’ )on * S8>,WT #©R6M&* J' ^.GUA©« ONLY mo i%mw National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1966 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAPfift ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Kong. Pomil naleisl hude nasprofuike ^ong-. Gibbons bo predložil Romovemu odboru za prosvetne in delavske zadeve omejitev pravic načelnika tega odbora kong. Powells, črnca iz Harlema. WASHINGTON, D.C. — Kongresnik Powell je predsednik Homovega odbora za prosvetne m delavske zadeve. Odbor ima Slr°k delokrog, saj je moral razdeliti delo kar na šest pododbo-l0v- Zato je Powellova politična izredno velika. Pokopal je P° nepotrebnem vsako leto pre-Ce! koristnih zakonov, ker jih ni ^egel porabiti za barantanje v Sv°jih raznih političnih intri-Pah- Ravno sedaj hoče na primer Zavreti zakonodajni postopek o 2akonu o boju proti revščini sa-1710 zato, ker se je sprl z glavnim ^vnateljem Shieverjem, ki vodi J°i proti revščini. -Bazume se, da Powellovo taksiranje preseda mnogim kongresnikom, posebno tistim, ki so £ ani njegovega odbora. Sedaj je ‘°ngresnik Gibbons spravil vse - riezadovoljneže pod en klo-rak }n zvarji posebno večino v ° boru, ki hoče izglasovati nov Poslovni red za odbor. Novi po-u-ovnik bi seveda omejil oblast kongresnika Powella. To. je Po-^Gla tako ujezilo, da je začel ivi° gonjo proti Gibbonsu. Pri m rnu pride vse prav. Ker je sam črnec iz Harlema v New °rku, hoče svoj slučaj, naslika-^t “zatiranje ameriških .črn-in kliče na pomoč vse črn-ta"6 0r^anizaciie- Mislijo, da mu _^u '-sktika ne bo pomagala k ^oiagj jn (jg zgu|:)j] nekaj od ^°je prevelike oblasti v odboru Provetne in delavske zadeve. e o° to res, bo za predstavni-' ^0;"n kar dobro, saj je Powell -fal ravno tako brezobziren v° ^ Primer kongresnik Smith j0° b°ru za poslovni red. Smith W Pri primarnih volitvah po-. Ser® in v predstavniškem domu dikt^0 oddahnili- ko ne bo več ature v njegovem odboru. al Koenig obiskal Prago kartp^^’ '^'vstr- — Dunajski bliz ln^ Koenig stanuje preveč mopLZeleZne zavese. da ne bi njo 7 zvedeti, kaj se godi za na W svojčas začel hoditi zbop-adzarsko in Posredoval za homJSan;ie Svtikov rned Vatika-Zdj ln rnadžarskimi komunisti. na]0„S^’ da ima sedaj podobno g ®° v Pragi. sPora SV°^as je sodeloval pri dinalaUn U §lede sedanjega kar-zaprt erana» ki je bil takrat Pa olne?.je blizu prage. Sedaj tujoieaVlja vlogo neke vrste poza pr aP°sto]skega delegata namre^°' Češki komunisti imajo h°vnik 86 Zm5raj zaPrtih 12 du-Pastimt°V’ do^tm jih v dušnem slijo p VU Zel° Primanjkuje. Mi-a se kardinal Koenig tru- za te da u- filial ivueni duhm, -l dose§el svobodo ‘ovruke. ^eii iJ^ClUStriiska maziva so za-elovati okoli leta 1880. Vremenski prerok pravi: ^Peratura Tl “ mil°' NajViŠ;ia * 'Mi ; m j Novi grobovi Ella Haralovic V petek je umrla v Euclid Glenville bolnici 86 let stara Ella Haralovic s 316 E. 246 St., preje z Darwin Ave., rojena na Hrvaškem, vdova po 1. 1936 umrlem možu Nichoasu, mati Helen Bruce (Haralovich), sestra Ni-cholasa. Pokojna je bila članica HKZ. Pogreb bo jutri ob 8.30. zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek, v cerkev sv. Nikole ob 9.30, nato na Kalvarijo. Mary Mramor V soboto se je smrtno ponesrečila doma na 1140 E. 67 St. 74 let stara Mary Mramor, roj. Lebez v Brnici v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1903 vdova po 1. 1964 umrlem možu Karlu, mati Esther Swearingen in Cynthie Swearingen, stara mati Ronalda, Daleja, Jefferyja in Marka. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 9.45, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na All Souls pokopališče. Louis F. Pavlin Sr. V nedeljo je umrl na domu svoje pastorke Jennie Florecki, 887 E. 146 St., 84 let stari Louis F. Pavlin, vdovec po 1. 1962 umrli ženi Jennie Blatnik Lunar Pavlin, rojen v Zagrebu, od koder je prišel v Ameriko 1. 1905. Preko 40 let je bil zaposlen v železniških delavnicah N.Y. Central v Collinwoodu, dokler ni šel pred 10 leti v pokoj. Zapustil je še hčerko Elsie Reese (Cannonsburg, Pa.), pastorka Franka Lunar Sr. in Josepha E. Lunar, sinova Louis in Frank ter pastoi'ka Josephine May so mu umrli. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Jožefa na E. 144 in St. Clair Avenue ob 9.30, nato na Kalvarijo. Frank Zupančič V soboto je umrl v Polyclinic bolnici 79 let stari Frank Zupančič s 1153 Norwood Rd., ki je prišel v Cleveland pred 23 leti iz Forest City, Pa. Rojen je bil v vasi Podlipa v fari Ajdovec pri Žuženberku, od koder je prišel v Ameriko 1. 1914. Do svoje upokojitve pred 11 leti je bil zaposlen pri Gabriel Co. Tukaj je zapustil sinova Franka in Ralpha, 7 vnukov in nečaka. Hinka, v starem kraju pa brata Henrika in sestri Frančiško in Matildo. Bratje Jože, Lojze, Rudolf in Edvard so umrli pred njim. Pokojni je bil član SNPJ. Število lastnikov demis v IM hitro narašča CLEVELAND, O. — Kdor misli, da je nekaj posebnega, ker ima nekaj delnic — morda pa tudi veliko — se moti. V naši deželi število delničarjev raste zelo hitro, sedaj jih je že 22.5 milijona. Najmanj vsak deseti A-merikanec je torej že delničar. To ima že neviden vpliv na naše vsakdanje življenje. Časopisje je preje omejevalo dogodke na borzah na vpliv na gospodarske dele, sedaj je pa že začelo poročati o njih na prvi strani, kadarkoli se zgodi na borzah kaj posebnega. Dobilo je pa tudi novo vrsto bralcev. Do sedaj smo poznali le take, ki se zanimajo za šport, drugače pa v časopisih ne prebero niti naslovnih novic. Njim se so sedaj pridružili bralci borznih novic. Te še preberejo, pa še kako natanko, za ostalo vsebino dnevnega časopisja pa nimajo več časa. Podoben je seveda tudi položaj pri radiju in na televiziji. Gospodarske, to se pravi borzne, novice morajo biti zmeraj vključene v zgodnje večerne programe, drugače so takoj pritožbe. Sedaj se je tudi pokazalo, kako pravilni so strogi predpisi glede financiranja nakupov delnic. Ako bi veljali stari, recimo iz dobe pred 1. 1929, bi sedaj imeli vsakih par let hude borzne, pa morda tudi gospodarske krize. Takrat so namreč kupci delnic najemali posojila in z njimi plačevali kupljene vrednosti. Pri padcu na borzah so pa vse zgubili in s prisilnimi prodajami še ustvarjali nepotrebno paniko v borznem in gospodarskem življenju. Slovenski Cleveland sprejel nadškofa Jožefa Pogačnika z vso ljubeznijo Iz Clevelanda in okolice /Sngisški zdravniki odhajajs v fnjšaa LONDON, Vel. Brit. — Zdravstveni minister ji ostro prijel britanske zdravnike, ki da nimajo pravega socialnega in poklicnega čuta, ko silijo v vedno večjem številu na tuje, kjer so boljše gospodarske razmere. Dejal je, da si Velika Britanija ne more privoščiti tega, da bi šolala člane za “Ameriško zdravniško zvezo’1. Minister je govoril dan po tem, ko je 600 britanskih zdravnikov delalo izpit za “v tujini graduirane zdravnike” na ameriškem poslaništvu kot prvi pogoj za vselitev v Združene države. Računajo, da bo letos šlo. v ZDA iz Velike Britanije okoli 500 zdravnikov. Veliko število se jih izseli vsako leto tudi v Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko. Dopoldne se je množica vernih Slovencev zbrala pri Sv. Vidu pri nadškofovi sv. maši, popoldne se je zgrnila okoli njega v svetovidski farni dvorani, zvečer pa pri Mariji Vnebovzeti. CLEVELAND, O. — Slovenski Cleveland je pokazal včeraj, kako spoštuje slovenske duhovne vodnike. Pri Sv. Vidu se je za sv. mašo ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika zbrala tolikšna množica vernih Slovencev, kot smo jo vajeni kvečjemu za polnočnico o Božiču. Na čelu sprevoda, v katerem je šel nadškof iz župnišča v cerkev, sta bili ameriška in slovenska zastava ter banderi Društva Najsv. Imena in Oltarnega društva. V sprevodu je bilo preko sto narodnih noš, posebno pozornost je vzbujala skupina Belokranjcev. Sledila je skupina katoliških vojnih veteranov, nato pa duhovščina z nadškofom. Pred vhodom v cerkev je pozdravil visokega gosta napis “Dobrodošel! Bod’ pozdravljen!” pritrjen na dva z zelenjem ovita mlaja. Pritrkavanje v zvoniku je dvigalo razpoloženje in dajalo slovesnosti večji poudarek. Rusk: Nobene spremembe v politiki do Kitajske WASHINGTON, D. C. — Držam tajnik Rusk je izjavil, da Združene države ne vidijo razloga za spremembo politike do Kitajske v pogledu članstva v Združenih narodih. Nekateri so namigovali, da u-tegne vlada ZDA pristati na sprejem rdeče Kitajske v ZN, če ostane istočasno članica tudi Čangkajškova nacionalna Kitajska. To politiko “dveh Ki-tajsk” sta zavrnila ponovno tako Peiping kot Formoza. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb. zavoda jutri, v torek, ob devetih dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Škof Issenmanit začel izvajati ftemsšlske sklepe CLEVELAND, O. — Škof Issenmann je povabil vse svetne in redovne duhovnike v naši škofiji — jih je menda okoli 950 —, da s pismenim glasovanjem izberejo v d'ugi polovici septembra 40 duhovnikov za škofijski “senat”. Prva seja senata bo 13. decembra. Senat bo imel štiri letne seje, pečal se bo z vprašanji, ki je o njih debatiral in sklepal tudi koncil. Izbran bo tudi poseben svet za dušno pastirstvo, njegovi člani bodo duhovniki, redovniki in lajiki. S svojim delom bo začel, kakor hitro stopi v veljavo koncilski dekret o laiškem apostolatu. Mihajlov pride pred sodnijo 22. septembra ZAGREB, SFRJ. — Znani dalmatinski puntar Mihajlov pride 22. septembra zopet pred sodnijo v Zadru. Režim ga je obtožil, da širi o Jugoslaviji hudobne vesti in da piše prepovedane članke. Mihajlov je naprosil svoje zagrebške advokate, naj ga pri procesu zastopajo. Za proces sam seveda vlada ’ velikb zanimanje po vsej deželi. G. nadškof je imel tiho ponti-fikalno sv. mašo, med katero je šel dober del navzočih k sv. obhajilu. V pridigi je g. nadškof govoril o duši, ki ne pozna omejitve na kraj, prostor in čas ter zato lahko vsak čas vasuje v stari domovini, ki jo vsi izseljenci nosimo v svojih srcih. Z domovino in vernim slovenskim ljudstvom smo mi v tujini povezani tudi v skrivnostnem telesu Kristusovem, v občestvu božjega ljudstva. Priporočal je molitev rožnega venca ter zatekanje k Mariji, Kraljici Slovencev. Ljubljanskega nadškofa je predstavil v cerkvi zbranim vernikom svetovidski župnik msgr. L. B. Baznik. Dejal je, da je to tretji tak obisk iz Ljubljane. Prvi je bil pri Sv. Vidu pokojni ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, nato pokojni dr. G. Rožman in sedaj nadškof dr. Jožef Pogačnik. Pozdravna prireditev pri Sv. Vidu Popoldne ob dveh je bila v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu pozdravna prireditev g. nadškofu na čast. Kakor njegove sv. maše v vidovski cerkvi tako se je udeležilo tudi te popoldanske izvencerkvene prireditve nadškofu v pozdrav zelo veliko rojakov iz vseh delov clevelandskega mesta kakor tudi iz okolice. Bil je lep prijazen jesenski dan in tako so prihiteli tudi premnogi iz Girarda in od drugod. Dvorana je bila polna. Popoldansko pozdravno prire- Usoda zakona o civilnih pravicah baje za /e/os zapečatena WASHINGTON, D. C. — Letošnji zakon o civilnih pravicah nima posebne sreče. Že v pred-staniškem domu so ga mrcvarili na vse mogoče načine, dokler ni bil izglasovan z republikansko pomočjo. Seveda so avtorji zakona morali republikancem napraviti v besedilu vse polno popuščanj, tako da je bil prvotni tekst že tam močno spremenjen. Ko je predlog prešel v senat, so mu vsi napovedovali hudo burjo. In res je takoj završalo, kakor hitro je bil osnutek predložen senatnemu plenumu v debato. Južni konservativni demokratski senatorji so začeli proti njemu obstrukcijo, pri tem jih je pa iz različnih razlogov podpirala cela vrsta senatorjev, ki so drugače bili za zakon. Čisto navadno jih ni bilo na Kapitelu, radi česar seje plenuma nekajkrat niso bile sklepčne, kar je pomenilo uspeh senatne opozicije zakonu. kratskih senatorjev Mansfield “za poskus” predlagal glasovanje o koncu obstrukcije. Poskusno glasovanje je pokazalo, da je celih 54 senatorjev za zakon, 42 pa proti. Zmagala je torej večina, toda ne taka, ki je potrebna. Za zmago nad obstrukcijo je namreč treba doseči dvetretjin-sko večino, te pa pri glasovanju ni bilo. Osnutek je torej obvisel v zraku, južnjaki ga bodo ob-struirali še naprej, ako bo treba. Ali pa bo res treba? O tem dvomijo politični opazovalci na Kapitelu. Predvsem je treba podčrtati, da obramba osnutka ni v pravih rokah. Senatorju Mansfieldu, ki je sam južnjak, akoravno ne med konservativnimi, ni veliko za osnutek. Ne bo žalosten, ako zakon propade vsaj za letos. Zato tudi ne agitira zanj, naredi samo to, kar od njega zahtevata tradicija in kongresni poslovnik. Tudi njegov namestnik senator Končno je pa .voditelj demo-[Russell Long ni navdušen za o- snutek, tudi njemu bi bilo prav, da osnutek obleži za prihodnje leto. Predsednik Johnson pa igra zagonetno vlogo. Lani se je gnal za lanski zakon, letos pa ne kaže nekdanje vneme. Poskusil je vplivati na voditelja republikanskih senatorjev Dirksena, naj bo za osnutek. Moral bi ta posel o-praviti za kulisami, pa ga je raj-še kar javno. To je spravilo Dirksena v nemogoč položaj. Moral je odločno izjaviti, da je proti osnutku in da se ne bo dal pregovoriti od nikogar, t. j. od predsednika. Ako bi se bila pogajanja med njim in Johnsonom vršila za kulisami, bi bil morda dosežen kompromis, kajti Dir-ksen ni proti osnutku v celem ampak samo proti tistemu poglavju, ki govori o integraciji v stanovanjskih hišah z več stanovanji in v stanovanjskih blokih. Proti osnutku so seveda nastopali vsi, ki imajo kaj posla z nepremičninami, posebno hišni po- sestniki. Poraz zakona o civilnih pravicah bo imel tudi svoje posledice. Republikanci ne bodo dobili črnskih glasov, kar jih pa ne boli, saj vedo, da jih nimajo veliko, naj glasujejo tako ali tako. Demokratje si pa od poraza obetajo več koristi. Upajo namreč, da jih črnski volivci ne bodo samo volili kot po navadi, ampak da bo veliko črnskih volivcev šlo na volišča glasovat proti republikancem ravno iz jeze, ker bodo prepričani, da so republikanci zakrivili poraz osnutka. Čisto gotovo bodo pa imeli korist od poraza osnutka razni za-grizenci in fanatiki med belimi in črnimi. Kadar jim bo zmanjkalo tvarine za demagogijo, bodo pa premlevali usodo letošnjega zakona o civilnih pravicah. To seveda ne bo pospeševalo miru v naših mestih in to je morda najslabša posledica letošnjih po- ditev je organiziral vidovski kaplan g. Jošt Martelanc. Pri njej so sodelovali: Slovenska sobotna šola od Sv. Vida, clevelandski odsek Slovenske telovadne zveze pod vodstvom g. Janeza Var-ška, Slovenska folklorna skupila Kres pod vodstvom ge. Brede Lončar in Cerkveni pevski zbor Lira pod vodstvom pevovodja g. Martina Košnika. Prireditev se je začela z ame-iško in slovensko narodno him-to. Nato so nadškofa pozdravil ''a j prej najmlajši učenci Slovenske šole v narodnih nošah; zr emi pa Tinko Likozar in Marke: Sfiligoj. Izročili so mu tudi šo-jek rdečih nageljnov; g. nadškoi pa je vsakemu izmed njih podaril lepo spominsko podobico. Pozdravom šole je sledil: simbolična vaja “Prebujenje” 'd so jo lepo podale članice (8; STZ, opravljene v bele kroje ^ato je nastopil mešani zbor dre, ki je lepo zapel 3 pesmi Slovenska zemlja, Gor čez izarc n Tam, kjer teče bistra Žila. Ze Lirani pa je podala folklorn: skupina Kres svojo prvo poz travno točko: 6 mladih parov \ narodnih nošah je zaplesalo ve selo in poskočno Gorenjsko polko. Nato sta nastopili še starejš: n mlajša pevska skupina Slo renske šole pod vodstvom svo lega učitelja g. Nšaja: prva jf zapela pesem Pomladni pozdrav druga pa Gozdič je že zelen Nato je dal še Kres svojo najbolj učinkovito točko, svojega labavnega “Vasovalca”. Po tem sporedu je stopil n; Mer g. Jošt Matelanc, ki je \ cratkem govoru nakazal usode Jovenstva na tujem, kako ol Cerkvi skuša ohraniti svoje naj iržje svetinje: vero in materinski jezik. Končno pa je stopil n; oder še sam Prevzvišeni. Bil jt tc najbolj ganljiv prizor, ko ploskanja in pozdravljanja g nadškofa ni hotelo biti konec Vsem so bile pri tem solze \ očeh. Očetovske besede, ki nair jih je nato povedal, so vsem segle v dno duše. Govoril nam je o duhovnih vezeh, med domovino in nami. Bile so to besede polne velike vere in močnega zaupanja. Hvala mu prisrčna zanje! Po govoru pa se je zgrnilo okrog Prevzvišenega vsa velike množica zbranih. Vsak mu je želel še seči v roko in v pai besedah izraziti svojo zahvale za obisk in vzpodbudo. Pri Mariji Vnebovzeti Zvečer ob pol osmih je imel g. nadškof pete litanije p r i Mariji Vnebovzeti, nato pa je šel v šolsko dvorano, kjer ga je pričakala zopet velika množica litičnih manevrov s civilnimi pravicami, m,rojakov in rojakinj. Visokemu Nadškof pri Sv. Lovrencu— Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik bo imel jutri ob osmih zjutraj sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca. Po sv. maši bo sprejem v šolski dvorani. Vsi rojaki in rojakinje vabljeni! G. nadškofa bo spremljal č. g. Darko Slapšak. Pozdrave pošilja— Svojim prijateljem in znancem pošilja iz Avstrije pozdrave Joe Srav z 1045 E. 67 St. Sporoča, da bo v 3 tednih zopet doma v Clevelandu. Tečaj angleščine— V St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue se je začel tečaj angleščne za tuje oriseljence. Tečaj je vsak pone-Jeljek, sredo in petek od 10. dopoldne do 12.Tečaj je brezplačen in so vsi vabljeni, iadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Manje Vnebovzete sv. maša za pok. Wary Panchur za 8. dan po njeni smrti. H. molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že-etov pogrebni zavod k molitvi :a pok. Mary Mramor. v’a obisku— Na1 obisk je prišla ga. Ana Jedved iz Vir j a pri Stični k voj emu sinu g. Antonu Med-edu na E. 159 St. v Clevelandu. Dobrodošla! Indija se je začela pripravljati na volitve NEW DELHI, Ind. — V feb-•uarju bodo v Indiji parlamen-arne volitve. Kongresna stranka se je že začela nanje priprav-jati. Njeno vodstvo je sestavilo volivni oglas, ki je zopet pokazal, da stranka trpi od trenja med posameznimi strujami. Z načrtom proglasa niso bili namreč zadovoljni ne levičarski ne desničarski člani glavnega odbora. Posredovati je morala sama Mrs. Gandhi z nekaterimi odličnimi strankinimi voditelji, da je pilo končno sprejeto kompro-nisno besedilo. V njem je moč-io povdarjena ideja, da je treba /eč industrijske proizvodnje so-hjalizirati. * Zanimivo je, da stranka ni ranila do sedaj za volitve nobenega manifesta. Za volivno agita-:ijo so zadostovala imena Gandhi, Nehru in Sastri. Danes pa stranka nima več politikov s taco velikim ugledom in vplivom, sato se je morala zateči k manifestu. ,ostu v pozdrav so najprej zn-grali “mladi harmonikarji” pod 'odstvom g. R. Kneza skupaj, lato pa še g. Mihael Sršen solo. Wladi Janez Tominc je g. na-kofa pozdravil z ljubkim nago-/orom. Pevski zbor Ilirija je nod vodstvom g. Martina Ra -carja zapel dve domoljubni, nogčno in z navdušenjem. G. nadškof je v kratkem go-/oru poudaril, da je vera v Slo-/eniji močna in živa ter se ni iati, da bi se slovenski narod loma v tem pogledu izgubil. Ob concu sporeda se je kot popoldne iri Sv. Vidu zgrnila vsa mno-čica okoli visokega gosta. Vsak-lo se je hotel z njim osebno ^ozdraviti, mu izkazati svoje spoštovanje in naklonjenost. G. nadškof dr. Jože Pogačnik bo ostal v Clevelandu pri Sv. Vidu do četrtka zjutraj, nato pa se bo preko Hamiltona odpeljal v Toronto. s girmiSKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1966 itlfEUiSil/l Domovi!^ si ,• 6117 St. Člair Ave. — BJfcidersan 1-062« — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published d?ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 179 Mon., Sept, 19, 1966 Johnson preganja draginjo Predsednik Johnson je zopet pokazal, da je mojster v naši domači politiki. Načel je boj proti draginji šele potem, ko ga je vsaj del javnosti kar naravnost zahteval. Seveda je Johnson na ta del javnosti že preje natihoma vplival. Ko so namreč začele cene prehitro rasti, so se federalne banke odločile, da začnejo dvigati obrestno mero, da podražijo najemanje dolgov. Gospodarski krogi so se takrat razburjali nad bankami in zahtevali, naj Kongres in Johnson rečeta svojo besedo. Kongres je res izrazil svoje nezadovoljstvo, toda na kak drug korak pa ni mislil. Johnson se je pa spretno izmuznil in ni rekel ničesar posebnega, kar bi mu lahko delalo sitnosti. Politični krogi so takoj začeli sumiti, da Johnson na tihem odobrava višjo obrestno mero. Najbrže je bilo to res, kajti federalne banke ne bi kmalu zopet dvignile obrestne mere, ako bi vedele, da tega Johnson ne bo odobraval. Višje obrestne mere so pa takoj udarile po špekulaciji na borzah. Tečaji za delnice so začeli padati in so se šele sedaj ustavili, toda nihče noče prerokovati, da so dosegli dno. Borzijanci so čisto praviloma ugotovili, da je za polom na borzah odgovorna obrestna politika federalnih bank, spoznali so pa tudi, da stališče bank ni tako od muh. Nekdo se pač mora boriti proti draginji; ako se predsednik noče, se pač morajo federalne banke. Od tega stališča ni daleč zaključek, da bi bilo dobro, ako bi tudi predsednik pritisnil na draginjo, da bi federalne banke lahko začele zniževati obrestno mero. Tako so borzijanci in krogi, ki stojijo za njimi, naenkrat postali zagovorniki novih davkov! Johnson je po dosegel, kar je hotel. Federalne banke draginje niso zavrle, za kaj takega so preslabe. Zato je moral sedaj vskočiti Johnson, v posebni spomenici na Kongres je predlagal, da naj se za 16 mesecev postavi zunaj veljave davčna olajšava, ki je dovoljevala podjetjem odpis 7% davkov na dobiček, ako gre dobiček v investicije. Ta popust je 1. 1962 uvedel demokratski režim, da se prikupi republikanskim bogatašem. V predsednikovi spomenici je seveda dosti napisanega tudi o drugih sredstvih za boj proti draginji, na primer o znižanju federalnih izdatkov, varčevanju v federalni administraciji itd. Te obljube so lepe, toda veliko jim pa ne bo marsikdo verjel. So pač obliž na rane tistih, ki jih je zguba davčne olajšave prizadela. Teh pa ni ravno preveč in so še bogati. Seveda so ti edini, ki so glasno protestirali. Kako ne bi, saj bodo morali sedaj plačati tekom 16 mesecev kakih $2-3 bilijone več davkov. Vsi ostali gospodarski krogi so predlog pozdravili ali pa vsaj niso preveč glasno proti njemu nastopili. Johnson je tako dosegel svoj političen cilj: dvignil je davke, kar je zahtevalo vedno več ljudi, tudi podjetnikov, in ni bil radi tega preveč kritiziran. Johnson hoče s svojim predlogom zadeti dve muhi z enim udarcem. Na eni strani bo zmanjšal primanjkljaj v federalnem proračunu. Ni pa s tem rečeno, da ga tudi bo. Verjetno je, da bo za vojskovanje v Vietnamu treba izglasovati nove izdatke, ki bodo deficit v proračunu povečali daleč preko $3 bilijone, ki jih bo po Johnsonovem predlogu dobila federalna blagajna. Na drugi strani bo njegov predlog opozoril podjetja, naj nikar ne hitijo z novimi investicijami, kajti nihče jim ne more jamčiti, da bodo res donašale dobiček. Na tem je nekaj resnice, kajti že višja obrestna mera sama je preprečila marsikatero vlaganje kapitala v nova podjetja ali v povečanje dosedanjih. Bančni krogi seveda niso novega predloga veseli, ker se nočejo zameriti svojim dobrim klijentom na borzah. Na tihem ga pa odobravajo, ker upajo, da bodo federalne banke kmalu znižale obrestno mero. Nekateri voditelji velikih bank so pa kar naravnost rekli, da je prišel čas, da federacija misli na občutnejše povečanje davčnih bremen. Tudi te izjave so voda na predsednikov mlin. Johnson je namreč v svoji poslanici namignil, da bo moral poseči še po drugih sredstvih, da zavre prenapeto konjunkturo, ako sedanji korak skupaj s korakom federalnih bank ne bo dosti zalegel. Kongres je predsednikovo poslanico sprejel z razumevanjem. Nekateri kongresniki in senatorji so predlog naravnost pohvalili. Kongresnik Mills je pa takoj sklical svbj odbor za sredstva in načine, da bo obravnaval zadevo in ji dal obliko zakonskega predloga. S tem je pokazal, da je za idejo in to pomeni polovično zmago Johnsonovega predloga v Kongresu. Seveda bo Kongres o tem tudi debatiral. Marsikateri kongresnik in senator bo dobil toliko protestov od svojih volivcev, da bo moral vsaj z besedami nasprotovati zakonskemu predlogu, četudi ga verjetno v srcu odobrava. Poli- tični opazovalci pa mislijo, da bo predlog kmalu prebrodil kongresne težave. Vprašanje pa je, ali jih bodo tudi drugi zakonski načrti, ki predvidevajo federalne izdatke. Marsikateri kongresnik in senator bo podlegel skušnjavi in začel predlagati črtanje izdatkov in pri tem kritiziral brisanje davčne olajšave. S tem se more volivcem samo prikupiti in kdo se ne bi hotel nekaj tednov pred volivnim dnevom? Za Johnsona je s tem predlogom prebit političen led. Lažje bo predlagal še druga nova davčna bremena, ki bodo najbrže potrebna, da pride federacija iz finančne zagate. Huda bo morala postati stiska, ako bo kaj takega storil pred novembrom. Trudil se bo na vse načine, da ta politično neprijeten posel prenese na začetek prihodnjega leta. BESEDA IZ NARODA BfAJ »RAVITON8 S HRIBA 1 _ _ J njo kakor bika, potem bo kaj zaleglo ... In tako gre stara pravda med lastujočimi korporacijami in