PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega - Stev. 57 (2367) Poštnina plačana v gotovini Spedizion« in abbon. post. 1. gr TRST, sobota 7. marca 1953 TRŽAŠKO OZEMLJE Ali zvu in gen. winterton zasledujeta priprave ZA 20. MAREC RAZNIH BARTOLIJEV IN PALUTANOV, LEGE NAZIONALE IN PODOBNIH ORGANIZACIJ, MED KATERIMI SO BAJE TUDI VZGOJITELJI SOLSKE »MLADINE IN NJIHOVI PREDPOSTAVLJENI, KO NAMERAVAJO PONOVITI KOMEDIJO UPRIZORJENO LANI NA KORZU ? Cena 20 lir GEORGII UfflLEHKOV HRENOVIM jjj ministrskega predsednika ZSSR PešcicT*1 (,rB0.r^an'zac'ia držai/nega in partijskega vodstva koncentrira oblast v rokah ^ade^Tl' sodelavcev - Berja, IVIolotov, Bulganin in Kaganovič podpredsedniki dijn p 0 jBni/ zunanji minister - Višinski predstavnik pri 0Z\l - Vorošdov predsednik prezi-rezidij LB skrčen na 10 članov in 4 kandidatu - Številne spremembe v ministrstvih Moskva fe2idiia P *rskeSa sveta in ,i!°vjetski Inega sov}eta so Hli 5*’ vodltelji danes raz. ^ Stalinovi smrti, nV Postal predsednik Mo,otov. Kaga"°-"Plgapin Pa podpred-e#eo> "turi ' Molotov bo obarja nn i. zunani' minister, ^»istrstv iPrevzel nt)tranje družitvi j bo nastalo po ^notran- aniih ministrstev C'V*V' in državno ® miniU ganin bo ostal tu-bo, 'ster 2a narodno obiam- Posta! — ““iuuno i tal, ,namestnika pa sta 'jtvski ^arsa'a 2ukov in Vasi-«er. Mar*Sf^»nji vojni mini-1oločen ? Vorošilov je bil 4'ia vrK„3 predsednika prezi-*to Svern^6®8 sovieta name-Ptedsednii3’ ki bo Postal NekoS ™atov. 0 tud'J reor§anizirano je Vo,tstvo 'p vzbovno partijsko ^miteja , rezidii centralnega trnjem V bil uveden na na 10 «,n!ngresu- se 3e skrčil tako v V6l l^ ln 4 kandidate in aektJani; ' !.mer> spominja na otidrei «•-. zunanji minister viatskj lsinski bo odslej so-°t>enem P5edstavn'k pri OZN, 2Unatiiei»= °.tudi namestnik tij° i,0,t ministra. Isto lunk. Uk in K °Pravljala tudi Mn- Zaif ov- «etrt0 3e bilo sklicano vleta anie vrhovnega so. Mo ■ R-Preb r‘«Dral radio je ob 21,30 1,0 izdan? poročilo, , ki je f,e seje r zaliljučku skup- Moskovski Ino p Po zal >Sni k0niite KP ZSSR, vSiso.i!,1 in prezldU . /tilutkn , ? sodijo v tem .Mo.j., • kr le tako težak za ■ dijc : °’ da je prva naloga >t z l.Vlade. da se pred-1 stv0 žiV]fDt?v' Pravilno vod-*ahteVa Jatlja vse dežele, kar ? V'adi j. ■ltesnejšo enotnost Bj* !tnOJne dovoljuje preda-jr,esničevan: da se zagotovi * 'B n,- 'e Pohtike naše de-•ranii bna* vlade, bodisi v no-iki, 'si v zunanji poli-. poročii„ eBjene navaSa nato *'h °rganii!Premembe ?rodsedni, ln dodaja, da bodo ■*r Prvi vlade (Maienkov) ?• MolotP°dpredsedniki (Ber-Oovič) V' Pulganin in Ka "tmi.tr,W Sestavljali preeidij Mat0 *ega. sveta. pre2idii avaia Poročilo, da bo *P ZSSR alnega komiteja Bov ; 0dslej sestavljalo 10 v»ez'dija n * kandidati. Člani b '°tov 5?; Malenkov, Berja, ?ulganin J:orošUov. Hruščev, ■ Brov '• aSanovič, Mikojan, Pa Pervuhin. kandida že o-v vlad- tj Ur°v Pko ^ S sektr mkov r«Pk0 C| Svernik, Ponoma- . -čut!, tn!kov in Vagirov. ■ te!a ;„ arla centralnega ko- iev b, ie bil imenovan Ignatv ‘taC^danji sekretar cen-r°slai , komiteja Pekov bo vBeo.elcretar prezidija vr-QoSe(j s°vjeta. Vb°vnpan^ sekretar prezidija l le ?a !ovjeta v ZSSR Gor-ekref=_. imenovan za pod-^tBis v?11 mrstvi Za n°tranjo trgo-Zunanj° trgovino se »X l■ v eno samo ministr-kjo« ga ho vodil Mikojan; lj R namestniki bodo Kaba-.. '"Sttiri^jki >n 2avaronkov. , V|1 j. vljeno je bilo ministr-l ^'lo .Str°jeSradnjo, ki bo n* 'Pdust ^sedanja ministrstva ftoizy strijo avtomobilov, za V°dBjon3° traktorjev, za pro-^delsvStro^ev ,n naPrav. za e stroje in za proiz- jih funkcij prvega sekretarja partijske organizacije za Moskvo, «da bi se lahko popolnoma posvetil svojemu delu v CK». Prvi sekretar moskovske organizacije KP ZSSR pa je postal Mihajlov, bivši sekretar Komsomola. Zaradi novih funkcij v vladi sta bila Ponoma-renko in Ignatov razrešena dolžnosti sekretarjev CK, prav tako tudi Brežnev, ki je bil imenovan za načelnika politične uprave ministrstva za vojno mornarico. Te obsežne spremembe v so. vjetskom državnem in partijskem vodstvu, ki ne obsegajo samo oseb, temveč spreminjajo tudi institucije, so bile izvršene niti 24 ur po uradnem poročilu o Stalinovi smrti. Na prvi pogled je opaziti končen, tracijo oblasti v rokah nekaterih Stalinovih najbližjih sodelavcev, ki so si, razdelili vse najvažnejše položaje v vladi in v prezidiju partije. Znak za to je tudi skrčenje članov pre. zidija na obseg, ki je manjši od bivšega politbiroja. V ort pade med drugim tudi dejstvo, da so Vorošilova posta, vili na sicer reprezentativno, toda popolnoma nevažno mesto predsednika prezidija, od koder se mu je moral umakni-ti Svernik. Prav tako pade v oči nenadna prisotnost maršala Zukova v vladi; 2ukov, ki je v ZSSR precej popularen, je bil nedavno poslan za poveljnika neke oddaljene vojne oblasti. Imenovanje Malenko. va za ministrskega predsednika potrjuje mnegje, da je bil določen za Stalinovega nasled. nika. Leta 1940 je v sovjetski ju-ridični reviji Višinski, ki je zr.an po svoji previdnosti, govoril o Molotovu, ki je bil takrat predsednik sveta ljudskih komisarjev, na tak način, da ni bilo težko razbrati v Molotovu «prestolona:slednika». po 13 letih pa je Stalina zamenjal Maienkov. Sprašujejo se. ali je Molotovovo zdravstveno stanje dovolj tehten razlog za prednost, ki je bila izkazana Malenkovu. Na čelu sovjetske državne uprave bo zdaj praktično ožja vlada, ki jo poleg predsednika Malenkova sestavljajo samo štirje člani: Berja za policijo, Molotov za zunanje zadeve in upravo, Bulganin za oborožene sile in Kaganovič za gospodarske zadeve Opazovalci menijo, da naj to poudarja kolektivno obliko novega vodstva, kajti avtoriteta Malenkova ni zadostna, da bi zamašila vrzel, ki je nastala po Stalinovi smrti. Odprto pa ostaia vprašanje notranjih nasprotij v tej ožji vladi. Omembe vredno je tudi. da je v vsem naštevanju imen v današnjem poročilu Berja omenjen na drugem mestu, takoj za Ma-lenkovom, kar je znak ne le za povečanje njegovega osebnega vpliva, temveč tudi za povečano važnost varnostne m obveščevalne službe v no- vem položaju. Danes popoldne so Stalinovo truplo položili na mrtvaški oder v domu sovjetskih sindikatov. Poročajo da ga bodo pokopali v Leninovem mavzoleju poleg Lenina. 7., 8. in 9. marca so proglasili za dneve narodnega žalovanja. Poročajo tudi da so Stalinovo truplo ob-ducirali. Novi predsednik sovjetske vlade je bil rojen leta 1902 v Orenburgu (sedanji Šalov). Leta 1919 je vstopil v rdečo armado. Prvič se je njegovo ime pojavilo v javnosti leta 1924, ko je ePravdan grajala mladega sekretarja celice na tehnični fakulteti Malenkova zaradi trockističnih simpatij. Toda že leto kasneje je postal Stalinov osebni tajnik in ostal na tem položaju v času najhujših notranjih borb v ZSSR, ko je Stalin z izločitvijo vseh tekmecev prevzel absolutno oblast. Leta 1934 je postal član orgbiroja, leta 1939 pa član tajništva CK. Od leta 1S41 je bil kandidat, od leta 1946 pa je član politbiroja. Istega leta je postal tudi podpredsednik- vlade, na nedavnem XIX. kongresu CK VKP (b) pa je bil določen za člana prezidija in sekretarja partije. Zaključek njegove sijajne birokratske kariere je današnje imenovanje za predsednika vlade. Vi ' %>10 Za °r°dnih strojev. Mini-N*1 v^01ZVodn3° strojev bo dni«110^ Je razrešen f»i nosti načelnika dr- ,Hacini Mov0 J?.ske komisije. ., °ie itimrmistrstvo za težke h^«galo Pzev°zna sredstva bo ministrstva za sredstva, za ladjedel- SCa bivš h‘štvo ^iev, 2a Proizvodnjo težkih *Wh Stroje Pr°izvodnj° Srart-tii v Za za Proizvodnjo >CLCe,tna dela- To mi-tr, arvUhin . Vodil Mališev. inlri'stra za )C| 'J** ,imenovan za tH 'Pdujt-.. e elftrične centrale > bivša mi 111 tudi zdru*oje »w2a nač^mis!rstva. bu6 lt0BliSijglka državne plan-D Va ‘meno W1 namesto Sa' S v°rt;abizaJjask(hKoSiaČOnka- leio v PARIZ. 6. — Državna konfe. renca francoske komunistične partije, ki se je včeraj začela pod Puclosovlm predsedstvom, je bila danes, po vesti o Stalinovi smrti, odložena na ne. določen čas. Uradno »o io utemeljili z Duclosovim potovanjem na Stalinov pogreb v Moskvo. Toda ne glede na to potovanje se kaže v vodstvu KPF — kot na splošno v vodstvih kominformističnih partij — precejšnja dezorientiranost. V Moskvo bodo šli tudi voditelji vseh ostalih kominfor. mističnih partij in organizacij. Na čelu italijanske delegacije bosta Togliatti in Nenni. Sodijo, da bo obenem s pogre-bom v Moskvi tudi obširno posvetovanje. Prvi komentarji WASHINGTON, 6. - Bela hiša je danes zvečer sporočila, da predsednik Eisenhower ni. ma kaj komentirati imenovanja Georgija Malenkova za Stalinovega naslednika. Tajnik Bele hiše za tisk James Ha-gerty, ni hotel odgovoriti novinarjem na vprašanje, ali bo Etsenhower poslal Malenkovu čestitke. V Bonnu je predsednik za-hodnonemške socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer dejal, da so v njegovi stranki Beograjski komentar Stalinove smrti Premiki albanskih čet vzdolž jugoslovanske meje -Nova čistka na Madžarskem in begi v Jugoslavijo pričakovali imenovanje Malenkova za Stalinovega naslednika. «Zdi se — je dejal Ollenhauer — da to imenovanje potrjuje, da ne bo nobene takojšnje spremembe v sovjetski po. litikis. Predsednik zahodnonemškega parlamenta Herman Ehlers pa je izjavil, da se zdijo spremembe v ZSSR «poskus, da se združijo vse razpoložljive sile v naporih za ohranitev dosedanjega režima«. Višinski odpotoval v Moskvo NEW YORK, 6. — Dosedanji sovjetski zunanji minister Andrej Višinski se je danes zvečer ukrcal na francoski parnik «Liberte» in se z njim odpeljal v Evropo. Višinski je bil včeraj nujno poklican v Moskvo, Maršal Tito bo obiskal j Anglijo 16. marca Prvotno je bil obisk določen za 23. marec - Velik pomen obiska za sodelovanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo LONDON, 6. — Dobro obveščeni krogi v Londonu izjavljajo, da bo predsednik jugoslovanske republike maršal Tito prispel v Veliko Britanijo v ponedeljek 15. marca in ne 23. marca, kot je bilo prvotno javljeno. Londonski politični in diplomatski krogi in vsa britanska javnost z velikim zanimanjem pričakujejo maršala Tita. Osebnost predsednika FLRJ in njegovo vlogo tako med zadnjo svetovno vojno kakor njegove napore v izgradnji nove Jugoslavije pravilno ocenjuje vsa britanska javnost. Posebno globoko spoštovanje in občudovanje je posvečeno njegovi borbi za neodvisnost Jugoslavije. V Londonu sodijo, da bo obisk predsednika jugoslovanske republike velikega pomena za ustvaritev še tesnejše vezi prijateljstva in sodelovanja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo in za povečanje naporov za ohranitev miru v svetu. Britanski politični krogi sodijo, da bo maršal Tito med razgovori z najvišjimi funkcionarji britanske vlade obravnaval sedanji svetovni položaj in vprašanja, ki zanimajo obe državi. Maršal Tito v Sarajevu SARAJEVO, 6. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je prispel danes dopoldne v Sarajevo skupaj s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovi-čem. Pričakala ga je velika množica ljudi, najvišji predstavniki republiškega sveta in republiške skupščine, več generalov ter številni kulturni in javni delavci. Predsednik izvršnega sveta ljudske republike Bosne in Hercegovine Djuro Pucar je popoldne priredil svečan sprejem. IZ MILOVAN DJILAS NA MLADINSKEM KONGRESU Socializem in neodvisnost temelja socialistične Jugoslavije Ljudska mladina Jugoslavije odlikovana z redom Junaka socialističnega dela - Kongresu L M Jugoslavije prisostvujejo delegati Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Trsta, Gorice in Koroške jela to visoko odlikovanje zaradi svojega patriotizma in velikega prispevka v ohnovi in socialistični izgradnji države. Po končanem današnjem delu kongresa se je na trgu pred Kolarčevo univerzo zbrala vsa beograjska mladina. Ob navdušenih ovacijah so govorili zastopniki makedonske, hrvatske, slovenske in tržaške mladine. Po zborovanju so odšli udeleženci na Trg Dimitrija Tuco-viča, kjer se je razvilo mladinsko rajanje. Kongres bo nadaljeval z delom jutri zjutraj ob 8. uri. B. B. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — V okrašeni dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu, v kateri so odmevali klici mladine maršalu Titu, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov ter bratstvu in enotnosti vseh pravih socialistov sveta, se je danes popoldne v svečanem razpoloženju začel peti kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Kongresu prisostvuje okrog 1200 delegatov, predstavnikov 1,350.000 jugoslovanskih mladincev in mladink ter številni gostje med drugim tajnika izvršnega odbora ZKJ Milovan Djilas in Ivan Gošnjak, dr. Ivan Ribar, člana CK ZKJ Rodoljub Colakovič in Veljko Vlahovič, državni podtajnik za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreačič, člani CK ZKJ ljudskih republik ter predstavniki vseh množičnih organizacij. Kot ino- NOV RAZGOVOR V BELI HISI med Eisenhoweriem in Edenom Razgovor se }e tikal vseh perečih mednarodnih vprašanj - Z Dullesom ie Eden govoril o vprašanjih Srednjega vzhoda Butler, pa je začel gospodarske razgovore koi dik V ~ prezidjj in »v * pra^ 6n Sam orga-Z \ 8>riu prez'dij CK VltoP* «bi .« dol°čtli Statuta« a učink'i-H"7h član:~*’ se število ^čev i„”v, zmanjša. « bil razrešen svo- BEOGRAD, 6. y beograjskih političnih krogih vlada prepričanje, da bo Stalinova smrt uvod za dozoritev krize ki je že latentna v Sovjetski zvezi. Ta kriza se v notranjem političnem življenju odraža v popolni stagnaciji proizvajalnih sil, na mednarodnem torišču pa v neuspehih sovjetske politike in v izgubi vpliva v mednarodnem delavskem gibanju. Posebno pozornost posvečajo v Beogradu razvoju dogodkov, ki bodo sledili po Stalinovi smrti v satelitskih državah. V Beogradu poudarjajo značilnost, da so v mnogih satelitskih državah podvzeli že ob objavi prvega poročila o Stalinovi bolezni varnostne u-krepe. Sodijo, da bo izguba tako velike avtoritete, kot je bil Stalin, oslabila vezi med Sovjetsko zvezo, partijo ter satelitskimi državami na eni strani in kominformističnimi partijami na drugi strani. Po vesteh iz dobro obvešče-mh krogov so danes zapazili vzdolz vse i ugoslovansko-al-banske meje premike maniših albanskih vojaških enot. Ne ve se ali gre za specialne enote ki jih pošiljajo na mejo ali samo za premeščanje stalnih enot. Predpostavljajo, da so vsi premiki na meji v zvezi z vestjo o Stalinovi smrti. Isti krogi poročajo, da vse kaže, da je albansko prebivalstvo sprejelo vest o Stalinovi smrti z olajšanjem, in pričakujejo celo manjše upore. Verjetno je, da albanska vlada povečava število vojaških enot na meji, da bi preprečila množične pobege v Jugoslavijo. Po vesteh Jugopressa so izvedli zadnje dni v madžarskem državnem aparatu velike čistke. Aretirali so večje število visokin funkcionarjev v najvažnejših madžarskih ministrstvih. Trdijo, da je ta čistka zajela okrog 40 funkcionarjev zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno obrambo. Mnogi znaki kažejo, da je to samo uvod v nove velike čistke. Ne izključujejo možnosti, da bodo te čistke zajele tudi funkcionarje na najvišjih položajih v vladi, v prvi vrsti osebe židovske narodnosti. Pred dnevi sta na področju Osjeka pribežala v Jugoslavijo dva madžarska vojaka. S seboj sta prinesla tudi svoje orožje. Javila sta da sta se za beg odločila zaradi neznosnega gospodarskega položaja na Madžarskem. Eden od njiju je izjavil, da so mu madžarske kominfor-mistične oblasti deportirale vso družino zaradi neizpolnitve obveznosti odkupa. WASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je danes sklical