli!
Zbor plavalnih sodnikov, sekcija Ljubljana. Savezni sodniki Kavšek, Savo San-cin, Kuljiš, Potokar, Antosiewicz in Kra-mar.šič se naprošajo, da se udeležijo kratkega sestanka danes ob 21. na vrtu restavracije Zvezda. Porazgovorimo se o sodelovanju v sodniških zborih državnega plavalnega prvenstva.
Ljubljanski table-tenls podsavez. Drevi ob 20. važna seja pripravljalnega odbora pri Keršiču. Važno zaradi pravil in ustanovne skupščine.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening ligine skupine. — Kolesarska sekcija vabi vse člane in odbornike na važen sestanek danes ob 21. v prostorih Delavske zbornice.
™Ž™K Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20.30 seja odbora uprave igrišča pri Beliču.
Kako propadajo m$e starine
Sarajevo, 18. julija. Na stari trdnjavi Pečki grad v cazin-skem okraju je bila shranjena že od davnih časov zanimiva priprava, s katero so nekdaj grajske posadke vlekle vodo iz hladnih potokov v dolini. Kolo na vreteno je nosilo žico, ki je vodila 200 m globoko v dolino, kjer se je v posebnem bazenu voda sama vlivala v posode, katere je potem vreteno privleklo v trdnjavo. Nedavno pa je Higienski zavod v trdnjavo napeljal vodo in so prebivalci mislili, da je starinsko vreteno (»čekrkor, kakor mu pravijo) odveč. V tem mišljenju so zanimivo starinsko napravo popolnoma razdejali in tako uničili redek spomin iz romantične preteklosti. V vasi pod trdnjavo pa je imela neka rodbina od pradedov očuvano cev od prvih pušk, ki so jih uporabljali v srednjem veku. Pozni potomec te rodbine pa si je iz te starinske puškine cevi napravil takozvano »čuskijo« — drog za lomljenje kamenja. Ljudstvo trdi, da je bila ta ^ cev od puške znamenitega Hasan-age Pečkega, ki je bil vodja krajiških upornikov proti carigrajski vladi in njenemu vezirju v Bosni.
Redka starina iz hallstadtske dobe je tudi uničena zaradi nevednosti kmetov. Kmet Nikola Kneževič iz Garmuše je našel konico nekega kopja. Ker je bila konica polna rje, jo je tako dolgo brusil in pilil, da je dobila bakreno barvo, meneč, di oo stvar potem več vredna.
Bihač z okolico vred je poln starin. Navedeni primeri pa kažejo, kako velike ar-
Pod naslovom »Za večje Izkoriščanje Izvoznih možnosti v Jugoslavijo« objavljajo nedeljski Narodni Listy« zanimiv izvleček iz letnega poročila češkoslovaSkoiiu-soslovemske gospodarske zbornice v Pragi, poudarjajoč v uvodu, da zavzema Nemčija i>rvo mesto v jug »slovenskem uvozu in da bi si morala to prvo mesto zavo^evati Češkoslovaška.
Letao poročilo navaja, da ie 87* Jugoslovanske zunanje trgovine osredotočeno na Evropo. Najvažnejšo vlogo v izvozu in uvozu Jugoslavije p« zavzemajo kall|ja, Avstrija, Češkoslovaška ta Nemčija. Od vsesa jugoslovenskega izvoza je lani odpadlo na te Štiri države skoro 70% Geta 1931. 67%).
Pri uvozu r Jugoslavijo Igrata naflveCBo Vlogo Nemčija ta ČeSkosflovaška, ki sta lani oskrbeli 33.4% jugo slovenskega »voza G. 1931. 37.5%). Nemčija le od leta 1931. na prvem mestu ▼ jugoslovenskem uvozu, obenem je edina država, ki tradno brez pomerrtbnih sprememb vzdržude izvoz v Jugoslavijo.
Uvoz Lz CešikoslovaSke, ki ie na drugem mestu, takoj za Nemčijo, J« lani nazadoval oo količini za 33%, po vrednosti pa za 48.8%. Vsi merodajni kxo«i ▼ Češkoslovaški so posvetilS (»osebno pozornost razvoju gospodarskih stikov z Jugoslavijo in je s skupnimi napori uspeta zadržati večji padec medseboiine izmendave blaga, četudi za ceno žrtev.
Po češkoslovaški statistik! s« Je nvoc jugoslovanskega blaga v primeri z letom 1931. povečal po vrednosti za 1.1%), dočim je lani ves uvoz Češkoslovaške padel za 31%. Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo pa se je huii skrčil po vrednosti za 51.4%. dočim znaša padec vsega češkoslovaškega izvoza v preteklem letu le 43.8%. Ce vzamemo ves promet (iuvoz ta izvoz) z Jugoslavijo, se je ta v manjši meri skrčil, nego ve« češkoslovaški trgovinski promet z inozemstvom.
Ker se je češkoslovaški uvoz is Jugoslavije lani po vrednosti celo za malenkost povečal (za 5 milili. Kč), dočim se j« izvoz v Jugoslavijo hudo skrčil, se Je saldo trgovinske bilance anatoo spremenil. Češkoslovaška trgovinska bilanca z Jugoslavijo je bHa lani aktivna le ie za 15 mi-Hi. Kč, dočim je znašala aktivnost v L 1931 še 448 milijonov. Pa tudi ta lanska mala aktivnost je za Češkoslovaško navidezna. Za pravilno presojo pomena aktivnosti bilance z Jugoslavijo v okviru celotne če-
škoslovaSk« trgovinske bilanoe, je treba upoštevati, da je najvažmej&i češkoslovaški izvozni predmet v Jugoslavijo tekstilno blago, izdelano v Češkoslovaški iz v-rovin, ki jih mora Češkoslovaška uvažati m plačartii inozemstvu, in je treba torej ustrezajoči znesek za to sirovino odlšteti. Nasprotno pa Je jugoslWensko blago, ki ga uvaža Češkoslovaška, izključno domač izdelek, zato ima izvoz kmetijskih pridelkov v Češkoslovaško za Jugoslavijo tom večji pomen, ker ni obremenjen z nikaki-mi olačiH v inozemstvo. Nadalje Je treba upoštevati, da ji aktivnosti češkoslovaške trgovtinsfke bilance z Jugoslavijo ni bilo mogoče realizirati, ker se ta aktivnost kaže le v MArinžkem saMu, torej v češkoslovaški terjatvi nasproti Jugoslaviji.
Vzajemni trgovinski odnošaji z Jugoslavijo so se lani razvijali vsekakor v korist Jugoslavije. Medsebojna bilanca se Je uravnotežila, kar je tudi posledica klirinškega dogovora. Tudi trgovinska bilanca za prvih 5 mesecev t 1. izkazuje za Če-ikoslovaško le aktivnost od 19 milijonov Kč.
Gospodarski stiki med obema državama
zahtevajo stalno in budno pozornost, zlasti ker so dani pogoji za najožje sodelovanje. Češkoslovaška je važen kupec pšenice, koruze, zelenjave, sadja, živinorejskih proizvodov, sirovih kož, jajc. tobaka, strotfiL zdravilnih zeflišč, morskih rib, rastlinskih in živalskih masti, raznih rud in rastlinskih sirovin. Vse te predmete bi mogla Jugoslavija izvažati v 'vte^efc) obsegu, kakor doslej.
2e zaradi tega Je evidentao, da Je mogoč večji izvoz jugoslovenske«a blaga v Češkoslovaško. Jug oslov enskl izvoz se stalno spopotajuje in zlasti v zadhjlh leitih je uspelo razne izvozne predmete tipizirati. Važno vprašanje za izmenjavo blaga pa je ureditev železniških in rečnih tarif. Gre tako za znižanje tarif kakor tudi za osamosvojitev od inozemskih prometnih podjetij.
Skrčenje češkoslovaškega fzvoza v Ja-godavfjo pa Je pripisati predvsem okolno-sti, da češkoslovaške izvozne tvrdke ne vidijo v kMringtu dovodne garancije, da se izvoz v Jugoslavijo obdrži na prejšnji višini. Ta okolnost je bita precejšna ovira za razširjenje izvoznih možnosti, medtem ko so droge države obdržale aii celo povečale izvoz v Jugoslavijo, zlasti države^ k! so knde z Jugoslavijo vsestransko pasivno trgovinsko bilanco.
notira nižje. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.7750, v Beogradu po 8.7250).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta in je bila danes zaključena po 206 (v Beogradu po 206.50 in 207), ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 210, dočim ni bilo blaga izpod 215. Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 3250 in 33 ter v 6% begluških obveznicah po 34 in 35.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 190.86 do 192.46, Newyork ček 3952.71 -3980.77, Pariz 224.54—225.66, Praga 169.73—170.59, Trst 301.57—303.97 (premije 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85.