zdaj že zelo močnimi unijami, posredovalci med njimi so pa teksaški demokrati, ki znajo po svoje z vsakomur zobati češnje, včasih pa republikanci, ki so močno v žlahti z wallstreet-skimi magnati. In življenje teče naprej, danes po tihih sapah in vetrovih Divjega Zapada, tu in tam od atlantske strani morskih valov, poljubljajočih jahte wall-streetskih magnatov. Troštajo eni, troštajo drugi in vse živi od samih “lepih, sladkih troštov”, kako vse se bo lepo “guncalo” v logih od vseh koncev vedno obsevajočih livad slavne “Great Society”. Nekaj neke šale mora biti. Seveda je razumljivo, da ni šala vladati tako svobodno, razvajeno deželo kakor je naša Amerika. Tolaži kakor hočeš, objestne je težko tolažiti in vladati. Vsak hoče ta veliko žlico, za vse pa ta velikih žlic ni dovolj. In tu je Joliet, 111. — Za nami so dnevi zanimanja za konvencijo KSKJ. Ko boste te vrstice brali, bodo delegati letošnje konvencije KSKJ že doma in bodo svojim sobratom pripovedovali, kako so se dajali za to in ono na konvenciji. Tistega “dajanja” kakor nekoč v starih časih naših jedno-tarjev seveda ni bilo. Ga ni več in Bog ve, če ga bo še kaj kdaj. Z nekih strani je bilo tisto “dajanje” zanimivo, z drugih pa ne. Zanimanje je ustvarjalo in to je ustvarjalo zanimanje naprej še za druge stvari. Kjer je kaj ropota, je znamenje, da je tam živ-, Ijenje. Na pokopališčih, kjer je razP°tje- Kdor dobi manjšo žli-vse tiho, ima pa samo še smrt co’ n* zadooljen. In če ne dobi pa samo besedo, pa črna noč ... V Jolietu se zdaj pripravljamo na obhajanje 75-letnice naše slovenske župnije sv. Jožefa. 75-letnice imenujejo “demantne obletnice”. Naš župnik veleč, g. msgr. M. J. Butala se trudi, da bo proslava čim lepša in da bo čim več pokazala naši slovenski in ameriški javnosti, kaj vse smo Slovenci doprinesli za napredek te naše najuglednejše slovenske župnije v Ameriki, kakor tudi za napredek vsega katoliškega življenja med Slovenci v Ameriki. Več o vsem tem še v prihodnje. Poročali bodo drugi in še jaz bom kaj napisal o vsem tem. Vsega v naprej se pa seveda ne sme povedati, potem bi se razgubilo zanimanje že vnaprej. Na letošnje jesenske volitve se pridno pripravljamo. Kakor vse zgleda, se je javnost vsaj tod okrog nas nasitila demokratskih obljub. Polne vreče obljub je bilo. Rezultatov od njih pa nič. Takega se tudi še tako skromna in z malim zadovoljna javnost kmalu nasiti. Do tega prebičan j a smo prišli zadnjič pod Juretovo jablano na njegovem vrtu jaz, Nick in tudi Jure. Čemu nekaj obljubljati, izvršiti pa nikdar. Taki, ki tako obljubljajo, obljub pa niti delno ne izvršujejo, morajo- imeti javnost za zelo nerazsodno. Zgleda, da jesenske volitve bodo pokazale, da so tisti, ki so s takimi računi javnost troštali in obljubljali vse, se motili. Pri jesenskih vo-Htvah bomo mi pokazali, kaj mi mislimo o njih. Upam, da bo še marsikdo drugi tudi tako naredil. * OBLJUBE SLEDIJO OBLJUBAM, naredi in stori se pa malo in največkrat nič. Pred nekaj meseci še so v Washingtonu “poravnali” stavkovne zahteve jeklarskih delavcev. Od vrha doli se je naglašalo, kako vse lepo se je rešilo. Jeklarske korporacije so “baje” pristale, kar se je v Beli hiši svetovalo in suge-stiralo. Mirna Bosna je pred nami, bi kako lahkovernež rekel. večje žlice, tudi s “troštom” ni zadovoljen. “Troštov” je dosti, drugega ne toliko. * KAJ KAŽE IN OBETA PRI-HODNJOST? — Kaj zna vse prinesti prihodnjost tu in tam, je težko napovedovati. Vsak napovedovalec napoveduje po svoje. Vsekakor pa, kdor zna trezno računati stvarno in upošteva okoliščine in možnosti gotovih časov in razmer, največkrat dobro zadene, četudi ne vsakokrat. Pred kako bodočnostjo smo zdaj? Lahko bi bila najboljša, če bi se narodi znali znajti v njej. To je pa vprašanje samo zase. Živimo v svetu, ki ni popolen. Taki so posamezniki, taki so narodi. Naše gospodarstvo ni na slabih nogah. Lahko ga pa zavozijo v resna močvirja gospodarskih kriz tisti, ki ga vodijo in tisti, ki lahko politično nad njim gospodarijo. Prav pred nedolgim sem bral v uredniškem članku chica-škega dnevnika, kako nekateri naši politiki prav gori od vrha navzdol uporabljajo naš dolar kot ribiško vabo na trnku pri lovu za glasovi ob volitvah. Člankar navaja doli, kako je predsednik priporočal in dosegel zvišanje plač zveznemu o-sobju ali uslužbencem, katerih ni malo. Kako je priporočal povišek vojnim veteranom in dalje še drugim poviške tu in tam. Zakaj ni tega že preje storil? Najbrže bi kdo rekel: Predaleč smo bili še od volitev in ljudje bi to pozabili. Take “ocvirke” je treba vreči v javnost takrat, kadar je čas za to! Prav po političnih računih. Če vrtnarji ne vedo, kdaj je primeren čas za sejati gotova semena, ni dosti pridelka. Tudi na političnih vrtovih je tako. Vse ob primernem času. Drugi zelo resen činitelj v sedanjem našem ameriškem vsestranskem življenju je vojna v Vietnamu. Postala je črv v našem gospodarskem življenju. Vsak mesec požre nad bilijon in pol dolarjev. Koliko življenj? drugo smo se zapletli, takega značaja, da celo v njej ne odločamo dosti, to po svoje, kakor bi mi radi, pač pa se moramo marsikje in v marsičem ravnati po kapricah neodgovornih elementov Vietnamcev. To pa nam zvišuje žrtve, o katerih se sicer zavedamo, da so potrebne. Ne upoštevajo jih tako Vietnamci, za katere se borimo in jih branimo. To je ravno tragika. In po taki tragiki pravijo nekateri, da rada glava boli. Daj Bog, da ne bo nas. Ta igra v Vietnamu pa ni samo taka. Nas kaj lahko zapelje v konflikte s Kitajsko in Rusijo. Slednji, četudi se na videz pisa- no gledata, bosta obe proti nam, če se z eno ali drugo zapletemo v boj. In potem, kdo bo nam pomagal? Teh in še drugih težav je vse polno pred nami. Zanimivo je, kako sodi o vsem javnost. Če kaj, novembrske volitve letos bodo na to dale neki odgovor. To bo odgovor, ali se ameriška javnost strinja z vsem, kar sedanja administracija priporoča, izvaja in vodi. Zanimivo. Čas bo nam na to dal odgovor. Naj bo dovolj za zdaj, pa še drugič kaj o vsem. Vsem čitate-Ijem pa iskren slovenski pozdrav z našega jolietskega hriba! Tone s hriba taagsje v iaragovo d@ž@Io To je tisti, ki “Bosne” v ameriški politiki, v unijah in strankah Vojni se ustreza z vsem ne pozna. V teh prevladuje njihov poseben dialekt in običaji. Vse gre po nekem “cowboy- CLEVELAND, O. — Dne 3. septembra se je skupina petdesetih romarjev podala na tridnevno potovanje v kraje, kjer je pred več kot sto leti misijona-ril naš slovenski rojak, škof Ire-nej Friderik Baraga. Glavni cilj tega romanja ni bil samo ogledati si kraje, ampak predvsem sodelovati pri slovesnostih “Baragovega dneva”, ki ga vsako leto pripravlja Marquettska škofija. Že dalj časa se namreč v tej škofiji vrši proces, da bi bil Baraga proglašen za svetnika. Letos je bil ta “Baragov dan” še posebej pomemben, ker je bil v Marquettu tudi, na povabilo škofa Noa, ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Prišel je v Marquette zato, da bi kot škof Baragove rojstne škofije v imenu vsega slovenskega naroda izrazil prošnjo, naj se s procesom čim hitreje nadaljuje, da bo kmalu prišel dan, ko bomo lahko škofa Barago častili na naših oltarjih. Kako zelo se vsi Slovenci zanimajo in kako pri srcu jim je zadeva Baragove beatifikacije, so pokazali romarji, ki so prišli iz Clevelanda in mnogi tudi iz Minnesote in so s svojo navzočnostjo potrdili nadškofovo prošnjo. Iz Clevelanda je avtobus odšel ob 4.30 zjutraj. Vožnja je bila prijetna in ob Ih popoldne smo že bili v Indian River, ki je že na področju Baragovih misijonov. Blizu tega kraja je znan romarski kraj, kjer stoji verjetno največji križ na svetu. Visok je 55 čevljev, širok 22 čevljev in Kristusovo telo iz brona tehta 7 ton. Tu so romarji počakali prevzvišenega nadškofa, ki je prišel v spremstvu g. Darkota Slapšaka in g. Godine. Pri sv. maši, ki jo je daroval g. Jošt Martelanc, vodja romarske skupine, je nadškof pozdravil vse romarje in jim povedal, da je vesel, da vidi tako lepo skupino Slovencev v deželi, kjer je nekoč misijonaril Baraga. Po sv. maši je nadškof prišel v avtobus in si skupaj s clevelandskimi romarji ogledal prve Baragove misijone pri Krivem drevesu (Harbor Springs), v Srednji vasi (Good Hart) in v Križni vasi (Cross Village). Po ogledu cerkve v St. Ignace, kjer še vedno visi Langusova slika sv. Alojzija, ki jo je Baraga dobil iz Ljubljane, smo šli naravnost v Marquette, kamor smo prišli