sejo svoje vlade. Domnevajo, da so razpravljali o položaju v zvezi s Stalinovo smrtjo. Medtem se je zunanji minister Dulles razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Edenom, ki ga je spremljal britanski poslanik v Washing-tonu Sir Roger Makins. Govorili so o Srednjem vzhodu in navzoč je bil tudi bivši ameriški poslanik v Londonu Le-wis Douglas. Britanski finančni minister Butler pa se je z visokimi funkcionarji ameriškega finančnega ministrstva razgovarjal o finančnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Takoj po končanih razgovorih sta Dulles in Eden odšla v Belo hišo, kjer sta se sestala s predsednikom Eisenho-wer'jem. Eisenhower in Eden sta eno uro razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih. Sestanku so prisostvovali ameriški zunanji minister John Foster Dulles, britanski veleposlanik v Washingtonu sir Roger Makins in ameriški veloposlanik v Londonu Wintrop W. Aldrih. Po konferenci so se priključili gostom predsednika Eisen-howerja pri kosilu tudi visoki funkcionarji ameriškega zunanjega in finančnega ministrstva, Uprave za vzajemno varnost in nekateri člani ameriškega kongresa. Ko je britanski zunanji minister zapustil Belo hišo, je izjavil novinarjem; aPretresali smo splošni mednarodni položaj. Diskusija je bila zame zelo koristna in poučna«. Na vprašanje, če so na sestanku razpravljali o položaju v Sovjetski zvezi, je Eden odgovoril: »Seveda je bilo govora med drugim tudi o tem«. Predstavnik državnega departmaja je pozneje izjavil, da sta Eden in Dulles proučila angleško - iranski spor Navzoči so bili tudi petrolejski strokovnjaki in prav tako tudi državni podtajnik Bedeli Smith ter namestnik državnega tajnika za vprašanja Sred-njega vzhoda Henry Byroade Izvedelo se je tudi, da so na sestanku v finančnem ministrstvu razpravljali o predlogih za okrepitev funta šterlinga in za razširitev svetovne trgo--ine. Po sestanku je bivši a-meriški poslanik v Londonu Douglas izjavil; «Govorili smo na splošno o okrepitvi valute, o zmanjšanju trgovinskih ome-jitev ter o ameriških investicijah v tujini«. Butler, ki vodi britansko delegacijo, pa je izjavil, da so bili razgovori samo pripravljalnega značaja. Iz obveščenih virov se je izvedelo, da je Eden baje zagotovil ameriški vladi, da bo Velika Britanija skušala še bolj omejiti svojo trgovino s Kitajsko. Eden je baje med drugim predlagal revizijo seznamov strateških proizvodov, katerih prodajanje državam sovjetskega bloka je prepovedana. Na podlagi te revizije bi praktično združili ameriške sezname z britanskimi in dodali še okoli sto proizvodov na skupni seznam. Baje je Eden zagotovil, da je britanska vlada pripravlje- na izvesti strogo nadzorstvo nad trgovanjem ladij, ki plujejo pod britansko zastavo na Daljnem vzhodu. :: Predstavnik palače Chigi zanikuje vesti o Trstu RIM. 6. — Italijansko zunanje mlnistr«*'-/) je danes priredilo tiskovno konferenco, kateri je predstavnik palače Chigi med drugim zanikal vesti, ki so se pojavile v nem škem tisku, da sta se De Ga-speri in francoski zunanji minister Bidault dogovorila, da bo Italija odložila ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi evropske vojske v zameno za francosko podporo italijanski politiki glede Trsta. Predstavnik zunanjega ministrstva je opozoril, da je prav včeraj posebna komisija poslanske zbornica končala proučevanje zakonskega načrta o ratifikaciji in priporočila ratifikacijo pogodbe. Za ratifikacijo so se izrekli demokristjani, republikanci, liberalci, socialni demokrati in predstavniki nekaterih manjših skupin. Za 12. marec je bil napovedan začetek 48-urne stavke italijanskih železničarjev v znak protesta proti vladnemu zakonskemu načrtu, ki pooblašča vlado, da z ukazi znova uredi službeno razmerje državnih in poldržavnih uslužbencev, in ki med drugim tudi nakazuje, naj vlada v teh ukazih prepove državnim uslužbencem stavko. Stavkati ne bi smeli tudi železničarji. To bo tretja stavka italijanskih železničarjev v 6 mesecih. Glasilo italijanske demokrisL janske stranke uPopolo« v svo. ji današnji številki žolčno polemizira z železničarskimi sindikalnimi organizacijami in dokazuje, da prvij državna blagajna ne zmore zvišanja plač državnim uslužbencem in da drugič prepoved stavke dr. žavnih uslužbencev pomeni «zadnjo obrambo obstoja demokratične države«, pa naj «u-stava pravi kar hoče«. Italijan, ska ustava namreč jamči pravico do stavke. ki predstavlja opozicijo v vla-|la zadušena zarota za predi. EPEK ima v parlamentu 31 vzem vodstva stranke, in na- poslancev. V sporočilu EsPEK je poudarjeno, da so tri člane izključili zato, ker so odkrili organizirano zaroto za strmoglavljenje sedanjega vodstva stranke, in zato, ker so objavili članke proti stranki in Plastirasu. Izključeni člani na |airanke so bili tudi proti združitvi z liberalci ter so zahtevali bolj široko in odgovorno vodstvo stranke, v katerem bi bili tudi sami. Po objavi sporočila so trije izključeni člani EPEK izjavili, da se bodo tudi nekateri poslanci stranke in drugi vidni člani pridružili njihovi skupini. Včerajšnji atenski tisk na široko piše o spopadu, ki je nastal v Plastirasovi progresiv- glaša, da so hoteli trije izklju. čeni prvaki izrabiti Plastiraso-vp bolezen, da bi prevzeli vodstvo v stranki. Časnik graja enega izmed izključenih, nekdanjega ministra za koordinacijo Kartaljsa, češ da je njegovo škodljivo vodstvo ministrstva za koordinacijo v nekdanji Plastirasovi vladi pripomoglo do tega, da so se ljudske množice obrnile proti Papagosovemu gibanju za zbiranje grškega naroda. TUNIS, 6. — Podtajnik tuniške stranke Neodestur Hedi Nouira je bil preteklo noč aretiran kot «važna priča« v zvezi s preiskavo, ki so jo začeli pred dvema mesecema o periodičnem informacijskem vestni-m uniji centra po izključitvi | ku stranke Neodestur. preiska- treh prvakov iz stranke. «Pro- vo so izvedli, ker ni bil vest- edeftiki Alagi«, ki je blizu I nik predložen v cenzuro in so Plastirasu, poudarja, da je bi-J ga objavljali brez dovoljenja. zemski gostje prisostvujejo kongresu tudi vodja mladinskega oddelka v organizaciji UNESCO Pierre Francois, predstavniki socialistične mladine Nemčije, Avstrije in Švice ter delegati Trsta, Koroške in Gorice. Po izvolitvi delovnega predsedstva je v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pozdravil kongres Milovan Djilas. V svojem go voru je poudaril, da je Ljudska mladina Jugoslavije mogla doseči tako pomembne uspehe samo zaradi enotnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije. «Ta enotnost, ljudska enotnost naših delovnih ljudi v obrambi socializma in neodvisnosti naše države je temeljni kamen in osnovni smoter naporov vseh zavednih socialističnih sil v naši državi. Za tem je Djilas poudaril, da se demokracija ne more doseči brez borbe. Za socialistično demokracijo se moramo boriti v enotnih vrstah vseh delovnih ljudi. ((Socializem in neodvisnost — je poudaril Djilas — sta za nas dve neločljivi in istovetni vprašanji in taki bosta ostali do konca naše borbe za socializem«. Ko je govoril o sodelovanju z drugimi naprednimi gibanji v svetu, je Djilas poudaril, da je to sodelovanje mogoče, toda da se mora razvijati na načelu dejanske enakopravnosti, ki se izraza v svobodi kritike z ene in druge strani. Sodelovanje z naprednimi gibanji v svetu je potrebno razvijati, toda treba je vedno upoštevati načelo enakopravnosti. V.imenu takega sodelovanja je’ Djilas pozdravil tudi zastopnike inozemske mladine na kongresu. Na koncu je govoril o vzgoji mladine in poudaril, da se je treba v čorbi za socialistično vzgojo izogibati dogmatizmu in šablonam. Govor tov. Djilasa so mladinski delegati pozdravili z dolgotrajnim skandiranjem Tito — Djilas. Kongres je nato pozdravil v imenu JLA generalpodpolkovnik Boško Siljegovič, zatem pa je ponovno govoril Milovan Djilas, ki je obvestil delegate, da je predsednik republike maršal Tito odlikoval Ljudsko mladino Jugoslavije z redom junaka socialističnega dela. Ljudska mladina Jugoslavije je pre- Murphy pomočnik zunanjega ministra za zadeve OZN WASHINGrON, 6. — Predsednik Eisenhovver je danes predložil senatu v odobritev imenovanje Roberta Murphyja, sedanjega ameriškega veleposlanika na Japonskem, za pomočnika zunanjega ministra za zadeve Združenih narodov. Istočasno je predložil v odobritev tudi imenovanje Johna Al-lisona, sedanjega pomočnika zunanjega ministra za zadeve Daljnega vzhoda za veleposlanika na Japonskem. Bidault pnročal v skupščini o londonskih in rimskih razgovorih Očtki nemških socialnih demokratov predsedniku Adenauerju v zvezi s pogodbo o obrambni skupnosti in s Posarjem PARIZ, 6. — V narodni skup- godbe kakor tudi besedilo do- Kriza v stranki EPEK ATENE, 6, — Vodja stranke EPEK general Plastiras ie predsinočnjim sklenil izključiti tri člane iz izvršnega odbora zavoljo tega, ker niso hoteli podpisati resolucije o notranji strankimi enotnosti Ta kriza v stranki EPEK je pravzaprav nadaljevanje razcepa. ščini je francoski zunanji minister Bidault izjavil, da se bo vlada držala obveznosti, ki jih je prevzel ministrski predsednik Mayer ob svoji investi-turi. Govoril je nato o razgovorih v Londonu, o rimski konferenci in o pogajanjih za dodatne protokole. Poudarjal je potrebo čim tesnejše britanske pridružitve k evropski o-brambni skupnosti, ter je dodal, da so z britanske strani govorili predvsem o tehničnem sodelovanju. «Dobro vemo — je nadaljeval Bidault — da Ve. lika Britanija ni za sedaj pripravljena sprejeti načela nad-državne suverenosti. Francoski ministri so v Londonu pred-očili razliko med premogovno in jeklarsko skupnostjo ter ev. ropsko obrambno skupnostjo; razlika je v tem, da Velika Britanija, kar se tiče obrambne skupnosti, sodeluje pri evropski obrambi s svojimi četa. mi, ki so razmeščene na celini. Našim sosedom nismo postavi, li formul, ki jih ne bi mogli sprejeti, in nikakor ne sodimo, da je britanska vlada povedala svojo dokončno besedo o tem«. O francoskih protokolih je dejal, da težijo za tem, da se ohrani enotnost francoskih oboroženih sil in da se priznajo posebne pravice Francije zara. di njene odgovornosti v Francoski uniji. Pripomnil je, da ostane Francija zvesta duhu pogodbe in da s svojimi protokoli izva. ja logične posledice določb pogodbe, da ne sme biti med državami podpisnicami nobene diskriminacije. «Toda dolžnosti in pravice ne morejo biti enake kadar je položaj različen«. Ko bo šlo za ratifikacijo pogodbe bo skupščina imela na razpolago tako besedilo po- datnih protokolov. Glede rimske konference je dejal, da «ni mogoče misliti, da je prišlo do popolne zavrnitve dodatnih protokolov« Pri tem je omenil, da je konferenca poverila začasnemu odboru nalogo, naj skuša najti sporazum. Glede nizozemskega predloga o tarifni zvezi je dejal, da je po mnenju franco. ske vlade potrebna previdnost, da pa bo ta načrt skrbno proučila. Bidault je dodal, da se nadaljujejo pogajanja z Adenauerjem o Posarju, in da bo moral biti posarski statut izde. lan, še preden bo narodna skupščina razpravljala o bonn-skih in pariških dogovorih. Na koncu je Bidault še dejal, da mora Francija biti ((pobudnica in navdihovalka evropske skupnosti« ter da bosta on in Mayer v Washingtonu branila načelo »utrditve Francoske unije in ustvaritve Evrope«. 'Nemški socialni demokrati so včeraj predlagali, naj zvezni parlament obsodi Adenauer, jevo obnašanje do ustavnega sodišča in do posarskega vprašanja, toda večina je ta predlog zavrnila. Socialnodemokratski poslanec Mellies je očital kanclerju, da je pritiskal na predsednika republike Heussa, naj bi u-maknil predlog ustavnemu sodišču, da izreče mnenje ali je za ratifikacijo pogodbe o o-brambni skupnosti potrebna dvotretjinska večina, ter da je s tem povzročil zaskrbljenost in zgražanje. Kancler je odgovoril, da mora samo parlament odločati «c političnih sklepih ki se tičejo življenjskih vprašanj nemškega ljudstva«, in da mora u-stavno sodišče odločati samo o pravnih vprašanjih. Glede pritiska na predsednika repu- blike pa se je skliceval na Heussove besede po katerih naj bi ta zanikal to trditev. Adenauer je nato zavračal obtožbe glede Posarja in je dejal, da francosko-saarska poganja za revizijo gospodarskih dogovorov ne prejudicirajo nemškega stališča in da je bila francoska vlada o tem obveščena. Zanikal je tudi, da bi imel posredne ali neposredne stike s posarskimi oblastmi. Previdne Adenauerjeve izjave o Posarju je treba pripisati dejstvu, da se bo o tem razgovarjal z Bidaultom v Strass-bourgu. Danes je Adenauer govoril po radiu in je med drugim de. jal, da so razgovori o francoskih dodatnih protokolih pokazali splošno voljo, da pride do sporazuma«. Dodal je, da ni nobenega dvoma, da bo zvezni parlament ratificiral pogodbo o obrambni skupnosti. Ko bodo trije ali štirje parlamenti pogodbo ratificirali, bo morda odločitev francoskega parlamenta lažja kakor danes. Kancler je dodal, da se ne u-pira nobenemu britanskemu ali ameriškemu jamstvu Franciji, ker ne bi bilo to naperjeno proti Nemčiji, pač pa bi imelo samo namen razpršiti francosko bojazen glede Nemčije. Glede morebitne nemške državne vojske je Adenauer dejal, da so vsi proti tej vojski in tudi zahodnonemška vlada. Dejal je tudi, da bi bil zadovoljen, če bi se nudilg prilika za sestanejo s francoskim ministrskim predsednikom Ma-yerjem, in je dodal, da se mu to zdi mogoče. Glede nemških ozemelj onstran Qdre in Nise je kancler dejal, da se Nemčija ne bo odpovedala zahtevam po teh ozemljih, da pa jih ne bo ni' koli skušala dobiti s silo. D. Vučinič pri Gruberja DUNAJ, 6. — Jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vučinič je danes obiskal avstrijskega zunanjega ministra Gruberja ter mu predal poverilnice. Obisk oficirjev JLA francoski armadi BEOGRAD. 6. — Po obvestilu državnega tajništva za državno obrambo bo danes zvečer skupina jugoslovanskih o-ficirjev z generalnim polkovnikom Kosto Nagyjem na čelu odpotovala na prijateljski o-bisk francoski armadi. Demanti izmišljotine o diviziji JLA na albanski meji BEOGRAD. 6. — Danes so v Beogradu uradno zanikali kot popolnoma izmišljeno ter brez vsake podlage vest beograjskega dopisnika angleškega lista «Daily Ekspress«. da je jugoslovanska vlada poslala na albansko mejo eno oklepno divizijo. Brezplodno razpravljanje o korejskem sporu NEW YORK, 6. — Potem ko je politični odbor OZN počastil z enominuntim molkom Stalinov spomin, je nadaljeval razpravljanje o Koreji.. Južno-korejski delegat je pozval odbor, naj podpre resolucijo, s katero se vse države članice pozivajo, naj prispevajo v sklad za obnovo Koreje v okviru pomoči OZN. Razen tega je izjavil, da njegova vlada ne priznava in ne bo nikoli sprejela delitve Koreje ob 38. vzporedniku in da ie treba zmago doseči na bojnem polju. Dalje je dejal da mora skupščina obsoditi Sovjetsko zvezo kot napadalko, in je pripomnil, da njegova vlada zavrača indijski perdlog. Ukrajinski delegat je ponovil sovjetske obtožbe proti ZDA, kuomintanški delegat pa je podprl argumente južnoko-rejskega delegata. Napoved obiska Adenauerja in Mojferja v ZOA WASHINGTON. 6. — Bela hiša je objavila program obiska kanclerja Adenauerja in francoskega ministrskega predsednika Mayerja v Wa-shingtonu. Mayer bo v spremstvu zunanjega ministra Bidaulta prišel v Washington 26. marca in bo ostal tam do 28. marca, Adenauer pa bo na obisku od 7. do 9. aprila. Belgijski zunanji minister Van Zeeland bo prišel na obisk v Washington od 16. do 17. marca in se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Dullesom. Razgovorom z Mayerjem, Bidaultom in Adenauerjem bo prisostvoval tudi predsednik Eisenhower. Ker bo pri francosko-ameii-ških razgovorih navzoč tudi francoski minister za pridružene države Leon Letourneau, domnevajo, da bodo govorili tudi o Daljnem vzhodu in o Indokini Poziv za pomoč vzhodnonemškim beguncem BONN, 6. — Kancler Adenauer in predsedniki vlad za-hodnonemških deežl so izdali proglas na ves svet, naj moralno in materialno pomaga beguncem iz sovjetske cone, ker zahodnonemška republika vse teže prenaša izdatke za vzdrževanje naraščajočega Ste. vila beguncev. 