Zagreb. Amsterdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 136458 _ 1375.38. Brus jI j 799.13 do 803.07, London 190.86-192-46. Milan 301.57 do 303.97, Newyork kabel 3974.71—4002.97, o?k 3952.71 _ 3980.97. Pariz 224.54—225.66, Praga 169.73 — 170.58. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2", London 17.23. Newyork 358-75, Bruselj 72.175, Milan 27.275, Madrid 43.15, Amsterdam 208.90, Berlin 123.30, Dunaj 58. Stockholm 88.90, Oslo 86.55, Koben-havn 77. Praga 15.315, Varšava 57.65, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11-43, London 30.22, Milan 47.71, Newyo*k 625.36, Pariz 3555. Praga 25.32, Curih 175.02, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 310 — 215, 7"/« investicijsko 44 _ 46, 7% Blair 32 — 33.50, 8°/o Blair 34 — 36, 7«/o Drž. hipotekama banka 46 — 49. 4°/o agrarne 25 — 27, ffVe begluškJ 34 — 35.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 210 — 215, za julij 206 — 207, m december 205 _ 208, 7°/o investicijsko 44 den., 4®/» agrarne 25 — 26, 7°/o Blair 32.75 _ 33-25, 8®/» Blair 34.25 — 34.75, 7°/t Drž. hipotek«-
na banka 46.50 __48, 6°/o begluške 33.75 do
34.50; bančne vrednote: Narodna banka 3700 — 3850, Priv. agrarna banka 216 do 219; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 145 den., Trbovlje 140 bi., Isis 15 — 25.
Beograd. Vojna škoda 20850, 207 zaklj., 7»/» investicijsko 45.50 — 46-50, 6°/o bagtj-ške 34.75, 34 zaklj., 8»/o Blair 34.50 zaklj., 7®/e Blair 32.25 _ 33, 7*/« Drž. hipotekama banka 48, 47 zaklj., Narodna banka 3800 bi., Priv. agrarna banka 218, 217 zaklj.
Dunaj, Državne železnice 15.55, Trboveljska 1510. Alpims - Montan. 12.50
Gospodarske vesti
= Pogajanja z Avstrijo. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« je glede na potek jugoslovensko-avstrijskih trgovinskih pogajanj pričakovati, da bo prlSlo v tekočem tednu ali pa prihodnji teden do dodatnega dogovora k trgovinski pogodbi. Pričakovati je, da bo priSlo do sporazuma glede sodelovanja Avstrije prt jugoslovenskih državnih dobavah.
» Tesamranje slata. Berlinski tasti t it za proučevanja konjunkture je sestavil statistiko o gibanju zlarta v tekočem letu, iz katere je razvidno, da Je samo letos prišlo v zapadni Evropi v privatne roke za približno 2 milijardi mark »lata. Denarni kapital, ki se je prej pretakal iz ene država v drugo, je danes naložen večinoma v zlatu. Zlato, ki leži sedaj na račun privatnikov v angleških, francoskih in Švicarskih privatnih bankah, pa seveda ne more tvoriti podlago za kredit. Po približnih cenitvah Je bilo samo v zadnjih trah mesecih tesaviriranega v Franciji za 400 milijonov mark zlata, v Švici in Nizozemski za 350 — 400 milijonov, Angliji pa za 500 — 600 milijonov-
= Licitacija za izmerjenje zemljišč. Savez agrarnih zajednic, revizorska pisarna v Dolnji Lendavi razpisuje v imenu vseh
agrarnih zajednic tega saveza. naslednjo ofertno licitacijo: V smislu zakona o likvidaciji agrarnih odnošajjv na velikih posestvih (§ 71.) so dolžni agrarni interesenti, da dajo izmeriti zemljišča. Zaradi tega se pozivajo gg. geometri, da izvolijo predložiti svoje specificirane ponudbe na pisarno Savdza agrarnih zajednic ▼ Dolnji Lendavi. Ponudbi naj se nanašajo samo na delo geo-metra (brez delavcev in mejnih kamnov) in na ceno za kat. oralo
= Hmeljarjeml Hmeljarsko društvo za Slovenijo obvešča vse hmeljarje, da je odobrila Privilegirana agrarna banka v Beogradu Savinjski posojilnici v Žalcu kredit od 500.000 Din za obiranje in sušenje letošnjega hmeljskesja pridelka. Vse one hmeljarje, ki se hočejo poslužiti tega kredita pozivamo, da se zglasijo v svrho podpisa potrebnih listin osebno v pisarni Savinjske posojilnice v Žalcu do 1. avgusta t 1., ker se na poznejše reflektante ne bo moglo več ozirati.
Borer
IS. iulija.
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes le nebistveno popustila Ostale devize ne kažejo bistvenih sprememb, le Trst
Blagovna tržišča
21T0.
4- Chicago, 18. Julija, Začetni tečaji: Pšenica; za december 119.50, za marc 123; koruza: za december 77.50, za marc 81, za september 101.125, za december 107.25.
-f Winnipeg, 18. Julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 97.50, za oktober 98.50, za december 104.
+ Ljubljanska bona (18. t m-) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ss (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška, 76 kg po 285 do 290; baška, 77 kg po 295 — 300. — Ko-nua (po mbvski tarifi): baSka promptna po 127-50 — 132; za julij po 135 — 137.50. Moka: baška >0< po 430 — 435; banatska oo 440 — 445-
+ Novosadska blagovna borza (18. t m.). Tendenca mirna. Promet 25 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednjebanatska, gornjebaška, baška, potiska, baška, ladja Tisa, ladja Begej gornjebanatska, sremska 210—215. Koruza: baška, sremska 72—74; baška, okol. Sombor 73—75; slavonska, baška, bela, baška za avgust 76—78; banatska 70—72; sremska za avgust, pariteta Indjija 76—78; baška, ladja Sava ali Dunav 76—78; baška, ladja Tisa ali Begej 77—79. Ječmen: baški, sremski, novi 64—65; uzančni 68—72. Oves: baški in sremski, novi 70—75. Moka: baška ta banatska »Og« in »Ogg« 340 do 355; »2« 330—335; »5« 300—315; »6« 270—280; »7« 170—175; »8« 65—67-50. Otrobi: baški, banatski, sremski 50—52.50.
+ Somborska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca mirna. Promet 50 vagonov. Pšenica: baška, gornjebaška, sremska, slavonska, baška, potiska 215—220. Koruza: baška 72—74; za avgust 74—76; baška, bela 74—76; baška Dunav in Tisa, šlep 77—79. Ječmen: baški, sremski, novi 63—64. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 350 do 365; »2« 330—345; >5« 310—320; »6« 280 do 295; »7« 170—190; »8« 65—70. Otrobi: baški 50—55.
+ Badimpeštaaska terminska bona (18. t- m.) Tendenca čvreta, prom?t slabejši. Pšenica: za oktober 12 — 12.06, za marc 13.27 — 18.28; ri: za oktober 8.20 — 8.22, marc 9.18—9.20; koruza: za avgust 8.68 do 8.70, za maj 9-18 — 9.20.
Novi grobovi
Umrla Je v Ljubijani po dolgi težki bo-leani gospa Marjeta Povšetova, učiteljeva Ttdoiva. Bila Je blaga žena, ki Je svode otroke vagojila v narodnem duhu. Slu Raidiko je član kr. narodnega gledališča v Ljubljani, hčerica Maiči je učiteljica na Je-6enicah, Mila poštna uradnica v Ljubljani, Geni ta Slava sta poročeni. Pogreb bo danes olb pol 18. z Rimske ceste 23. — Družino gospe Olge Senekovičete, vdove po dvornem svetniku, je zadela bridka izguba: po kratkem trpljenju je v cvetu mladosti umrla hčerka, gdč. Andreja, aibiturientka državne učiteljske šole. Pogreb nesrečne mladenke bo danes ob 17. izpred mrtvaške veže državne bolnice k Sv. Križu. — Enaka Izguba je zadela ugledno P i k 1 o v o družino v št Pavlu pri Preboldu. Umni je sta Robert, star šele 22 let. V prerani grob bodo simpatičnega mladeniča položil! jutri eb 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Iz življenja in sveta
Najlepši hrbet na Francoskem
»žejen sem
Pijača sama že ne pomaga
Ko nastopi vroče poletje, se Izvrši v človeškem organizmu temeljita sprememba. Telo zahteva velike množine tekočin. To napoti marsikoga da pije kakor brez uma. Ljudje, ki jih drugače imamo za čisto zmerne, ponavljajo venomer: *2eja me brez meje«. In ti žejniki delajo navadno čisto nasprotno od tega, kar bi smeli. Zaporedoma natakajo čaše in gasijo žejo s tekočino meneč, da bodo s tem ugasili veliko žejo. Le redki pomisli, da pitje samo ob sebi lahko bolj škoduje nego koristi organizmu. Navadno se človek, če se močno napije, kmalu potem še bolj užeja. Odkod pa prihaja žeja?
Človeško telo predstavlja svojevrsten mehanizem katerega vzdržuje v obratu zgorevanje snovi. Kadar kri posrka nakopičene zaloge hrane, se pojavi občutek lakote in žeje. Takrat se nam tudi osušijo usta in to je tisto, kar nas opozarja na pitje. S tekočinami si žejo ugasimo, seveda ne vselej enako in za dolgo časa. Niso namreč vse pijače takšne, da lahko ugasi-jo žejo. Mnoge med njimi jo nasprotno po-množujejo in tako nastane pitje brez konca in kraja, ki lahko postane zdravju skrajno škodljivo.
Naše telo sestoji približno 60 odstotkov iz vode. Nepretrgoma odtegujejo razni organi krvi in tkivu za življenje potrebno tekočino, ki se mora zategadelj obnoviti. Dnevna potreba vode znaša pri človeku okroglo dva in pol litra. Polovico te potrebe krijemo že s hrano, ki sestoji približno do polovice tudi iz vode. Ostal bi torej približno še liter tekočine, katero moramo zavžiti več ali manj v čisti obliki.
Zdaj nastane vprašanj«, katere tekočine
lahko smatramo za takšne, da nam ugase žejo? Izvedenci priporočajo v prvi vrsti hladen čaj. Tudi oslajena m ohlajena mlečna kava učinkuje povoljno. Med citrona-dami so najboljše tiste, ki jih pripravimo iz svežih citron, če pa jim prilijemo še malo naravnega malinovca, zelo izboljšamo njih okus in tudi učinek.