že pozno ponoči. Drugi dan, v nedeljo, je Father Martelanc maševal v kripti pred Baragovim grobom. Vse nas je prešinjala misel, da smo tako blizu tistega Slovenca, ki ga bomo kmalu častili na naših oltarjih kot svetnika. Takoj po zajtrku smo se podali na pot proti 150 milj oddaljenemu kraju Ironwood, kjer so se letos vršile slovesnosti Baragovega dne. Spotoma smo se ustavili še v krajih LAnse in Baraga, kjer je škof Baraga ustanovil svoj zadnji misijon, predno je bil imenovan za škofa. V kraju Baraga smo si ogledali tudi indijansko rezervacijo, kjer stojijo še ostanki Baragove cerkvice. Malo pred četrto uro smo pri- počasi zaostaja. Celo “Great So- j šli v Ironwood, kjer nas je z vso ciety” (pomoč uboznim doma) ljubeznivostjo sprejel župnik in vse stopa v ozadje. Zraven pa cerkve Presvete Trojice, Father skem” geslu: Primi ga za moš- je vojna v Vietnamu, v katero Ambrose Matejik. Točno ob šti- rih se je začela slovesnost Baragovega dne. Po dolgem sprevodu, v katerem je bilo približno 40 duhovnikov iz vseh krajev Marquettske škofije, sta vstopila v cerkev nadškof Pogačnik in škof Noa. V cerkvi je zavladala popolna tišina, ko je nadškof Pogačnik pristopil k oltarju in začel: “In the name of the Fa- ther ...” še večja tišina pa je nastopila, ko je po evangeliju ljubljanski nadškof stopil na prižnico in začel: “The annual celebration of Baraga’s day keeps alive the memory of the saintly founder of this Diocese. For this occasion the pilgrims and venerators of Baraga’s memory are present too. As Bishop of the native country of Baraga I rejoice that the desire that the Church may soon raise him to the honors of the altar is deeply rooted in the hearts of the faithful of this country ...’ Prav ga’-nilo nas pa je, ko se je po končani angleški pridigi obrnil na nas romarje iz Clevelanda in Minnesote in nas prav prisrčno pozdravil: “Dragi rojaki! Zbrali smo se tukaj, da vsi skupaj prosimo Boga, da bi poveličal Barago za svetnika. Prišel sem v Ameriko na povabilo škofa Noa, da pospešimo zadevo Baragove beatifikacije. Čeprav je med vami Slovenci v Ameriki in med nami Slovenci v domovini velika razdalja, nas vse veže ista kri in predvsem ista vera v Jezusa Kristusa. — Baraga naj bi postal svetnik. To vsi hočemo in želimo. Kakšno vlogo imajo svetniki v Cerkvi? Vodstvo vere je izročil Bog v stari zavezi velikim duhovnikom, v novi zavezi pa papežu in škofom. Kadar se je v stari zavezi vera omajala ali mlačnost in slabost prevzela ljudi, je Bog poslal preroke, ki so vzpodbujali ljudi k pravi gorečnosti. Kar so bili preroki v stari zavezi, to so svetniki v novi zavezi. Tak svetnik je bil Baraga. Danes Slovenci rabimo svetnika, tako mi v domovini kot vi v Ameriki. Rabimo svetel zgled, močno osebnost, ki bo dvigala, podžigala vero v Boga; ki nas bo stalno opozarjala, da je na tem svetu samo “Unum est ne-cessarium” — “Le eno je potrebno”. (“Unum est neccesari-um” je bilo Baragovo škofovsko geslo. — To so samo glavne misli iz nadškofove pridige.) Naše presenečenje pa je doseglo višek, ko je pri darovanju vsa cerkev v lepi slovenščini zapela “Je angel Gospodov.. .” Lahko si je predstavljati, kako smo mi slovenski romarji pomagali pri odpevu: “češčena si Marija ..Verjetno je bilo to prvič, da se je v tako oddaljenemu. delu nekdanjega Baragovega misijona slišala slovenska pridiga in slovensko petje. Za nas vse je bilo to doživetje, ki ga ne bomo zlepa pozabili. Presenečenj pa še ni bilo konec. Po sv. maši je namreč župnik Matejik vse slovenske romarje iz Clevelanda in Minnesote povabil na večerjo v šolsko dvorano. Pri tej večerji sta bila oba škofa, vsi duhovniki in mi romarji. Med večerjo nas je pa zabaval orkester tamburašev iz sosednjega kraia. Vsa doživetja tega dne so vzbudila tako lepo razpoloženje, da tega dne še dolgo ne bomo pozabili. Šele pozno zvečer smo se vrnili nazaj v Marquette. V ponedeljek pa je bilo treba nazaj v Cleveland. Čeprav smo šli na pot takoj po zajtrku, je bilo na cestah toliko prometa, ker je bil Delavski dan in zadnji dan počitnic, da smo prišli v Cleveland dobri dve uri pozneje, kot je bilo predvideno. Kljub temu se je iz obrazov vseh romarjev bralo vidno zadovoljstvo, da smo preživeli par tako lepih in pomembnih dni v družbi nadškofa Pogačnika v Baragovi deželi. J. M. ------o------ OrKŠtv® SPU Otafanti vali na remade Cleveland, O. — Društvo SPB Cleveland vabi na romanje v Frank, Ohio, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, pod vodstvom preč. g. Raymonda Hobarta. Odhod iz Clevelanda bo okrog pol osmih zjutraj. Sv. maša v romarski cerkvi v Franku, O., bo ob pol enajstih, po kosilu bo križev pot ria prostem in slovesne pete litanije v cerkvi. Prosimo, da si pravočasno rezervirate prostor na avtobusu. Po sedanjih ponudbah cena ne bo več kot $2.50 na osebo, otroci v naročju prosto. Prijave sprejemata: Anton Meglic, tel. HE 1-1447, in Lojze Bajc, tel. 531-4306. Po možnosti rezervirajte tudi kosilo. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Odbor DSPB Cleveland IZ NAŠIH VRST Madison, O. — Spoštovano u-redništvo, spoštovani dopisniki in draga Mrs. Debevec! Priloženo Vam pošiljamo denarno nakaznico v znesku dolarjev šestnajst za celoletno naročnino na Ameriško Domovino, po kateri bi nam bilo zelo dolgčas, če je ne bi imeli. Praktično je postala ona že član naše družine, kajti nanjo smo naročeni že skoraj od začetka. Da bi le še dolgo, dolgo lahko izhajala! Dovolite, da Vas vprašamo, če boste tudi letos priobčevali kolono Kotičkovega strica? Čeprav smo vsi odrasli, smo jo zelo radi brali, prav tako kot otroci, ki so stricu pisma pisali. Z veseljem čakamo, kdaj bo stric začel zopet pisati! Upamo, da boste to natipkano pismo lahko prebrali. Ko pritiskam na tipke, nikoli ne vem, kaj bo izpadlo. Rabim namreč pisalni stroj, katerega mi je pred davnim časom poklonil prejšnji urednik Ameriške Domovine g. Pirc. On me je obiskal vsako leto vsaj enkrat. Vedno je bil prijazen in ljubezniv in tako uslužen za ljudi. Vsem prav lepe pozdrave, listu pa mnogo uspeha in še dolgo življenje! Vaša naročnica Helen Preatle in družina tt Lakewood, O. — Cenjeno u-redništvo! Prejel sem Vaše sporočilo o zapadli naročnini, za ka' tero se Vam prav lepo zahvaljujem. Pošiljam Vam naročnino samo za pol leta, to pa zato, ker so mi zadnje čase oči zelo opešale. Če bom kaj bolje videl h1 če bom mogel še brati, Vam bom pa nato zopet poslal. Čez štiri mesece bom dopolnil že 80 let- S spoštovanjem in prav lepi' mi pozdravi! Frank Levstik * Cleveland, O. — Draga Mrs-Debevec! Priloženo pošiljam ček za celoletno naročnino. Mi sm° na Ameriško Domovino naročeni že preko 40 let in bi bili radi še nadaljnih 40 let! List vsakemu Slovencu toplo priporoča' mo, ker je vsesplošno zanimiv' Vse od kraja rad preberem, n°' vice, dopise, povesti. Najlepše pozdrave Vam, Mrk Debevec, in vsemu uradnisU'11 Ameriške Domovine. John Kozel KMERIšKa DDMOYISm JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST ?^**XXXXX3 Pozabil kralj i£r X&XXXZXXXZX je, da bi brez pastirja ;na ne bila njegova neve-in bi jo bili že davno kro-arji in kavke obrali do belih Pa je udaril vpričo kra-^•ikne pastirja z bičem v obraz, ‘ scuval nanj svoje pse in uka-a hlapcem, naj ga ujamejo in a smrti zbičajo. S krvavim ° raz°na je pastir ušel v take ^hnine, da nihče ni mogel za ‘Hm, m je z v-[g^ne pljunil na 6 in na hlapce. Kraljična je Pancu zagrozila, da ga ne bo e a> če se ne spravi s pasti-^em. pa jj je zna^ domišljavi ^uh dopovedati, da mora prav prav pastir prositi njega od-^usčanja, zato, ker je pljunil na iegovi Pri pse. stene in ni j..v Poroki je želela imeti kra-c, Cna v laseh najlepšo očnico. , Poročiia je to željo pastirju, ki ^a hi je ne užalil, brez obota-0iania zlezel v strme Vi r§al očnico, kakršne še s a '^■0 se je vračal, mu je odletelo; padal je od police do st°lce in obležal ubit na dnu w. e- Iz njegove mrtve, krče-v ° ^iisnjene desnice, so izvili °čn 1Cni odposlanci sprelepo s lc°’ katero je oškropila ena kry5 tirobna kapljica pastirjeve p !'• ^inesli so cvet na grad. llrjevo smrt so pa zamolčali. S]y 0 ie pa pred poroko kraljev-^eVesti kot zadnji okras prva :na zataknila v lase prine- sPletlč: Ijifi0 na^eP®° očnico, se je kra-spr^3’lepa kakor jutranja zarja, j^ila v kačo, ki se je med °m in grozo povabljenih sva- tov odPlaziL a v gore. Pat,aSt^a kra^ ni Pustil Poko" bij1' Sez2ali 30 6a> češ, da je j, Carovnik. In burja je raz-ehu niegov pepel po skalah, § belih in meleh. V !ks v eil0> s katere je padel f)ri^ecrii pastir in se ubli, je f)as^e2al čez sedem let drug Š£,r^r’ zaljubljen v brhko plan-bii Cr° ln ona v njega. liČ ari v°ze zlata in devet de- !ia.’ P 4 ^ je odgovoril: ‘Kakor Ž, zarja si lepa, kakor ^ " iz Sabe bogata. Moja hitjj Pa ne moreš biti, ker Iju-kor s- ki ni tako lepa ka-j1 nič nima. Prav zanjo tOo ulrgal ‘° '"“■'ul je 2 S?°' ■ie vdano uklonila hita ° glavo in voščila: ‘Bo-- Srec*a, ti in sprelepo očnico, Sedaj ne bom nesel.’ Zaroko in vrgel cvet slUŽi1Seda3 vem, H pok°ro.’ 1:0 Prizuala, so ji zrastle baci Vrt/1 ^akor angel je plavala tvoja planša-kako sem za- kaHCem cvetja, katerega je, cl0l k: §ih ukleta, let. varovala sedem „ ^ • Očnice pa so naen- ^ ro^ Z°rele in veter je dvignil eh oK??16' Bi’° g'a je za maj- ‘en0 ki je obkrožal kra-V Ubit ^ Se ka3 kmalu izobličil ahgei eSa pastirja. Kakor dva NiiSllasla kroti aa m Usto uro sp Turki pri- i ^IjeviH'*11 uieteSa španskega ' a na rep razdivjanemu a^ere§a 50 zapodili po odplavala ukleta ponesrečeni pastir lem bojišču. hje sta Pa in njegova planša-Hjk Se vzela, nista vse življe-c Uhelj ia, pa sta vkljub te- Anca in Ančka sta šli k maši na Rodine, kjer so tistega leta, ko je toča veje z drevja klestila, prizidali k cerkvi na moški strani novo kapelo, sveti Ani v čast, prav tako, kakršna je že stala na ženski strani, posvečena svetemu Frančišku Ksaverju. Po teh dveh kapelah, ki imata zunaj na strehi vsaka svoj stolpič, se rodinska cerkev loči od vseh drugih cerkva na Gorenjskem Blizu Gornjega grada nekje ima menda svojo sestro. Potoma sta govorili o delu in polju. Ančka se je venomer ozirala v Reber, kjer je pasel Marko jarce; mama jo je pa na skrivnem opazovala. Od sinoči, odkar je Marko povedal storjo o očnicah in ukleti kraljični, in odkar je Ančka tako odločno izjavila, da bo vzela samo tistega, ki ga bo rada imela, ali pa nobenega, je pričela Ančka Pod-lipnico zares skrbeti. Tudi Cena je na to namignil in že sinoči in danes vse jutro je videla skrb na njegovem obrazu. Sedaj, ko sta bili sami, je hotela mama natančno dognati dekiičeve misli: “Ančka! Če bi danes ali jutri, ali čez eno leto ali dve, prišel k nam, recimo, brhek in dober fant, že gospodar, in bi vprašal zate, kaj bi mu odgovorila?” Ančka je vprašujoče pogledala mamo, potem je pa znova ekrenila obraz proti Rebri.^ Bi mu rekla, da se ne bom možila. “Ančka! Pomisli vendar! ^ “Sem vso noč premišljevala.”^ “Saj nič ne rečem. Marko je ; postaven in priden rant. Samo, 1 ti si Podlipnikova, on je pa nas ovčar.” “Vem to jaz in Marko. Zato pa ne bova silila v zakon. Diugeg« mi pa tudi nikar ne vsiljujte. Pa če pride zame vprašat sam španski kraljevič.” (Dalje prihodnjič) Društvo presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ iuia važno sejo CLEVELAND, O. — Na konvenciji smo bili. Kako je bilo, vam bodo poročali delegatje, ki so zastopali naše društvo na konvenciji. Zato pišem in vas vse povabim, da pridete v sredo, 21. septembra na sejo, da slišite kačo in kaj. Konvencija je bila nekako takšna kot že par minulih konvencij. Smo že postali Ameri-canci in slovenščina je bila sirota Jerica. Dokaj drugače je silo pred nekaj desetletji, ko je oila slovenščina alfa in omega. Zdaj ni več. Ko sem bil prvič na konvenciji KSKJ, se je vršila istotako 'Clevelandu. To je bilo avgusta 1923, ko sem bil še “grinar”. Kako sem prišel na to konvencijo? Ko sem po vrnitvi iz vojnega ujetništva služil jugoslovansko vojsko, sem po osvoboditvi Koroške, ko smo pod generalom Smiljaničem vrgli Avstrijce iz Koroške ter zasedli Celovec in Gosposvetsko polje, ter sem odložil puško, zaprosil za potni list, da se vrnem zopet v Ameriko. Ker sem tudi za Jugoslavijo odslužil vojaški rok, sem bil takoj uslišan. Vrnil sem se v Ameriko. Ko sem se mak. razgledal, sem na zapadni strani Clevelanda, v West Parku, kjer še ni bilo društva KSKJ, ustanovil društvo, ki je na ustanovni seji 9. julija 1922 dobilo ime Društvo Presvetega Srca Jezusovega in je 23. julija 1922 dobilo iz gl. urada številko 172. Kljub temu. da je bilo na ustanovni seji samo šest novih članov je društvo napredovalo tako, da je v nekaj mesecih doseglo tako število članstva, da je lahko izvolilo svojega lastnega delegata, nakar me je članstvo po pravilih KSKJ enoglasno izvolilo za delegata 15. redne konvencije, ki se je potem vršila v Clevelandu. Tako sem prišel prvič na konvencijo KSKJ. Potem sem bil še večkrat na naših konvencijah tako tudi to pot po 43 letih, ki pa bo najbrže zadnja. Prva je bila zame res zanimiva in zgodovinska. Mislim, da ne le zame, ampak tudi za celi slovenski Cleveland. Med tisto in ravnokar minulo konvencijo je velika razlika, predvsem v tem, ker tedanja je bila res SLOVENSKA in slovenski Cleveland se je te- daj pokazal v vsej svoji veličini. Lahko rečem in tako so trdili tudi delegatje, ki so tedaj prišli iz vseh delov Amerike v Cleveland, da kaj takega, kot je bilo tedaj v Clevelandu, ni bilo nikjer, ker kaj takega zmore samo Cleveland. Resnično! Saj je tedaj slovenski Cleveland dal vse, kar je mogel, ter izkazal delegaciji KSKJ vso svojo gostoljubnost in bratsko ljubezen. Pripravljalni odbor za 15. redno konvenciijo KSKJ so tvorila društva sv. Vida št. 25, sv. Marije Magdalene št. 162 in Presv. Srca Jezusovega št. 172. Na čelu tega odbora sta bila Anton Grdina kot predsednik, Anton Strniša pa kot tajnik, oba člana društva sv. Vida ter zavedna katoliška Slovenca. Pa sem se udeleževal teh sej kon-venčnega pripravljalnega odbora. Le nekaj mesecev je trajalo, pa je ta odbor izvršil res ogromno delo. Zainteresiral je ves slovenski Cleveland tako, da je sodelovala vsa slovenska javnost. Prisrčen je bil sprejem delegacije KSKJ v nedeljo 19. avgusta 1923, ko je v veliki paradi korakalo veliko društev raznih organizacij ter samostojnih društev z zastavami po St. Clairju v cerkev sv. Vida. Poleg ameriške zastave je vihrala slovenska trobojnica. Vsa govorica, ki si jo tedaj slišal, je bila slovenska. Med konvencijo, ki se je pričela v Grdinovi dvorani 20. in končala 28. avgusta 1923, so društva kar tekmovala, katero bo lepše počastilo zastopnike društev KSKJ iz širne Amerike. Vsak večer je bilo kaj novega. Dramsko društvo Orel je priredilo v počast delegaciji veliko igro, če se ne motim Miklovo Zalo. Drugi večer je pevsko in dramsko društvo Lira podalo sijajen program, in tako so se vrstila društva večer za večerom. In vse to ni stalo delegacijo niti enega črnega centa kake vstopnine. “Delegacija je prosta” so dejali prireditelji; le drugi, ki so prišli poleg, so plačali. Dvorana je bila vedno polna. Tako je bil po končani konvenciji lep preostanek v dolarjih in je bil razdeljen med vsa tri društva pripravljalnega odbora. In konvencija sama je bila res pravo narodno zborovanje, samo v slovenskem jeziku. Res smo se par kr at udarili, pa tudi nekaj naredili, kar je bilo KSKJ v veliko korist. Do konvencije v Clevelandu je vladala neke vr- ste zaspanost. Jednota je sicer napredovala, ampak za tedanje razmere ne dovolj. Med Jolie-tom in Clevelandom je vladala neka hladnost. V Jolietu samem so imeli medsebojno trenje. Konvencija pa je vzela v roke metlo in vse počistila. Za glavnega predsednika je bil izvoljen Anton Grdina, ki je potem dramil katoliške Slovence s katoliškimi shodi od Atlantika do Pacifika in jih navduševal za KSKJ, kar je bila velika pridobitev. Zdaj smo zopet imeli konvencijo KSKJ v Clevelandu. Kako je bilo, bomo povedali delegatje na seji našega društva, ki bo 21. septembra ob 7. uri zvečer. Jože Grdina, tajnik in delegat dovolil tovariš Petrovič-Sane. Trdil je, da je Rankovičeva skupina uživala podporo “od zunaj”. Namigoval je celo, da so Rankoviča podpirali — srbski četniki! Na zborovanju je 137 članov glavnega odbora verjetno dobilo tudi razne zaupne novice, ki se pa do beograjske ulice še niso dovalile. Pa se še bodo. bi prispevala v blagajno ZN z istim ciljem tudi Madžarska. O ostalih satelitskih državah ni v tem pogledu nobenega glasu. Srbska ZKS ihmmh Zveza komunistov Srbije je izključila dva vodilna člana, vodnika UDBE. BEOGRAD, SFRJ. — V Beogradu je vladalo veliko zanimanje za zadnjo sejo glavnega odbora Zveze komunistov Srbije. Srbski komunisti so še zmeraj največja stranka v jugoslovanskem komunističnem gibanju, iz njihovih vrst so pa tudi prišli glavni nasprotniki Titovih