7. marca l Za življenje kratko kožo tl ohrani dolog časa gladko. SIM. JENKO Danes, sobota 7. marca Tomaž, Zvezda ^ Sonce vzide ob 6.33 ‘n zat'0 Lura 17.59. Dolžina dneva 11-*.*» vzide ob 0.19 in zatone J* »■" Jutri, nedelja 0. marca Janez. Jelen OB LETOŠNJEM OSMEM MARCU Desetletja tečejo. Nekje zelo daleč je tisti dan, ko so ameriške žene šle na ulice s krikom po enakopravnosti in svobodi, po pravilnem in pravičnem vrednotenju človeka in njegovega dela. Od tedaj ta krik ni več zamrl. Leto za letom je bil glasnejši, leto za letom je vzvalo-val vse večje in večje množice v najrazličnejših deželah sveta ter prebujal vest človeštva. Osmi marec, ki ga je zaradi krika po napredku in najgloblji in čisti človečnosti izbrala Klara Zetkin za mednarodni ženski dan, je z naraščajočimi napori po osvoboditvi človeštva začel pridobivati na svojem pomenu. V dušo žena, v dušo vseh tistih, ki so bili kakorkoli razžaljeni, ponižani in teptani se je vpila njegova vseskozi napredna in socialna vsebina. In zaradi te vsebine je postal resnični praznik napredka, praznik vseh tistih prizadevanj, ki jih človeštvo vlaga v borbo zanj, v borbo za lepšo in pravičnejšo podobo sveta. V štirih desetletjih zgodovine, ki jih štejemo od prvega praznovanja osmega marca, so to borbo izmili potoki krvi, milijoni so jo posvetili z daritvijo lastnega življenja. Zato •nam je kot nevidna zapoved, kot ukaz, ki smo ga prejeli od milijonov src, še v smrti rotečih naj ne omahnemo, naj gremo dalje k svetlemu cilju, Jco bo človek človeku človek, ko bo zamrl pohlep in vse zlo, ki se iz njega rodi. Daleč je morda ie ta cilj ali nekje je. Nekje je tako resnično, kot je resnično vse tisto, kar se je za njegovo izpolnitev prav v poslednjih revolucionarnih obdobjih zgodovine že doseglo In tega vendar ni tako malo, če se ozremo samo v življenje žene. Se v prejšnjem stoletju in tudi v začetku tega zaprta v krog lastnega doma, se sedaj široko razgleduje daleč Čez domači prag. Odprta so ji vrata vseh učilnic, nihče ji več ne ugovarja, da bi se ne smela izobraziti. V mnogih deželah sveta je njeno delo končno le cenjeno in enako moškemu delu, z najmodernejšimi socialnimi zakoni je spoštovano njeno materinstvo. Tudi žena je enakopraven član družbene skupnosti in sme kot taka odločati o usodi naroda in u-sodi države. To so resnično bogati sadovi na poti napredka, na katere so žene lahko ponosne. Tembolj ponosne tam, kjer so za te sadove tudi vse žrtvovale V misli se vsiljuje podoba žena Jugoslavije, ki so v vojni iztisnile iz sebe vse za lastno in svojih narodov osvoboditev in še več. V duševnem prividu njihovih žrtev se črta duševni privid vseh trpečih žena, vseh zasužnjenih narodov, vseh tlačenih ljudstev, iščočih pot k svobodi. Besede tu osvetljujejo dejanja, ki se jim je čudil ves svet in ki zaradi svoje veličine ne bodo nikoli zabrisana. Vsako je kot granitni kamen v zgradbi napredka, ki si jo gradi človeštvo. Tudi me, tržaške žene, smo vzidale prenekateri tak kamen v to zgradbo. Res pa je, da se naše delo in naše žrtve tako ne odražajo, da danes morda niso tako vidne. Težki pogoji v katerih živimo so marsikaj zatemnili in potegnili kopreno čez vse, kar rmo napravili za prostost in razumevanje naših dveh tu živečih narodov, čez vse, kar smo da ■ kot prispevek k napredku. Ali pod kopreno živijo naša dela, neizbrisna so, nepozabna. Spreminjajo se v simbol miru, simbol svobode in r;<:ga lepega po čemer je že-jala in žeja ljudska duša Postajajo nema govorica, ki ji moramo neštetokrat prisluhniti in se nad njo zamisliti, ko iščemo v sebi in izven sebe novih oblik in novih načinov borbe za napredek. Tako zahteva življenje s svojo neizprosno zakonitostjo neprestanega izpreminjanja. V tem iskanju pa naletimo skoruj na vsakem koraku na stvari, ki nas vznemirjajo s svojo vprašljivostjo. Zgodi se ne enkrat, neštetokrat, da se tudi sami vprašamo: zakaj tako? Zakaj tako, ko bi se vendar dalo tudi v pogojih v katerih živimo, ravnati drugače, če bi se priznale in če bi se ne kršile tiste osnovne človeške pravice, v imenu katerih je šlo človeštvo skozi dve svetovni vojni. Odgovor zamira na tesno stisnjenih ustnicah. Mimo nas teče življenje našega mesta. Se se pn nas gode krivice enemu delu prebivalstva samo zato, ker je slovenske narodnosti. Kje so torej dejanja, ki naj dopolnijo besede, izrečene kot zagotovilo za bodočnost ob zgodovinskih prelomnicah in v odmevu vojnih grozot? Tako je, kot da jih ni nikjer in jih nikdar ne bo. Samo mali človek je ostal s svojo vsakdanjo stisko in vsakdanjo bolečino. Nemirno se ozira okoli sebe in išče človeka, da bi mu jo razodel, da bi skupaj grebla po sebi in iskala odgovor na ta in slična vprašanja. Išče človeka, da bi mu stisnil roko in rekel: «Pojdi z menoj na pot proti svetlemu cilju, proti obzorjem napredka, svobode in pravičen. Koliko več ljudi se bo v tem iskanju našlo, tem lažja bo pot in tem krajša bo. M. S. DANES V CRDA REFERENDUM 0 KOMPROMISNIH PREDLOGIH URADA ZA DELO | S SEJE TRŽAŠKEGA OBČI !\! SKL GA SVETA SINDIKALNI VODSTVI PONOVNO IZIGRALI Zakaj se večina boji VELIKO RORBENOST VSEGA DELAVSTVA ipregleda poslovanja Acegat? prav so ves čas stavkovnega 1 za delo. Vse Radichevo govor- Se bilo le opravičevanje, ker se je zavedal, da so tudi ti redki poslušalci nezadovoljni s kompromisnimi predlogi. in borbenost. Zato lahko upravičeno trdimo, da je vodstvo omenjenih sindikatov to veliko Neuspela enotna skupščina, ki se je je udeležilo od 6000 komai 200 delavcev CRDA • Radich in Novelli priporočata delavcem sprejetje kompromisa, Novelli pa še priznava, da so začeli delavci borbo spontano brez posvetovanja s sindikati • Delavci so na včerajšnjem zborovanju obsodili ravnanje sindikalnih vodstev Kar smo glede rešitve spora t za Enotne sindikate. Najprej delavca iz ladjedelnice Sv. CRDA napovedali, se je zal j je obžaloval odsotnost delav- j Marka zaprosila za besedo in uresničilo: vodstvi Enotnih sin- stva, ki se ni udeležilo tako ] po mikrofonu dejala da je no-dikatov m Delavske zbornice ■ «važne» skupščine, nato pa je vi referendum popolnoma od-predlagata delavcem sprejetje ; skoraj pol ure zagovarjal kom-j več, saj so delavci že s prvim kompromisa urada za delo, _ki; promis. ki ga je predlagal sin- I referendumom jasno povedali, pomeni za delavce umik, če- j dikatom in delodajalcem urad da zahtevajo odločno borbo do preklica disciplinskih predpisov. Dejaia sta tudi, da delavci zahtevajo samo spoštovanje delovne pogodbe, kar pa se glede kompromisnih predlogov ne more trditi. Te izjave delavcev so še bolj potrle sindikalne voditelje. Danes bo torej v ladjedelnicah in v Tovarni strojev referendum, s katerim bodo morali delavci izreči, ali sprejemajo kompromisne predloge urada za delo ali ne. Radich je povedal, da so jih delodajalci že sprejeli in je izrazil prepričanje, da jih bodo tudi delavci. Tako se ta borba, ki je trajala dva meseca in v kateri so delavci tudi mnogo gmotno žrtvovali, konča z neuspehom, saj je delno popuščanje delodajalcev le pesek v oči. Sindikati pa so izgubili še eno priliko da bi ob veliki borbeni pripravljenosti delavcev končno postavili močen jez proti reditev delavcev. borbenost delavstva zapravilo j Sam je priznal, da mnogo'de-m dosežem rezultati se zdaleč | iavcev ni zadovoljnih, tolažil niso tisti, ki bi jih lahko delavci s svojo odločnostjo dosegli. Delavstvo je bilo že dlje časa nezadovoljno z načinom borbe, zlasti pa po prvem referen- pa jih je, češ da so sindikati vendarle nekaj dosegli, čeprav se to ne more imenovati zmaga. Nato je obrazložil predloge dumu, ko se je jasno izreklo za i zadel°,ki obstoje v 4 zaostritev borbe, dokler ne bi I ■Disciplinski predpisi vodstvo CRDA umaknilo svo- naj bl velja!1 ?a delavce, ki bi Nurešeno vprašanje pokojnin občinskih uslužbencev Kritika zaradi nepravičnega dodeljevanja stanuvunj 0 večernih nemoralnih prizorih ob občinskem poslopju jih disciplinskih predpisov. To nezadovoljstvo delavstva CRDA se je pokazalo na posebno prozoren način včeraj popoldne, ko se je od okoli 6.000 delavcev CRDA udeležilo enotne skupščine obeh sindikalnih organizacij samo okoli 200 delavcev. Skupščina se je začela s skoraj polurno zamudo in je na njej prvi spregovoril Radich Naše žene so pripravile celo vrsto proslav mednarodnega praznika demokratičnih žena, združenih s kulturnimi nastopi in družabnimi večeri. Te proslave bodo: DANES 7. III. v Skednju ob 20. uri pri Sv. Vidu 17 ob 20. uri. v Lonjerju ob 20. uri v Bazovici ob 20. url. v Plavjah ob 20. url v Padričah ob 20. uri. J IT T K I 8. III. v Ut R. Manna 29 ob 16. uri v Dolini ob 19.30 url. v Nabrežini ob 17. uri na Proseku - Kontovelu ob 20. ur! v Saležu ob 20- uri V Barkovljah bo proslava v nedeljo 15. marca ob 16. uri. Z udeležbo na teh proslavah bodo žene pokazale svojo privrženost naprednim idejam in stremljenju. ponovno zakrivili neopravičene zamude Število zamud, glede katerih bi prišle v poštev kazni, bi se seštevalo za dobo 6 mesecev in ne za eno leto. Vodstva posameznih obratov bi morala za dobo devetih mesecev predhodno sporočati tovarniškim odborom sezname delavcev, ki bi jih doletele kazni zaradi zamud. Končno naj bi med kaznimi ne prišli v poštev odpusti z dela. Radich je na koncu toplo priporočal delavcem, naj na današnjem referendumu, ki bo v Tovarni strojev in v ladjedelnicah, Bprejmejo te kompromisne pogoje. Za njim je spregovoril v imenu Delavske zbornice še Novelli. Tudi on je zagovarjal te predloge in jih skušal pokazati kot uspeh. Polemiziral je tudi z radiom jugoslovanske cone Trsta, ki je prenašal intervju z delavci CRDA, in dejal, da ne drže očitki, da so delavci pokazali v tem sporu veliko borbenost in pripravljenost na žrtve, da pa sindikalna vodstva niso bila kos svoji nalogi. Kmalu pa je sam sebe zanikal ko je dejal, da so ob objavi disciplinskih predpisov delavci sami spontano stopili v borbo, ne da bi se prej posvetovali s sindikati, kar je pp njegovem mnenju graje vredno. S to svojo izjavo je jasno povedal, da je bila pobuda te borbe v delavskih rokah in da so ji sindikati le neradi sledili. Te njegove besede pač jasno potrjujejo, zakaj so sindikati vodili to stavko tako mlahavo in zakaj se je končala s klavrnim kompromisom, medtem ko je borbenost delavcev jamčila uspeh. Delavci so bili z besedami govornikov nezadovoljni in mnogi so zapuščali zborovanje sredi govorov ter pri odhajanju obsojali besede sindikalnih voditeljev. Ko se je zborovanje že zaključilo, sta še dva Na začetku včerajšnje občinske seje so občinski svetovalci kominformistiune skupine, sve. to/alec Giampiccoli (Fdl) svetovalec Teiner (PSI) in župan Bartoli spregovorili nekaj besed ob Stalinovi smrti. Po teh krajših izjavah je občinski svet razpravljal o nekaterih zlasti juridično zapletenih vprašanjih občinskih u-pokojencev. Vprašanje je na-čel svetovalec Paladin (PSVG), ki je poudaril, da še vedno ni sprejeta uredba o pokojninah občinskih uslužbencev katero je izglasoval že prejšnji občinski svet Po pojasnilih občinskega odbornika Cumbata in intervenciji kominformistične-2a svetovalca Rsdicha in svetovalca Novellija (DC) imamo opravka s skoraj tretjino občinskih delavcev in nameščencev, katerih položaj je že deloma uredil nov stalež občin' skih uslužbencev in nameščencev. za katere pa še vedno ni rešeno vprašanje pokojnin. V večini primerov za sedaj sicer še ne prihaja do težav vendar pa so nekateri uslužbenci in delavci na slabšem, ker so v tem vmesnem času, ko je u-rejeno vprašanje staleža in še ni urejeno vprašanje pokojnin, dosegli število službenih let potrebnih za upokojitev, a ne PREDVČERAJŠNJIM 2 MIDI 00 SESLJANA JADRNICA S TOVOROM PESKA IZGINILA V MORSKIH VALOVIH Zdi sb, da so vsi trije člani posadke mrtvi - Danes bodo skušali potapljači ugotoviti dejansko stanje Včeraj ob li. uri je (sebje tržaške obalne radijske postaje s sedežem na pomolu F. Bandiera, Ki ie v stalnem stiku s parniki med vožnjo, obvesti, lo pomorsko policijo, da se je motorna jadrnica «Stella Ma-ris» vpisana v tržiški pomorski register in ki je bila namenjena s tovorom peska v Trst, kake 2 milji od Sesljana, vendar v italijanskih teritorialnih vo dah, potopila. Poveljstvo je takoj poslalo na mesto 2 motorna čolna pomorske policije. Po prihodu teh je prispela na mesto tudi ladja «Folgore» iz Tržiča, ki je pripeljala osebje tamkajšnjega pristaniškega poveljstva in po. tapljača, ki naj bi ugotovil, če je osebje potopljene ja. drnice utonilo. Policija meni, da se je jadrnica potopila predvčerajšnjim od 10.30 do 13. ure, ko je bilo morje zaradi močnega vetrg razburkano. Na površini mor- V novem pristanišču grade moderno skladišče I/si razpoložljivi prostori bodo skupno merili 32.0UU m2. Skladišče oo opremljeno s 16 žerjavi Na začetu pomola št. 6 v novem pristaniKu grade novo veliko večnadstropno skladišče št. 60. v katerem bodo lahko prevozniki shranjevali blago. tudi za dalj časa. Posamezne celice skladišča bodo popolnoma ločene, tako da bodo lahko razne družbe najele tudi manjše prostore, saj bodo nekateri prostori zavzemali tudi izpod 200 kvadratnih metrov. Skladišče bo imela šest nadstropij, v katerih bo skupno razpoložljivih 32 tisoč kvadratnih metrov prostora. Zgradba bo 113 metrov dolga, 44,45 metrov široka in 34,44 metrov visoka. PR U PROSLAVA MEDNARODNEGA ŽE N SKEGA PRAZNIKA Napredne openske žene lepo proslavile 8. marec Pester kulturni spored, pri katerem so sodelovale žene, pionirji, baletna skupina in tamburaiki zbor V kino dvorani na Opčinah je bila sinoči prva proslava mednarodnega ženskega praznika — 8. marca. Zbranim ženam, ki so napolnile dvorano do zadnjega kotička, je spregovorila tov. Minka Pahor, ki je poudarila pomen tega dne ter dejala, da morajo tudi demokratične tržaške žene pomagati v mednarodni borbi sil miru proti vojni nevarnosti ter ustvarjati pogoje za enotnost vseh naprednih sil, ki bodo lahko izvojevale zmago ter rešile vprašanja, od katerih je odvisno tudi izboljšanje življenjskih 'n delovnih pogojev našega prebivalstva. Sledil je zelo bogat in pester spored, pri katerem so sodelovali pionirji, baletna skupina, tamburaški zbor, pevski zbor žena in žene z Opčin. Lahko rečemo, da je spored vsestransko zadovoljil in pomagal ustvariti vzdušje, primerno temu prazniku vseh naprednih žena. Kot prva točka sporeda je bila recitacija Neve Furlan, In sicer Kajuhova pesem »Dekle v zaporu«; sledila je recitacija Žive truden »Mamici« Angela Šuligoj in Mara Sosič sta zapeli ob spremHa-vi harmonike (tov. Karl Bo- štjančič) dve pesmi, nakar je zopet sledila recitacija Borove pesmi «Istranka Nina«, ki Jo je povedala Angela Morpurgo. Mara Sosič ln Angela Križnič sta odigrali majhen prizor «Dete ne more spati«, Angela Vremec pa je recitirala pesem Iga Grudna «Vojni listi natakarice Pepce«. Ženski pevski zbor )e pod vodstvom tov. Boštjančiča zapel dve pesmi, nakar je openska baletna skupina zaplesala španski ples; spremljal jo je tamburaški zbor, ki ga je vodil tov. Boštjančič. Saška in Pavel So. sič sta nato zaigrala na harmoniko tri narodne pesmi, n — kar sta ie Nadja in Nataša Da-nev zaigrali kratek prizor • Vrabec in muca«, predzadnja točka sporeda je bila enodejanka «Cašica kave«, ki so jo izvajale Angela Šuligoj, Neva Furlan, Ivanka Dolenc, Angela Morpurgo, Pavla Gruden, Mara Sosič in Emilija Sosič, Pro. slavo je zaključil« baletna skupina, ki je odplesala mazurko. Mnenje občinstva je bilo, da je bila prireditev zelo dobro izve. dena ter da zaslužijo openske žene in vsi, ki »o jim pri izvajanju sporeda pomagali, izred. no pohvalo. Število nadstropij je precej visoko in bodo zato morali na skladišče montirati 16 žerjavov od katerih bo 14 imelo nosilnost 1,5 ton in dva 2-3 tone. Vsako nadstropje bo povprečno 3,6 metrov visoko medtem ko je pritličje visoko 6 metrov. Vsa nadstropja, tudi najvišje, so izolirana s posebnimi ploščami, da so varna pred požar im in bo skladišče lahko sprejelo tudi najbolj občutljivo blago. Novo veliko skladišče za najrazličnejše blago je bilo že dalj časa potrebno, ker se v Trstu zaradi ozkosti pristaniškega prostora že dalj časa čuti pomanjkanje po pristaniškem m manipulativnem prostoru. Iz istega razloga so morali tudi zidati večnadstropna skladišča (dograjeno je že skladišče ki nosi številke od 51 do 53. katero je na levi strani pomola št 5), ker bi vse gradnje starega tipa zavzele preveč prostora. Novo skladišče št. 60 so pričeli graditi 4. februarja In u-pamo, da bo gotovo še v tekočem letu. saj je gradnja toliko bolj pomembna prav sedaj. ko se ho moral Trst vedno krepkeje upirati nemški konkurenci. Slovenski dijaki za holandske poplavi|eoce Včeraj sta *la ravnatelja Mi-zerit in dr. Kacin s petimi dijaki II. razreda slovenske trgovske akademije na predstavništvo Holandske v Trstu kjer so izročili 200.000 lir, ki so Jih nabrali ns slovenskih šolah v Trstu za pomoč holandskim po-plavljencem. Dijaki II. razreda so izročili predstavniku Holandske spominski album s slikami raznih krajev in noš Tržaškega ozemlja, s prošnjo, naj ga v znamenje simpatije Slovencev ds Holandske izroči kaki enakovredni holandski šoli. Delegacija je bila zelo prijazno sprejeta in se je zadržala v razgovoru več kot eno uro. «PRIMORSKI DNEVNIK« Je edini slovenski dnevnik na STO, zato naj ne bo Slovenca, kt bi ne bi' njegov naročnik. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO ja niso našli ničesar, le oba jambora sta štrlela iz morja. Potapljač, ki se je spustil v globino, ni mogel ugotoviti, če so v notranjih prostorih jadrnice žrtve, ker ni mogel odpreti vrat. Domnevajo, da so bile na jadrnici tri osebe, med-tem ko je četrti član posadke zaradi bolezni doma. Vse kaže, da so vsi člani posadke mrtvi. Včeraj popoldne so prekinili reševanje, ki se bo nadaljevalo verjetno danes zjutraj s pomočjo tržiških potapljačev. USTANOVITE« 5 KOMISIJ v okviru trgovinsko in gostinske zbornico Komisije se bodo ukvarjale z zunanjo trgovino, gostinstvom, strokovnim šolstvom, finančnimi in pravnimi vprašanji, cenami, prometom in tarifami i^red dobrim tednom dni so v Kopru ustanovili Trgovin-sko in gostinsKo zbornico za okraj Koper. iNOVoizvoijem odbor je imel minuli torek ze prvo sejo, na kateri so osnovali pet Komisij, ki bodo vodile glavne posie Zbornice. Te so; Komisija za zunanjo trgovino. za gostinstvo, za strokovno šolstvo za finančna in pravna vprašanja ter še komisija za cene, prometna in tanina vprašanja. Ustanovitev Trgovinske in gostinske zbornice je nedvomno pomemben dogodek, ki bo prispeval k izboljšanju te panoge našega gospodarstva saj je bilo doslej na tem področju precej pomanjkljivosti. V statutu zbornice je določeno, da mora pospeševati trgovino in gostinstvo ter ostale panoge, ki so udeležene pri blagovnem prometu, zlasti pomorstvo. Skrbeti bo morala za dvig kadrov, preprečevati negativne pojave v trgovini in gostinstvu, poleg tega pa bo pospeševala zveze domačih trgovskih podjetij z Jugoslavijo in tujino in jim pomagala pri nastopu na inozemskem trgu. Doslej naši izvozniki na inozemskem trgu niso enotno nastopali. Iz teh razlogov je bilo naše gospodarstvo oškodovano za marsikatero devizo. Na primer inozemski kupec je kupoval živino v Kopru, bujsko podjetje pa mu je nudilo ugodnejšo ponudbo za 15 lir pri kilogramu. Kupčija je bi la sklenjena. Seveda je bilo zaradi tega potrebno za realizacijo iste vrednosti deviz izvoziti petino v?č živine, kot pa če bi oba izvoznika nastopala enotno Da bi se v bodoče izognili vsem tem nevšečnostim, so na ustanovnem občnem zboru vstavili v statut, dii se v Zbornico lahko vključijo tudi podjetja iz bujskega okraja, če je zato obojestranski interes. Bujski izvozniki so predlog z veseljem sprejeli, niso pa se udeležili ustanovnega občnega zbora. Nepobitno pa ie dejstvo, da bi bilo sodelovanje v zunanji trgovini o-bema okrajema koristno. Preobširno bi bilo govoriti o vseh namenih In nalognh Zbornice. Ena teh nalog ie tudi preprečevanje nezdravih pojavov v trgovini. Za ilustra- cijo bomo navedli dva primera, ki pa morda nista najbolj karakteristična. Kmetijska za-diuga v Izoli je preprodala večje količine žvepla ki ga je oblast subvencionirala, da bi bilo lažje dostopno vsem vino-giadnikom na našem področju. Prodala ga je na področje, kjei žveplo ni subvencionirano in si je s tem pridobila skoraj pol milijona neupravičenega dobička na račun tu-kajšnega narodnega dohodka. Navedemo lahko še primer koprskega trgovskega podjetji! ki sicer se ni docela raziskan. To podjetje je nabavilo testenine po 139 dinarjev za kilogram, prodajalo pa jih je po 205 dinarjev. Ce bo Trgovinska in gostinska zbornica v Kopru preprečevala nedovljeno in morda celo verižno trgovino, ji bodo še posebno hvaležni potrošniki. T. B. Novi ukazi ZVU UKAZ ZVU STV. 27 — PODPORA NEZAPOSLENIM POMORŠČAKOM, KI ČAKAJO NA VKRCANJE ZVU Je imela za potrebno, da dovoli za leto 1952 nezaposlenim pomorščakom, ki čakajo na vkrcanje na brlntasko-amerlškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja podporo, kot to določa zakon štv. 118 z dne 21 I. 1952. To vsebuje dne 4, marca 1953 podpisani ukaz ZVU štv. 27, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. UKAZ ZVU STV. 24 — DODATKI K ZAKONU O NEDELJSKEM IN TEDENSKEM POČITKU Dne 2. marca 1953 je bil podpisan ukaz ZVU štv. 24, ki bo stopil v veljavo z dnem obtave v Uradnem listu. Ukaz prlnaSa dodatke k zakonu o nedeljskem In tedenskem počitku z dne 22, februarja 1935 štv. 370 za britansko-amerlško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. UKAZ ZVU STV. 2t — UKREPI O ORGANIZIRANJU LJUDSKIH DENARNIH ZAVODOV. POPRAVKI K UKAZU STV. 10/1049 Ukaz ZVU štv. 28, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, popravila tretji In četrti odstavek IV. člena ukaza štv. 10 z dne 22. Januarja 1959, ki zadeva ljudske denarne zavode na anglo-amerlškem področlu Svobodnega tržaškega ozemlja. Poskus vdora v sedež komialoranstičoe partije Včeraj ob 19.30 je policija razgnala na Drevoredu XX. septembra okrog 70 oseb, ki so sledile namišljenemu pogrebu. Nekaj mladeničev je namreč nosilo na ramenih krsto, okoli katere je bilo nekaj drugih z bakljami v rokah. Policija ni nobenega aretirala. Dve uri kasneje je policija aretirala 3 osebe, ki so skušale vdreti v sedež kominformi-stične partije v Ul. Vidali. Ena izmed oseb je bila ranjena in bo okrevala v 7 dneh Ko so jih preiskali, so pri aretiranih našli dva noža. Danes pridejo vsi trije pred sodišče za določevanje narokov. Razpravi o tihotaostvu kave odložena na 14. t. m. Včeraj se je nadaljeval proces v zvezi s tihotapstvom ka. ve iz pristaniške proste cone v mesto. 2e ob začetku razprave je odv. Borgna opozoril sodišče, da obtoženega Komauli-ja ni med prisotnimi, ker so ga, vsaj tako je on izvedel, a-retirali v Bolzanu in odvedli v Trapani. Zaradi tega je odvetnik, ki je Komaulijev zagovornik, zahteval naj razpravo preložijo. Sodišče je nato prebralo brzojavko, ki jo je poslal maj. Veča, v kateri se je visoki častnik finančne straže opravičil, da zaradi službene dolžnosti ne more priti v Trst do 12. t. m. Sodni zbor se je nato umak. nil v sejno dvorano in k.o se je vrnil, je predsednik dejal, naj se sodišče pozanima kaj je s Komaulijem ter odredil, naj se razprava nadaljuje. Nadaljevanju se je odv. Borgna ponovno uprl, vendar ni dosegel ničesar, kajti predsednik je poklical Guglielma Ca-ronna, ki je sedaj finančni inšpektor v Genovi in je bil za časa tihotapstva glavi finančni direktor v Trstu. Caronna je sodišču obrazložil nekaj nejasnih zadev na področju finančne zakonodaje in pravilnika o prostih conah, ter nato odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali odvetniki, ki so hoteli seveda prikazati, da ja bilo delovanje trgovcev v notranjosti proste cone legalno, ter da se je, vsaj tako se je zdelo, edinole Macchi s pomoč, je težakov pregrešil. Po zaslišanju so razpravo odložili na 14, t. m. Jeklena vrv na nos V trenutku ko se je parnik «Caboto» približeval pomolu, kjer bi se moral zasidrati, je neki mornar vrgel proti 48-let. neniu Giuseppu Drioliju iz Ul. del Toro jekleno vrv s kavljem za privezanje ladje, ki je presenečenemu mornarju priletela na nos in mu povzro. čila 2 rani. Moža so odpeljali v bolnišnico. kjer so ga zaradi zloma nosnih kosti sprejeli s progno. zo okrevanja v 10 dneh na oto-rinološkem oddelku. dobivajo niti pokojnine niti — kot so do sedaj — zvišane odpravnine. Občinski svet je zato včeraj izglasoval posebno uredbo, ki bo to vprašanje vsaj začasno rešila. Občinski svetovalec Tolloy (Fdl) je kritiziral načine do-delovanja stanovanj in zahteval pojasnila tako bo dodeljeval pojasnila, kako bo dodeljena komisija. Obenem je tudi omenil, da je še vedno 180 do 200 družin brez družinskega krova, ki so zgubile stanovanja med vojno, kljub temu da predvideva zakon, da morajo imeti te družine prednost pri nakazovanju stanovanj. O stanovanjskem vprašanju je govorila tudi svetovalka Gruber Benk0 (PSVG), katera je predložila, da bi občinski odbor oziroma odgovorne oblasti natančno pojasnile stanje, možnosti in načine ter metode nakazovanja stanovanj. Odbornik Dulci je obljubil natančen odgovor na prihodnji seji občinskega sveta. 2upan je nato na kratko obrazložil napore občine, da se preprečijo večerni nemoralni prizori ob občinskem poslopju, za kar je občina zaprosila de-rekvizicijo prostorov «Caffe’ degli specchi». Vojaške oblasti so to obljubile, čim bodo dokončana dela v pomorski postaji, Obenem je tudi družba «CIT» zagotovila, da bo v kratkem obnovila svoje lokale na Trgu «Unita», kar vse bo olepšalo videz največjega trga našega mesta. Tudi včerajšnja seja občinskega sveta je bila zaradi številnih izjav in predlogov le v zadnjem, krajšem delu posvečena delovanju občinskega podjetja «ACEGAT». Včeraj sta govorila samo dva svetovalca. Za kominformiste Po-gassi, kateri se je pridružil mnenju svetovalca Mianija in zahteval ustanovitev posebne komisije, ki bi pregledala delovanje ACEGAT. Za DC pa je v zelo dolgem, dolgočasnem in neprepričljivem govoru svetovalec Harabaglia zanikal potrebo take komisije in je pri tem tudi po svoje prikrojil izjave odbornika Mianija, češ da on predlaga samo pregled pror.čuna in ne celotnega delovanja ACEGAT. Tako prikrojen predlog pa seveda zgublja vso zakonsko osnovo. Iz izjav predstavnika DC je bilo razvidno, da se večina boji vsake kontrole poslovanja občinskega podjetja. Tako krčevito upiranje kontrole vzbuja upravičena vprašanja: česa se tako boje? Saj če je v podjetju vse v najlepšem redu kot bi rad prikazal občinski odbor, bo komisija lahko to samo potrdila in s tem prekinila vsako diskusii0 o delovanju odbora in njemu zaupanega občinskega imetja. Ljudska prosveta PD »VOJKA SMUC» V torek 10. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15 bo seja odbora PD «Vojka Smuc». Zaradi važnosti seje je udeležba vseh odbornikov obvezna. MLADINA organizira Izlet na Platak 15. marca. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure samo še danes. DVODNEVNI IZLET V PULJ Okrajni odbor OF v Nabrežini organizira za 21. in 22. t. m. izlet v Pulj. Vpisovanje na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah od 20. ure dalje In se zaključi 12. t. m. MOTOKLUB «AMATORI» V OPATIJO Motolub «Amatori» organizira svoj prvi letošnji Izlet v Opatijo, In sicer 22. marca 1953. Prijave se sprejemajo na sedežu moto-kluba v Ul. Alflerl 8 do srede 11. t. m. med 17. in 19. uro. Člani, ki niso poravnali članarine ali pa niso dvignili izkaznic, naj to storijo člmprel, sicer se ne bodo mogli udeležiti nobenega Izleta. mmmsmsm FOLKLORISTI POZOR Vsi ljubitelji narodnih plesov, ki so se na tem področju že udejstvovali so vabljeni v ponedeljek dne 9. III. ob 20. url v prostore SHPZ v Ul. Roma 15. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIRb Jutri običajni sejem v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11 od 9.30 do 12.30 ure. OBVESTILO Obveščamo vse člane, ki so naročili semenski krompir pri KZ naj čimprej dvignejo bone za naročeni krompir vrste Al-bona in Bintje. Tajništvo KZ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo danes 8. marca 1953 ob 16- ari na KONTOVELU dramo Helle Woulijoki Predstava je tudi za prebivalce okoliških vasi. NOČNA SLtJZNA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42: Depangher, Ul. S. Giusto 1; Aiia Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanettl-Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: «« «0 Gasilci: 2-22 Policija 2 • 23 ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 6. marca 1953 ie Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 16 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 74-letni Antonio Quarantotto, 64-letni Ernest« Zi-mola, 80-letnl Adolfo Ettore Pa-kltz, 50-letna Gemma Turclnovich por. Brunello, 65-letnl Georgio® Juanjldl, 75-letna Giovanna De-bernardl vd. Sergattl, 82-letna Ida Sofanelil vd. Sgubln, 64-lertna Rosa Cavassa por. De Feo. 70-letni Oberdan Vlllanl, 67-letna Maria Ivančič por. Gherbassl, 77-letna Attllla Zumlno vd. De Cecco, 47-letnl Gino Mattiello. 65-letnl Antonio Petelll, 91-letnl Glovanni De Mattla, 45-letna Aldo Pascucci, 63-letni Stefano Nemeth, Izšla je druga Številka 4 NAŠE ŽENE» Dobite jo pri prodajalcih »Primorskega dnevnika«. Stane 75 lir. Izšla je peta številka „ CICIBANA" Dobite jo pri prodajalcih »Primorskega dnevnika«. Stane 20 lir. ( GLEDALIŠČE VERDI) GLEDALIŠČE STABILE Za ponedeljek je najavljen prvi nastop italijanske dramske skupine gledališča Stabiie iz Benetk pod vodstvom Diane Torrieri z novostjo Tennessee Williamsa ((Tramvaj, ki se imenuje želja«. Repertoar gledališča obsega še «Lulu» Bertolazija, «Anna Christie)) 0’Neilla, ((Cesarica gre na oddih« Bonnellija in ((Ameriška družina« Rubija in Balfa. NEDELJSKI LJUDSKI KONCERT Jutri ob 11, uri bo prvi izmed najavljenih ljudskih koncertov orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Tof-fola in s sodelovanjem pianistke Marise Candeloro. Program obsega: Beethoven «Coriolano», Chopin: Koncert za klavir in orkester v g-molu, op. 11. Porrino: «Sardegna» — simfonična pesnitev, Saint Saens: Mrtvaški ples, op. 40., VVagner: «Tannh5user» — uvertura. Darovi in prispevki OF I. okraja daruje od izleta v Kaštelir 5.000 lir za Dijaško Matico, ADEX IZLETI 21. IN 22. MARCA IZLET V ROVINJ POLO Vpisovanje do 14. marca pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243. AVTOMOBILE ODDAJA V DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo Frane Lipovec TRST - UL. T1MEUS ŠT. 4 leL 90296 - urad Tel. 33113 - dom CBNl UGODNE «UNI0N» svetovno znana zavarovalnica. ustanovljena 1, 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 Iščemo zastopnike Rossetti. 16.00: ,nca3ter, zelenega otoka«, Bu.rt,L, Eva Bartok. Barvni g:. Excelslor. 16.00: «DeželanM», na Lollobrigida. . ^ Nazlonaie. 