Z največjo previdnostjo bi pa morali uživati vse ledne pijače. Te namreč učinkujejo samo v prvem trenutku hladilno, potem izzovejo baš nasproten učinek. Mladina v tem pogledu največ greši. Menda ni treba dokazovati, da se telo pri hitrem ohlajenju lahko poškoduje. Tako nastanejo večinoma črevesni in želodčni katarji, razne ohromitve in slične okvare. Nadvse škodljive pa so pri občutku velike žeje alkoholne pijače, tembolj nevarne, ker se takšno pitje lahko raztegne v neizmer-nost.
Zmernosti v Jedi in pijači b! se človek fahko učil od brezumne živali. 2ival nikoli «e je in ne pije preko potrebe. V tem po. jledu je naravnost zgledna, dočim ravna človek čisto obratno. V hudi vročini ne bi smeli vživati nobene dražljive hrane, ki zahteva še več tekočine. Toda ponavadi delamo baš nasprotno. Tako še bolj povečujemo nezmernost v pijači z jedjo, kar se prej ali slej maščuje nad nami. V tej letni dobi je priporočati namestu obilnih pijač vživanje sadja, salate in zelenjave. S tem se naš organizem najbolj osveži ln obdrži pri zdravju, kakor si ga vsakdo želi za dolgo življenje.
Na Plccardovlh
potih
Cosyns pripravlja tretji polet v stratosfero
Oba prejšnja poleta prof. Piccarda v stratosfero sta bila v znanstvenem pogledu precej plodonosna, vendar nista dala zaželjenega rezultata. To pred vsem zaradi tega, ker balona ne prvič ne drugič ni bilo mogoče ustaviti v določeni višini, kjer bi lahko z večjim mirom raziskovali kozmične žarke. Zato se bo novi polet, ki se ga bo udeležil, kakor smo že večkrat poročali, Piccardov sodelavec, fizik Cosyns, ln znameniti francoski aeronavt Demug-ter, izvršil pod čisto novimi pogoji.
Tu je omeniti pred vsem to, da poleti ta v višino prav za prav dva balona, ki bosta zvezana drug z drugim. Glavni balon »F. N. R. S.«, ki vsebuje 14.000 kub. metrov, bo rabil Cosynsu za polet v najvišjo višino (Cosyns hoče ob tej priliki prekositi Piccardov višinski" rekord,- ki znaša, kakor znano, 16.500 m) in za opazovalno delo. Opremljen bo v to svrho s tradicionalno oblo, jekleno in zrakotesno zaprto gondolo. Drugi manjši balon, »Belgica«, v katerem bo sedel Demuyter, bo rabil prvemu samo kot nekakšna zavora, da se bo mogoče ustaviti v poljubni višini do 9000 metrov.
Ko dosežeta oba balona to višino, se »Belgica« odklopi od glavnega balona, ki splava nato višje ,po možnosti nad 16.500 metrov, pomožni balon pa se vrne z De-muyterom na zemljo. Vsa procedura je bistroumno zamišljena in »Belgica« Je opremljena s sistemom avtomobilskih ventilov, ki naj spravijo to zamisel v dejanje, če bodo ventili funkcionirali kakor pri-
čakujejo od njih, tedaj se bo polet posrečil po načrtu.
V glavnem sestoji omenjeni sistem la cilindričnega telesa, ki ga bodo vdelali vertikalno v notranjost velikega balona. Ta balon se bo polnil deloma šele med poletom, tako da bo plin polagoma prehajal v cilinder. Višina cilindra se bo dala regulirati s posebno pripravo, tako da pride vanj le toliko plina, kolikor ga bo treba, da obstane balon v določeni višini.
Demuyterov balon bo končan v kratkem, nakar se bo vršil poskusni polet, če pojde ta po sreči, se izvrši pravi polet kmalu nato, drugače bodo poiskali kakšno drugo možnost za stabilizacijo v zraku. Cosyns računa, da se bo polet izvršil še ta mesec ali pa najkasneje v teku prihodnjega meseca, ker pozneje vremenske prilike niso več zanesljive. Tudi sedaj je polet odvisen od vremenskih prilik in je zato nemogoče navesti točno dan in uro, kdaj se bo izvršil. Pač pa je točno znan kraj, od koder se Cosyns in Demuyter dvigneta v stratosferne višave. To je dolina Vesdre v Ardenih, ki je dovolj oddaljena od morja, kjer bi bil pristanek negotov. Gondola ki je na vse strani zaprta, bi sicer lahko plavala po morju, a vprnšanje je, kako bi jo našli in njenega potnika rešili. Cosyns si želi najbolj pristanka na kakšnem jezeru, že zato, ker bi voda omilila neprijetni sunek ob pristanku. A ta želja je še v rokah usode, dasi se bo dal novi stratos-ferni balon do neke mere krmariti med dviganjem in med padanjem.
Svedolascev je dvakrat več
Uradna statistika v Angliji je dognala, da se zdaj narodi v tej deželi dvakrat več blondincev kakor pred desetimi leti. Zdravniki so začeli iskati razlage temu pojavu in so prišli do zaključka, da je to posledica moderne prehrane, ki daje prednost sadju in povrtnini. Barva las je zdaj zopet pepelnato svetla, ki je bila že skoro popolnoma izginila in so zdravniki bili v dvomu, če se bo še kdaj obnovila.
60 dni potresa
V okolici Mughle v Turčiji so imeli te dni hud potres. V tem okolišu se že 60 dni zaporedoma ponavljajo potresni sunki, ki so razdejali vse hiše. Ljudje taborijo na prostem in si ne upajo pod streho, ker ne mine dan, da M Jih n« ostrašilo podzemsko bobnenje.
Pojemanje brezposelnosti v Franciji
Iz Pariza poročajo, da se je skrč:lo število brezposelnih, ki dobivajo državno podporo, v juliju za 300, od marca pa jih je celo nad 80.000 manj kakor prej. V marcu je dosegla brezposelnost v Franciji višek in od tedaj stalno pada.
Motorizaeija ameriške vojske
Po vzorcu Francije in drugih evropskih držav je začela zdaj tudi Amerika modernizirati svojo vojsko z motornimi rozill. Najprej bodo motorizirali kavalerijo in pehoto. Ti stroški so preračunani ne 50 milijonov dolarjev. Ameriška vlade kani izvesti motorizacijo v okvira pobijanja brezposelnosti.
Narodni plesi — nova senzacija v Londonu
V ledu in snegu nad Oceanom
Enooka ameriški letalec Post, ltf Je preletel Atlantik v rekordnem času 26 ur in • tem prekosil svoječasni rekord Charlesa Lindbergha, ki je rabil za svojo vožnjo približno 33 ur, je pripovedoval ob svojem kratkem pristanku na tempelhofskem letališču pri Berlinu naslednje o svojem poletu:
»Vreme mi ni bilo nič kaj naklonjeno. Takoj za Novim Fundlandom sem zašel ▼ deževni pas. Moral sem se dvigniti v višino 3500 čevljev, kjer sem šele imel jasen razgled. Skoro ves čas poleta sem imel veter proti sebi. Najburnejši doživljaj pa me je čakal, ko sem zabredel v plast oblakov, ki me je prisilila, da sem vzletel 3000 metrov visoko. Zašel sem v snežni metel, ki mi je bičal obraz z ledenimi iglami, da se mi je vnelo oko. Moj robot pa je ve« čas vožnje izvrstno deloval in njemu gT« velika hvala, da nisem omagal«.
Post je popil na tempelhofskem letališču tamo par čaš hladne pijače, nato je dal napolniti rezervoarje z gorivom in po dveh urah odmora je nadaljeval polet proti Novemu Sibirsku.
Doktorica biserov
Miss Konstanca Austen, izvedenka za bisere v Hatton Gardenu, svetovni borzi za bisere
Opustošen raj
V bližini znanega italijanskega letovišča Strese stoji sloviti otok Isola Bella, ki je svetovno znan po svojih prekrasnih vrtovih, zasajenih s tropskimi in drugimi redkimi rastlinami.
Ta raj je postal prošle dni žrtev orkana, ki je trajal samo minuto časa. V parku kneza Boromeje, kjer je prenočil Napoleon po bitki pri Marengu, je napravil orkan nepopisno škodo. Dvajset že blizu stoletnih dreves je veter izruval iz zemlje. Med žrtvami orkana je deset redkih cipres, neka ameriška tropska pinija in več dreves, ki rasejo v Braziliji. Lovorov gaj je dobesedno izbrisan z zemlje. Skoda je tem občutnejša, ker se sploh ne da popraviti.
Japonska dobi prestolonaslednika
Japonska cesarica Nagako, ki je dozdaj podarila življenje le deklicam, pričakuje spet veselega dogodka. To pot upajo na Japonskem, da bodo dobili moškega prestolonaslednika
Skuoina plesalk v narodnih nošah lz sedmih držav, ki so poslale v London svoje
zastopnice na mednarodno plesno tekmo
Strel v temi
T« dni Je podlegla srčni kapi lena dm-(Merskega ministrskega predsednika Gon»-Mta. Bolezen, ld ji Je končala življenj* Je dobila — kakor se neverjetno sliši — ▼ operetnem gledališča. V Budimpešti imajo namreč revijski oder »Grand Guignol,« v katerem se začne vsaka predstava v temi s tem, da odda nekdo iz občinstva slep strel proti odru.