gospodarskih in političnih reform. Vodil jih je A. Rankovič. Za sejo se je javnost zanimala radi tega, ker je pričakovala, da bodo na seji “čistili” svoje vrste. S čiščenjem pa ni bilo dosti o-pravka. Na seji je sicer voditelj srbskih komunistov tovariš Ve-selinov — obenem pa tudi Ran-kovičev osebni prijatelj vneto zagovarjal Titovo politiko in rohnel proti Rankovičevi skupini, vendar pa kaj konkretnega ni predlagal. Podobno je govorilo na seji tudi nekaj drugih odličnih delegatov, toda pogumnih predlogov je pa manjkalo. Edino Lukiča, bivšega zveznega notranjega ministra, in Srba — Saviča, vodnika UDBE v Srbiji pod Rankovičem,, so vrgli med staro šaro, kar je pa bilo tudi treba pričakovati. Oba sta že izgubila svoji prejšnji službi, zato sta morala zgubiti tudi svoje mesto v partiji. Lukič je bil namreč organizacijski tajnik v tajništvu Srbske komunistične stranke, še najbolj odkrito je govoril stari srbski komunist Radosavljevič, ki pa že od nekdaj velja za partijskega gromovnika. Prav posebno šalo si je pa OBISKOVALCI SO ODŠLI Slon pobira oreške, koruzo in drugo, kar so mu nametali obiskovalci, preden so ga zapustili samega v njegovem “domu” v živalskem vrtu. Sovjefija ti® prispevala Icfrisiemm narodom ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Iz vzhodne Evrope prihajajo vesti, da bo Sovjetska zveza prispevala v blagajno Združenih narodov večjo vsoto denarja, da! jim pomaga iz finančne stiske, v katero so zašli s svojo intervencijo na Srednjem vzhodu v času sueške krize in s svojim posegom v Kongo. Četudi je obe intervenciji sklenila glavna skupščina Združenih narodov in obvezala za plačilo stroškov vse članice, Sovjetska zveza, njeni sateliti in Francija njim pripadajočega deleža niso plačali. To je glavni vzrok finančnih težav ZN. Že pred par leti je Sovjetska zveza napovedala, da bo prostovoljno prispevala v blagajno ZN, nekaj podobnega so napovedali tudi v Parizu. Iz vsega ni bilo nič in ZN so še vedno v finančni stiski. Prav ta stiska je eden od vzrokov, da Tant noče prevzeti mesta glavnega tajnika ZN za novo poslovno dobo. Sovjetska zveza bo svoj prispevek združila s posebno izjavo o podpori ZN, ki naj bi opogumila Tanta za sprejem kandidature za glavnega tajnika ZN za novih pet let. Po istih virih naj Beli premog SPOKANE, Wash. — Tihomorske reke Združenih držav bi lahko dale toliko električne sile kot 600 milijonov sodov olja. Ženske dobijo delo Moški dobiio delo Iščemo izkušenega oskrbnika za oskrbo trgovine z damskimi oblekami. Mora govoriti angleško. Kličite PR 1-6163. (179) MACHINISTS THE SLEVELMO PNEUM/mO T®o! 0®. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary c£ PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHSffISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components mm - SfYDRDTEL Contouring and profiling Machines HORTOm mm mm TPJET LATHES m TURRET LATHES Emms LATHES mium iAOHiEs Družabnico išče Starejša Slovenka živeča v Euclidu išče zaposleno žensko za družabnico. Nudi ji brezplačno lepo sobo in hrano. Kličite IV 1-3272. (19,23 sept) Secretary Clerical aptitude and typing skills mandatory. $370 per month. Hours 9 to 5. LAMINATORS INC. 5122 St. Clair Ave. 391-6466 (183) Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) malFoglasi V najem Oddamo štiri lepe, čiste sobe, kopalnico, furnez na plin, zgoraj, na 907 E. 70 St. Za mirno, čisto družino brez otrok. Kličite 361-3716. —(179) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzetc, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) mmi drills nmmmi C6RTB3LLED DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (181) Naprodaj Lake Shore Blvd. v Euclidu, zidana duplex hiša, 5-5, posamezni dovozi, $34,000. Zidana duplex hiša, E. 260 okolica, $36,900. Zidana dvodružinska hiša, garaža za 2 kare, E. 200 St. UPSON REALTY 399 E. 260 St. RE 1-1070 (179) Hiša naprodaj Gremo ven iz mesta, prodamo dvodružinsko hiša 5-5, velike sobe, ognjišča, plinski furnezi, dvojna garaža, blizu Fisher Body. Dajte ponudbo. 871-3264. (180) Stanovanje v najem Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico se odda na E. 67 St. zgoraj. Za pojasnila kličite EX 1-0759. —(119) V najem V najem sta 2 trgovini in velika klet za zalogo na E. 161 St., in Parkgrove Ave. Kličite po 7. uri 731-6216. (180) Stanovanje v najem Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, plinski furnez, na 6729 Bayliss Ave. Garaža po želji. Kličite UT 1-6744. -(182) V najem 3-sobni bungalow in garaža se odda na E. 185 St. Kličite 481-3186. V najem Štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, se odda odraslim. Vprašajte na 1187 E. 61 St. ali kličite 431-7460. -(181) V najem E. 67 St., južno od St. Clair Ave., 3 opremljene sobe, udobnosti, privatna kopalnica in vhod. Kličite RE 1-5513. (183) PnfafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fiSth fit.: EN 1-4212 V najem Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim. na 865 E. 75 St. Kličite j HE 1-8315. —(19,21,23 sept.) SkMEKISKA DOMOVINA. LXXXXXXXaXXXXXXX axamaaqacce TRYGVE GULBBANSSEN j; DEDIŠČINA GOZDA rlf % Y YXXXYXyYYTXYTX YXXKXXXX* Adelajda se je sesedda, kot bi jo zadela strela, a z obupnimi zatrdili je spet planila, pokonci, jokala in dolgo se ni mogla umiriti. Teta Eleonora pa jo je spet posadila na blazinjak in ji rekla: “Sama razmisli o tem, ko se spet pomiriš.” Adelajda je dolgo molčala in ihtela v svoj robec, končno pa je tiho rekla: “Misliš, da je Dag to mislil?” “Nič drugega ni mogel misliti.” “Ampak zakaj?” “Prav to ti bom razložila. Samo ne vem, kako bi pričela.” Teta Eleonora se je dvignila; hodila je gori in doli, se ozrla na zasneženo pokrajino, kjer se je na južnih pobočjih pričel taliti sneg, tu pa tam je v sobi kaj premaknila in naložila drva. Končno je spet sedla. “Si opazila, kako je Dag v zadnjem času postal podoben svojemu očetu?” “Da.” “Vedno podobnejši mu bo. Ne samo na zunaj. Očividno ima iste zmožnosti kot stari, nkoli pa ni našel prilike, da bi svojo dejavnost izrazil. Ali si kdaj razmišljala o tem?” “Ne.” “Cesto sem. to opazila, v svoji mladosti pri kmetih na deželi, pozneje pa v mestu pri trgovskih rodbinah. Kjer se mora sin iz dneva v dan boriti proti močnemu očetu, tam ostane v senci. Pravi moški si želi odgovornosti; pa čeprav le za svojo hišo, ženo in otroke. Čustvo odgovornosti je eno najmočnejših opor v življenju moškega; če bi ne bilo tega, bi se marsičemu predajal. Vzemi na primer očeta Daga: marsikdo misli, da je bila njegova prejšnja trdota le želja po gospodovanju. V resnici pa je bil to le njegov stari, iz roda v rod podedovani občutek odgovornosti za dobrobit njegove okolice, to čustvo pa je v mladostni vnemi pretiraval. Tudi v izkušnjah njegovih poznejših let lahko vidiš, kako so ga nepre- CHICAGO, ILL. MALE HELP BUS BOYS — So. side organization has openings for full time tons boys. Starting wage is $1.33 per hr. Must he U.S. citizen & draft exempt. Call 225-9630 Ext. 4235. An Equal Opportunity Employer (179) MULTILITH OPERATOR Exper. knowledge of camera, stripping & opaquing helpful. Free co. benefits. A. Urban HU 6-1500. KAR PRODUCTS 2435 N. Western (179) TYPESETTER Experienced. For flexo plate mfr. Must have work references. Good sal. & benefits. Age open. 829-2666 (179) EXPERIENCED TRACTOR DRIVER WANTED Guaranteed 40 hours. Call 762-2457 762-2458 !’ (179) L HANDY-MAN — JANITOR !