16.00: jem« Gene, Kelly, D. O««" Cyd Charlsse. Barvni Fenlce. 16.00: «Največja ^ va sveta«, B. Hutton, J;_ ((jjjj, D. Lamour. Ooličen M Filodrammatico. zastavam«, Errol F*y ’ j. ree. 0’Hara, Anth?ny_?r*ih I* vantura iz življenja mo parjev. Barvni !tr*tk Arcobaleno. 15.30: «Ve*"fn gljft Tyrone Povver, A'" Michael Rennie. ,at Astra Rojan. 16.00: »DeMttffij legije«, Burt Lancaster. film. 0 Grattaclelo (Ul. Battisti «Možje usode«, Cormne jf Dan Dailey, Marisa Pava"' mes Cagney. , Alabarda. 16.00: «Kdo Je W 0 ha«, Yvonne Sanspn, Nazzari. Italijanski # Aristoo.. 16.00: «2ivlJeW« ‘If# tom«, VVilliam (J Dunne, E. Taylor. Barvi' ^ Armoala. 15.15: «Laž». » De Rose - Marcelu. p Aurora. 16.00: Hayworth, Glenn - - , Garibaldi. 15.00: «Bela Kr® dette Colbert. Ideale. 16.00: »Dvoboj v * R. VVidmark, C. SmiM- p Impsro. 15.00: «Tnnl'v Hayworth, Glenn Foro- g Italia. 16.00: «Crn ogenJ»> A|til» Bulferd, Delia Dottesi. Mladoletnim dano. ,.h r0|[#' Viale. 16.00: »Svet v mol10 ji# Gregory Pečk in A f Barvni film. .omBK Kino ob morju. l6®?i,/iv ™ ljubezni«, Paula Vest'' Horblger. > , . Massimo. 16.00: «W!11^S >tl binka«. James Stew Hagen- , ,„va Moderno, 16.00: «Krirv»* ^ valca«, John DereK, Quinn. arvni film- |,jr Savona. 15.00: «Bogata, W lepa», Jant Powell. w . p rey. Lep glasben bairv Secolo. 16.00: «Napad vlak«. Barvni finril. Jr W®2 Ford. Cl» ski beg«, Clifton Francis, Charles prit Azzurro. 15.30. »Veli* slavni tenorist Mar10 Ann Blyth, DorotM Jarmila Novotna. jh uj. Belvedere. 16.00: «FiliP'“u niki«, Tyrone Povver, . Barvni film. . n.nlf0 Marconi. 61.00: flflO. IU|, Gary Cooper. Barvni Novo cine. 16.00: V" Luis Mariano. Carmf" Pustolovski barvni^ je® Franci OtJeon. 16.00 Lea Padovani, Giovanna Pala. tiiovanna Fala. ,.«no *!, Radio. 16.00: ((Nehvaie^^ Carla Del oggio, F. ^ _ 7 (fil sobota, 7. mar” f JlIKO»l,OV**‘r* C « M E T It B Be 254.6 m *» **%,$ '.00 Poročila. 7.15 jla, , rodne. 13.30 hka glasba. 14.30 14,4^ govori Jožeta Pahorja-mači zvoki. 17.30 A*)1 gi. 17.40 Jugoslovansi«-pesmi in plesi. oK3 tj ritmov. 18.30 Morja »J1 „ 18.45 Kodaly Z°£3Wer«'' «Harry Janoš«. 19-9°.tJ sti. 21.00 Nexo: Sirot* 3l.»J roman v nadaljevanj' dane volje ob koncu Od sobote do sobote, .p ba za lahko noč. poročila. T UST 1 M ,. 306,1 m alt 980 f ia,ld ...30 Lahki orkestri-vsakega nekaj. ■ 13.00 ' duet. 13.40 čila 17.30 . . Španska 18.42 Operne pes^lK, g‘°v°Lz ljem nlka. Malo 23.32 a nekaj. in M Šramel kvintet 13.30 Kultur°‘ jo l> Zabavna glaSba/alZ fV: 14.15 Razne JaIj|,itjt Plesna gla®?f' za simfonij3 ,jun peStr >vor z ženo. 19-1 flCo f[\A 19.45 Poročil*. Aport"'}!! ; melodije. 20.30 laSt>a. 20.40 Vesela Malo za šalo — Pestra operetna fr V. gar: Enigma variac |^e]j0t,(lr ce Stevens In v jot'1 Gershvvin: Američan JS por 23.00 Večerni ples- /r ! Polnočna gi^3- 11.30 Simfonična -rstrti J Pesmi, nagrajene na ^5 A M valu v San Rantov 51»%, spomnite teh W®v, i42lVlr,P,!i virjem G. Cergoli. * solisti: pianist Mour jjo 17.30 Izbrani jvottfV§ ve opere «FI«ar°|o Rd<^' K Nekaj ritmov 20.30^ ^.^ no«, varietejska P ,gra jk «Dve mesti«, radlj&e'158 jena po roman <-• Plesna glasba Pri upravi ^PRIMORSKEGA DNEVNIKA* TRST Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 7338 'ahko naročite hloiipnhliP {tt iiirjohlonutihfo e zahvala Ob bridki Izgubi naše dobre in skrwie LUCIJE SFDMAK *d. se toplo zahvaljujemo vsem, ki so Ji s ufj t\. močjo lajšali trpljenje in ji stali ob PoS ,cem c ^ strani. Posebna zahvala g. župniku, dar® ^ |ca j. ja in vencev ter vsem, ki so počastili ^eIJi koli na&in njen spomin in jo spremili n nji poti. caflti0* tžf Žalujoči sin Jože, hčerki = tr, * TnUnHn hr*t2 M Jolanda, brata r^,niki- ostali s«-0 Sv. Križ, 7. marca 1958. S — s — 7. marca 1958 ^ggOČItA TOV, KARDELJA MA MG8ESP LJDDSKE FRONTE FLRJ Oblike politične borbe vjlobi graditve socializma Stižne^rakse^nl11^ iz sociai>- ' • ,525?- 2lat.er?m bi ho. tel Povedati IX bi vCrašanio nekaj besed je Politične bo^bf0^ V* obllkah Eil v razdoh^ socialističnih ^Pitalizma v Pr®hodu od Pravi, kakor « soclalizmu, se v Udobju pr^7(a.dno Pravimo, En 'Ju graditve socializma .°tne8a recepta m da tu ni ? da ^ borha jnfga recepta tania 7a - .delavskega gi. Jfcnih deželCah1ZemrJazviia v ta « bo odvijala ,f,Zj?Čn?' tako Prpj J a tudi v bodoče taSfcS1*.«« Pot de-i*1 sil v razn?h V* socialistič. Usti zelo rP ah do ob- a •n'inili iL\ i- Ze davno S.e "» recept? , 0 -.so she’ Shajajo m«,. ki Jih danes u^dnarorin Vs oblastni-fSu , x“u delavskemi v n, delavskega i^ob r=, ^ov* borbi. Davnih nkvu državnokapi-Sh l °,bhkah v mnogih Bi^>’nalnlrUSa5e Postavija-^"6 borb- l ,vsakdanje polivi' ^ deželah kega razre- fen° tradicijo3^110 dT°' 4«ttobat«»- z močni. S v sistemu ril1?1 lnstitucija. SlVede vsair rzavne Oblasti, lovskega Pohtični ur.peh >«iah ri0,aZr®da v in-P^dno pr a,vskl razred ne- Laične «rariHVprašanje so’ , ni v de/oi ltve- Po drugi i*«ja nasnrnt * ’ kjer so no ^ostrena lv?.do skrajno. foSoji ne d mr v 3er Poetični v pltve v oblUr iU^e^° n3ih°ve ? kožnih v najrazličnej. dfop°v vlaril°-m-I?romisov in Sternu dajočlh razredov ^'ialo delalaXredu’ bo UP°’ !jiUcionarrifl ! J gibanje re- i Sotovi rjrax • Sre^stva da si S ciIiePr&in sv° e druž' »v danes n '^°. kdor bi ho. drUgačn= Plsovati takšna * n sredstva kot edi- v Cii^uedljiya'bi ? ».'».Navest,,: '«u s stvarnost. danV* \0Tci za sociali-njenih Jabln3 ne delajo ni-ki ,t!*šna sr“3,( Uporabljajo rem rezajo ld,Stya za borbo, m «« bore položa-iu, v katere n tociali ° ltl^ne borbe sa herazvitih j razvitih in m ::mk.d^iah Mi1* načinZLnUv1 za sredstva vs’l za zarari-^6 socialistič- ^lnoGW lil? SOciallzma- deželam o pfedpisova. borbe za enako Pot po-ko jp*°«alizem v HUi}*sti ali im - ki razred **S« «initeliJ V njej vsai ^ i> Se bn t ' V nekaterih kf.ijfiil n„ ,ta .proces mor-ste* "ern vp^ *Urzoazno'demo' lih ■ To . trankarskem si. ^ . 3e mogoče v deže- j *^h°i?a ®isolhraSe "°tranja na- il'i8^0nsekve^ZV- a do skraj' ?^c in v katerih V katerih čne tradicije žt^L01 živHeenkorenine v polipu’ kier l3u;, v drugih de. ‘>9rh razne L.d,rugace' bodo riii- oblike revolucio- - močneje do Sotovo nanaša na drugače, bodo *0ll0L i°!tVelidJ^betnreUfturo' k.jer za’ »Qb 'ko »l? formacije igra. r***!« odn g0 in zapletajo . ♦«, se v deželi. to ® Z 7a - ' " MU4IUOO MB »sti^o družbeno- Na. 'a z take ^‘»em - < w U^- rednr\ ~ JC uc^c- *'* ri"snr ,aosti‘enimi notra- qu dežele spada v gosi- ?.u tudi Jugosla. !fl*! ‘la je bila deže- kor sem rekel, tudi jaz sem delal isto, in vedno sem šele post festum spoznal napako...« (Izbrana dela Marxa in Engelsa, II. str. 486). Nevarnosti zapadanja v takš. no napako je posebno nevar. na za politične sile socializma, ki so na oblasti. Zanemarjanje vprašanja oblik v razvoju sovjetske revolucije na primer je v mnogočem olajšalo zmago prakticizma, hkrati z njim pa tudi stalinskega birokratizma. Demokracija sa socializem V to napako ne smemo pasti. Mi nismo demokrati zaradi de. mokracije, marveč zato, ker menimo, da socializem more obstajati in se razvijati samo v demokratičnih oblikah. Zato je torej demokratična oblika dejansko vprašanje socialistične vsebine. Zato je naša borba za demokratične metode v našem družbenem življenju sestavni del naše borbe za socializem. Socializem pomeni dvig družbene zavesti vsega ljudstva, pomeni ustvarjalno delo vsakega posameznika, tako za. se kakor za skupnost, pomeni ogromno povečanje storilnosti, vsega tega pa ni mogoče doseči brez svobodnega človeka, ki je sposoben in pripravljen dati od sebe, kar največ more. Kolikor več svobode bo torej mogla dajati družba na poti od kapitalizma k socializmu, toliko hitrejši bo njen napredek, oliko hitrejši bo razvoj njenih proizvajalnih sil. Kapitalizem je ob svojem času moral veča. ti storilnost, da bi tolkel fevdalne odnose. Zato je rešil delavca fevdalnega suženjskega dela in ga spremenil v formal. no svobodnega mezdnega delavca. To je bil, zgodovinsko vzeto, velik korak naprej v o-svobajanju dela, toda tudi mezdno delo je bilo v bistvu še vedno nesvobodno delo. So. cialistična družba naj dokončno osvobodi delo vseh mezdnih oblik, da bo s tem ustvarila pogoje za nov skok naprej v razvoju storilnosti. Toda o-svobajanje iz mezdnih oblik dela zahteva tudi osvobajanje človeka iz vseh vrst pritiska, razen tistega, ki je v družbeni skupnosti na določeni razvojni stopnji nujen, da se ohranijo njeni notranji demokratični odnosi. Zaradi tega torej načelno stojimo na pozicijah demokracije, na pozicijah obram. be osebnih demokratičnih pravic človeka. Nastaja vprašanje, kakšne demokratične oblike politične organizacije ustrezajo naši družbi, upoštevajoč vse ome-njene konkretne pogoje, v ka. terih se odvija naša socialistič. na graditev. Na kak način bo mogla priti volja delovnih množic do demokratičnega izraza v najnižjih in najvišjih državnih in družbenih organih? Kako bo končno napred-na družbena zavest prodrla med množice in inspirirala njihovo gibanje in ustvar. janje? O večstrankarskem sistemu Pošteni, toda vendar enostransko orientirani, liberalni ljudje navadno menijo, da je te naloge mogoče opraviti samo v večstrankarskem siste. mu. Ko to govore, samo doka-zujejo, da 50 preveč proizvod- svoje dobe, da bi mogli misliti drugače, kakor je mislila ta doba. Buržoazno-demokratični sistem političnih strank pa je dejansko zelo kratkotrajen. Oblikoval in razvil se je v svoji današnji obliki pravzaprav šele v prejšnjem stoletju. Stoletja in stoletja je člove. štvo živelo v drugih političnih oblikah, pri čemer se je poli-tično življenje v določenih obdobjih vendar razvijalo v sorazmerno demokratičnih oblikah. Mar je glede na to nemogoče zamisliti si, da nova, naprednejša družba, socialistična družba, ustvari demokratič. ne oblike — in to mnogo bolj demokratične od tistih, ki jih Sit;; aasproTv 1^renimi nc 4«. ’ razen . J1- °rugačne .. •i* jVski ra, v°lucionarne, za ?«ll in za napred. ?,rfife^M?vsrs: Ve-i1 Ublajf, oblasti ter ukini. Pa n!*? vrsto nasprotij, bod^otii det katera izmed teh kV delovaia3eio še danes in k ®°sPoda> , Vse dotlej, do-ftih °, Ukinil razvoj dežele *>j’ l2vorov ih material. OKV* J/ Staro vleče na. ie [0i iti 7 se bori za svoj 'iii da .napredek. Močno „ akciip dovolj močno, da bi Protisocialističnih *1ai( *- Prnr . vef resno ško-W sOciaii“ ,t3kim akcijam so mN šrfeni d™žbi še po- ^eio-.f \a administrativ. V levanJ. Ste; 'tojtvi ’sm° niti najmanj WraroVpiIaJan^'11 borbe iV^kšn^ u?jnarnim tež. $0*1 za trTan^'ne, pa ven. **• i. in n! utek ne pozab- niti Si Zaent«, srnemo pozabiti, io,t= ražv0i2 ' demokratič-?*ls 'er rii 'f1 svobode osebji ?*!s* ter “".^uuae oseD- ort n metod S^/im?fr.med. ljudmi' sIS (?C>s'«clenU^n- P°Soj za zdrav U ., SOCln ; v.‘J6 v i11 'e. socialistični razvoj. dos^Vna5e revolu-fOtfj' ‘ej smeri t ?’ da smo 'Zfj' ta lin,:j' korak za kora-1)ill rfneltakih na?e borbe ni hr mokratunaČih abstrakt-'H |.r*vl, n[ 1‘ n‘h prepričanj, P^raciie"}.? aciia zara- Sti{niK na a k p'ii te;* poti nas in 2, Protisociali-n emov np otidemokratskih hlika • 6 zadržati. 6»r6e ^ vsebina politih Hi (Nadaljevanje na 4. strani) ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST MARIBORA ; ., ,,,y mm m ■ M (( )) predvsem dela domačih avtorjev Primerjava tržaškega in mariborskega „Meteža* ■ Neuspela dramatizacija „Dobrega vojaka Švejka" - Razgibano glasbeno življenje, toda slab ob'sk glasbenih prireditev Pogled na Maribor. Maribor — Trst, dvoje pomembnih kulturnih in gospo-dirskih sred'šč na periferiji našeoa nacionalnega življa! V preteklosti ju je vezala ista usoda tujerodnega vpliva, ki je narekovala vsemu političnemu in javnemu življenju smer na-cionalno-obrambne dejavnosti. Res, skupna dotikališča teh dveh mest se v zadnjih letih razhajajo. Z eliminacijo ekonomskega vpliva nemškutarske buržoazije in malomeščanstva književniki literarni večer, kt j EMANCIPACIJA KOLONIALNIH IN POLKOLONIALNIH NARODOV ] Sudan korak bliže k svobodi Tri leta po izvolitvi novega parlamenta bo sudansko ljudr.tvo, na osnovi svobodnih, volilni zakon ter odločilo ali kakršni kuli obliki poveže z izvolilo ustavodajno skupščino, ki bo izdelala ustavni in stane njihova domovina povsem samostojna, ali naj se v volitev, naj po-Egiptom ' ■ j .... X . •vv.v: S ^ mm-m. mm Pred kratkim doseženi sporazum med Egiptom in Veliko Britanijo glede sudanskega vprašanja predstavlja v vsakem oziru razveseljiv uspeh tiko na področju določenih mednarodnih odnosov, kot tudi če gledamo nanj s stališča napredka in razvoja družbe nasploh. Ostritev odnosov med Egiptom in Vel. Britanijo Na področju določenih mednarodnih odnosov gre za pozitiven dogodek, ker je s tem končno odpravljeno vprašanje, ki je nad pol stoletja zastrupljalo odnose med omenjenima državama in bo zdaj na tej 0-snovi laže doseči sporazum tudi v vseh ostalih spornin vprašanjih, kot n. pr. glede Sueškega prekopa, udeležbe Egipta pri obrambi Srednjega vzhoda, kar bo ne samo postavilo doslej dobesedno nevzdržne odnose med obema državama na povsem drugo, bolj zdravo, lahko celo upamo prijateljsko osnovo, marveč bo to tudi najboljše jamstvo in obenem najujinkovitejše orožje proti vsakemu morebitnemu neljubemu presenečenju, ki bi ga na tem strateško izredno važnem ter občutljivem področju Suešsega kanala in Srednjega vzhoda nasploh utegnil pripraviti napadalec. S stališča napredka in razvoja družbe je dogodek ocenjevati pozitivno, ter predstavljata emancipacija ter osvobajanje posameznih stoletja tlačenih ter izkoriščanih kolonialnih narodov žive in neizpodbitne elemente nezadržnega razvoja človeštva v smeri popolnejše In novim družbenim pogojem bolj primerne politične, socialne ter gospodarske ureditve, tiste, ki se bo nuj- no morala poroditi iz same za- I pozitivno stališč« do zadevnih kratka analiza avstrijskih VOLITEV KOKOŠK! [ SLOV E] N < Dl | #90 poti 1 napredka ne t>l 0tleC Ir ie dernok.2el° dobro ve. J Gei^arsk,,Farukova ti4r'a tU> bila“^r0kraciia® kakor v* ,^olJ reakcio- Snči?acističnagl^°va dikta- '■otiaj.J’ Pa je hn diktatura v Ns^a >keoblla bolj reak 1' Ba f*Vedel na Sokratizem, N real°Pravn ,°*last Hitler-k? ie »n ’QI>arnfi t?m vpraša-bine ^ rej vlogo. Obli. dr, ti tetn Da od vse. ^8% di pPa ne pozabiti, “5s?».. " """ “ . ara ref' 1 -..a 0b4aS! vedn"o v za- Ko po petnajstih dneh skušamo napraviti analizo ali nekak pregled nad avstrijskimi volitvami v deželne in v državni zbor, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je avstrijsko ljudstvo pozitivno usmerilo. Četudi je bila za naše, tržaške pojme volilna kampanja dokaj mirna ali celo bi reklli hladna, je bil odziv volivcev na volitvah zelo visok nad 95% volilnih upravičencev’ je glasovalo. Takoj v začetku moramo pripomniti, da so bile volitve razpisane nekoliko pred časom To pa zatOj ker je med glavnima dvema silama, ki sestavljata vladno koalicijo, in sicer med Socialistično stranko Avstrije in klerikalno Avstrijsko ljudsko stranko prišlo v notranji politiki do trenja. V kle rikalni Avstrijski ljudski stranki so prišli zadnje čase čedalje bolj do veljave reakcionarni elementi, kar je za izvajanje skupnega programa notranje gospodarske in socialne politike postajalo že dokaj nevarno. Avstrijsko ljudstvo pa je pri zadnjih volitvah posredno ožigosalo ta desni kurs, kurs veleposesti, tovarne in banke Socialistična stranka Avstrije je pri zadnjih volitvah dobila za skoraj 200 tisoč glase v več kot jih je dobiila leta 1949. To ji je dalo tudi šest mandatov več v parlamentu, kjer jih bo odslej imela 73, dočim jih jo imela do sedaj 67. Glasovi ki jih ie pri zadnjih volitvah 'pridobila Socialistična stranka Avstrije, gredo v veliki večini na račun desničarskih strank To je seveda zelo pozitivna