Takšni predstavi Je pred štirimi leti prisostvovala tudi gospa Gomboseva, ki se Je strela tako prestrašila, da se je onesvestila. Ko so se užgale luči, je ležala v omedlevici. Strah, ki jo je spreletel ob strelu, je bil takšne narave, da ji je vzel govor. Sele z dolgotrajnimi zdravniškimi prizadevanji se ji je zdravje nekoliko popravilo. Zaradi srčne napake, ki jo je zapustil prestani strah pri nji, pa jo je sedaj zadela kap.
ČitaU« fo^onslrn rpviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Zanimivo tekmovanje v Pariza
Košček zrcala rešil 25 življenj
Burni doživljaj izletniške družbe na morju
Večja angleška družba, 16 gospodov in ena dama, se Je odpeljala pretekli teden iz Londona za zabavo na južno obalo. V nedeljo zvečer si je najela večjo motorko, da bi se z njo popeljala čez Rokavski preliv na Holandsko. Ko je dama, mistress Berkeleyeva stopila na motorko, ji je padla torbica z rok, se odprla in pri tem ji je šlo zrcalce na kose. »To pomeni nesrečo!« je vzkliknila Berkeleyeva prepadlo. že je hotela zagnati črepinje v vodo, a zmagala Je ženska nečimernost in dama je kose skrbno spravila spet v tprbico. Kmahi potem je bil ta dogodek pozabljen.
Vožnja je šip nekaj časa v najlepšem redu naprej, potem je zavel nenadoma hud veter. Valovi so se začeli igrati z motornim čolnom in kmalu je nastal defekt v motorju. Kar na lepem se je čoln ustavil, valovi so ga premetavali sem in tja, vsi napori, da bi motor spravili ponovno v tek, so se izjalovili, stemnilo se je popolnoma, daleč na levi je bila obala, a dovolj blizu, da bi utegnil vihar ladjico končno treščiti v skalovje, nikjer nikoder nobene ladje, ki bi prinesla pomoč, skratka, položaj je bilo zelo obupen in zdelo se je, da se je stara vraža o razbitem zrcalu spet uresničila. Bila je strašna noč, ki je izmučila
vse do smrti, toda Jutro ni kazalo nič bolje. Sonce je bilo že davno vstalo, mistress Berkeleyeva je slonela vsa iačrpana ob jamboru in zastokala: »Zrcalo! Vedela asm takoj, da bo razbito zrcalo prineslo nesrečo!«
Tedaj Je skočil eden tamed njenih spremljevalcev k njeni torbici, segel vanjo, izvlekel dva večja kosa razbitega zrcala in planil z njima proti najvišjemu mestu na krovu. Po prvem presenečenju je skočilo vse za njim .misleč, da si hoče nesrečnež prerezati žile ali storiti kakšno drugo zlo — toda ko so dospeli bližje, so videli, da drži v vsaki roki kos zrcala in pošilja bleščeče signale z vnemo proti daljni kop-nini. Razumeli so, da hoči priklicati pomoč. Vsakih de^et minut, po mednarodno določenih predpisih, so se sabhskali zrcalni signali proti kopnini, prešli sta dve uri napetega čakanja in upanja. Končno so zagledali motorko, ki se je z veliko brzino bližala od tam. Bila je res motorka pomorske rešilne postaje, kjer so bili opazili signale in razumeli klice na pomoč.
Deset minut pozneje je rešilni čoln vlekel izletno motorko in vso njeno družbo za seboj. Rešilo Jo Je razbito zrcalo, ki prinaša bajs samo nesrečo..,
Smrtna katastrofa po uspelem poletu
Med brzojavnimi vestmi smo že zabeležili nesrečen konec litavskih letalcev Štefana Dariusa in Stanleya Girenasa, ki sta letela iz New Yorka v nepretrganem poletu proti Kaunasu (Kovnu) in treščila v Nemčiji ponoči na zemljo potem, ko sta že premagala najhujše nevarnosti.
Katastrofa se je primerila v Neumarku, kjer so našli ostanke letala blizu Soldina. Trupli letalcev so potegnili izpod razvalin strašno razmesarjeni. Kako je nastala nesreča, ne ve poročati živa duša. Domnevajo le, da se je primerila katastrofa ob 2. uri zjutraj. Takrat je namreč slišal neki kmet v bližini prizorišča nesreče močno treskanje. Ko so šli vaščani zjutraj proti gozdu, so odkrili na zemlji ponesrečeno letalo s pilotoma.
Stroj je bil popolnoma razpočen, tud! letalcev niso mogli takoj prepoznati, šele pozneje, ko so prispela točnejša poročila, so agnoscirali v letalu in pilotih litavska letalca, ki sta srečno premagala Atlantski ocean in postala žrtev svojega podviga nad nemškim ozemljem. Strokovnjaki sodijo, da sta letalca zaradi megle in slabe razsvetljave izgubila orientacijo in letela prenizko ob tleh. Letalo »e je pri tem za-plelo v drevesne veje, padlo na tla in se razbilo.
MNOGI NE VEDO...
da more najnovejše letalo znanega izumitelja De la Cierve obstati v zraku ln leteti tudi po strani;
da pokrijejo cedrovino do končna obdelave z zaščitno plastjo iz parafina, da na izgubi svojevrstnega eteričnega vonja;
da oba najbolj vroča kraja na svetu. Dolina smrti v Kaliforniji in Azizija v Afriki, ne ležita v tropskem pasu;
da pridelujejo kemiki lahko umetni les, ki je trši oz. mehkejši od naravnega;
da je trajalo prvo potovanje s paznikom preko Atlantika ceMh 25 dri.
Sneg v juliju
b Lvova poročajo, da je te dni v fca-mošnji okolici naletaval sneg. Metež Je trajal več ar in je pokril zemljo s precej visoko belo odejo.
Svet bojkotira Hitlerja
•, .• 'r.''
V pristanišču Gand so se francoski delavci uprli gašenju ognja na nemški ladji »Car-sten Russe«, ker je imela izobešeno zastavo s kljukastim križem. Policija je morala vzeti kapitana v zaščito pred pobesnelo množico

ANEKDOTA
Bogati dr. Vernon je prejel nekega dne piano: »Spoštovani gospod, stavil sem 50 frankov, da mi boste posodili 1000 fr. če M imeli ▼ resnici toMko srca, da bi mi pustih izgufcdti to stavo, mi pošljite vsaj 50 frankov, da jo lahko nemudoma poravnam.
VSAK DAN ENA
»Kaj bi storili, gospodična, če bi izgubili na vožnji s 100 km brzine kolo?«
»Sem zelo previdna — lmsm zmerom dve rezervni kolesi s seboj!«
(Muškete«)
James OBver Cnrwooa:
Hči divjine
55
Roman
mfcel na njeno lakoto in na stisko, v kateri jo (je bi) našel, mu je pregnala z ustnic nasmeh. Njegov sveženj je bil komaj zadrgnjen, ko je pustila medveda in stopila k njemu.
»Ako naj prideva še pred nočno na ono stran gore, se morava podvizati,« je rekla. »Poglejte, kako je visoka!«
Pokazala je na skalnato sedlo v severnem grebenu, tik pod sneženimi vrhovi.
»Tam gori je ponoči mraz,« je dodala.
»Ali se upate?« je vprašal David. »Ali niste utruteni? In vaše noge? Ce hočete, lahko počakava tu do jutri--«
»Lahko jo preplezam,« je vzkliknila z burnostjo, kakršne, še ni opazrl pri njej. »Lahko jo preplezam in hodim vso noč, če je treba — da le povem Brockawu in Haucku, da nisem več njuna last in da greva proč! Brockaw bo divji kakor stekla zver, a jaz mu izpraskam oči, preden odideva!«
»Za Boga!« je osupnil David sam pri sebi.
»In če bo Hauck spet preklinjal, jih izpraskam tudi nJemu!« je zagrozila, drhteča od naprejšnjega zmagoslavja. »Da, izpraskam ■mu jih, že za to, kar je delal z Mašsikuso!«
David je kar strmel. Gledala je proč od njega, z očmi uprtimi v gorsko sedlo; videl je, kako se je njeno vitko telo napenjalo in kako krčevito je stiskala peščice.
»Ne bosta se me upala dotakniti ali prekliiliati, ko boste vi z menoj,« je dodala z vzvišeno vero.
Obrnila se je baš za časa, da je ujela pogled na Davidov obraz. Razburjenje jo je zdajci minilo. Nekam plašno se ie dotaknila njegovega komolca.
»Ali — ali ne marate — da bi jima izpraskala oči?« je vpra*ala.
»Ne bilo bi pametno,« je odvrnil. »Zelo previdna morava biti. Da ste pobegnili, jima sploh ne smeva povedati. Reči morava, da ste zašli, ko ste plezali v skalah.«
»Nikoli ne zaidem,« se je uprla.
»A vendar morava tako reči,« je vztrajal. »Ali boste?«
Marge je vneto prikimala.
»Povejte mi, preden se odpraviva: zakaj vas niso zasledovali?«
»Zato, ker sem šla čez goro,« je rekla in spet pokazala na sedlo. »Pot je skalnata, Tara ni pustil nobenih sledov. Kje najj bi jim prišlo na misel, da pojdeva čez goro? Ce so naju sploh lovili, so na^u iskali v oni dolini. Tudi ta greben sem hotela preplezati.« Obrnila se je tako, da je kazala proti jugu.
»In potlej?«
»Tam so ljudje. Slišala sem. ko je Hauck govoril o njih.«
»Ali ste ga kda1., slišali govoriti o nekom, ki mu je ime Tavish?« je vprašal, napeto jii gledaje v obraz.