\ Part-time. At least 3 days a week. Call 762-2457 762-2458 (179) BUSINESS OPPORTUNITY BAKERY ROUTES — Exclusive sub-franchise to distribute Peppe-ridge Farm Makery Products. Earnings unlimited. No exper. necessary. No. Ind. & Beverly Hills area. Call Mr. Sage GR 7-4557 (179) stano prešinjale misli na odgovornost. V tem pa je storil napako. V svoji skrbi za druge je pozabil na najbližje, kar tudi mi tako pogosto storimo. Sama veš, da se starši le malo pogovore z otroci o svojih borbah. Zaradi tega mora vsak svoje življenje pričeti prav od početka, in zaradi tega tudi koraka človeštvo tako počasi naprej. Oče Dag je pozabil ali pa ni videl, da je njegov sin že zdavnaj dorastel, ne da bi mogel uveljaviti svoje naj-silnejše moči — čustva odgovornosti, ki ga je podedoval po očetu in ki tako globoko korenini v vsej njihovi rodbini. Dag se je sicer ukvarjal z lesom in gozdovi, a vedno le po navodilih svojega očeta. Resnične odgovornosti pa le ni imel. Tega, kar mu je manjkalo, najbrže še sam ni bil opazil; toda zdaj veš sama, da je to čutil, postal nekam negotov in se odtujil življenju. Njegova nesreča v gorah gotovo ni bila le posledica bolečine za otrokoma, marveč tudi obup nad samim seboj. Čutil je, kako je v njem rasla odgovornost do otrok — potem pa mu je nenadoma spet bilo vse odvzeto. Po njegovi nesreči sta ga oba, oče Dag in ti, sumničila, da morda v njegovi glavi ni vse v redu. Tako se je zgodilo, da sta se oba združila proti njemu. In ti si se vedno bolj prepuščala težnji, da bi se oklenila očeta Daga — vedno manj si se trudila, da bi izpolnjevala svojo dolžnost: da bi si ohranila zaupanje svojega moža. Tako je izgubil še tisto malo občutka odgovornosti, ki bi ga bil sicer lahko čutil do tebe. — Vsa osupla me ogleduješ, Adelajda — ampak molči, dokler ne končam. Mislila si, da si storila vse, če si igrala in pela, kadar koli je bil doma, in če se nisi odtegovala zakonskim dolžnostim. Toda nanj si gledala kakor na mladega fanta, in to v poslednjem času vedno bolj neprikrito1. Še naprej si se zabavala z njegovim očetom, kadar je prišel tvoj mož iz gozda; nikoli ga nisi vprašala* kako mu je šlo, niti najmanjšega zanimanja nisi pokazala zanj. Opazila sem to, mislila pa sem, da si le prenapeto sramežljiva in da v navzočnosti drugih nisi hotela pokazati nežnosti; po tvoji današnji izpovedi pa mi je zveza jasna. — Ali zdaj razumeš, zakaj je bil Dagov pogled teman, če te je večno videl s starim? Bolj kot kateri koli drugi človek je potreboval sam ljubeče opore. Mesto tega pa si ga delala le še bolj negotovega. — Ne pravim ti tega, da bi te karala, marveč le, da bi ti odkrito povedala CHICAGO, ILL. MALE HELP ALL AROUND HOUSEMAN AND COMPANION For semi-invalid. Must Drive. Call OL 2-9476 (181) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE From 7:30 a.m. to 4:00 p.m. 5 day wk. Hazel Crest or Markham area. 335-1684 (181) CHILD CARE Full time. Days. 1 child. Light housekeeping. $25 wk. 581-5041 asi) svoje mnenje. Spričo vsega, kar si bila doživela in pri očetu kakršnega si imela — oprosti, da ti moram to povedati — je le naravno, da te je v tvoji bojazni pred življenjem z neo-doljivo silo privlačeval tako zanesljiv človek, kot je bil stari. S tem se je najbrže pričelo že pri tvojem prvem božičnem obisku, in ko sta postala zaupljiva drug do drugega, si bila srečnejša, kakor pa si se zavedala — pa čeprav si menila, da te skrbi Dag. Tvoja prava ljubezen je pripadala staremu. Daga nisi nikoli resnično ljubila.” Adelajda je, oprta na naslonjalo blazinjaka, strmela skozi okno v prazno, kot bi s sedanjostjo izgubila vsako zvezo. Vsi njeni ljubi spomini na očeta Daga so postali brezbarvni, da, skoraj nekam umazani. Teta pa ji ni pustila mnogo časa za razmišljanje, marveč je nadaljevala: “Potem ko je oče umrl, se je Dag vrnil iz gozda. iVsak dan je ure, zadnjo noč pa je ves čas presedel ob njem; oklepal se ga je in ni razumel ne sebe in ne ničesar, odkar je odšel ta, ki je vse vodil, tudi — njega. In to, da je izgubil očeta in ni več prišel za časa, da bi se poslovil od njega, je še povečalo njegovo bolečino. Od tedaj se ni čutil sposobnega za ničesar več, niti za to ne, da bi spet odšel v gozd. Ali življenje nas prisili, da se prepuščamo njegovemu krogotoku, in tokrat sta za to poskrbela malčka. — Potem pa je videl, kako si občevala z ljudmi in sprejemala od njih denar. Tedaj šele se je zavedel, da ga — že leta — nista upoštevala ne oče in ne — ti. Videl je, kako si vodila knjige, opazil, da je oče tebe in ne njega posvetil vanje, in v svoji samozadovoljnosti nisi niti čutila, kako zelo ga je moralo to boleti. In tedaj je vse to sam prevzel, ali brez notranje gotovosti. — One noči je po knjigah ugotovil, da so dolžniki, ki so, ko je oče še živel, točno plačevali, zdaj postali malomarni, da ga niso smatrali za enakovrednega — prav tako 'kakor ti ne in vsi drugi ne na kmetiji. Tako se je zavedel svojega položaja in dan in noč se je vozil po deželi, da bi vcepil ljudem drugačno mnenje o sebi. Od tedaj je bil do vsakogar.osoren, da bi drugim, predvsem pa samemu sebi dokazal, da ga ni več moči dlje omalovaževati. Tvoj mož ni več mladi Dag Bjorndal, Adelajda — s puško čez ramo in z gozdnim zrakom okoli sebe — marveč je na najboljši poti, da zablodi v svoji trmi, kakor je bil stari nekoč zablodil v lakomnosti. — Zgodba z denarjem, ki ga je dal Holder ju, ima lahko svoj vzrok v njegovi veliki ljubezni do matere in tete, lahko pa je tudi trma. Morda je videl v knjigah, da je bil Holder že nekaj let dolžan in da si ti za to vedela, medtem ko on o tem ni bil izvedel niti besedice. Možno je, da se je njegova jeza, ki jo je čutil do tebe, na ta način sprostila. Vse, kar je leta in leta zaradi svoje negotovosti trpel, ne da bi bil poznal medsebojne zveze, bo morda zdaj skušal zbrati v svoji jezi do tebe. Ima opasno naravo. To- si lahko opazila po njegovem slepem plezanju na Mrtvaško goro in morda iz zadeve s Holder jem in — po njegovem zadnjem ostrem odgovoru.” Teta Eleonora se je obrnila k Adelajdi, ki je sedela vsa zlomljena, in vzela njeno roko v svojo. Njene oči so bile nenavadno svetle. “Človek ne more zdrkniti globlje, kot če pomiluje samega sebe, ne da bi kaj storil. (Dalje prihodnjič) SEPT EgF *15 ff EMB We] 75. □ I 7 8: ER 11 9]® KOLEDAR društvenih prireditev mm lMS žili: mjš m 23 24 3fti SEPTEMBER 25. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 1. — Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 2. — Podr. št. 14 SŽZ priredi Card party v SDD na Recher Avenue. Začetek ob treh pop. 8 — Baragov dom in Družabni klub BD priredita družabni večer v prostorih Baragovega doma. Večerja in ples. 23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer. 29. — Osmi maškeradni ples priredi dvor Baraga št. 1317 katoliških Borštnarjev v svetovid-ski dvorani. 29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev \ dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert ob 4 uri pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. — Štajerski klub MARTINO VANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester. 13. — Klub slovenskih upokojencev v Newburghu priredi “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je. zanesljiv in pri njem kupujva.” 4 ______ . . tla za 4. obletnico obstoja večerjo v SND na E. 80 St. Začetek ob petih. Igral bo Hoy er jev trio. 19. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu Jesensko zabavo. Večerja, ples. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 24. — Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave. 27. — Štajerski klub priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-etnici rojstva škofa Antona Martina Slomška. DECEMBER 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE. 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje. 1967 JANUAR 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21. —Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair AveruF' Začetek ob 7. uri. 27., 28. in 29.—Slovenski šport®' klub priredi smučarski izlet v; Seven Springs, Pa. FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upok®' jencev iz Euclida priredi V®' čerjo s plesom v SDD 113 Recher Ave. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev Waterloo Rd. priredi večer]0 ob priliki 4-letnice obstoja ^ Slovenskem delavskem dofl111 na Waterloo Rd. 12. — Sedmi letni banket Fed0' racije Slovenskih narodu®1 domov v Slov. nar. domu 1)3 St. Clair Avenue. APRIL 8. — Slovenska folklorna skl1' pina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Cia'1 Avenue. 16. — Društvo sv. Marije Ma» dalene št. 162 KSKJ praznuj0 50-letnico obstoja s sv. maš0 v cerkvi sv. Vida ob 11.45 po njej z banketom v far®1 dvorani. 22.— DSPB Tabor v Cleveland11 priredi svojo pomladansK0 zabavo v SD na Holmes A^e' MAJ 7. — Pevski zbor Triglav prirc®1 letni koncert in prizor za 2®' letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 De®1' son Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pij Sv. Vidu nastopijo za TERINSKI DAN. JUNIJ 25. — Slovenska šola pri S'" Vidu priredi piknik na Sl0” venski pristavi. MED “AMERIŠKIM TEDNOM” — V Monaku so imeli nedavno “Ameriški teden”. Udeležil se ga je tudi ameriški poslanik v Parizu Charles Bohlen, ki ga vidimo na sliki Z monaško kneginjo Grace, nekdanjo filmsko igralko Grace Kelly. MALI KAVBOJ — Še predno je fantič mogel prijeti Te volverja, ga je nekdo pokril z velikim klobukom.