ugotovitev. Kaj pa Slovenc; na Koroškem? Prej smo že rekli, da se av strijsko javno mnenje polari žira na levo. Za koroške Slo vence pa bi to veljalo še posebej. Koroški Slovenci 80 v svoji zgodovini že na lastni kozi preizkusili, kam vodi i-e akclonarna politika velepost stva tovarne in banke. Oni so v veliki večini le maJi km.,- rejrtnče\dClaW-1- Ka' ^rino t*’ « 4 • ? se Pridružili vsem avstrijskim malim kmetom, obrtnikom in delavcem, ki so glasovali za avstrijsko socialistično stranko. Res je na Slovenskem Koroškem važen še drug element m sicer nacionalno vprašanje. Tisoči Slovencev žive na svoji zemlji sicer, toda v okviru tuje države in v takih primerih, v takih razmerah je povsod veilike važnosti vprav nacionalno vprašanje. Demokratična fronta delovnih ljudi, ki zbira v svojih krogih vse napredne Slovence na Koroškem, je storila vse, da bi med njo in med slovensko Katoliško demokratsko stranko prišlo vsaj za volitve do sporazuma. Toda izdajalska politika Katoliške demokratske stranke ni dopustila, da bi do tega prišlo. Vodstvo DFDL je pristaio celo na to, naj bi na volitvah kandidiral zastopnik Katoliške demokratske stranke in bil tako izvoljen vsaj en Slovenec. Toda vsak kompromis je bil s slovenskimi klerikalci nemogoč. In tako je Demokratična fronta delovnih ljudi šla na volitve z avstrijskimi socialisti Ko danes, po volitvah, delamo analizo o uspehih in neuspehih, vidimo, da so se krščanski demokrati ušteli tudi na Koroškem. Na Koroškem je Socialistična stranka Avstrije dobila skoraj 21.000 glasov več kot pri zadnjih volitvah in prišla od prejšnjih 101.000 na 122-OOu, dočim jih je klerikalna Ljudska stranka izgubila 7.000, filonacisti pa skoraj 9.000. Najboilj porazen Je bil rezultat za slovenske klerikalce, ki so prišli od prejšnjih 4.600 na 3.800 glasov, t. j. za celih 800 glasov manj kot leta 1949. Kaj to pomeni? Koroški Slovenci gredo po edino pravilni poti, po poti enotnosti in najtesnejše povezanosti vsega slovenskega naroda in po poti mirnega sožitja v svoji deželi. Oni so za politiko kulturnega in gospodarskega napredka, proti vsem netilcem nacionalne mržnje. Ce prejšnje številke analiziramo še podrobneje, bomo ugotovili, da Je lep odstotek (ne-kaj nad 15%) bivših glasov slovenske Katoliške demokratske stranke šel zelo verjetno socialistom, dočim so vsi ostali slovenski glasovi prav gotovo šli socialistični stranki. Ne mislimo sicer trditi, da je število novih gjasov, ki jih je pridobila Socialistična stranka Avstrije na Koroškem, šlo vse na račun Slovencev. Nikakor, ker bi to bilo grobo potvarjanje dejstev, toda če vemo, da je Avstrijska ljudska stranka iz-gubiJa, dalje, da so izgubili tudi filonacisti, za katere koroški Slovenci niso nikoli glasovali, in če k temu dodamo, da je izgubila tudi slovenska Katoliška demokratska stranka ter da so komintormovski ljudski opozicionalci pridobili na vsem Koroškem le 447 glasov, pomeni, da so razen nekaj sto Slovencev, ki naj bi šli h kominformovcem, vsi ostali volili za socialiste, ker drugam njihovi glasovi niso mogli niti iti. To nam potrjuje tudi podrobnejši pregled številk po posameznih okrajih, kjer živijo Slovenci. V šmohorskem okraju so slovenski katoliški demokrati izgubili pri zadnjih volitvah 24 gilasov. Kominfor-movski opozicionalci so jih pridobili 11. Vse ostale stranke, razen socialistov, so izgubile. Torej tudi če bi od 24 glasov Katoliške demokratske stranke šlo 11 h kominformov-skim opozicionalcem, bi ostalo še vedno 13 glasov, ki bi nujno šli socialistom. V beljaškem okraju so slovenski klerikalci zgubili nad 200 glasov. Komin-formisti so pridobili okoli 100 glasov. To pomeni, da bi tudi v skrajnem primeru, to je v primeru, da bi klerikalci ili volit kominformovce, kar je skrajno malo verjetno, še vedno nad 100 slovenskih glasov šlo socialistom. To pride še bolj do izraza v celovškem o-kraju, kjer so slovenski klerikalci zgubili 254 gasov in kjer so Izgubili tudi kominformi-stični opozicionalci 93 glasov. Torej tudi tu je teh 254 gila-sov, ki so pri zadnjih volitvah volili še za klerikalce, šlo pri volitvah za socialiste. Povsem enak razvoj opažamo tudi v velikovškem okraju, kjer so slovenski klerikalci izgubili 267 glasov, kominformovski opozicionalci pa pridobili le 20 glasov, vse ostale stranke so pa, razen socialistov, izgubile. Po tej podrobni analizi glasov po okrajih, nam postane še bolj jasno, da so se tudi koroški Slovenci povsem pravilno usmerili z večino naprednega avstrijskega ljudstva. Morda bi kdo utegnil oporekati, češ da so šli Slovenci v kominformovsko ljudsko opozicijo. Toda iz zadnjih podatkov je razvidno, da se Je v vseh okrajih odcepilo samo od slovenskih klerikalcev mnogo več glasov, kot pa so jih kom-informlstlčni ljudski opozicionalci kjerkoli dobili. konitosti čedalje bolj očitnega vsesplošnega razvoja. Po končani drugi svetovni vojni so se odnosi med Egiptom in Veliko Britanijo ves čas ter iz dneva v dan bolj ostrili. Razlogov je bilo več, in vprašanje Sudana ni bilo na zadnjem mestu. Kot v splošnem, tako so tudi pri reševanju tega vprašanja na obeh straneh prevladovale strasti ter ozki sebični interesi, kar je, razumljivo, povsem onemogočalo trezno presojanje ter o-ceno situacije, vseh resničnih objektivnih možnosti ter obojestranskih bistvenih interesov, pri tem pa se še malo niso ozirali na tiste, ki so bili vsled tega najbolj prizadeti, t. j. na egiptovsko in sudansko ljudstvo, ki je bila njegova najbolj vroča želja, da bi se vendar enkrat izkopalo iz strahotne stoletne zaostalosti in bede ter se vključilo med ostale civilizirane narode. No, česar r.iso hoteli ali niso znali Faruk, Nahas, Hilali in ostaia več ali manj degenerirana ter brezvestna kamarila Farukovega dvora, to je opravil ne do drugi General Nagib S prihodom generala Nagiba na oblast se je v Egiptu bistveno spremenilo razmerje v odnosu političnih sil in s tem tudi pogoji za rešitev vrste vpraš-anj med Egiptom in Veliko Britanijo. Prvo je prišlo na vrsto sudansko vprašanje, in vsakomur je bržčas jasno zakaj. Vsekakor je bilo treba začeti tam. kjer so obstajali še najboljši pogoji, da bi se našla neka soglasna ter za obe strani sprejemljiva rešitev, ki naj bi bila potem trdna ter zanesljiva osnova pri reševanju še vseh ostalih visečih vprašanj. Pri tem treba pripomniti, da so bile postavke generala Nagiba. ko je šlo za rešitev tega vprašanja, povsem drugačne od onih, ki so ga na njihovi osnovi hoteli rešiti Nahas in njemu podobni. Le-ti so Sudancem ponujali egiptovsko krono, in to celo na Farukovi glavi. Nagib pa jim je ponudil nekaj bolj dragocenega, ponudil jim je — neodvisnost. S tem jih je docela pridobil kar je bilo v tem primeru odločilno in osnovno kajti vsak zadevni sporazum, ki bi bil sklenjen mimo volje in pripravljenosti samih Sudancev, bi nujno bil le jalova rešitev, ki bi samo še bolj zapletla ta že tako zapleten problem. Z nagonom, ki je bržčas lasten vsem zatiranim ljudstvom so Sudanci takoj razumeli, da so se ljudje in razmere v Egiptu bistveno spremenili, da izgon kralja, borba proti korupciji in objava a-grarne reforme ne pomenijo samo notranjega preporoda E-gipta. marveč tudi njegove docela nove odnose proti njim samim. Prav to je tudi odločilno vplivalo na to, da so sudanske politične stranke zavzele pogajanj med kairsko in londonsko vlado. Sporazum Z doseženim sporazumom, ki so ga enodušno pozdravile vse sudanslke politične skupine, kakor tudi sudansko ljudstvo nasploh je kot se zdi, končno ie zagotovljena popolna neodvisnost Sudana. Po določilih sporazuma se sudanskemu ljudstvu izrecno priznava pravica, da samo odloči, kakšna bo njegova uprava. Da bi se za to ustvarili tudi potrebni pogoji, je bila določena doba treh let, ki naj bi se v njej Sudanci pripravili, ko bo treba dokončno odločiti o njihovi bodočnosti. Ta doba bo nastopila čim bo izbran novi sudanski parlament, ves ta čas pa bo vrhovna zakonodajna oblast v rokah generalnega gu. vernerja. ki mu bo pri delu pomagala komisija treh članov: predstavnika Pakistana, ki bo obenem njen predsednik, in še dvei, ki ju bosta imenovali kairska in londonska vlada. Po izteku te dobe bo sudanska vlada pristopila k izdelavi zakonskega osnutka za izvolitev ustavodajne skupščine, Le-ta bo morala biti izraz svobodnih in nepristranskih volitev. ki se bodo izvedle pod mednarodno kontrolo. Njena osnovna naloga bo izdelati sudansko ustavo ter volilni zakon, ki bo Sudanu zagotovil stalni parlament in odločiti, ali naj postane njihova dežela povsem samostojna ali pa v kakršnikoli obliki povezana z Egiptom. Do popolne neodvisnosti Sudana so torej Se cela tri leta, prepričani pa smo, da bo v tem času rudansko ljudstvo pokazalo vso tisto potrebno zrelost, ki Jo sicer kaže tudi že danes, in na osnovi katere mu po izteku predpisane dobe ne bo več mogoče, pod enim ali drugim izgovorom odreči najosnovnejše demokratične pravice. da samo odloča o svojih vprašanjih in usodi. je odpadel v Mariboru in nje govih obmejnih krajih tudi problem nacionalne ogroženosti, medtem ko se je v Trstu zadnja leta le še povečal. Jugoslovanska nova družbena u-reditev je potisnila nekdaj pereč nacionalni problem v preteklosti in Maribor dobiva vedno izrazito podobo najpomembnejšega slovenskega industrijskega središča in vzporedno 2. njim tudi vplivnejše območje kot kulturno središče severovzhodne Slovenije. Čeprav se zgodovinska analogija med obema mestoma izgublja, so bili kljub temu kulturni stiki med obema središčema vedno tesni in neposredni, tako v preteklosti kot v sedanjosti. Mnogi pomembni kulturni delavci so s svojo dejavnostjo ustvarjali tesne vezi med obema obrobnima mestoma. * * * Nova plastika «Universal Oil Products Com-pany of Illinois« objavlja, da je izdelala novo plastiko za avtomobilske šasije, ki se ne ob-drgne in ki ne rjavi. Plastiko izdelujejo iz petrolejskih odpadkov in obstaja iz smolnatih steklenih vlaken, je zelo močna in lahka. «NEW YORK TIMES« poroča, da izdeluje zdaj 35 farmacevtskih družb isoniazid, novo zdravilo, ki se je izkazalo za zelo uspešno proti tuberkulozi. Novega leka je zdaj na razpolago toliko, da bo stala navadna dnevna doza za bolnika v bolnišnici samo 5 centov. Isoniazid je popolnoma novo zdravilo, s prvimi kliničnimi poskusi so začeli šele pred enim letom. Milansko nMalo gledališčen (II Piccolo Teatro) bo odšlo te dnj z dvema skupinama na turnejo v Pariz (kjer bo nastopilo v gledaliiču Jeana Louisa Barraulta MARIG.NYJU), Ko-penhagen, Stockholm, Goeteborg ln Oslo. Prva skupina z Lillo Brignone, Tinom Carrarom in Tipom Buazzellijem bo takoj po povratku prišla v Trst, kjer bo predvajala Sofoklejevo «Fi1ektro», Plrandeliovo nSest oseb Išče avtor jan (s tema dvema deloma bo skupina gostovala v Parizu), Bruckn“rjevo KE!i*abeto Angleško« ter Sartrovim uKolesjemn. Vsa dela Je pripravil režiser Giorgio Strehler. — Na sliki prizor iz «KoIesja». Maribor ima še iz predvojnih dni bogato založniško tradicijo, saj je imel kar dve založbi, ki sta poleg dnevnega tiska in štirih revij posredovali našemu ljudstvu tudi slovensko knjigo. Po vojni se je ta tradicija — sicer nekoliko pozno — obnovila. Ustanovljena je bila založba «Obzorja», ki se vedno bolj uveljavlja v slovenski založniški dejavnosti. Njen letošnji knjižni program je med vsemi slovenskimi založbami prav izjemen in je našim besednim ustvarjalcem resnično v spodbudo. Glavni vir letošnjih publikacij črpa založba iz del domačih avtorjev. Tako je trenutno založba mObzorjav edina, ki je v širokem obsegu sprejela odgovorno nalogo širjenja domačih knjižnih del. V letošnjem letu bo izdala roman I. Koprivca Hiša pod vrhom. Novele Miška Kranjca, Izbrane pesmi Janka Glazerja, Pesmi mladega pesnika K. Koviča, Satirične pesmi Dušana Mevlje, in Eseje Bratka Krefta. Med strokovnimi in poljudnoznanstvenimi deli domačih avtorjev pa bo založba izdala Branka Rudolfa Izumrle živali, Tominšek-Stu-pan Pregled slovenske književnosti, S. Janeža Pogled v južnoslovansko književnost, M. Kozine Uvod v glasbo, dr. Mirka Černiča Doživljaje in doživetja; k temu moramo še dodat i vzgojne in moralnopolitične razprave pedagogov Gustava Šiliha. T. Ferlinca, D. Hu-meka in drugih. — Ta sumarič-ni pregled knjižnega programa mariborske založbe kaže, da se vodstvo zaveda pomembne in odgovorne naloge ki jo ima pri oblikovanju in rasti slovenske duhovne stavbe, K uresničevanju svojega knjižnega načrta je pristopilo uredništvo založbe z vso odgovornostjo in z velikim delovnim zanosom. Tako najdemo v mariborskem dnevniku ((Večeru«, (ct se uvršča med vodilne slovenske liste, vedno pogosteje članke, poročila, razgovore in razmišljanja o založniški dejavnosti, o pomenu slovenske knjige — in vsi služijo enemu cilju: zainteresirati delovnega človeka za slovensko knjigo namenjeno njemu, ki postaja po novi gospodarski reorganizacij njen prvi in najpomembnejši mecen. V tem mesecu bo poslala založba na knjižni trg kar dvoje domačih del: Izbrane pesmi Janka Glazerja in Satirične pesmi Dušana Mevlje. Prvi je znan in priznan slovenski pesnik, ki mu je štajerska pokrajina z zelenim Pohorjem navdihnila lepo število impresivnih pokrajinskih slik in meditativnih doživetij. Izbor bo obsegal pesmi treh njegovih zbirk: Pohorske poti (1920) Cas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Dušan Mevlja pa se je tudi že uveljavil v naši sodobni ustvarjalnosti, predvsem z zbirko humoresk «Vesele in pikre«, ki so izšle lansko leto pri isti založbi. Poročilo o dejavnosti založbe ((Obzorja« pa bi bilo pomanjkljivo, če ne bi omenili, da izdaja tudi revijo «Nova obzorja«. Med njenimi sodelavci ne najdemo samo imen kulturnih delavcev iz severovzhodnega predela Slovenije temveč tudi pomembna imena vseh ostalih slovenskih ustvarjalcev, Tako dobiva revija vedno bolj vseslovenski značaj in se uvršča med vodilne slovenske kulturne publikacije. Nje-I no kvalitetno težišče je pred-' vsem na esejistično kritičnem delu (razprave o naši sodobni likovni umetnosti, kulturno-gospodarske razprave iz naše preteklosti, literarni eseji itd.), ki ga prozna in pesniška dela ne dosezajo. * * * Februarsko kulturno življenje je bilo v Mariboru — kot v ostalih središčih Slovenije — v znamenju «Prešernovega tedna«. Prvega februarja je bila odprta v beli dvorani Ljudskega prosvetnega doma tradicionalna letna razstava mariborskih likovnih umetnikov. Razstavljalo je 15 slikar jev in kiparjev. Med razstavljenimi deli je motivno prevladovala pokrajina, ki Je po kompozicijskih zasnutkih tn barvni impresivnosti kvalitetno vodila. Kritika je ocenila razstavo za eno najboljših po osvoboditvi in priznala, da je ostrejši kriterij pri izbiri predloženih del v mnogočem pripomogel k uspehu razstave. Zabeležiti velja tudi. da se je vodstvo razstave odločilo samo za oljna dela. V okviru Prešernovega tedna so priredili mariborski te bil izredno dobro obiskan. Nastopili so: Anton Ingoličt Branico Rudolf, Janko Glazer, France Filipič, Dušan Mevlja, Drago Vresnik in France Borko Za literarni večer mariborskih književnikov velja misel, ki jo je v uvodu izrekel urednik založbe «Ubzorja« profesor Jože Košak, da imajo naši današnji leposlovni spisi kljub svoji morebitni oblikovni nedodelanosti eno veliko vrednost, ki je v tem, da so zrasli na naših tleh in da so odmev našega življenja in naših razmer. Tudi mariborski srednješolci so priredili svoj literarni večer, ki je pokazal precejšnjo zavzetost naše mladine pri oblikovanju svojih prvencev. Najboljša dela so bila nagrajena. Izdajajo tudi svoje literarno glasilo nSvitrt, kjer sodelujejo dijaki vseh mariborskih srednjih šol. Zanimivo je, da sem v «Svitu» zasledil