»Tavish?« Našobila je ustnice, in drobne gubice so se ji napravile med očmi. »Tavish? N-ne-e — nikoli.«
»Svoje dn.i je živel ob Firepanskem potoku. Koze je imel,« je rekel David.
»Strašno,« se je zdrznilo dekle. »Veliko lindijancev umre za njimi. Hauck pravi, da sta moj oče in moja mati umrla za črnimi kozami,
ko še nisem vedela, da sem na svetu. Tako trdfi oo: »Ko še niseir
vedela, da sem na svetu. Jaz pa vendarle pomnim; kakor v sanjah vidim časih ženski obraz — in kočo, sneg In celo trumo psov. AK ste nared?«
Zadel je sveženj na ramena; med tem, ko je popravljal jermene, je Marge stekla k Tari. Na rtien ukaz se je velika zver počasi vzdignila in obstala pred njo z odprtim žrelom, zflbaje glavo sem in tja. David je poklical Berija, pes je pritekel k njemu kakor puščica Ln se srdito renče stisnil k njegovi nogi.
»Tiho, tiho,« ga je rahlo pokaral David in mu položil roko na glavo. »Prijatelji smo, dečko. Poglej.«
Krenil je naravnost h grizliju, izkušaje pregovoriti Barija, da bi šel z njim. Bari ga je spremil do pol poti, nato je pa sedel na zadek in se ni dal spraviti miti za las naprej; njegov izraz je bil tako klavrn, da je dekle buhnilo v smeh. ki se mu je David nehote pridružil. Smejal se je bol! njej kakor Bariju. A v tem je zdajci nekaj nepričakovanega itn nezaslišanega prekinilo njegov smeh. Tara je bi'l vendarle koristna žival. Njegova lastnica ga je bila zatjahala in ga je priganjala s petami, sklanjaje se napreij, tako da g" je z eno roko vlekla za levi uhefj. Medved se je počasi obrnil, njegovi dolgi kremplji so zarožljali po kamenju, in ko je imel glavo v pravi smeri, je Marge izpustila uhelj in rezko zaklicala:
»Ni-a, Tara, ni-a!«
Po trenutnem oklevanju jo je ubral Tara s svojim tovorom naravnost proti gorskemu sedlu. Dekle se ie obrnilo in pomahalo Davidu z roko.
»Pe-o — podvizajte se!!« mu je vikmila, smeje se osuplosti, ki jo je videla na njegovem obrazu.
Obrtništvo na pomoč Trbovljam f
Ljubljana, 18. julija.
Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani s svojimi podružnicami širom naše banovine poziva tem patom vse svoje članstvo in prijatelje, da takoj po svojih močeh podpro akcijo podružnice DJO v Trbovljah, pod kater© okriljem je ustanovljen socialni od-s-ek, katerega naloga je, da podpira najpotrebnejše družine obrtnikov in rudarjev.
Ni potrebno še posebej naglašati, da trpe vsi stanovi v Trbovljah pod težo krize, pobito pa rudarji. Na stotine rudarjev !n njih družine, kakor tudi obrtništvo trpi pomanjkanje, številne družine pa danes gladujejo in njih deca trpi največje pomanjkanje. Strahotno se širi po vsej trboveljski dolini jetika in vse to zaradi pomanjkanja. Rudarska deca je brez potrebne obleke, perila in obutve.
Osrednji odbor DJO v Ljubljani poziva ln apelira na sočutje in usmiljenje ter prosi zavedno obrtništvo, ki je organizirano v DJO. da podpre akcijo, ki jo je po-krenila podružnica DJO v Trbovljah, naj-sibo to z denarjem ali s ponošeno obleko.
Uspeh te pomožne akcije ne bo v čast Jln zaslugo samo podružnici DJO v Trbovljah, * temveč celokupnega obrtništva, ki mora pokarati, da ni pozabilo v najtežjih urah, ki jib danes preživlja naš rudar, temveč ga je podprlo tedaj, ko je bil ob-npan v boju za svoj obstanek.
Pri vseh podružnicah DJO naj »e takoj osnujejo, kjer še ne obstoje, socialni odseki in naj v svojem okolišu organizirajo nemudoma pobiranje prostovoljnih prispevkov v korist »Obrtniške pomožne akcije« pomoči potrebnih obrtnikov in rudarjev v Trbovljah in okolici. Nabrana darila naj se pošljejo do 30. t. m. podružnici DJO v Trbovljah (predsednik Josip Kocjan, pekovski mojster).
Naj ne bo nikogar, ki bi to prošnjo, klic uboge rudarske dece, odklonil!
Pomagajte rudarjem svojim bratom!
Kdor hitro da — dvakrat da!
Podprite pomožno akcijo DJO podružnica v Trbovljah!
Osredki odbor DJO v Ljubljani.
Darove sprejema: Osrednji odbor Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, Borštnikov trg l/I. Podružnice v Mostah, na Viču, v Logatcu, v 2ireh, na Bledu, v Laškem, ▼ Celju, v Mariboru in v Dravogradu. — Pripravljalni odbori v Kranju, na Vrhniki, v Bohinj ski Bistrici, v Radečah pri Zidanem mo-stu in v Žalcu.
Sokol
Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola
tuznanja, da se vrši društvena telovadba do nadaljnjega v Narodnem domu, in sicer telovadba članov ob torkih in petkih od 18.45 dalje, telovadba članic pa ob ponedeljkih in četrtkih od 19. ure dalje. Da bo mogoče temljito čiščenje garderob in garderobnih omaric, prosimo brate in sestre, da do 23. t. m. izpraznijo te omarice in odnesejo svoje obleke začasno domov.
Sokol v Bohinjski Bistrici razvije v nedeljo 6. avgusta društveni prapor. Obenem bo telovadni nastop blejskega okrožja. Sosednja bratska društva se prosijo, da za ta dan ne določijo nastopov ali drugih prireditev.
n «1 i ©
Četrtek, 20. julija.
LJUBLJANA 12.15- Plošče. _ 12.45:
Von£nVesii- ~ 13: Cae- P^če, borza. -18-30: Instrumentalne solistične partije. — 19: \ poklicni posvetovalnici. — 19 30: Plošče. — 20: Slik* iz narave. — 20.30: Orgelski koncert g. šterbinca, vmes samospevi gdč. Megle. - 21.15: Ljubljanski SranW-kvartet. — 22: Plošče.
BEOGRAD 18.30: Pesmi. - 19.30- Orkestralen koncert. — 20-30: Prenos iž Ljubljane. — 22.30: Ciganska muzika _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 30.30: Pr-nos iz Ljubljane. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Popotne pesmi. _ 19.45: Prenos
iz Brna. — 20.15: Simfoničen koncert. _
22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.45: Slušna igra. — 20.15: PlošČ3. — 20.30: Pevski in violinski koncert. — 21.15: Češka humoreska. — 21.35: Klavirski koncert. — 22: Pr> nos iz Prage. — VARŠAVA 17-15: Orkester. — 18-35: Komorna glasba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Lahka godba orkestra. — 17.25: Nas4op
novih mladih solistov. _ 19: Leharpve
skladb?. — 20.25: Prenos Puceinijeve opere »Turandot« iz Milana. — BERLIN 20-10: Narodne pesmi. _ 20.40: Reportaža. — 21: Prenos promenadnega koncerta. — K0-NTfiSRERG 20.10: Operni večer. — MCHL-ACKER 20: Opera na ploščah. - 21: Ples na glasba. - BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert ciganske kapele. — 20: Koncertni večer. — 21: Pesmi mornarjev na ploščah.	i
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
J— Delovanje sreskega kmetijskega odbora. Na nedavni seji so se predvsem obravnavale številne prošnje za podelitev raznih podpor Odbor je upošteval položaj malega človeka ter je predvsem zopet prispeval k nakupu plemenskih bikov tretii-no kupnine, skupno 15 občinam 8932 Din. Konjerejskemu društvu za dravsko banovino se je nakazala podpora 2500 Din. Več prošenj pa se je moralo začasno odložiti na poznejši čas, ker ni gotovine. Sresko načelstvo je prejelo vagon semenske ajde, ki se bo razdelila predvsem onim. ki «0 bili lani občutno oškodovani po toči, in sicer po 2.50 Din za kg. Ker ie ta cena precej visoka, bo kmetiiski odbor prispeval k vsakemu kg 50 para.
i— Vsi, ki imajo v Avstriji' svojce in sorodnike, ki pa so naši državljani, naj se zglase pri tukajšnjem policijskem uradu do konca julija, da podajo potrebne podatke za sestavo točnega katastra naših izseljencev v Avstriji.
i— Z nožem v prsi. V nedeljo proti večeru sta se spopadla iz starega sovraštva
Ko kol j Anton, delavec na Pohorju v Halozah, in Kelc Jožef iz istega kraja. Kelc je navalil z nožem nad Kokolja in mu zabodel v prsi. Kokolj je bil z zevajočo rano prepeljan v ptujsko bolnico.
Iz Gornje Radgone
gr— Sestanek »Kameradschaftsvereina«
se ie vršil v nedeljo v Radgoni. Zbrali so se veterani. Na glavnem trgu je bila ob 10. maša. To priliko so porabili tudi radgonski hitlerjevci za demonstracijo proti sedanjemu režimu. Raztrosili so po ulicah letake s kljukastim križcem in napisom: »Trotz Verbot noch nicht tot« (vkljub prepovedi še ne mrtvi). Značilno ie. da so med temi mladimi pristaši razpuščene hit-ierjevske stranke največ ljudje, katerih rodbinska imena se končujejo na »ič ali »nik«. Pač stara reč, da je janičar hujši od Turka. Ravno ti silijo v rajhovski jarem, češ da brez »Anschlussa« ni rešitve za gospodarsko propada jo5o obmejno »Rad-kersburg«.