tudi kritično beležko o *Naši miših, glasilu koprskih gimnazijcev, kar dokazuje, da z zanimanjem in kritično spremljajo delo svojih sovrstnikov na Tržaškem ozemlju, Sploh je mariborska javnost precej na tekočem s kulturnim življenjem na Tržaškem ozemlju. «Večer» objavlja na primer redno recenzije tržaških «I!azgledov». Skoda je le, da revije ni moči dobiti nikjer, razen pri redkih ki so naročeni nanjo. Tudi «Primorski dnevnik» je precej iskan, toda pri prodajalcih časopisov, ga težko najdemo. V preteklih dneh je postavila mariborska drama na odrske deske dvoje novih del: Budakov «Metež«, ki ga je v letošnji sezoni uprizorilo tudi tržaško SNG, in Gorinškovo dramatizacijo Haškovega «Dobrega vojaka Svejka*. Ce primerjam tržaško in mariborsko uprizoritev «Meteža«, moram reči. da dajem prednost po razpoloženjskem okolju, ki veje iz dela. tržaški uprizoritvi. Vendar pa kaže mariborska uprizoritev drugo odliko: dramaturške črte. ki jih je'vnesel režiser, so pripomogle delu do večje dramske intenzitete: skratka: dramska krivulja je tu izrazitejša, dejanje je strnjeno in nekoliko enolična razpoloženjska ekspozicija v prvem dejanju je zabrisana. Krstna predstava Haškovega nuoorega vojaKa avejKa» je bita ooenem ootetruca 2š-letne odrske aejavnosti Danita uorinšKa. Časopisi so prinesti pred premiero primerne jubilejne čtanke o slavljencu, toda po predstavi je oocinstvo zaman pričakovalo kritične ocene tega dela. Osebno vidim v tem iitoltcu priznavanje ne-uspena, ki ga je doživela Uo-rinskova dramatizacija. Najprej: naškovo satirično bodalo, ki je svoje dni živo zadelo trhlo trup.o avstro-ogrske monarnije, je danes naperjeno v prazno. To je preživela družbena satira na okolje, ki je že zdavnaj pokopano pod piastjo preteklosti. «Dobri vojak Svejkj, je danes le še dokument časa in kot takšen neaktualen, bolj kronistično zanimiv kot človeško pomemben. Gorinšek je dramatiziral delo v 22 slikah. Dramatizacijo še najlaže oznanimo, č« povemo, da je to 22 skečev, ki niso med seboj povezani po nujni soslednosti dogodkov. Od teh 22 slik lahko sleherno zamenjamo s katerimkoli doživljajem iz Svejkove odisejade in celota se ne bo v ničemer spremenila. Dramatizacija ni vezana niti na določnejšo vsebinsko niti na idejno opredelitev dogodkov. Mariborska opera ni dala zadnje dni nobene premiere. Zajčevo delo «Nikola Zrinjski» je poslednja novost, ki pa tako po režiji kot po izvedbi ni presenetita javnosti. • * * Ce sodimo glasbeno življenje v Mariboru po mnogih Koncertnm prireditvah v preteklem mesecu, moramo reči, da je zelo razgibano. V Prešernovem teunu je imela Mariborska filharmonija simfonični koncert, ki ga je vodil kot gost dirigent Jakov Cipci. Koncertni spored je obsegal naslednje skiadbe; Beethoven VII. simfonija, Dvorak »Karneval« (uvertura), Arnič «Fles čarovnic« in E. Adamič «Tri turkestanske ljubavne pesmi*. Spored koncerta je bil pester in kvaliteten, saj se je poleg svetovnih glasbenih mojstrov primerno oddolžil tudi domači glasbeni ustvarjalnosti. — Mariborsko glasbeno življenje sa v preteklem mesecu poživili še nastopi Ljubljanskega godalnega kvarteta (Pfeiffer -Dermelj - Šušteršič - Šedlbauer) s sodelovanjem prof. Antona Trosta. Slovenskega vokalnega okteta, ki se pripravlja na daljšo turnejo med ameriške izseljence, in koncert slepega pianista Gabriela Devetaka. našega goriškega rojaka. ki se je že na mnogih koncertih odlično uveljavil. Tudi mariborske publike ni razočaral. Ta številčni pregled koncertnega življenja je simpatičen. Drugo podobo pa dobimo, če si ogledamo obisk teh glasbenih prireditev. Obisk je za mariborske razmere skromen, morda preveč skromen, tudi če upoštevamo, da je povsod v svetu le ozek krog ljubiteljev simfonične in komorne glasbe Zato stoji pred mariborskimi glaibeniki odgovorna naloga Sirjenja glasbene kulture, ki naj pripomore k večji popu'arizaciji tega področja glasbene ustvarjalnosti, BRANKO HOFMAN Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in mirno, možnost pooblačitve v popoldanskih urah. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegi* 10 stopinj; najnižja pa 5.8 stopinj. TRST* sobota 7. marca 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RABI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugu cone Trsta: 14.30: Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja. 18.45: Kodaljr .Zo Iz suite «Harry Janošn. — Trst II.: 18:15: Lalo: Spa simfonija za violino. — Trst I.: 17.30: Izbrani odloma Mozartove opere «Figarova svatba*. mm, ^■SSaTTliP : ' : - i: OT ■ POSKUSNI SKOKI PLANICI Mmmmm PO DRUGI JUG0SL0V. PROTESTNI NOTI ZARADI BOMBNIH ATENTATOV i PROCES PHOTI NEZNANCEM,, kijih oblasti „ne morejo* izslediti.’' marca ^ GORTP A —- 7vt»7a clnv»n. Proslava Pred sodiščem zaradi vina in tatvine GORICA, 6. — Po prvi jugoslovanski noti v zvezi z bombnim napadom na slovensko nižjo in strokovno šolo v Ul. Randaccio v Gorici, na katero je italijanska vlada odgovorila v skrajno nesramni obliki in dala razumeti jugoslovanski vladi, da ji mora biti popolnoma vseeno, kaj se v Italiji do-gaia z državljani slovenske narodnosti, je jugoslovansko poslaništvo v Rimu v začetku tega tedna izročilo italijanskemu zunanjemu ministrstvu drugo noto, v kateri opozarja italijansko vlado, da gre v tem primeru za kršitev mirovne pogodbe, s katero se je italijanska vlada obvezala, da bo zagotovila osnovne svoboščine in človečanske pravice vsem državljanom, ki so pod italijansko oblastjo. Kljub našim pozivom, naj oblasti čimprej izsledijo bombaše in jih primerno kaznujejo, da se enkrat za vedno napravi konec verižnim bombnim napadom na slovenske u-stanove odnosno trgovine slovenskih ljudi, niso oblasti doslej izdale še nobenega uradnega poročila, da so v kakršni koli meri in obliki na sledu za storilci. Doslej še niso zaprle nikogar, ki bi imel kakršno koli zvezo s pripravo bombnega atentata. Pač pa smo izvedeli, da je uvedla sodna oblast sodno preiskavo v zvezi z dogodkom. Na čigavo pobudo je prišlo do pričetka sodnega preiskovanja, ali na zahtevo tukajšnje policije ali morda na pritisk osred' njih vladnih oblasti, o tem bi ne vedeli nič povedati Znano je samo to, da so uvedli proces «proti neznancem«. S procesom bodo verjetno tudi kon čali, izrekli proti «neznancem» obsodbo in jo potem založili med arhive v pričakovanju izsleditve zločincev s strani organov miru in reda. Doslej so zaslišali, verjetno v zvezi s posledicami bombne, ga atentata, ravnatelja strokovne šole, za druga izpraševanja pa ne vemo. Seveda močno upamo, da pripravljanje razsodbe in sam pravdorek ne bosta samo dve formalni dejanji in da nam jih ne bo treba nekdaj kasneje primerjati, s platonskimi obsodbami bombnih atentatov goriškega župana dr. Bernar-disa, obsodbami, ki smo jih lahko slišali na seji goriškega sveta na gradu in katerim je sledil ponovni bombni atentat, ki verjetno ni bil zadnji, dokler se bodo goriški vodilni ljudje omejevali na obsodbe zaradi obsodbe. In prav zato želimo, da bi tudi pripravljanje sodnega procesa proti «neznancem» ne bilo samo zato, da vržejo javnosti in predvsem Slovencem pesek v oči. To bi želeli, da nam ne bo nekdaj kasneje treba, povezovati nekoristne formalne županove obsodbe z morebiti prav tako nekoristno in formalnp obsodbo goriškega sodišča devajo nove poviške do 60.50 in 40 lir za družinske člane delavcev in 146.93 in 55 lir za družinske člane uradnikov. Seja občinskega odbora GORICA, 6. — 2upan dr. Ber-nardis je sinoči predsedoval seji občinskega upravnega odbora. Po proučevanju številnih vprašanj upravnega značaja je župan seznanil odbornike z dnevnim redom, ki ga bodo predložili na prihodnji seji občinskega sveta. Letni občni zbor Kmečko-delavske posojilnice DOBERDOB, 6. — V nedeljo 15 marca ob 9. bo imela kmeč-ko-delavska posojilnica v Doberdobu redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo o delu v preteklem letu; 3. blagajniško poročilo; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. razprava o preskrbi sedeža; 6. slučajnosti. Ob nezadostnem številu članov bo občni zbor eno uro kasneje, in sicer ob 10. pri vsaki udeložbi. Člane vabimo, naj pridejo polnoštevilno in dokažejo zanimanje za svojo gospodarsko ustanovo, ki praznuje letos 50-letnico obstoja in je v tem času toliko dobrega storila za naše ljudstvo. Literarno predavanje Slovensko dijaško društvo «S. Gregorčič« priredi v sredo 11. t. m. ob 20. uri zvečer v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1/1, zanimivo literarno predavanje Iz slovenskega slovstva. Ljubitelje našega slovstva vabimo k obilni udeležbi. kaj zanimivega iz zadnjih stoletij borb našega ljudstva za svoje pravice. Predavanje je bilo ponazo-rovano s številnimi skioptični-mi slikami. Vmes je neka dijakinja čitala Gradnikove pesmi, ki se ti anašajo na posamezne dobe in dogodke. Na vpogled seznam družinskega davka GORICA, 6. — Goriško županstvo sporoča, da je 5 zaporednih dni, in sicer od 5. do 9. marca t. 1., na vpogled na občinskem uradu v Ul. Crispi št. 5 seznam družinskega davka za leto 1952. Prizadeti si omenjeni seznam lahko ogledajo v dopoldanskih urah. GORICA — Zveza sloven skih žena v Gorici bo 8. marec proslavila na svečan način. V nedeljo popoldne bo namreč v prosvetni dvorani na Korzu prireditev posvečena vsem ženam. Nastopili bodo solisti Glasbene Matice iz Trsta, mladinski ženski zbor iz Podgore in številni recitatorji. Ob tej priliki vabi Zveza slovenskih žena k obilni udeležbi predvsem žene, njihove malčke, pa tudi vse ostale Goričane. Predavanje prof. Bednarika GORICA, 6. — Sredi tedna je bilo v prostorih Ljudske čitalnice v UL Ascoli 1 predavanje zgodovinarja prof. Bednarika o zgodovini goriške dežele in Gorice. Številnim poslušalcem je predavatelj povedal marsi- Nenadna slabost GORICA, 6. — Nekaj pred 13. uro je lastnik neke gostilne v Ul. S Chiara poklical na pomoč bolničarje Zelenega križa, da bi odpeljali v mestno bolnico 68-letnega Petra Nazani-nija iz Svetogorske ulice 99. Mož je kosil v tej gostilni, in ko je nameraval domov se mu je nenadoma stemnilo pred očmi, da je padel na tla. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč. Cez dobro uro ga je Zeleni križ že pospremil domov. Globe v februarju GORICA, 6. *— V preteklem mesecu februarja so mestne straže s sodelovanjem prometne policije kaznovale 113 kršiteljev, in sicer 42 kršiteljev pravilnika o mestnem kroženju, 40 pravilnika mestne po-licije> 16 pravilnika poljske policije, 2 kršitelja discipline ra trgih, 3 o kroženju psov in 2 o poslovanju trgovin. V iste&i mesecu je občinski konjederec polovil 25 psov, ki so se potepali po mestu brez nagobčnika. ž/hite in ciiajjlo Pltmol&hi dnevniki GORICA, 6. — Agenti javne varnosti so prišli 21. septembra v Ul. D’Annunzio, kjer je ležal v mlaki krvi 32-letni Giorgio Martinuzzi iz Ul. Baia-monti št. 1. Skušali so mu pomagati in so poklicali avto Zelenega križa, da bi ga z njim odpeljali v bolnico. Ker je bil Martinuzzi tudi dokaj vinjen, se je pričel upirati agentom javne varnosti in ni hotel v rešilni avto. Njegova trma ni poznala meja in, ker ni mogel drugače, jih je pričel pretepati. Obtožnica pravi, da jih je obdeloval z rokami in nogami. Z velikim trudom so ga spravili v avto in ga odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Tudi tamkaj se njegova jeza na j agente javne varnosti, ki so ’ mu hoteli samo dobro, še ni polegla in jih je pričel zmerjati. Pri bolniškim pregledu je zdravnik ugotovil, da je Martinuzzi imel nekaj ran po telesu. Med preiskavo je izjavil, da se ga je napil pri sorodnikih. Danes so ga sodniki oprostili, ker dejanje ni kaznivo. • • » GORICA, 6. — Pred sodiščem so se morali danes zagovarjati 49-letna Olga Meriggioli iz Poreča, ki sedaj stanuje v Gorici, Ul. Galilei 1, 43-letni Emi-lio Juretich, rojen v Trstu in sedaj stanujoč v Gorici, Trg Grossio 5 ter v Puli rojen Mar-cello Bon, ki sedaj stanuje v Trstu Ul. Molino a Vento 35. Obtoženi so bili, da so ukradli v Gorici 17. julija 1952. moško kolo Diegu Bertoniju in ga tako oškodovali za 35.000 lir. Danes so se zbrali pred sodniki in se zagovarjali zaradi storjenega dejanja. Marcello Bon pa se je moral zagovarjati, ker je naslednji dan kupil ukradeno kolo od Merig-giolijeve. Sodniki so obtožene spoznali za krive in jih obsodili. Olgo Meriggiolijevo so obsodili na dva meseca zapora in 12 tisoč lir globe, Emilia Jureticha na šest mesecev zapora in 9 tisoč lir globe, Bona pa na dva tisoč lir globe. Vsi skupaj bodo morali plačati tudi sodne stroške. Obvestilo nabornikom Goriško županstvo sporoča vsem nabornikom letnika 1953, ki menijo, da imajo pravico do predčasnega odpusta, naj čim prej vložijo na občinskem nabornem uradu prošnje s potrebnimi listinami. Naborni urad posluje vsak dan od 9. do 12. ure. KINO VERDI. 16.30: «Blesketanje na vzhodu«, A. Ladd in C. Boyer VITTORIA. 17: «Odpusti mi», R. Vallone in A. Lualdi. CENTRALE. 17: »Luksuzna dekleta*, S. Stephen in A. Maria Ferrero. MODERNO. 17: ((Filipinski bojevniki*, T. Power In M. Prešle. VČERAJ JE SKAKAL ROGELJ najlepše in najbolj daleč (85 m) Danes tele na 10 km v okviru mladinskega troboja med Slovenjo, Koroško m Furlanijo Na današnjem treningu na 80-m skakalnici v Planici so bili doseženi zelo dobri rezultati, Skakalo je 27 jugoslovanskih skakalcev in po en skakalec iz Francije, Nemčije in Italije. Vremenske razmere so zelo ugodne; v Planici je še vedno več kot pol metra snega. Najlepše in najdalje je danes skakal Albin Rogelj, ki je dosegel 85 m; to je drugi najdaljši skok, ki je bil kdajkoli dosežen na planiški skakalnici (Polda je pred tremi leti skočil 86 m). Danes je Polda imel PRESENEČENJE V ST. MORITZU Švicarji prvi v ilafeh 4x7 km ST. MORITZ, 6. — Na mednarodnem študentskem smučarskem tednu je bila danes na sporedu štafeta 4- krat 7 km. Za veliko presenečenje so poskrbeli Švicarji, ki so potisnili na drugo mesto Finsko, ki je veljala za favorita. Švicarji so dosegli čas 41 minut 48 sekund; sledili so jim Finci in Nemci, na četrtem mestu pa so bili Jugoslovani s časom 46 minut in 43 sekund. Italijanska štafeta, ki je zasedla peto mesto, je prispela na cilj 8 minut za jugoslovansko. 4 skoke čez 80 m, dvakrat je skočil 84 m, od tega enkrat s padcem. Tudi Zalokar je dosegel 84 m, Adlešič 83 m, Finžgar pa 82.5 m s padcem. Od mladincev je skočil Matulj 80 m s padcem. Med inozemci je imel Nemec Landeshammer dva skoka po 78 in 79 m, Francoz Thioliere je skočil 69 m, Italijan Avan zini pa 70 m. Danes je bilo malo padcev in nobene poškodbe. Skakalec Jašovec, ki je včeraj resneje padel, je v jeseniški bolnici, vendar njegovo stanje ni nevarno. Jutri bo spet trening na 80-m skakalnici, predpoldne pa bo tekma v teku na 10 km v okviru mladinskega troboja med Slovenijo, Koroško in videmsko pokrajino. Zopet Rey PrVI v Canazei^^ Tudi na drugem mestujf- st* ZADNJA POROČILA v’ ' Reakcijsko letalo M1G-15 poljskega vojaškega letalstva na danskem letališču Roenne, kamor je z njim pribežal mlad poljski pilot (puščica na sliki kaže pilota). Poljaki zahtevajo vrnitev letala Mig-15 Danska vlada še proučuje zahtevo, naj vrne letalo in izroči ubežnega pilota Družinska doklada kmetijskim delavcem GORICA, 6. — Zakonski osnutek o povišku družinske dokladi kmetijskim delavcem, ki je bil te dni odobren, predvideva od 1. juiija dalje za dninarje, posamezne in skupne sodelavce, stalne nameščence itd. povišek od 30 do 45 lir za vsakega otroka, od 32 do 37 lir za ženo in od 20 do 30 lir za vsako drugo osebo v breme. Za uradnike znaša družinska doklada 110.70 in 55 lir, za otroke, ženo in druge člane v breme. Od 1. julija 1953 predvi- KOPENHAGEN, 6. — Danska vlada je dobila danes noto poljske vlade, ki zahteva vrnitev poljskega reakcijskega letala Mig-15, ki je včeraj z u-bežnim pilotom pristalo na o toku Bomholm, Poljska nota zahteva tudi izročitev pilota. Danska vlada to zahtevo proučuje, zdi pa se, da je že sklenila, da pilota ne bo izročila. Letalo bodo morda vrni-nili, ker je last poljske vlade, vendar je gotovo, da si bodo pred tem letalo dobro ogledali. To je prvo letalo Mig-15, ki je prišlo nepoškodovano v zahodne roke. 10 smrtnih žrtev neredov v Pakistanu KARAČI, 6. — Uradno poro. čajo, da je bilo pri neredih v Lahore 10 mrtvih in 14 ranje-nih. Neredi so bili najhujši v sredo in četrtek. Kljub prepovedi zbiranja in kljub policijski uri se je na ulicah zadrževala velika množica m protestirala proti zunanjemu ministru Zafrullah kanu in proti verski sekti, ki ji pripada. Policija je streljala v množico. Demonstranti so zažgali 8 avtobusov in policijski avto ter oplenili številne trgo. vine. Sele ko so bile poslane v mesto čete, se je položaj pomiril. Trgovine so zaprte v znak solidarnosti z demonstranti, železničarji pa stavkajo. O neredih poročajo tudi iz raznih drugih krajev Pandža-ba. Povod za nerede je verska nestrpnost raznih mohamedanskih ločin. Kasneje so sporočili, da je bilo v mestu in pokrajini Lahore proglašeno obsedno stanje. Mohamedanska ločina «Ah-madiya»» kateri pripada pakistanski zunanji minister Za. frullah kan in ki jo imajo pravoverni mohamedanci za krivoversko, je bila ustanovljena pred 50 leti in poskuša razlagati koran v skladu z modernimi časi. Blazen morilec terorizira vos pri Modeoi MODENA, 6. — V vasi Prignano je neki Ildebrando Pie-tri v nenadnem napadu besne blaznosti od včeraj dopoldne teroriziral vso vas. Mož je zblaznel med prepirom s svojim sosedom zaradi kokoši, ki je ušla čez plot. Kmalu nato je Pietri streljal na soseda, na. to pa tudi na karabinjerje, ki so se približali hiši. Na srečo je streljal s šibrami, tako da streli niso bili smrtni. Vendar so trije karabinjerji hudcf ranjeni in bodo verjetno oslepeli, prav tako tudi karabinjerski kapetan Fioroni, ki je bil zadet v tilnik. Blaznež se je nato zabarika, diral v hišo, iz katere ga ni moglo spraviti vse karabinjersko obleganje, niti solzilne in dimne bombe, ki so pa zažgale hišo. Pri tem je bil ranjen še en karabinjer. Ker se je goreča hiša zrušila in ker je streljanje iz nje ponehalo, so zvečer mislili, da je blazneža konec, vendar so šele zjutraj ob svitu poskušali vdreti v hišo. Toda Pietri je še živel in iz bližine ustrelil karabinjerja, ki je bij pri vratih. Takoj nato so karabinjerske brzostrelke končale življenje blaznega morilca. SIrassburšha skupščina sestavlja,.evropsko ustavo’ vori, da bi bil tako omogočen Afričanom francoskih ozemelj vstop v evropski parlament in bi bil s tem položen temelj za .tl širšo evropsko.afriško politično skupnost. S tem bi dobila tudi Nemčija po svojem zedi. njenju večje število poslancev. ... ... i j •• i i • i Proti tej spremembi pa nava- Ustava na| bi veljala za |ederaci|0 v oikem okviru seslih jajo nekateri, da bi lahko na držav evropske obrambne skupnosti in Schumanovega „poola’ primer Francija s svojim pre STRASSBURG, 6. — Danes 1 eksekutivna obstajala iz evrop- predpoldne se je v Strassbur-gu začelo tretje zasedanje u. stavodajne skupščine šestih zahodnoevropskih držav, ki naj sestavi «evropsko ustavo« za federacijo med državami evropske obrambne skupnosti. Ustava naj bi bila sestavljena po nasieunjih smernicah, ki jih je formulirala tako imeno. vana skupščina «ad hoc»: 1. Evropski parlament, ki bo sestavljen iz zbornice naro. dov, izvoljene s splošnim ne. posrednim glasovanjem, in senata, ki ga bodo izvolili part lamenti držav članic. 2. Izvršni svet ali ((evropsko vlado«, ki bi imel splošno vodstvo skupnosti. 3. Svet ministrov posamez. nih držav, katerega naloga bi bila koordiniranje dela evropskega izvršnega sveta s politiko vlad posameznih držav. 4. Gospodarski in socialni svet, ki naj bi imel samo po. svetovalno vlogo in po katerem naj bi zlasti sindikati izražali svoje n.nenje o gospodarskih in socialnih vprašanjih. 5. Vrhovno sodišče, ki naj bi skrbelo za zakonitost pri tol. mačenju pogodbe o politični skupnosti in raznih drugih pogodb. Glavni ((smernici« začasne skupščine zadevata oblast eksekutive in razdelitev sedežev v parlamentu. Ta navodila bistveno spreminjajo prvotni osnutek in zamisel politične skupnosti. Po prvotnem osnutku naj bi skega izvršnega sveta in sveta ministrov posameznih držav. To bi pomenilo, da lahko proti vsaki odločitvi naddržav. r.e eksekutive vloži svoj veto svet ministrov, Jci bi predstav, ljali stališča posameznih držav. Skupnost bi bila po tej zamisli zveza neodvisnih dr-žav, ki bi obdržale skoraj popolnoma svojo suverenost. Začasna skupščina se je pa izrekla za popolno unijo, ki jo je mogoče doseči z eno samo naddržavno oblastjo, ki lahko sprejema odločitve za vso skupnost kot enoto. ((Evropski izvršni svet naj ima splošno vodstvo skupnosti«, določa se. daj novi osnutek S tem je iz. gubil svet ministrov vsako eksekutivno oblast in obdržal le posvetovalno vlogo, pravico veta pa obdržal samo za edine primere, ki jih določajo že pogodbe o evropski obrambni skupnosti ter o jeklarski in premogovni skupnosti. Druga važna smernica začas. ne skupščine spreminja predlog ustavnega odbora, po katerem naj bi v zbornici naro. dov imeli «Nemčija, Francija in Italija vsaka po 63 sedežev. Belgija in Nizozemska po 30 in Luksemburg 12 sedežev«. Začasna skupščina je sklenila, da naj se določi število sedežev v sorazmerju s prebivalstvom držav članic, kar naj bo omejeno z neko minimalno in maksimalno številko. O tem bo gotovo še mnogo razpravljanja. Za to spremembo go. komorskim prebivalstvom in številnimi poslanci prevladala v evropski politiki. Zlasti so tudi zastopniki držav Bene-luxa nezadovoljni s spremembo, ker bi se njihov vpliv odlo. čitve v evropskih zadevah zmanjšal. Začasna skupščina ni spremenila predloga ustanovnega odbora glede senata, v kate-tem naj bi imele Francija, Nemčija in Italija po 21 članov, Belgija in Nizozemska po 10 in Luksemburg 4. Predsednika eksekutive (mi. nistrskega predsednika Evrope) bo volil senat. Predsednik bo sam izbral člane evropske vlade. Predsednika evropske obrambne skupnosti in jeklar, ske ter premogovne skupnosti (predhodnika bodočih evropskih ministrov gospodarstva in obrambe) bi bila že po svojem položaju člana vlade. Vlada se lahko odstavi samo s sklepom obeh zbornic. ANDERMATT, 6. — Tukaj so mednarodne tekme vojaških reprezentanc. Danes je bila tekma v teku na 18 km. Proga je bila zelo težavna in tekmovalci so morali tudi dvakrat streljati; razen puške so morali nositi še nahrbtnik s 7 kg. Zmagal je norveški poročnik Erling Beck, ki mu je sledil švicarski korporal Alfons Su-persaxo in švedski vojak Sture Trahn. Tekme se je udeležilo 54 tekmovalcev skandinavskih držav, Francije, Italije, Vel. Britanije, Jugoslavije in Švice. (Prvo poročilo ne daje nadaljnjih podrobnosti o plasmanu, omenja samo, da Italijanov ni med prvimi 40). V nedeljo popoldne bo pa-trolni tek na 28 km. CANAZEI, 6. - Svicj* si je danes priboril dru ^ # go na tekmovanju « ^ ^ svojo današnjo zmago ^ ^ cialnem slalomu si J« ^ utrdil položaj za kon ^ • fikacijo. Med država®* Švica, ki ji slede Itall) .. }f | cija. Avstrija in Ne®moVaJ,i zultati današnjega t1 0gjji J v specialnem slaloinu (P ^1 bila dolga 400 m, vis. ^.1 49 vratc; tekmovalci so | vozili dvakrat); ..»il; 1. Rey Rene (Švica) »J Schneider George (S^i ; 3. Obereigner Ernest • , 116.8, 4. Hintersser ^ (Avstr.) 119.8, 5. nard (Fr.) 122.2, #• Carlo (It.) 122.3, 7) GluGj(J| (It.) 122.9, 8. Minuzzo ni (It.) 123.3. Sledi še 34 tekmoval ^ Skupna ocena po P ■ dneh: 1. Rey Renč, 2. 0 r Ernest, 3. Schneider u -J(]» Glueck Otto, 5. Ga,r^valci * Jutri se bodo tek®0 jjji' •- ——lili m nedelj funkcionarji preselil1 molado, kjer bo v nea'agrJ^ Tekmovanja za pokal Kurik-kala v Les Rousses (Francija) se udeležuje tudi Jugoslavija s tekmovalci Matevžem in Gašperjem Kordežem, Zdravkom Hlebanjo, Janezom Pavčičem in Jožetom Knificem. poldne veleslalom «Marmoladai). ki bo o * ljal kot tretja tekffl8 kombinaciji. Tenis v KAIRO, 6. — Vonc5V? premagal Poljaka petih setih 1:6. 3: 10:8. Igra je trajal* ure in se je zdel s* pj > momente boljlši, . s Von Cramm zrna?3 večjo izkušenostjo in , j#®* ■obny pa je pre^.j. treh setih 6:4, '^i, * . ni bil v najboljši Z?' svo.io premoč Je . , svojimi silnimi servi MONTEVIDEO, «• je # jec Dogomar Mart , raj zvečer Prerna®a(eni k* Ivana Fontano v P® ’ s tehničnim k. o. ‘ jj.8 *• imel 76.6, Fontana P8 Predsednik finske in rot!cf h zveze in član j/ > lcvadne federacije v j,vr J tinen je prispel v ' da bi se seznanil^^ jugoslovanskih 8 lesno vzgojo. VNEDEJONADSUE jug. nogometnega prverf - - - -------------- Hajduk se ni mogel pravočasno vrniti 1 ^ it* Amerike in bo moral proti beograjskemu stopili s kombiniranim moštvom rezerv in ^ Zagoneten umor bivšega fuokcionorja KP Finske STOCKHOLM, 6. — Finski socialdemokratski list «Suo- men Socialdemokratu« poro- ča, da je bil bivši podnačelnik finske policije Vainoe Olavi Karhunen včeraj zvečer ubil v svojem stanovanju v Helsinkih. Ubil ga je neki Varionen s streli iz pištole. Karhunen je bil eden izmed najbolj vplivnih članov KP Finske, v zadnjem času pa se je umaknil iz političnega in javnega življenja. (Nadaljevanje s 3. strani) daje demokracija s strankarskim sistemom — čeprav jih ne snuje na strankarskem si stemu? Ne le, da si je to mogoče za-misliti, marveč je tak razvoj nujen. Ce socializem pomeni dvig družbene zavesti, hkrati s tem pa tudi vloge in specifične težine posameznika v družbenem življenju, mar ni jasno, da v takšnih pogojih si-stem strank — ki vendar pomeni monopoliziranje družbe, ne misli na majhno število strankarskih vrhov — ne mo. re biti več okvir, ki bi zadovoljil demokratične potrebe množic, se pravi, potrebe zavestne družbene dejavnosti posameznika? Razen tega imajo stranke svoj smisel samo v pogojih ob. stoja razrednih nasprotij, kjer se kot celote opredeljujejo po osnovnih interesih posameznih razredov ali družbenih slojev. V družbi, v kateri bodo odstra. njeni taki antagonizmi, se bo- Oblike politične bnrbe i/ dobi graditi/c: socializma do posamezniki opredeljevali drugače, se pravi, po konkretnih problemih graditve in raz. voja družbene skupnosti. Svobodno delo, prav tako pa tudi ekonomski, znanstveni, kultur, ni, moralni ali kateri koli dru. gi interes posameznika odnosno skupnosti, bo torej tisti faktor, okrog katerega se bo prvenstveno vodila borba mnenj. Tudi tu se lahko oblikujejo skupine mnenj, toda te nimajo nikakršne zveze s strankami Tu je povsem dru-ga izhodiščna točka kot pa v demokratičnem sistemu strank. Socialistična demokracija torej ni zoževanje dosedanjih demo. kratičnih pridobitev, marveč njihova razširitev in bogatitev. Socialistična demokracija, če je v resnici takšna, prav tako ne pomeni vtapljanja posameznika v neko brezoblično gmoto, kakor navadno figura, tivno govore sovražniki socializma, marveč nasprotno pomeni dvig vloge posameznika v družbi, kakor tudi razširitev njegovih osebnih pravic in nje. govih možnosti za delo, ustvarjanje in razvoj. Zakonitost revolucije Samo to more biti cilj naše borbe za stalen napredek metod socialistične demokracije v našem družbenem življenju. Vse drugo bi pomenilo povratek nazaj, revolucija pa ne trpi vračanja. Tudi na tej poti razvoja so. cialističnih demokratičnih od. nosov smo dosegli zadnja leta pomembne uspehe. Danes ima- mo široko mrežo družbenih sa. moupravnih organov in ustanov — od zborov volivcev, sve. tov državljanov in ljudskih odborov pa do delavskih sve. tov, zadružnih organizacij in samoupravnih ustanov na področju prosvete, zdravstva in socialne zaščite. Vsi ti organi so blizu delovnim množicam in lahko odražajo mnenja ter težnje delovnih množic. Imamo Ljudsko fronto, široko politično organizacijo delovnih množic, v kateri morejo priti do izraza vsi njihovi politični in drugi družbeni interesi. Prav tako imamo mrežo svo. bodnih družbenih oVganizacij, ki ustrezajo interesom posa-meznikov. To pa je organizacijska o-snova. Zdaj je treba na nov način — ki bo ustrezal vsem drugim spremembam v druž. benem življenju naše dežele — postaviti tudi metode političnega dela, metode borbe za dvig socialistične zavesti mno. žic, metode borbe za sociali, stično akcijo delovnih množic. BEOGRAD, 6. — Tekmovanje za jugoslovansko nogometno prvenstvo, ki je bilo dlje časa prekinjeno, se bo prihodnjo nedeljo zopet nadaljevalo. Skoraj vso zimo so jugoslovanski klubi ali počivali ali gostovali v inozemstvu. Sele v zadnjih nedeljah je bilo tudi nekaj prijateljskih tekem na domačih igriščih. V nedeljo bo Partizan igral z Vojvodino v Novem Sadu, Crvena zvezda z Veležem v Beogradu, Hajduk z BSK v Splitu, Spartak v Sarajevu, Dinamo z Vardarjem v Skop-lju, Zagreb pa z Lokomotivo Qv Zagrebu), V nerodnem položaju je Hajduk, ki se s svojim prvim moštvom ni mogel pravočasno vrniti iz Južne Amerike, Jugoslovanska nogometna zveza pa ni hotela ustreči njegovi prošnji, da bi se tekma Hajduk - BSK odložila ali pa da bi se odložil sploh začetek tekmovanja za er. teden. Uprava Hajduka je zato sklenila, da pošlje v nedeljo proti BSK kombinirano moštvo iz rezerv in mladincev Na vročih splitskih tleh bo BSK imel tudi s tem zasilnim moštvom dovolj opravka. Razen Hajduka pa sta v neugodnem položaju tudi kluba Zagreb in Vojvodina, ki sta Hajduku posodila za turnejo igralce Klaiča, Milovanova in Rajkova. Objavljamo lestvico po prvi polovici tekmovanja: Partizan 11 7 2 2 35:15 16 Hajduk 11 5 4 2 27:19 14 Spartak 11 6 2 3 22:18 14 Crv. zvezda 11 5 3 3 22:17 13 Zagreb 11 S 2 4 11:9 12 BSK 11 4 4 3 19:22 12 Sarajevo 11 4 2 5 23:21 10 Dinamo U 3 4 4 15:15 10 Vojvodina 11 4 2 5 20:24 10 Lokomotiva 11 2 4 5 16:26 8 Vardar 11 2 3 6 17:28 7 Velež U 2 2 7 10:23 6 Komisija za sestavo jugoslovanske mladinske nogometne reprezentance je določila 3 moštva, ki bodo do izločilnega tekmovanja 15. marca v Beo- gradu skupaj tren jg iž ^ bo dokončno iz*,rfn„fnvsl' je cev, ki bodo °dP ^ ,fJj turnir v Bruselj. y pr' ( venskih igralcev 1 jj-ed '< moštvu Jagodic divaf’()i drugem Vodeb^ ( tretjem pa Rešar "iriia-Pr^p v nedeljo na ,jj Prvenstvena ‘ jt „• (Bazovica) - 0r>^J bo v nedeljo 8. j pri^ na Opčinah. ISr* ce*r naj bodo na lgr,s£ , pred začetkom. SD Metalac (S's8 Danes prispe K0prU„er KoP* |5. j oD lac iz Siska, » -odigral pnja‘«11 jg0. J koprskim fro*e‘e^ yUl»IJ J V nedeljo Pj» b°/0 $ Odred odigral 0nr<>žy tekmo v koprske'" pfsK« sicer s prvakom zveze Piranom- J A J"e°J Športni stiki ^*j0o te’ / jo in Grčijo s0 goroet<>,/j jugoslovanska a d) z, je Mačvi » , ’ j v gostovanje P° v G aprilu. Mačva giala štiri tekme- Toko misli®0 Inter - Mila« Juventus - ntja» Napoli - nor**" Novara - Vd Palermo - Roma - Torl^0|0gi» | Sampdoria * ja Pro p3tL„(» i« Spal Triestina Atal*" 1 , cagliarl Brescif ‘ C viceo** Marzotto * Verona • Geyvof»0 Sanremese - # Padova - ” en** Venezia - F' Odgovorni urednik STANISLAV HtNKO - UKEUNISTVO: ULICA MONTECCHI St b lil nad. - Telefon itevllka M-808 in <4-638. - Pojtni predal 503 — UPRAVA: UIJCA SV FHANC1SKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak inm vfStrie v Strini l stolpca trgovski 60. finančno upravni 100, osmrtn ce 90 lir - Za KLRJ za vsak mn. širine 1 stolpca ta vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica III S Pelllco 1 II Te' 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Con* K: mesečna 350, četrtletna «00, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ‘n