★
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri obakrat ob 21. opereto «Ljube-zen — diktator« ter Foxov žurnal
URAN KREMA
si je pridobila v kratkem času sestre Srbkinje. Hrvatice, ljubke, ponosne Slavonke, milogledne Bosanke, Hercegovke, vitke jelke — Dalmatinke ter divne ognjevite črnogorke zato, ker je Uran krema nedosegljiva v svojem učinku.
PARFUMERIJA URAN
LJUBLJANA	8373
NE HODI NA DOPUST
NE DA BI VZEL
PRISOLNČENJU IN KOPANJU
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja ob bridki izgubi našega blagega soproga in ateka se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno hvalo smo dolžni prijatelju in stanovskemu tovarišu dr. Polcu za njegovo veliko požrtvovalnost ob času težke bolezni pokojnika, kakor tudi vsem prijateljem, ki so s tolažilnimi obisv-i lajšali pokojniku bol, osobito komandantu mesta pukovniku Krstiču in dr. Potokarju.
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam predragega spremili na njegovi zadnji poti, osobito Cč. duhovščini, gg. podbanu dr. Pirkmajerju, zastopnikoma lekarniške komore lekarnarjema Sušniku in Vidmarju, mg. ph. Igorju Krautu kot zastopniku saveza lekarniških saradnika, ostalim stanovskim tovarišem, društvom »Sokolu«, »Narodni čitalnici«, podružnici CMD in SPD, požarni brambi v Kamniku ter pevskemu društvu »Liri« za ganljive žalostinke.
Zahvaljujemo se iskreno govornikom, ki so v krasnih besedah slavili pokojnika, dr. Janežiču za kamniška narodna društva, prof. Peterlinu za domače sokolsko društvo, dr. Pipenbacherju za ljubljansko sokolsko župo, ir. Potokarju za prijatelje in lekarnarju Bakarčiču za lekarniško komoro.
Obilna udeležba pri pokojnikovem pogrebu nam je bila v veliko uteho.
Vsem še enkrat naša najiskrenejša zahvala.
Kamnik, dne 18. julija 1933.
Žalujoča rodbina dr. Karbova«
8366
Kruta usoda nam je ugrabila našega najmlajšega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Mohevtu fiPfJEfa
v cvetu mladosti, starega 22 let.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 20. t. m., popoldne ob 5. uri od hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. Pavel pri Preboldu, dne 19. julija 1933.
Žalujoči ostali.
218
CHINOPLASMIN
leči in nas obvaruje pred
MALARIJO
V z. Jugefa k. d., Zagreb, Gajeva 82. Oglas je registriran pod br. 9482 od 31. 5. 1938.
Objava.
Uprava državnih monopola održače 18, avgusta 1938 godine n 11. časova n. ofer-talnu licitacija za nabav ku 4 kom. dizallca transportera za Šolano u Ulcinja.
Za uslove obratiti se Odelenjn Industrije IM br. 8465 A.	8867
Restavracija »Pri Mraku«
Rimska cesta 4
se priporoča cenjenemu občinstvu. Vsak dan sveži zajtrki, vedno sveže pivo, dobra vina, lepi prostori, hladen vrt.
Topla in mrzla kuhinja.
BOTOT
Program za nego ust In zob
ZJUTRAJ:
pasta
razkroji in odstrani vse plasti z zob
fimiiflfg.
PO KOSILU:
''rin V nst
voda za usta
pospešuje izločevanje ustnih žlez in osvežuje
ZVEČER:
milo za zobe
nevtralizira vse kisline
206
KUPIMO
EXCENTERPREŠO
po možnosti moderne gradnje. Pritisk cca 15.000 kg. Ponudbe pod »Excenterpreša P-3029« na Interreklam d. d., Zagreb, Ma-sarykova 28.	8361
za otmenu gospodu! da si stan ukrase:
Imadem 4 komada krasnih staro-japanskih umjetno izradjenih originalnih brončanlh figura (dvije majke sa djecom cca 100 cm visoke, 1 japanski trhonoša i 1 ribar) precenjeno po gosp. prof. K. (profesoru umjet-ne akademije u Zagrebu) na Din 60.000.—, koje bi radi preseljenja uz polovičnu cijenu prepustio. Ozbiljni reflektanti neka se iz-vole obratiti na gdjicu: IDU MILKOVIč, kod Srpske Privredne banke, Zagreb, Ilica 7
8358
Se U brigate za svoje zdravje?
--jhH m Mnrj«
oferua! Lm«> jotrs U ompurftmto; — mfcaj m m-«•. tartifco bi lalfce trpel« "radi aporabe pmin aredoje kako*««? — V vm*nh B0URJ0I8
fMn SOIR DE PABiS Ptarfr« PRINTEMPS DB PABIS Poodrc MON PARFUM Powdr® PIANCBB
'■■t« afeMfeMM tovrteooot 1« ifcMHjifTatt v k*fc»*oML, ka* je ▼ t«* pol« a&;bo4o ■ajoo fe pojfg trg« t«tik» izbiro ▼ barr->H> KjMMb. — BwjiHH»'i*KV •e trudi neneboma, da tu •braoi lepo ta niafo.
BOURJOIS
PARFUM EUR
UdMtkc tnt»«w i ■ * e i t> rteM aa tteet CEN DBS DB BOSE BI BOUGB MANDARINE.
Cene nudim oglasom
Ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din Zr— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.- za besedo ae zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«. »Auto-moto-r, »Kapital*, »V najem«, »Posest«, »Lokah« »Sta-novanja odda«, »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Z]Y*<'«> »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pe pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
umirvm
Vsaka tK*eda 50 par; za dajani* naslova ali za Šifro pa 3 Dia. fl)
Dekleta
i leto« dovršeno melčan »ko ali osnovno šolo. ki iiM,« veselje do ročnega dela, zaposlim po kratki praksi. Naslov pove og!as. oddelek »Jutra«. 20938-1
Žagar
m m=ki i.n zanesljiv, dobi s-u-ibo. Ponudbe na podružnico »Ju'ra« v Novem mesta pod »Delave,n«.
21-K9 1
Glavne zastopnike
za Trebnje, Novio mesto. C-n"»mel.j in Metliko ter loka l-ne zar.topn.ike za ve« teritorij Dravske banovine išče znana domača zavarovalnica. Os be z velikim poznanstvom naj vlo-že ponudbe pod »Dober za »1 itž.-k 13« na o.grlasni oddelek »Jutra«. 21442-1
Vaspitačica
traži se za jednu devoj-Sicu od 5 god. sa zna-lVeiri perfektnog nemsč-kog i frau-t-uskog jezika. Mesto je za od m a h na-erutpiti. 'Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31458-1
Dekle z dežele
zmožno kuhe in pisave, snrejme vdovec kot go-snodinjo. Ponudbe pod »Prijateljstvo« na oglasni oddelek '»Jutra«. 21169-1
Kroj. pomočnico
ki je zmožna tudi moškega dela in gospodinjstva d»hi ptalno službo. Ponud Iv- po?'ati na podruž. »Ju tra« M ari.bor pod ».Stalno«. Sliko priložite!
91475-1
Učenko
»prejme takoj fot.og'sfck' »tolj« J Pogačnik. Ljub tank. A ek^androva e. 8 21244 U
Trgovski va.ierec
« p-imerno šolsko nar-b-rarcbo, idrav im močan, d'brili in poštenih staršev, dobi mf»to v večji trgovin1 z mešanem bagnm v ljubljanski okolici. Pismene ponudbe. Naslov pov« og'a?ra oddelek »Jutra«.
21430-44
Pekovski vajenec
» bol:5e hiš« dobi mesto ▼ pekam-' Lopan. Celje. Gaberle, Dečkova <■»*'« 20 21-471-44
Vsaka beseda 50 par; sa dajenje naslova ali za Šifro o« 3 Din,- (2)
Brivski pomočnik
mlad. išče etakio zapo-s'«aje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21
Kuharica
samostojna, vešča nemSči-ti e. vsestransko d'0bra, z U-taimii spričevali, čedne znanjo« ti, m.'ada, želi oie*»:a v Ljub'ja ni k fini rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lepo poeit.opa.uj««. 21343-2
Kuharica
samostojna gospodinja, teli družbe na deželi k poštenim ljudem. orožnikom Ponudbe pod »M. M.« na oglasni oddeiek »Jut?««.
21411-2
Premeniti službo
želim. Vajen c*-m vseb pisarniških in drugih del. Star sem 24 1-et, vojaščine prost. Grem tudi na deželo. Nastop 15. avgust«. Ponudbe s pogoji M oglasni odd«:ek »Jutra« pod »Udarnost io poštenost« 2;4sa-2
Za točilca
'•it* pr-',m"-rne službe m1 a d fant. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21462-2
20 letni fant
izučen mehanik, vstopi T kakrSn-ofroli im kjerkoli v službo, gre tudi za hlapca ali slugo v kflko_ podjetje ali trgovino. Naslov r podrui. »Jutra« v Mariboru.	21472-2
Mlada postrežnica
išče zaposleni«. Naslov v c-^asnem oddeltu »Jutra« 21478-S
Pouk
Beseda 1 Din; dajanje naslova ali z« Šifro o Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukoije, pla Saj« vsako besedo 50 par; za iifro al: z« dajanje naslova S Din. (4)
Šofer, šola E. Čeh
Tj-rševa (Dunajska) cest« št. 36. Zahteo-ajt« prospekt.
Instruiram
matematiko, nemški, »rb-ski — tnidi druge predmete— vestno in temeljito, gotovo uspešno. Nizek honorar. Našiov v oglasnem oddelku »Ju.t-ra«. 21163 4
Prodam
dobro ohranjeno mizo ta štiri stole za jedil-n'eo. Povprašati v Rdrčii hiši na Poljanah, stopnišče 8. Trata 6.	21390-0
Čoln
(Flaohboot). dobro ohranjen, n.a drva para vesel, zHo poceni prodam. Gruberjevo nabrežje št.. 16. Ljubljana.	21456-6
Slovensko narodno nošo
irapoc-eno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21474-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni na-proda'. Dvora ko va u.liea •ili levo.	2-1481-C
Vaaka beseda 1 Din; za dajani« naslova al: ia Iifro pa 5 Din flfi)
^S
Kdor i i i « tasliižka, plača xa vsako besedo 50 par; za naslon ali Šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (V)
Prvovrstna	šivilja
se priporoča na	dem.. Gre-
gorč-čeva ul. 7.	, pritličje.
levo.	21480-3
	
\.Votn\	IKl
Kd>o<r išči- mesto potnika. plač« za vsako besedo 50 par: m dajanj« nasloo-a ali ta šifro 3 Din. — Kdor sprejema jKrt-mke. pla ča besedo po 1 Din; z« dajanj« naslova ali za Siffo pa 5 Din. (5)
Zastopnika
za Gorenjsko za prodajo sadnih sokov iščp-mio. Ponudbe pod »Malinovec« na	oddelek »Ju-
tra« i«od »Ma.lin.ovee«.
21463-5
t

Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za Šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega &na£aja vsa
ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Mayerjev leksikon
kupim. P-onudbe na o^ae. oddelek »Jutra« pod »De-feovacdja«.	21452-7
Kuharica
sami" spojna. mlada. i§?e
«'ružbo k boljši drjžirai. — Ponudbe pod »Dobro kuham« na oglasni oddelek »Jutra«.	2141-2-2
Dekle
ki je že bilo v službi, vajeno neko VI ko kuhanja, želi s'nižbe za vsa dela. — Ponudbe na podnižmneo »Jwtra« v Novem m-eslu pod »Zanesljiva«. 21418-2
Frizerka
dobro irvežbar.a v vseh delih d a ms k e stroke, išče s'alno m«ft1x> v Mariboru. Nasipov v og'asnem oddelku »Jutra«.	2'422-2
Lahko kočijk)
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na og':asn' oddelek »Jutra« pod »Kočija«.
21470-7
r /j'
Ogiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za Šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za ši fno pa 3 Din. (6)
Fotoaparat
9X.12 Doppe!anas»tigmat za menjaim za kolo. Naslov v oMasneim oddelku »Jutra« 31417-6
Opeka
»idma in strešna, poceni naprodaj. Kouitnv. Lj-uib-lv-ioa - Sišika, Medvedova 28.	21427-6
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda
KozaenroJka
Nek oliko dailje ob poti stoji olvetoiik dr. ■Lisjak, kii sie baš vraiča z važne obravnava. >Haihaha! Hilbihi! Hohoho!« se tolče po kolenih. Take smešne komedije .pa res še ni vi/lel, kar ipomni!
»Drava« zavarovalnica Maribor
zaivaruj« osebe do 80. I« ta doto, gospodarsko osa most.vojtev, kolesa. Zahte vajte prospekt«. š,"«rf,;e-mamo zasitopnis«. 21064-16
Vlogo-dobroimetje
pri Češki industrijalci ban ki v Ljubljani odkupim s primernim popustom. Po nudbe z navedbo C"ue na oglas. oddel.'k »jutra« po-d »Plačam takoj«. 21247 16
Praštediono
prodam ugodno vsak znesek. Vprašanja pod »Prv štediona« na oglasni oddelek »Jutra«. 21461-16
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali m šifro pa 5 Din. (10)
Avto »Ford«
t brezhibnem stanju, in več dobro o-hrenjeniih vrat prodam. Naslov v ogas. oddelku »Jmtra«. 21423-10
Osebni Brennabor
dobro ohranjen. 14.000 Din. lahkio tovorni Ford 500 kg nosilnosti 17.000 Din. Ame-can motore, Tyrševa 9.
21429-10
Rezervne dele
za la-ške v trnove najbit^-j« dobavi Lu5ič, Ljublja na, Florijanska ulica štev. 4. — Trst, garaža S. Fran-cheaao.	21477-10
Kolesu
ia Oesedo. Oglasi so cijalnega tnačaia po 50 par beseda. Za dajanje naslova aM za šifro t Din, oziroma 5 Din.	<11)
Kolesa
tovaruiSko nova, prodajamo po lastni ceni vb te d opustitve trgovine s kolesi. Elektrof.ons.ka družba, Krekov trg 10/iI. 214ul-l.l
Kolo
naprodaj pod ceno. Dvo rako-va ulica 3/1 levo.
21484 11
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din: xa dajanj« naslova ali z* Šifro pa 5 Din. (12)
Spalnico
mahag-oni, moderno, po izvanredno nizki ceni naprodaj. Andlovii-e, Ko-men-skeiga ul. 34. 21454-12
r/
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19)
Brivnico
na prometni točki, dobro v,pe>lijano. oddam tak-oi. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š-if: o »Brivnica«.	21426-19
Enostanovanj. hišo
z ! epi hi vrtom poceni prodam. Ki«, Zg. Šiška 1£6.
31172-20
Nova hiša
enonadrtro(>na trgovska in stanovanjska, ob glavni cesti pri Ljubljani. 2 balkona, lepa stanovanja e kopalnicami, vsa podklete-na, eliefctri-ka, vodovod in 7.-avem lep vrt naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	21436-20
Tristanovanj. hiša
za Bežigradom z urejenim vrtom naprodaj. Potreben kapital 160.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21457-20
Enosob. stanovanie
parketirano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2:463-31
Dvo- ali štirisobno stanovanie
z kuhinjo in pritiklinami, vodovod, elektrika, oddam <■ 1. avgii-stom v Domžalah nasproti šole.
21460-21
Enodružinsko hišico
po možnost; z vrtom iščem v Ljubljani ali bližnji okolici v najem. Cenjene ponudbe i navedbo pogojev na og asm oddeiek »Jutra« pod anačko »Avgust«.	21445-20
Hišo
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, vrtom, vodnjakom in gospodar«k:m poslopjem prodam. Gubčeva ul. 68. Pobrežj« - Maribor.
21473-20
Stiiridvanje
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH xa šifro pa 5 Din. (21)
Stanovanje
2 »ob, kabineta in pritlklin, z elektriko ter vo dovodom oddam v Mostah, Predovičeva ulica štev. 9.
31314-31
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam e 1. avgustom v vili TOnnies. Koseze št. 25. Več s« izve in ogled« (stota m pri iskrbnikn ali v Ljubljani. Dvofakova o4. 8. pisarna — dvorili«.	20484-31
Trisob. stanovanje
s kOipalirkioo za a-vgus-t oddam. Tvrševa cesta 99.
31362-31
Trisob. stanovanje
solnčno, s kopalni««, po-selsko sobo. verando in pritiklinami oddam mirni stranki z avgustom. Na-sliov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31431-31
Dvosob. stanovanje
parketiran.0, v bližini magistrata, oddaim s 1. avgustom. Naslov v 0-gl a s. oddelku »Jutra«. 31430-31
Enosob. stanovanje
kuhinjo in shrambo. 1 sobo s štedilnikom v I. nad stroipj.u oddam za 1. avgust. Lepodvorska 3.
21437-žl
Trisob. stanovanie
oddam avgusta ali pozneje. dvosobno novembra. — Bleiweisova 9/II lev«.
31441-21
Stanovanje
» 3 sobami, kabinetom, kopalnico in vsemii pritiklinami oddam v I. nadstropju s 1. aven-bm v ce nr.ru. Naslov v ogia.s. Iddelku »Jutra«. 2:4i; 4- 2,1
Pritlično stanovanje
sončno, na Aleksandrovi cesti oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21470-31
Enosob. stanovanje
le,po. sončno, oddam v Sp. Šiški z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21483-31
Stanovanja
Vsaka btsveda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, zračno, solnč-n-o, mirno, čisto in suho, po možnosti z balkonom in souporabo vrta, iščem za Bežigrad-om aili v bližini Tivolija. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev pod »Higieni č no izven centra« na ogasni oddelek »Jutra«.
21389-3la
Trisob. stanovanje
solmčmo in zrafn.0, v centru, išče mirna stranka. Ponudbe pod »ZraiSno« na o.g'.asni oddelek »Jutra«.
31434-čla
Eno- ali dvosobno stanovanje
s kuhinjo išče šivilja v bližini sv. Petra ali Krekovega trga. Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod »Za 1. avgust«.
2144&Ala
r 'JjJiMiTTi
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 8 Din. (231
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21432-23
Sobe oddajani
letoviščarjem zraven Sore in Save. Franc Jenko. Medvode 3.	31420-38
Lepo sobo
evemt. z dobro hramo, oddam takoj ali s prvim avgustom na Aleksandrovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21482-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno in sončno, s posebnim vbodom, oddam na Resljtrrj c*sii 12/11 l-evo. 21435-23
Sobo
!«*>, »račmo in solnčno oddam boijSi »talni osern na Čopovi cesti 19/n de>s-31459t23
Opremljeno sobo
W:zu Tabora odda.m boljšemu. stalnemu gospodu.
v oglasnem oddelku »Jutra«.	214)10-23
Sončno sobo
lepo, zračno, oddam stalnemu gospodu na mirnem k-a:u ob vod-:. G-u'b»rje-vc. ' nabrežje 16. 21456 23
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (18)
Vsem obiskovalcem Iškega Vintgarja
ee priporoča gostilna Pristave, Iška vas. 20740-18
Sveže postrvi
(potočne) im dobra kapljica vedno na razpolagio v gostilni
F. Tome, Medvode
Istotam kopanje in solm-Jonie v Sori in Savi.
31440-18

i)I
Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naslova ali Šifre pa 5 Din. (34)
Inteligentna gdčna
20 let stara, išče iskrenega prijatelja, globoko dušo. k-i bo razumela va-a-no mladenko, čiste preteklosti. Ponud.be z naslovom na- og'«sni oddelek »Jutra« m d »Srčna kiuitu.ra«.
3142^24
Vaše brige
sa k a par prod a jom posj-edv uposua.van.jem radi ženit-be. povjerite Danvvarča-nu Daruvar bez provizije. PoiPls bespiatao. 21465-24
Vsaka beseda 1 Din. 'a dajanj« naslova ali i* šifro pa S Din. (29)
Prešo za štancanje
podplatov itd.. novejši model kupim takoj. SETA. Tacen, pošta St. Vid nad Ljubljano.	21408 29
Stružnico
za Selezo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stružnica«.
21431-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen, prodam. FriJkovec 3a. 21448-.9
PREKLIC!
Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove in obveznosti kakršnekoli vrste svoje žene Kolarič Ane, bivajoče sedaj v Polj-čanah, oziroma v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5. V Ljubljani, dne 15. julija 1933.
Ing. Kolarič Matko,
8341	viš. p. sv. v pok.
Lokal
za pisarno ali trgovino na prometni točki v Ljubljani od dum takoj. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«.
21436-19
Lokal z inventarjjem
za mami faktur no trgovino oddam s 1. avgustom. — 0'ga Slibar, Ljubi ;e,na. Stari trg 31. 21444-19
Brivski salon
komplet za dve slugi radi bole-zni ugodno naprodaj. Dopise pod šifro »Brdoč nos t 1933« oa oglasni oddeiek »Jutra«. 5*1468-19
Vsoika beseda l Din: za dajanj« naslova ali za ftifro pa 5 Din. (30-
Novo hišo
zelo rentabilno, z šestimi e'anovanji in lokalom poceni prodam radi odpoto vanja. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 21409-20
ZAHVALA
Za mnoge dokaze sočutja ob izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje, gospodične
ANE ŠERTEL
bolniške sestre ambulance bratovske skladnice v Trbovljah
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Baumgartenu, dr. Jensterlu in dr. Cizlu za njihov trud in požrtvovalnost za časa bolezni, dalje g. Cilki Ger-čarjevi za njeno skrbno nego in g. Angeli Amerškovi za njeno postrežbo, vsem nameščencem bratovske skladnice, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so drago nam pokojnico spremili k večnemu počitku.
Brežice, dne 17. julija 1933.
Žalujoča rodbina Krušičeva in sorodniki.
8357
. f •■ fr, ...	A
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (261
Kromatične
harmonike
move, prodam po nizki ceni. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 31413-26
r^^rtla I Din. ia dajanj« naslova ali ia ffro m 5 Din. '.35'
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Hirska ulica štev 36 — vhod i Vidovdanske ceste, pri gostilo« Možma.	70
Informacije
Vsaka Oeseda 1 Din: za dajanje naslova ali z* šifro pa 5 Din. (31)
Svarilo!
Opozarjam, da bom vsakogar. ki bi trosil neresnične govorice o meni, s-odnij-skim potom zasledoval. — Frances Tauchar. 12206-31
Svarilo!
Opozarjam, da bom vsakogar, ki bi troši'1 neresnične govoric« o meni, siodnij-sk-im potoim zasledovala. — Fran-ces Tauchar. 12206-31
Preklic
Podpisani obžalujem. d3 sem dne 7. VU. 1933 iz rekel nepremišljene biseri« preči »Mobilni kreditni zadrugi in Stavbeni kreditni zad-ugi r. i. z o. z. v Ljubljani« v na vzočnosti zastopnika J. Kovačiča, Sv. Jurij ob ;už. žel., da so pri njej sami sleparji, kot neosuo-vane, ter da ni bilo zato b .danega povoda. Jožef Cavž. Sv. Štefan. p. Šmarje pri Jelšah. 3:467-31
Vsaka Deseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37)
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Olavfrn« je mast
Dobite T lekarnah, droge rija-b ali naravnost \i tvor niče in g.avnega skladišča Oavajte se ponaredbl 15
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Drva in premog
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
_li_.LjaDDDnLO iXD
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
nrirncnnnnnDDDD
apecijelui entel oblek, ažuriranje, predtlsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
Tovarna najmodernejših
VRTNIH SONČNIKOV
Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog!
čitajte
tedensko revijo
¥ lastnem Interei
ne bodite lahkomiselni pri negovanju lepote. Tisoči žena najdejo svojo srečo in zadovoljstvo, ker so slednjič prišle na pravo pot lepotne nege. Poslužite se tudi
Vi te prilike!
Ako imate jako mastno Uce, Ee Vam delajo ogrel ln velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejšo plastjo pudra ali šminke. Ako pa redno masirate svoj obraz zjutraj ln zvečer s Pore-mlekom. boste dobili presenetljivo naglo Izredno lepo in Cisto polt. Ena steklenica z navodilom Din 32.—.
Mladeniško lepoto obraza ohranite s stalno uporabo dokazano fine Porenal-kreme. Mastna Porenal-krema. uporabljana preko noči. varuje, pomlajuje ln obnavlja kožo, a suha Porenal-krema kot podloga pudru, zožuje velike pore. drži odlično puder ln olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje preseneča! Ena tuba suhe ali mastne Din 18.—.
Najfinejši puder, ki odlično drži, a ne prepušča zaoja, z-elo fino parflmiran, nežen, v prekrasnih barvah, za.tamčeno neškodljiv, to Je Porenal-puder. edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 24.—.
Olepšavajoče Porenal-mUo ustvarja blago, istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza ln rok. En komad Din 12.—.
Mnoge žene so nesrečne, ker se prekomerno pote. kar povzroča neprijetnosti največjega pomena. Ako uporabljate ORonit-vodioo, se izneblte te neprijetnosti takoj, kajti znojenje ln istočasno tudi neprijetni duh potu prestaneta momentano. Ena velika steklenica Din 30.—.
Dlačice izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi Itd., ako uporabljate Erbol-prašek.
Delovanje naglo ln zanesljivo ln ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15.—.
Solnčne pege ln rumene madeže odstranite naglo in zanesljivo z uporabo holand-ske mlečne kreme. Uspeh preseneča, a učinkovanje je naglo. En lonček Din 15.—.
Namesto mila pasta MajaUs umije Važ obraz ln obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila, a hočejo vendar Imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15.—.
Ze 30 let najboljša barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, 'rajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlato-rumene do črne, je samo Oro-barva. Ene garnitura z navodilom Din 30.—.
Izpadanje las ln prhljaj momentano prenehata z uporabo vode od kopriv. Najstarejše ln edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni ln bleščeči. Velika steklenica Din 30.—.
Ne pozabite, da so roke zrcalo vsake žene, toda ako želite, da Vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub hišnemu poslu ali športu ln pisarni, nadrgnlte jih s samo malo specialno Jefais Blanc kremo. 1 tuba 10 Din.
Deviške grudi — ponos vsake žene za-dobe z masažo eliksirja Eau de Lahore lep« oblike ln napetost. Steklenica z navodilom Din 40.—.
ZAHTEVAJTE POVSOD ALI PIŠITE GLAVNI ZALOGI: NOBILIOR PARFUMERIJA, ZAGREB, HICA 34
Naša mama
Povše Marjeta
vdova po učitelju
nam je umrla.
Pogreb bo v sredo, dne 19. t. m., ob uri iz hiše žalosti, Rimska cesta 23, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Nevv York, dne 17. julija 1933.
RADKO, GENI por. PLASHAN, EMA, MALČI, SLAVA por. TARSON,
3ELLA, otroci.
OLGA DR. SENEKOVTČ, vdova po dvornem svetniku, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok OLGE, MILENE in BOGTJMILE ter ostalih sorodnikov tužno vest, da je njena iskreno ljubljena hčerka, oziroma njih sestra
abiturientka drž. učiteljske šole
dne 18. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, pre-videna s tolažili sv. vere mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. julija 1933, ob 17. uri izpred mrtvaške veže obče državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. julija 1933.
8363
Brez posebnega obvestiia
-*
ANA ADAMIČ naznanja v svojem in v imenu svojega sina FRANCITA ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen najboljši, srčno ljubljeni mož, oziroma očka, brat, stric, zet in svak, gospod
rane Adamič
prokurist
po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb blagega nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 19. julija, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Prosi se tihega sožalja.
8353
V Ljubljani, dne 17. julija 1933
brejuje Davorin Ravljen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll ttibmkai. Za Narodno tiskamo du dL kot tiakarnarja franc Jezeršek. Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani