— Škoda, da nimamo tekme v Calgaryju! Tu na Rogli so proge bolj strme pa tudi vetra ni, da bi tekma odpadla in bi imeli samo veselico... Sita za Roglo Kljub izredno skromni zimi, je večina Iskrinih delovnih organizacij uspešno izvedla svoje zimske športne igre, lahko bi rekli svoja dvoriščna tekmovanja, ki pa so hkrati tudi izločilna za zimske igre celotne Iskre. Seveda so imeli mnogi zaradi pomankanja snega z organizacijo teh iger ničkoliko problemov in težav — od prestavljanja terminov na poznejši in še poznejši datum do opravičevanja žičničarjev in upravljalcev smučišč. »Ob koncu tedna je naše smučišče preveč zasedeno, da bi lahko organizirali še vašo...iado», pa ob tega, kar se je pripetilo smučarjem iz Elementov, ki so se zbrali na Rogli, zaradi orkanskega vetra pa so morali »dirko« prestaviti za teden dni. Takrat pa so imeli nekateri delovno soboto. In ta Rogla je bila minulo soboto gostitelj tudi XXVI. zimskih športnih iger SOZD Iskra. Skozi sito vseh veleslalomskih in tekaških tekmovanj se je na igre na Rogli uvrstilo natanko 622 tekmovalcev, od tega nekako dve-tretjini veleslalomistov. Ta številka je nekoliko manjša kot minula leta, to pa zato, ker se je športna komisija, ki deluje v okviru Iskrinega sindikata, odločila za skrčenje tekmovalnih razredov med moškimi v veleslalomu na enako število kot jih je med ženskami, torej na tri, kar priporoča tudi Smučarska zveza Slovenije. Še po nečem so se te igre razlikovale od prejšnjih, po tem, da so se tako smučarji tekači kot veleslalomisti zbrali na tekmo isti dan. Tej odločitvi sta botrovala dva vzroka — denar in pa želja, da bi oboji skupaj proslavili ta športni praznik Iskre, kar Zimske športne igre SOZD Iskra nedvomno so. LD Priprave za dan Iskre in borca Hitreje v svet V petek, 19. t.m. je bila v Železnikih, v kraju prireditelja letošnjega praznovanja dneva Iskre in borca, že druga seja odbora za proslavo. Na začetku seje so pregledali zapisnik prve seje in uresničitev sklepov, sprejetih na tej seji ter predlagali, da naj bi se iz Iskrinega marketinga vključila v komisijo za program in vsebino Dušan Benko, v komisijo za promet in varnost pa Marko Deu. tako lahko pravočasno dovolj točno vedeli za število udeležencev in temu ustrezno pripravili vse potrebno, da bo letošnji dan Iskre in borca potekal na Soriški planini čim bolj organizirano, gladko, veselo in praznično. D. Ž Nato je Dušan Benko navzočim predstavil predlog gesla in simbola letošnjega Iskrinega praznika. Letošnje geslo dneva Iskre in borca naj bi se glasilo: »Hitreje v svet«. Slogan temelji na ideji, da je naša delovna organizacija Elektromotorji kot prireditelj pretežni izvoznik elektromotorjev, ti pa se hitro vrtijo in odtod posrečena zamisel — hitreje v svet, saj zaobjema oba pojma, tako proizvodnjo, oz. njene izdelke, ki gredo pretežno v izvoz na tuje, v svet. Odbor je menil, da geslo posrečeno in kratko izraža potrebno vsebino in v celoti ustreza trenutku našega časa in prostora. Osnutek predloženega znaka pa predstavlja vetrnico, ki prav tako stilizirano označuje rotor elektromotorja, hkrati pa kaže na djnamičnost in simboliko izdelkov iz Železnikov. Odbor je, tako geslo, kot znak sprejel in tako bomo oboje našli na vseh obeležjih in predmetih, ki bodo služili proslavljanju letošnjega dneva Iskre in borca. Pri tem so še poudarili, da oboje dobro označuje, tako ambient Iskre, kot njegove značilnosti, pri čemer pa gre še za zelo enostaven, lahko razumljiv znak, isto pa velja tudi za letošnje geslo. Končno so se tudi dogovorili, da naj bi kraj prireditve povsod označili s »Soriška planina '88.« Edina komisija, ki je v času med obema sejama krepko prijela za delo, je bila komisija za prehrano. Komisija je ugotovila, da je sorazmerno težko ugoditi zahtevi, da naj bi paket veljal 10.000 dinarjev, vendar je menila, da bi bil za Soriško planino kot delno planinsko prireditev golaž v nekem smislu neprimeren in je zato predlagala, da naj bi golaž zamenjala suha klobasa s kruhom, stekelnica rebule z nalepko, ali sok, pri čemer pa naj bi vsak obiskovalec prejel še lesen krožnik z napisom in znakom, nahrbtnik in v njem penasto gumo za sedež ter seveda tudi čaj, ki naj bi bil na voljo prav vsem. Seveda bo moč na Soriški planini dobiti tudi druge jedače in pijače, pri čemer pa je potrebno še posebej opozoriti, da bodo pivo točili le iz sodov, ker na planini, kjer se pase živina, ni dovoljeno odmetavati in puščati kakršnokoli steklenino. Na ta način se bomo tudi preudarno in smotrno vključili v ohranjanje našega okolja in njegovo čim manjše onesnaževanje in poškodovanje. Komisija za promet, oz. njen predstavnik, je na seji opozoril, da bo vsekakor promet zelo zahtevna Hribovska vas Sorica naloga, saj računajo, da bosta dve tretjini udeležencev prispeli z avtobusi, kar naj bi zneslo kakih 250 avtobusov, tretjina udeležencev pa naj bi prišla z osebnimi avtomobili in zato računajo, da bo potrebno spraviti na planino kakih 1700 osebnih avtomobilov. Vse to bo od te komisije terjalo zagotovo veliko naporov in logistike, saj bo potrebno najti in urediti ustrezno število parkirnih prostorov, da o treh dovoznih poteh na planino sploh ne govorimo, kjer bo seveda treba urediti enosmerni promet s časovnimi omejitvami. Zato se ne bo potrebno povezati samo z miličniški-mi prometnimi organi, temveč tudi s cestnim podjetjem v Kranju, poklicnimi gasilci, vlečno in servisno službo AMD Pomoč—informacije, zdravstveno službo in seveda tudi z upravo javne varnosti. Torej čaka tudi to komisijo veliko odgovornega in organizacijskega dela. Na seji je bilo dalje dogovorjeno, naj bi se prireditev na Soriški planini začela ob enajsti uri dopoldne tako, da bodo imeli udeleženci tudi iz najoddaljenejših krajev dovolj časa za pravočasni prihod na Soriško planino. Glede pitne vode na Soriški planini so ugotovili, da imajo na njej rezervoar s 35.000 litri vode in, da bo zato potrebno pripeljati na planino še dodatne cisterne z vodo. Ob zaključku seje je bilo poudarjeno, da računajo z udeležbo 12.000 Iskrašev plus 3.000 udelečencev v nekakšni rezervi, pri čemer bo potrebno seveda že takoj začeti s pripravami za udeležbo, da bomo Obiski sejmov Tudi v letošnjem letu organiziramo letalski prevoz za obisk naslednjih sejmov: LEIPZIG — pomladanski sejem od 13. do 19. 3. HANNOVER - Cebit od 16. do 23. 3. HANNOVER — Industrijski sejem od 20. do 27. 4. Cena poleta na osebo (povratna) znaša: LEPZIG 500.000 din HANNOVER 500.000 din Dnevne polete bomo zagotovili le pod pogojem, da bo za posamezen let prijavljenih najmanj 5 potnikov. Odhodi z letališča Brnik bodo zjutraj praviloma ob 6.30, odhodi iz Leipziga, oz. Hannovra pa med 18. in 19. Vse podrobnejše informacije dobite pri Maji Černe tel.: 061 213-213, int: 31 -54, ali 061 222-105, kjer si tudi rezervirate prostor v letalu. Japonski oblikovalci v Iskri Japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo (MITI) in oblikovalski center iz Tokija (Japan Machinery Design Center) sta tudi letos poslala na izobraževalno turnejo po Evropi večjo skupino mladih japonskih oblikovalcev. Poleg Londona, Diiseldorfa, Munchna in Pariza so se ustavili tudi v Sloveniji — v Ljubljani in Kranju. Tradicionalna izobraževalna turneja po Evropi popelje mlade oblikovalce iz najbolj uglednih japonskih firm vsako leto v najbolj znane evropske design centre, poleg tega si ogledajo še enega ali dva pomembnejša sejma, ki sta takrat na stari celini, vedno pa obiščejo še enega vodilnih evropskih oblikovalcev. Tokrat so se japonski organizatorji turneje odločili za Davorina Savnika, slovenskega oblikovalca, ki je za znani Iskrin telefon prejel številna najvišja svetovna odlikovanja, med njimi tudi tako imenovani japonski G mark. no razstavo telefonskih aparatov in se pogovarjali o izkušnjah na področju sodobnega industrijskega oblikovanja. Odveč je poudarjati, daje obiskovalce ponovno očarala znamenita in v svetu že neštetokrat kopirana oblika aparata ETA 80. Po ogledu proizvodnje telekomunikacijske opreme jih je sprejel tudi glavni direktor DO Andrej Polenec. Med drugim je povedal, da dajemo v Iskri Telematiki oblikovanju izdelkov velik pomen, vendar se ne ukvarjamo samo z videzom, temveč predvsem s funkcionalnostjo oblike. Ponedeljkovo popoldne so si gostje z Japonske ogledali Ljubljano, zatem pa so odpotovali v zadnje mesto svoje evropske turneje, v Pariz. Na priložnostni razstavi je Telematika razstavila domala vse telefonske aparate, ki jih je doslej delala, osrednji del razstave pa je bil rezerviran za najvišje japonsko priznanje za obliko, znameniti G mark, ki oa je magister Savnik dobil leta 1984 za Iskrin telefon LD, KM in ki je v Iskro tudi privabil japonske oblikovalce. Japonski gostje — kar 28 'ih je bilo — so si med obi-kom v Sloveniji prvi dan gledali Postojno in Postojnsko jamo ter Bled in okolico, sešli pa so se tudi na neformalen pogovor s slovenskimi oblikovalci. Prav to srečanje je bila pravšnja priložnost za predstavitev slovenske kulturne preteklosti in sedanjosti. Drugi dan obiska v Sloveniji so bili mladi oblikovalci gostje Iskre in magistra Davorina Savnika. Le-ta jim je najprej v Iskrini poslovni stavbi predstavil svoje in slovenske dosežke na področju designa, po predavanju pa jih je sprejel tudi predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič. Iz Ljubljane so gostje odpotovali v kranjsko Telematiko. Ob prihodu jih je sprejel Miroslav Marc, direktor programskega področja Terminali. Skupaj z Davorinom Savni--kom so si ogledali priložnost- g66M| '■ ■ » mmmS Mladi japonski oblikovalci so si med obiskom v Sloveniji ogledali tudi tovarno v Kranju, kjer nastaja znameniti Iskrin in Savnikov telefon. Pred prenosom proizvodnje števcev v Malezijo V Iskri Kibernetiki so 22. februarja 1988 uskladili pogodbi o dolgoročnem sodelovanju z malezijskim partnerjem. — Foto: A. Boc Tovarna števcev bo ustvarjala s prenosi tehnologije skoraj petino izvoza na konvertibilni trg. Iskri je uspelo prodati licence že za šest električnih števcev, ki jih izdelujejo v raznih državah. V teku so priprave za prenos proizvodnje števcev v Malezijo. Iskra je v Malezijo v preteklih letih prodala več kot 160.000 enofaznih in trifaznih števcev v vrednosti več kot 5 milijonov dolarjev. Namesto izvoza gotovih izdelkov bo Iskra Kibernetika v prihodnje malezijskemu partnerju prodajala le znanje, sestavne dele in opremo za prozivodnjo števcev. Predstavniki Iskre Kibernetike, Iskre Commerce in firme Mafira Meters Manufacturing iz Peraka v Maleziji so 22. februarja 1988 v Kranju uskladili pogodbo o prenosu proizvodnje enofaznih števcev E89 in dolgoročno pogodbo o prodaji opreme in sestavnih delov za števce, ki bosta podpisani marca 1988 v Maleziji. Iskra predvideva sovlaganje v novo firmo v obliki opreme in tehnične pomoči v skupni vrednosti 200.000 dolarjev. V Maleziji bodo vsako leto sestavili 60.000 enofaznih števcev, v prihodnjih letih naj bi se obseg proizvodnje povečal na 80.000. Načrtujejo tudi prenos tehnologije za izdelavo trifaznih števcev, in sicer za 15.000 kosov letno. Pogodba bo veljala za obdobje pe- tih let. Iskra Kibernetika si je s tem za daljše obdobje zagotovila letni izvoz v višini 1 milijona dolarjev. Brez sovlaganja v novo tovarno bi ta del tradicionalnega trga verjetno izgubila, saj. Malezija ne bi več uvažala gotovih števcev. V Iskri Kibernetiki si močno prizadevajo, da bi projekt uresničili v dogovorjenem roku. Dokumentacijo in načrte za postavitev opreme v malezijski tovarni so že izdelali. Časa je malo, saj bi morali konec junija začeti s proizvodnjo. V štirih mesecih bo treba opremiti proizvodne prostore in usposobiti delavce za izdelavo kakovostnih števcev, da bi lahko pravočasno pridobili atest. Proizvodnja števcev po Iskrini licenci je julija 1987 stekla tudi v Kolumbiji, kjer vsako leto izdelajo 25.000 enofaznih števcev. Prodaja števcev na tem trgu se povečuje, zato bo treba dobaviti dodatno opremo za povečanje proizvodnje. Prodaja podsestavov je za Iskro bolj donosna kot izvoz gotovih števcev, predvsem pa taki posli z licenčnimi partnerji omogočajo dolgoročno prodajo sestavnih delov, medtem ko so Iskrine ponudbe na natečajih elektrodistribucije odvisne od vsakokratnega izbora. Alojz Boc Tovarno števcev v Maleziji bo Iskra opremila s sodobno opremo. Na sliki: Kombinirana naprava za umerjanje števcev KEUN, ki jo je izdelal TOZD Inženiring. Skupna vrednost opreme bo znašala 160 tisoč dolarjev. — Foto: Ivan Okršlar Razgovor z Antonom Kaštivnikom Razvoj novih izdelkov — naša bodoča usoda To pot je bil naš sogovornik ing. Anton Kaštivnik, vodja projektov novih izdelkov v naši delovni organizaciji Industrija za električna orodja v Kranju. Po stažu je že star Iskraš, saj le v njej zaposlen že od leta 1962, med leti 1972 do 1979 pa je bil direktor takratnega TOZD ERO. Njegova trenutna funkcija v delovni organizaciji je nekakšna podaljšana roka 9|avnega direktorja za področje razvoja, ki terja, v nekem smislu, združevanje vseh mej-dih in kompleksnih področij, saj je danes potreben kompleksen prostor k proizvodnim in razvojnim programom. Preden sva se začela pogovarjati o Pfoblematiki razvoja novih izdelkov v niihovi tovarni, mi je sobesednik še Posebej poudaril, da je ERO ena iz-^ed redkih Iskrinih delovnih drgani-Zacij, ki se je natančno opredelila za Svoj proizvodni in razvojni program Vse tja do 1995. leta. Zato je razumlji-v° prvo vprašanje veljalo analizi razsoja njihovih novih izdelkov v minu-l6rn obdobju. “Analiza razvoja novih izdelkov za Srednjeročno obdobje 1982/86 je Pokazala, da svojih planov nismo v Poloti uresničili. Za to so subjektivni in Pojektivni vzroki. Zaradi tega je pro-9ramski svet DO sredi lanskega leta sprejel nov program do leta 1995. V 'Sm programu so natančno določene naloge razvojnega, tehnološkega, prehodnega in komercialnega področ-la Sedanje stanje v DO ERO po Mnenju programskega sveta DO in Poslovodnega kolegija DO in je zato zahteval od ustreznih strokovnih služb, da se v popolnosti držijo sredn-IPfočnega in dolgoročnega progra- . Glavne slabosti sedanjega osva-lania izdelkov so naslednje: — čas osvajanja je odločno pre-,a°lg in pomanjkljiv (tudi zaradi nedatiranih tržnih ciljev) ^ — pomanjkljivo skonstruirani izdel- — prepozno izdelan prototip — izdelava tehnologije ne teče ^Poredno z razvojem izdelka — izdelava delov za poskusno Proizvodnjo teče s pomanjkljivim vklju-tvanjem planiranja in kontrole I — manjka ekonomsko vodenje pro-IPktov, manjka vrednostna analiza ^ predolgi časi osvajanja pri obti- d premajhna vključitev vodilnih delavcev v osvajanje in nadziranje n°vacijskega postopka r|.^~ zaostajanje pri osvajanju elektro- dolgo in razdrobljeno osvajanje orodij. yse to kaže, da smo bili premalo a|očni, da bi sproti reševali in sank-o|0pirali slabo delo in odstopanje od tertov.,. jS tem sta seveda povezani tako 0eierc/a/na kot inovacijska de-dve °st' M°rda še o tem beseda ali : kritična analiza komercialne de-LVnosti pa je pokazala, daje osvajan-m novih izdelkov življenjskega po-u.6na za bodočnost DO in zato Uson0 vPra^an)e naše bodoče Programski svet je zato ponovno , Prejel model inovacijskega procesa j gOjočil obliko dela projektnih timov, ibl pospešili zamenjavo. Od novih tdo °v Pričakuierno predvsem, da ~~ tehnično boljši od obstoječih " lažji z izboljšanimi možnostmi za rokovanje -r cenejši, kar naj prinese več dohodka DO.« Vseh teh in podobnih problemov pa seveda ni moč reševati brez investicij. Bi lahko povedali nekaj več o vaših tovrstnih vlaganjih? »V DO je trenutno v osvajanju investicija, ki naj bodočim programom zagotovi predvsem boljšo tehnološko osnovo z avtomatiziranimi tehnološkimi postopki in poda možnost za povečanje proizvodnje in s tem večjo produktivnost in boljšo ekonomiko poslovanja. Zaradi vseh teh vlaganj je upravičeno pričakovati, da bodo strokovne službe nadaljevale delo po začrtanem programu in smernicah (poenotenje motorjev, standardizacija, tipizacija, avtomatizacija...) in da bo osvajanje novih izdelkov vendarle postal enoten proces v DO. Vse faze morajo biti terminsko opredeljene od razvoja do osvajanja.« Že prej sva na kratko spregovorila o tesni povezavi komerciale in trženja v zvezi z novimi izdelki in njihovo uveljavitvijo na tržišču, tako domačem kot tujem. Kaj menite o tem? »S formiranjem komercialnega področja je končno nastala možnost in spoznanje, da brez predhodnih analiz trženja ne smemo začeti z razvojem. Odločitev o začetnem osvajanju mora temeljiti na rezultatih analiz, ki morajo s tržnih, tehničnih in drugih vidikov čim bolj realno oceniti potrebo po novih izdelkih. Vse nadaljnje faze osvajanja pa je treba skrbno spremljati in nadzirati, da bo čim manj odmikov od sprejetih planov. Ugotovljeno je bilo, da nam razen v tehnološkem področju ne manjka strokovno usposobljenih ljudi, pač pa da je problem v vodenju in vzporednih dejavnostih. Seveda s tem ni rečeno, da je nadaljne usposabljanje omejeno. Nasprotno, sprejet je bil plan izobraževanja. Tudi stimulativno nagrajevanje inovacijskega dela zaostaja za željami in potrebami, kar vse bo gotovo vplivalo na končne rezultate.« In kakšne zaključke bi lahko potegnila iz vsega, doslej povedanega? Položaj v katerem smo pa je zelo resen. Preživeli bomo samo, če se bomo hitro prilagodili dogajanjem na tržišču. Konkurenca namreč ne miruje. Nasploh pa sedanji gospodarski trenutek in možnosti proizvajanja v Jugoslaviji niso naklonjeni napredku. Če se bomo zadovoljili z dejstvom, da se ničesar ne da, potem bodo tudi rezultati taki kot v preteklem obdobju. Posodabljanje obstoječih izdelkov pa je ena od ključnih nalog delovne organizacije. Doslej je bila pripravlje- nost na sodelovanje in skupno delo vedno le deklarativna, zato je bila tudi odgovornost za opravljeno delo pisana vedno z malimi črkami. Uspehi v prodaji, ki jo spremljajo samo občasne krize, nas ne smejo prehitro zadovoljiti. V skladu s časom nam hitro zastarajo obstoječi izdelki, zato bo možnost le-teh za prodajo po letu 1990 zelo majhna, naše izdelke bomo lahko samo še razprodajali po svetu, seveda v primeru, če ne bomo uresničili vseh, zgoraj omenjenih in zastavljenih ciljev. Sicer pa verjamem in sem prepričan, da bomo kljub vsem omenjenim težavam in zaprekam uspeli,« je zaključil naš razgovor Anton Kaštivnik. D. Ž Anton Kaštivnik Iskra Iskra ZORIN, n.sub.o. CAOP, b.o. Trg revolucije 3 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc) Tel. 213-213 int. 3474 V marcu nadaljujemo ciklus tečajev s področja izobraževanja dela na osebnih računalnikih (PC), in sicer: 3. 3. in 4. 3. 1988: SUPER PROJECT PLUS — predstavitev dela s paketom »Super Project Plus« — primeri načrtovanja in spremljanja projektov s SPJ + — čas trajanja: 2 dni od 8.15. do 13. ure; — predpogoj: poznavanje tehnike mrežnega planiranja in vodenja projektov ali udeležba na tečaju: »Računalniško vodenje projektov« 29. 2. in 1.3.1988 na CAOP); — cena: 127.000 din 7. 3. do 9. 3. 1988: LOTUS 1-2-3, uvod — vnos števil, formul, teksta in oblikovanje razpredelnic; delo z ukazi v programu; računanje, iskanje vnešenih podatkov, naslavljanje celic in področij, vnašanje naslovov, ukazi za razpredelnico, področja, kopiranje, premikanje, datoteke, grafikone in tiskanje: — čas trajanja: 3 dni od 8.15 do 13.15 ure — predpogoj: obiskovanje uvodnega tečaja; — cena: 127.000 din 10. 3. in 11. 3. 1988: SUPER PROJECT PLUS — vsebino, pogoje in cene glej zgoraj (3. in 4. 3.1988) Prijave na tečaje: pismeno ali po telefonu na zgornji naslov. Tečaji bodo v PPC Iskra Trg revolucije 3, Učilnica K 1, Ljubljana. Tovarna malih zaganjalnikov Z Jasno začrtanim programoii Posebej o tovarni malih zaganjalnikov, eni izmed 11 temeljnih organizacij Iskre Avtoelektrike Nova Gorica v našem glasilu že dolgo nismo pisali, zato bomo danes priobčili sestavek. V tej temeljni organizaciji, kolektivu s 396 zaposlenimi, je namreč prišlo z letošnjim letom do zamenjave v vodstvu TOZD. Dosedanjega direktorja Jožeta Dermana, ki je prevzel opravljanje novih del in nalog je zamenjal z letošnjim novim letom Niko Trošt, dotedanji vodja področja prodaje v TOZD Komerciala Iskre Avtoelektrike. Ker so vse spremembe seveda zanimive in bi bilo napak, če bi ostale skrite širšemu krogu bralcev našega glasila, posebej pa še samemu kolektivu tovarne malih zaganjalnikov, smo obiskali novega direktorja z namenom, da bi kaj več izvedeli o njegovih novih načrtih in sploh o viziji temeljne organizacije. Našemu vabilu se je prijazno odzval in rad odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj. Tovariš Trošt, vsak začetek je težak. Kako ste se vživeli na novem delovnem mestu, v vlogi direktorja tovarne malih zaganjalnikov, Priznati moram, da sem se v vlogo direktorja tovarne malih zaganjalnikov vživel dokaj hitro in če povem nekoliko v »hecu«, časa za »pripravništvo« praktično ni bilo. Sodeč po prvih vtisih sem naletel na dober sprejem, tako pri najožjih sodelavcih v vodstvu TOZD, kot pri ostalih vodjih v prozvodnji in upam seveda, da tako tudi pri vseh ostalih članih našega kolektiva. Pred vse so postavljeni drzni cilji in zahtevne naloge ne le za tekoče leto, ampak tudi za daljše obdobje, zato smo takoj zagrizli v problematiko z vsemi silami, pogojenimi z nekoliko večjim optimizmom. Katere domače in tuje kupce oskrbujete z izdelki, narejenimi v vaši TOZD? Verjetno je vsem poznano dejstvo, daje že vse od začetka tovarne malih zaganjalnikov naša trajna in primarna usmeritev na kupce, ki vgrajujejo naše izdelke direktno na vozila, kar z drugimi besedami pomeni prvovgradnja. Največja kupca na domačem tržišču sta kragu-jevška Crvena zastava in novomeški IMV v tujini pa smo prisotni pri Renaultu, Peugeotu in Citroenu, resnejše kontakte o dobavah pa imamo z italijanskim gigantom Fiatom in nemškim Volksvvagnom. Prodajo te vrste, .oz.medindustrij-skega trženja poudarjam predvsem zaradi dolgoročnosti, tržne in finančne vrednosti, velike možnosti vključevanja v postprodajne aktivnosti, kar pomeni prodajo servisnim mrežam, trgovskim podjetjem itd., nenazadnje, zaradi neprestane tekme s konkurenti in prisile po konstrukcijsko-tehnoloških in kvalitativnih izboljšavah naše produkcije. Seveda pa ne smemo zamolčati tudi dobršnega dela naše že utečene prodaje, namenjene trgovskim organizacijam doma in vtujini. Ta vrsta prodaje nenehno narašča in je poleg ostalega posledično vezana na direktno prodajo naših izdelkov avtomobilski industriji. Ko sva že pri prodaji, je še kako umestno vprašanje, kako vi vidite perspektivo vaše temeljne organizacije? Naša TOZD ima nedvomno veliko perspektivo, vendar le pod enim pogojem, da bomo znali in hoteli obvladovati njen izziv. To pomeni, da bomo morali korak za korakom dvigovati raven naše tehnologije, urejenost proizvodnje, kontrolnih postopkov, znanja itd. Le tako bomo obstoječe vezi s kupci krepili in si pridobivali nove. Poleg tega bomo že letos plasirali na tržišče nove družine proizvodov. Naj jih nekaj naštejem: to so zaganjalniki s permanentnimi magneti, enosmerni motorji 12 in 24 voltni s permanentnimi magneti predvsem za pogon hidravlike itd. Že v začetku prihodnjega leta pa bomo tržišču ponudili zaganjalnike z reduktorjem, kar je praktično svetovna novost. Torej, trg imamo, program imamo, zato dileme ni in je ne sme biti. Odgovor na izziv je le v naši organiziranosti in inovativnosti. Povrniva se nekoliko v lansko leto. Čeprav je o končnih rezultatih poslovanja še prezgodaj govoriti pa so vam v grobem ver- Niko Trošt jetno že znani. Kako jih ocenjujete? Da, res je. V tem trenutku je res še nekoliko prezgodaj za natančnejšo oceno, saj je razumljivo, da vsi podatki še niso v celoti zbrani. Kljub temu pa mora biti naše vodilo usmerjeno v konsolidacijo, oz., utrditev TOZD v letu 1988 in v naslednjem obdobju, tako v smislu kvalitete in kvantitete proizvodnje. Pre- Spominski posnetek izpred trinajstih let. Takrat (28.11.1974) je bila namreč otvoritev tovarne ma- ■ r lin zaganjalnikov. Zaradi slabega vremena je bila proslava v sami tovarni, slavnosti pa so prisostvo- s vali vsi člani kolektiva in številni gostje. >i prihodnost pričan sem, da je možno doseči in dosegati trajno dobre rezultate, vendar le, če bomo po začetnem zagonu vzgajali v vseh zastavljenih akcijah. Vsaka proizvodnja je povezana z določeno problema tiko, gotovo tudi vaša. Kaj štejete za najbolj pereče? Naše proizvodnje zmogljivosti so (razen proizvodnje hladnega kovanja) na zgornji meji zmogljivosti, kar je na videz sicer dobro (v strokovnem smislu), po drugi strani pa je to izredno rizično, ker vsak izpad naprimer namenskega stroja, ki nima alternative, povzroča velike zastoje. To je generalni problem naše proizvodnje, ki ga rešujemo tako, da se z optimiranjem proizvodnje izogibamo zastojem in iščemo možnosti alternativnih obdelav. Vsekakor pa odpravljamo zastoje kar najhitreje z dobro usposobljeno ekipo vzdrževalcev, ki morajo seveda imeti na zalogi najvitalnejše rezervne dele. Poseben problem pa predstavlja proizvodnja hladnega oblikovanja, kjer je že izdelna »mini sanacijski program«, v katerega je zajeta vrsta aktivnosti za izboljšanje dela na obstoječih zmogljivostih ter vključevanje novih, saj se bosta že v drugi polovici leta vključili v produkcijo še dve novi ti-sočtonski stiskalnici. Letošnje leto smo proglasili za leto kvalitete v Avtoelektriki. Kako boste v vaši TOZD kar najbolj dosledno uresničevali spreleti sklep? Odločitev vodstva delovne organizacije, naj bo leto 1988 pre-iomnica v smislu izboljšanja kvalitete, je vsekakor zelo na mestu, saj Pomeni tudi organizirano in inovativno delovanje (gledano širše) v vseh fazah produkcijskega procesa. To je edina pot k doseganju želene kvalitete. Seveda bo tu odigralo odločilno vlogo tudi dobro in Posameznim ravnem prilagojeno izobraževanje in informiranje. Naša TOZD se v akcijo vključuje z vsemi silami, bistveno pa je, da uvedemo v produkcijski proces množico dobrih zamisli, ki že obstajajo in se še razvijajo. Zavedamo se, da je osnovni cilj celotne nadgradnje osnovnega proizvodnega Procesa prav v tem, da teče proiz-v°dnja kar najbolj tekoče, predvsem pa kvalitetno. Splošna gospodarska kriza tubi Avtoelektriki ni prizanesla. Kaj ' hien/fe o tem? Vpliv splošne gospodarske krize na našo DO, gledano skozi področje prodaje ni izrazito prisoten, da bi * ! °grožal naše zastavljene cilje. Te-se prilagajamo, tako program-sko (na primer večja proizvodnja rezervnih delov na račun končnih proizvodov, proizvodnja prej deficitarnih delov in podobno ter tržno večja preusmeritev blagovnih fondov v izvoz). Nekoliko težji položaj je v področju nabave, kjer so se cene z administrativnimi odločitvami skokovito povečale in jih ni mogoče kompenzirati z večjimi prodajnimi cenami. Če izhajamo s položaja kakršen pač je, bomo morali bolje notranje gospodariti in se tako izogniti negativnim trendom na stroškovni strani. Vendar pa sem optimist in menim, da smo pozitivni trend poslovanja naše DO iz zadnjih letih zmožni obdržati. Za konec še želje, namenjene kolektivu vaše temeljne organizacije? Skozi odgovore sem delno že omenil željo, da bi v tovarni malih zaganjalnikov še naprej ustvarjali in gojili zdravo delovno vzdušje ob . odkritih medčloveških odnosih. Kolektiv me je pozitivno presenetil iz česar veje prepričanje, da je možno doseči prav vse, kar smo si zastavili v korist slehernega posameznika in celotnega kolektiva. Tovariš Trošt, hvala lepa za izčrpen prikaz nadaljnje vizije vaše temeljne organizacije, z željo po čimvečjem delovnem uspehu pri drzno zastavljenih ciljih v tovarni malih zaganjalnikov! Marko Rakušček Predstavili CA — TELLAPLAN, CA — TELLAGRAF, in CA — DISSPLA Strokovnjaki Centra za avtomatsko obdelavo podatkov iz DO ZORIN so v tem mesecu že dvakrat prikazali za Iskro izredno zanimiv programski paket za vodenje zahtevnih projektov, tako imenovani CA-TELLAPLAN, ameriškega proizvajalca Computer Associates, največje neodvisne programske hiše na svetu. Strokovnjaki iz Zorinovega CAOP so v februarju kar dvakrat predstavili izredno zanimiv programski paket za vodenje zahtevnih projektov CA-TELLAPLAN, hkrati pa so prikazali tudi možnosti vrhunskih paketov za poslovno grafiko CA-TELLAGRAF in CA-DISSPLA uglednega ameriškega proizvajalca Computer Associates. Na predstavitvah smo slišali, da uporaba teh kakovostnih grafičnih orodij lahko poveča ciljno udarnost pridobivanja in vodenja projektov, kot tudi učinek javnih predstavitev za skoraj polovico. Interaktivni paket CA-TELLAPLAN podpira časovno in stroškovno obvladovanje velikih projektov ter vseh virov, tako človeških kot Iskra Iskra, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika Iskra, Antene Vrhnika je inventivno orientirana OZD, ki za doseganje načrtovanih ciljev s področja satelitskih sistemov, anten in profesionalne elektronike vabi k sodelovanju ambiciozne inventivne in ustvarjalne diplomirane inženirje in inženirje elektronike, ki so pripravljeni svoje strokovno znanje uresničevati na področju razvoja, projektiranja in trženja. Novim sodelavcem nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja, stimulativnega nagrajevanja glede na delovne uspehe in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Če smo vas pritegnili, nas pokličite po telefonu: (061) 751079, 752937, ali stopite v stik z nami, da se bomo o vsem natančno pogovorili, ali pa nam pišite na naslov: Iskra, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42, 61360 Vrhnika — za kadrovsko službo strojnih, ki nastopajo v projektih. Zato je tudi idealni pripomoček za pridobivanje večjih mednarodnih poslov in ustreznih bančnih kreditov, za izvajanje in spremljanje projektov, kjer sodeluje več DO, in sploh tam, kjer so projekti zelo zahtevni in potrebujejo profesionalne pripomočke. Predstavitev je potekala prek računalnika VAX v Skupnem računalniškem centru Iskre na velikem terminalu TEK-TRONIX. Obdelava projektov je možna tudi na IBM računalnikih. Paket CA-TELLAPLAN je za Iskro zelo pomemben. Iskra je namreč za skoraj vse svoje DO nabavila programski paket SUPER PROJECT PLUS, istega proizvajalca, za vodenje manjših in srednjeve-likih projektov na osebnih računalnikih. Ta se povezuje s CA-TELLA-PLAN, oz. CA-TELLAGRAF in CA-DISSPLA, kar omogoča učinkovito in resnično porazdeljeno (distribuirano) vodenje projektov. Večkrat se je že govorilo o pomenu obvladovanja velikih projektov za Iskro in pridobivanju ustreznih mednarodnih poslov. Omenjeni paket CA-TELLAPLAN to zanesljivo podpira. Zato se v Iskri že pogovarjamo o tem, da bi za potrebe celotne Iskre nabavili omenjena sodobna orodja. Mag. Džorž Krstič je prikazal nekatere pomembne Iskrine konkretne primere projektov na vrhunskem barvnem zaslonu in barvnem tiskalniku firme TEKTRONIX ter na priročnem barvnem terminalu VI-DEOTON. Od zunanjih gostov so se predstavitve udeležili gospod Ihor Staruch, vodja predstavništva Computer Associates za Avstrijo in Jugoslavijo s sodelavci. Prve predstavitve se je iz Iskre udeležilo skoraj 50 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vodenjem projektov, druga predstavitev pa je bila namenjena iskrinim poslovnim in strokovnim delavcem. Elektronika v avtomobilski industriji Kolikšen bo delež elektronike v tipičnem osebnem avtomobilu konec naslednjega stoletja? Ameriški strokovnjaki za 1 2000 napovedujejo isto številko v dolarjih — 2000 $. Združenje avtomobilskih inženirjev (SAE) in inštitut IEEVTS sta skupaj z angleškimi in japonskimi strokovnjaki, organizirala številna posvetovanja, ki so skušala odgovoriti na mnoga vprašanja, kakšen bo avto prihodnosti in kakšen bo v njem delež elektronike. Seveda je številka 2000 $ za tiste, ki so recimo v ZDA leta 1970 kupili povprečen osebni avto nedojemljiva, saj je bila cena okoli 2000 $ — torej enaka deležu elektronike ob koncu tega stoletja. Približno takrat se je pričel tudi pohod elektronike v osebne avtomobile — diode, tranzistorji, integrirana vezeja, releji, stikala itd. Današnja cena povprečnega avtomobila v ZDA je okoli 10.000 $, v njem pa ocenjujejo, je za okoli 500 $ elektronskih delov. Nomenklatura izdelkov elektronike je seveda precej precizna tako, da omogoča realne primerjave med obdobji 1970—2000. Zajema polprevodnike (mikroprocesorji, diode, tranzistorji), senzorje, stikala, prikazovalnike (CRT, LED, LCD) pasivne elektronske elemente (kondenzatorji, dušilke, hibridna vezja, upori, itd.) releje, konektorje, povezovalne elemente (tiskana vezja, ožičenje), električne motorje, ipd. Študije zatrjujejo, da bo ta delež nenehno naraščal in v 1.1990 dosegel 12% prodajne cene, v I. 1995 17% ter do leta 2000 napovedanih 20%. Če je soditi po statistikah zadnjih dveh desetletij, so te napovedi povsem realne in uresničljive, še posebej, če upoštevamo, da so že danes v razvoju modeli osebnih atomobilov za naslednje desetletje (GM, FORD, CHRVSLER že pripravljajo vozila za prodajno sezono 1992). Vzroke za takšno rast elektronike v osebnih avtomobilih je dokaj enostavno razumeti. Predvsem naftna kriza sredi sedemdesetih let je prisilila svetovno avtomobilsko industrijo v izboljšanje porabe goriva. Marsikje je pričelo tudi resno osveščanje glede zaščite okolja in ekologija je narekovala precejšnje spremembe v konstrukciji avtomobilov. Porabniki so zahtevali izboljšanja zlasti glede varnosti, zanesljivosti upravljanja in ne nazadnje udobja — na vsa ta vprašanja skupaj pa je lahko odgovorila le elektronika. Če se za'hip ustavimo ob teh zahtevah, nam napovedi o I. 1995/2000 ne bodo več tuje. Tudi danes že obstajajo avtomobili (seveda izključo v prestižnem razredu), ki so natrpani z različno elektronsko opremo — v ZDA ima npr. Cadillac Atlante, sicer serijski model, za precej nad 2000 $ standardne elektronske na naprava, deblokiranje zavoj, itd.) T udi v vzdrževanju avtomobilov in servisiranju predvidevajo temeljite spremembe, zlasti v elektronski diagnostiki vozil (že danes ima BMW serija 7 Hewlet Packardov diagnostični center, prav tako s Hevvlet Packardom sodeluje FORD). Gotovo je področje novosti tudi navigacija — pred dnevi so slišali za poskuse TOVOTE v Tokiju, kjer so razmeščeni oddajniki za elektornsko navigacijo vozil. Ta imajo nekakšen mini-računalni-ški center in z izmenjavo disket s spominom, se izbira optimalna navigacija vozil. Poskusi se nadaljujejo tudi na področju varnejšega upravljanja vozil v težavnih vremenskih razmerah — kot vizualno tipalo služi naprava z infrardečim upravljanjem. Izvedbe navigacijskih sistemov so različne od obcestnih oddajnih postaj stebrov do radijske povezave in celo satelitske — takšen sistem je lani predstavil ROCKVVELL COLLINS, ki naj bi omogočal vozniku natančno identifikacijo pozicije in gibanja ter želene smeri vozila. Vse te spremembe narekujejo tesno povezovanje avtomobilske industrije in proizvajalcev elektronike, zlasti polprevodnikov. Podoba avtomobilske industrije se spreminja in ta skuša s svojimi sistemskimi znanji elektroniki narekovati tiste cilje, ki bodo temelj varne in udobne vožnje ob koncu tega stoletja. Brane Gruban Iskra Iskra Elementi TOZD Magneti Ljubljana, Stegne 21 Razmišljate o spremembi delovnega okolja? Želite ostati v Iskri? V naši temeljni organizaciji, edini v jugoslovanskem prostoru, ki se ukvarja s proizvodnjo permanentnih — kovinskih magnetov, potrebujemo nove sodelavce. V svojo sredino vabimo: dipl. inženirja strojništva s triletnimi delovnimi izkušnjami, za opravljanje dela in nalog na področju razvoja in avtomatizacije strojev in naprav strojnega tehnika z dvoletnimi delovnimi izkušnjami za opravljanje del in nalog v razvoju in tehnologiji. strojnega ključavničarja z dveletnimi delovnimi izkušnjami, za opravljanje dela in nalog na izdelavi magnetnih sistemov monterja vodovodnih naprav s triletnimi delovnimi izkušnjami Dodatne informcije lahko dobite po tel.: 576-636. Vloge pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Elementi, TOŽD Magneti, Stegne 21, Ljubljana. opreme pa tudi evropskim in japonskim petičnežem je že danes na voljo precej modelov s številnimi elektronsko krmiljenimi funkcijami. Vsi trije ameriški giganti GM, FORD, CHRVSLER so se vrgli v neusmiljeno bitko za razvoj osebnih avtomobilov, katerih mnoge funkcije bo upravljala elektronika — zlasti mikroprocesorji, hibridna tehnologija, nove polprevodniške komponente. GM je svoji svetovno znani diviziji DELCO ELECTRONICS pridružil giganta ameriške vesoljske tehnologije HUGHES in samo s tem pridobil 26.000 znanstvenikov in inženirjev ter nad 100 različnih tehnologij. GM že nekaj časa dela na projektu TRILBV, povsem novem konceptu konstrukcije avtomobilov, ki pa zaradi razumljivih in dolgih razvojnih ciklov, najbrž ne bo dal prodajljivih modelov pred koncem stoletja. Elektronika bo najbrž krmilila spremenljivo geometrijo vozil (spojlerji), voznikov infomacijski center, alarmni sistem za izogibanje trčenju, glasovne ukaze za različne komande, radijski sprejemnik, telefon, samozatemnevanje oken, klimatizacijo, alarmno protivlomno napravo, upravljanje vozila, svetlobna telesa in številne ostale funkcije, ki so vozniku navzven manj vidne (poraba goriva, čistil- čt R OQ fohrnor 1 Q«p 8. stran Dr. Julij Bertoncelj Kaj je novega na področju inženirskega snovanja izdelkov Poročilo s 4. mednarodnega kongresa o inženirskem snovanju izdelkov, ICED 87 v Bostonu od 17. — 20. avgusta 1987 (fr,y vf7'I» y. "S Xvv! m Kaj je novega na področju inženirskega Industrijski izdelek vedno predstavlja zaključen rezultat celotne verige nekega proizvodnega procesa in zato tudi, v indirektnem smislu, gospodarskega sistema. Preprosto povedano: industrijski izdelki so, zaradi direktne manifestacije znanja, veščin in izkušenj v raziskoval-no-razvojnem, proizvodno-tehnolo-škem in tržnem smislu, v vsakem reprodukcijskem procesu, najbolj pravi, najbolj neposredni »paradni« konji, tudi družbenega sistema. To pomeni, industrijski izdelki predstavljajo najboljše zrcalo vsake družbene skupnosti. Sodobno snovanje industrijskih izdelkov torej predstavlja eno izmed najbolj pomembnih in tudi najbolj dinamično spreminjajočih se aktivnosti vsakega umnega proizvodnega gospodarstva, kajti industrijska proizvodnja izdelkov je tisto »polje« in industrijski izdelki so tista »poljščina«, ki ustvarja »kruh in možnosti« vsem ostalim družbenim dejavnostim. V indirektnem smislu je to tista dejavnost, ki bistveno odloča o stanju in perspektivi vsakega gospodarstva, in s tem tudi narodnega jaza. Iz takega izhodišča lahko tudi sklepamo o pomembnosti omenjenega kongresa, ki je bil tokrat organiziran, po Rimu (1981), Kopenhagnu (1983) in Hamburgu (1985), v Združenih državah Amerike, in se ga je udeležilo blizu tisoč udeležencev, predvsem iz razvitega sveta. ICED predstavlja na področju inženirskega snovanja izdelkov največjo strokovno prireditev na svetu, pri čemer je osnovni namen te konference v tem, da se vsake dve leti oceni razvojno stanje in razvojne tendence posameznih strokovnih segmentov tega izrazito interdisci- plinarnega področja. Naravnost pretresljivo je, koliko novega, aktualnega znanja se nakopiči v dveh letih, in kako nujno je potrebno stalno evalviranje znanja, metod in vse bolj izpopolnjenih tehničnih sredstev oziroma računalniške opreme. Situacija tudi na tem področju kaže na vse večje in vse bolj impulzivno spreminjajoče se procese, ne samo v iskanju najbolj optimalnega vsebinskega tehnično-tehnolo-škega dela, ampak tudi ustreznega upravljalskega, razvojnega in proizvodnega managementa ter tudi takega trženja. Potrebno je nenehno usklajevanje z resnico, da novi čas prinaša zahtevo, da se izdelki vse hitreje »rojevajo«, da vse hitreje tržno zorijo, in zato tudi vse hitreje tržno propadajo, odhajajo. To pa pomeni, izdelki se morajo še hitreje rojevati, še hitreje izdelovati, z boljšo kakovostjo in, če je le mogoče, s čim boljšo tržno pozicijo, pri čemer pa je potrebno celotno verigo proizvodnje in eksploatacije izdelkov ustrezno programirano izčrpavati z namenom, da se ustvari prostor za nove generacije izdelkov in tehnologij! Take procese je mogoče obvladovati samo še s pomočjo računalniško podprte obdelave informacij, ki zajemajo raziskave in razvoj, planiranje in proizvodnjo ter prodajo, seveda predvsem še na osnovi poskusa totalnega računalniško obdelanega informacijskega toka, ki zajema, tako izdelek, kot vse proizvodne procese v celovit in samo še računalniško podprt poslovno proizvodni sistem v smislu CIM (Computer Integrated Ma-nufacturing) strategije dela. Seveda pod takimi pogoji dela je jasno, da je povsem neuporaben pojem stabilizacije katerihkoli procesov, ker je to nenaravno, neizvedljivo in zato tudi kot izhodišče, nevzdržno. Stalno spreminjanje in stalna nestabilnost bosta ostala še naprej bistvene značilnosti tudi naše prihodnosti! ICED kongresi vedno ponujajo svojo specifično inventivnost. Niso obremenjeni s klasično vsebino niti s preteklostjo. ICED obravnava svoje poslanstvo tako kot to zahteva stanje in perspektiva, zato ta strokovni bienale predvsem usklajuje, integrira in izpostavlja problematiko inženirskega snovanja izdelkov vedno v novo, razčlenjujočo, a na koncu kljub temu integrabilno in zato perspektivno vizijo. Tako je mogoče vedno, na osnovi zaključnih sklepov vsakega ICED kongresa, opraviti bilanco stanja sodobnega inovacijskega procesa, zasnovati nove poglede za razvoj tehnično-tehnoloških znanosti, računalniške podpore, uveljavljanju ekspertnih sistemov, specialnih znanj, vzgoje inženirskega kadra, filozofije ter ostalih didaktičnih disciplin, ki so potrebne za uspešno uveljavljanje inženirskega znanja v industrijsko-aplikacij-ski funkciji. ICED konferenca je bila tokrat razdel-jana v štiri bistvena področja in sicer: Grupa DM je vsebovala analizo stanja znanstvenih dosežkov na področju teorije tehničnih sistemov, načrtovalnih metod, strategije in managementa, evalvacije in poslovnih odločitev, teamskega dela in tudi nekaterih posebnih področij, npr. strojnih elementov; Grupa GAD je predstavila pregled stanja in tendence razvoja uporabe vseh sredstev za računalniško podporo v konstrukcijskem snovalnem procesu (design proces), dalje teorijo konstrukcijskega procesa, kot osnovo za računalniško aplikacijo, uporabo ekspertnih sistemov in metod umetne iteligence, seveda znotraj GAD konstrukcijskega procesa, GAD aplikacije in prakse; Grupa KE je obravnavala nekatera posebna področja, ki jih morajo uporabljati sodobni snovalci izdelkov in sicer: aplikacijska znanja, ki se nanašajo na izvedljivost in proizvedljivost posameznega izdelka, stroške, varnost, zanesljivost in podobno; Grupa DE pa je obravnavala vzgojno problematiko, filozofijo in diktatiko reprodukcije znanja. Na kongresu je bilo predstavljenih 123 referatov, ki so bili razvrščeni v vsebinske kategorije, uradno predstavljene z naslednjimi delovnimi naslovi: DM — G Desing Method—General DM — DT Desing Theory DM — ST Strategy, Management, and Team Work in Design DM — SF Design Methods in Specia-lized Fields DM — EV Evaluation and Decision Making GAD — G Computer—Aided Design—General GAD — DT Design Theory for GAD KE — G Knovvledge Engineering — General KE — CM Design for Cost and Production KE — R5 Reliability, Safety, and Maintainability DE — G Design Education — General DE — TD Theory and Didactics DE — CA Čase Studies and Course Implementations Avtorje bil povabljen k sodelovanju z dvema referatoma, sodeloval je v skupini DM; Design Method. Njegov prispevek (Product Evaluation) je zajemal nekatera najnovejša programska izhodišča perspektivno usmerjene industrijske proizvodnje izdelkov s področja visoke tehnologije. Za take izdelke je še posebej značilno to, da so, zaradi svoje vsebinske in tržne naravnanosti, v vse večji konfrontaciji s svetovno konkurenco, kar zahteva posebna znanja zlasti pa posebno strategijo, ne samo v tehnično-tehnološkem smislu, pač pa prek celotne reprodukcijske verige. Za naše slovenske razmere je znano, da smo približno štirikrat slabši od za-zodne konkurence pri vodenju tako zasnovanih projektov, bistveno slabši smo pri programskih odločitvah, povsem kaotično stanje pa je na stroškovnem področju. Avtor je na konkretni raziskavi, ki je obsegala vzorec boljše delovne organizacije znotraj največjega slovenskega proizvodnega sistema, ugotovil, da se uspešnost projektov še slabša, še slabša se dohodkovna sposobnost t. i. nosilnih izdelkov, podobno pa tudi obvladovanje celotnega informacijskega toka. Avtorje na omenjeni konferenci predstavil ‘obliko in način reševanja takih problemov kot osnovo za smiselno proženje strokovnih aktivnosti na načelu inovacijskega procesa. Njegova predloga, ki temelji na uveljavljanju t. i. top down approach metode, je bil deležen mnogih vzpodbudnih razprav, ki so Kaj je novega na področju inženirskega snovanja izdelkov pokazale na smiselnost zasnove ekspertnega sistema, kot nadgradnje sistemske rešitve. V sklopu te problematike je bil povabljen na M. I. T. in Boston Uni-versity, ogledal si je nekaj večjih proizvodnih poligonov računalniških proizvajalcev v okolici Bostona (npr. DEC Corp.) nato pa tudi v Ottavvo, v HR Center. Omenjena problematika predstavlja samo izsek iz naše stvarnosti. Čeprav noben pisni dokument ne predstavlja neposredne nevarnosti pa bi vseeno veljalo razmisliti, kam kažejo omenjeni procesi. Prvič, povsem neuporabno postaja ločitev izdelkov za domači m tuji trg, kar je podcenjujoče, nekorektno in neperspektivno in tudi nevzgojno. Razviti svet priznava samo en trg, ki more imeti različne specifičnosti, pameten proizvajalec sledi takim zahtevam! Drugič, povsem neuporaben, tuj in domišljav je izraz »domače znanje« pač pa predvsem aktualno znanje, ki ga je mogoče integrirati v obliki sodobne tehnologije, od kogarkoli in odkoderkoli. V ta namen pa mora obstajati, za vsak primer posebej, vsaj minimalna kritična »masa« ljudi, ki znajo tisto, kar se tisti trenutek, ali v bližnji prihodnosti rabi in, ki imajo dovolj veliko absorbcijsko rfioč za prevzem in nadgradnjo aktualnega občečloveškega znanja; Tretjič, v ospredju je vse bolj lastnost hitrosti zaznavanja, ocene in reakcije na nove, najnovejše invencije, kot osnove za prožitev inovacijskih procesov, seve- da v smislu čim večje dohodkovne sposobnosti izdelkov. Ni več toliko pomemben zgolj denar, proizvodna sposobnost, ali trženje, vse bolj je pomembna razvitost percepcije, videti svoje mesto, možnosti in svojo perspektivo v verigi sodelovanja. Treba je biti zraven! Seveda v tem smislu, da se z ljudmi, znanjem in sposobnostjo ter tudi z zanosom, sistematično integrira in razvija lastne možnosti. Če je le mogoče, dolgoročno. Sedanji tip sodelovanja vse bolj postaja brezmejno, med- narodno ter nadnacionalno, seveda samo v primeru vzajemnih, največkrat večplastnimi interesi. Kot zaključni sklep bi lahko zapisali, da se je svet danes znašel na prelomu, v nenehnem prelamljanju pa je tudi vsak segment in s tem celoten poslovno-proizvodni sistem. Spremembe so neizbežne zato je važno, da se zavedamo velikosti, vsebine in razvoja sprememb, ker samo tako lahko aktivno sodelujemo v spreminjanju pretečih nevarnosti. Preteče spremembe je potrebno pričakovati v aktivnem stanju, z ustrezno ambicioznimi, a realnimi alternativami. Seveda pa je povsem upravičeno postaviti vprašanje, glede na naše stanje: kje je naše mesto kdo ga določa in kdo dejansko o tem odloča? Seveda o naših izdelkih, »paradnih konjih« naše stvarnosti, predvsem pa o ljudeh, ki te izdelke snujejo, raziskujejo in razvijajo ter proizvodno plemenitijo, kajti ti ljudje so se življenjsko in zato usodno opredelili za delo v tako vznemirljivem in turbulentnem področju. Ostali bomo brez odgovora, kajti pogosto pričakujemo od ljudi, ki vodijo, določajo in odločajo o teh stvareh, več kot zmorejo, tudi v največjem aplikacijskem razvojnem inštitutu v Sloveniji, ki deluje v okviru Iskre-Avtomatike. Zato ne zaslužijo zamere. Sita za Roglo, za 26. zimske športne igre SOZD Iskra (Na 13., 14., 15. in 16. strani) Odprto zimsko prvenstvo Iskre Commerce Odpeljal, druge pa peljal... pa naj še kdo reče!, da sodi minulo delo bolj v ?rhiv kot pa, v tem primeru na — smučišče. Je Ze tako, kar Marko zna... Ja, Marko Kavčič, ekonomist iz Iskre Commerce, nekdanji olimpijec iz Sappora, je še ''edno razred zase v smučanju, res pa je tudi ,0. da so zaradi letošnje zime, ki tega imena sploh ni vredna, prišli mnogi udeleženci odpr-tjh zimskih športnih iger Iskre Commerce na Krvavec še z zaprašenimi in s »pajčevino prepredenimi« smučmi. Igre so bile torej na Krvavcu, in to na pustni torek, saj se vseh teh zimskih... »iad« na smučiščih ob koncu tedna vse bolj otepajo. Že Po tradiciji so se Commercevega prvenstva obeležili tudi smučarji iz Servisa, Žorina, In-vest servisa, Sozdovih skupnih služb in komercialnih področij proizvodnih DO iz poslovne stavbe v Ljubljani. Bila je torej kar zimska Iskriada v malem. Tako tekmovanje kot tudi poznejša razglasitev v Domžalah, sta minila v izredno prijetnem vzdušju, upajmo pa, da bo tako tudi na tekmovanju smučarjev tekačev... Če sploh bo, saj je ’a panoga še vedno preveč zapostavljena in v Senci veleslaloma. Rezultati Veleslalom Moški A: Borut Rozman — IC — 42.14, 2. Blaž Sagmais-ter — Servis — 44.68, 3. Grega Sagmaister — Servis — 45.72. Moški B: 1 • Marko Podlogar — IC — 34.86,2. Leo Šepec 7 ZORIN — 37.25,3. Mitja Fajdiga — IC — 37.46, 4- Andrej Dvoraček — IC, 5. Hinko Rosulnik — IC, 6. Srečo Rozman — Servis, 7. Janez Golob — IC, 8. Sašo Šulc — Servis, 9. Iztok Snoj — IC, 10. Marko Smole — IC, 11. Marko Čarman — Servis, 12. Marko Rotter — Servis, 13. Miran Porenta — IC, 14. Tomaž Šturm — USE, 15. Vito Murgel — IC, 16. Tomaž Prebil — IC, 17. Jože Knep — Servis, 18. Andrej Ažman — IC, 19. Zdravko Gubanec — Servis, 20. Niko Gradišar — Servis, 21. Dare Gvordja-nčič — Servis, 22. Janez Erjavec — IC, 23. France Kuzmanič — IC, 24. Franc Ahčin — Servis. Moški B: 25. Aljoša Modic — IC, 26. Lovro Primar — Servis, 27. Drago Demec — Servis, 28. Mitja Nagode — Servis, 29. Roman Bakar — Servis. Moški C: 1. Marko Kavčič — IC — 33.67,2. Dušan Benko — IC — 38.17,3. Janez Hafner — USE — 39.18,4. Bojan Praprotnik — IC, 5. Samo Reja — ZORIN, 6. Brane Cvek — IC, 7. Jože Šajnič — Servis, 8. Boris Seveda je bilo pred startom odprtega zimskega prvenstva IC na Krvavcu že po tradiciji kar precej živahno. Durjana — Servis, 9. Zlato Potočnik — 1C, 10. Dragan Remškar — Servis, 11. Jani Šavs — IC, 12. Gaber Pesjak — Sozd, 13. Jurij Janež — Servis, 14. Dušan Gajič — IC, 15. Marjan Podstudenšek — Servis, 16. Milan Nadler — Sozd, 17. Jože Velušček — IC, 18. Vladimir Likar — IC, 19. Bojan Dolinar — Servis, 20. Andrej Brufach — Servis, 21. Zlato Kranjc — IC, 22. Marko Volk — Servis, 23. Milan Nosan — IC. Moški D: 1. Ronald Malej — SOZD — 39.39, 2. Marjan Knol — IC — 41.72,3. Vito Šoukal — IC — 41.78,4. Alojz Umek — Servis, 5. Pavel Milavec — Servis, 6. Jože Meden — Servis, 7. Jaka Škrbine — IC, 8. Janez Koprivec — Servis. Moški E: 1. Lado Peneš — SOZD — 33.18,2. Ivan Zupan — SOZD — 39.47, 3. Grega Jenko — USE — 39.70, 4. Božo Borštnar — S.P., 5. Marko Deu — IC, 6. Jože Končan — Kiberne.. Ženske A: 1. Katarina Holy — IC — 34.82,2. Mojca Jarc — Servis — 37.21,3. Ema Rizvanovič — IC — 38.59, 4. Jana Hribar — IC, 5. Irena Urbanja — IC, 6. Nataša Cokan — Servis, 7. Bernarda Peršin — IC, 8. Polona VVagner — IC, 9. Karmen Kelenc — IC,10. Lili Lenardič — IC, 11. Majda Debelec — Servis, 12. Mojca Bešter — IC, 13. Mojca Golob — Šervis, 14. Zvonka Leben — IC. Ženske B: 1. Lojka Juras — IC — 37.63,2. Alenka Švelc — IC - 39.68,3. Majda Smole - IC - 40.26,4. Maja Krajger — IC, 5. Mika Vraber — IC, 6. Slavica Jamar — IC, 7. Francka Zajc — IC, 8. Sonja Demšar — IC, 9. Polona Pogačar — IC, 10. Cecilija Kupec — IC, 11. Zdenka Skumavc — IC, 12. Ana Železnik — IC, 13. Zvonka Maier — IC, 14. Lili Kuzmanič — IC, 15. Marija Volk — Servis, 16. Jadranka Matoh -IC. Ženske C: 1. Mojca Verdnik — ZORIN — 33.91,2. Marinka Brzulja — SOZD — 42.05, 3. Ivica Rogelj — IC — 42.98,4. Nina Cokan — SOZD, 5. Jožica Štarčič — SOZD, 6. Meta Maksimovič — SOZD, 7. Dubravka Čuček — IC, 8. Brina Reja — Servis, 9. Marjana Horvat — IC. LD Sita za Roglo, za 26. zimske šp^ s .f* L.. x Smučarji Elementov kar dvakrat na Rogli, Če bi šli smučarji iz Elemetnotv še tretjič na Roglo, bi bilo verjetno tudi takrat slabo vreme. Prvič, 13. februarja — lepa številka, kaj? — so morali tekmovanje odpovedati zaradi orkanskega vetra in sneženja na Rogli, teden dni pozneje, ko je bilo v dolini kar lepo in sončno vreme, pa se je Rogla spet obdala z meglo in sneženjem. Kljub temu je organizatorjem uspelo zimske športne igre DO Elementi spraviti pod streho. In to obe tekmi: najprej v smučarskem teku in nato še v veleslalomu. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da je Rogla raj za smučarje tekače — seveda takrat, ko je lepo vreme — toda tudi minulo soboto ljubitelji tega lepega športa na sami tekmi niso imeli časa niti občudovati lepe pokrajine niti se jeziti na slabo vreme. Seveda so se medtem veleslalomisti pridno brusili z svoj obračun, kljub temu pa so jim nekaj kolajn pobrali tudi tisti, ki so pred tem že tekmovali v smučarskem teku. Največja neznanka na zimskih igrah Elementov so bili vsekakor tekmovalci iz Trbovelj, iz Polprevodnikov, tudi ekipni zmagovalci iger te delovne organizacije: tako v teku kot v veleslalomu so namreč pobrali največje število medalj, pri vsem tem pa so izredno »skromno« trdili, vsaj nekateri med njimi, da so smuči šele včeraj poiskali na podstrešju... Seveda jim kljub temu čestitamo, nekateri, verjetno zlasti Mikroelektronika, pa bddo skušali čez slabo leto dni ugotoviti, kje se smučarji iz Polprevodnikov pripravljajo na zimske igre Elementov. Glede na trenutni položaj Polprevodnikov verjetno nikjer, če pa že, potem pa vsak na lastne stroške. Rezultati Veleslalom Ženske A: 1. Vidmar — Mikroelektronika — 53,79,2. Potočar — Hi pot — 56,04, 3. Doler — Polprevodniki — 57,96,4. Kršinar — Mikroelektronika, 5. Longar — Keko, 6. Kunaver — Mikroelektornika, 7. Trček — Mikroelektronika, 8. Kos — Upori, 9. Bator — Mik-ro, 10. Pajk — DSSS, 11. Kramar — Mikro, 12. Naglič — Mikro. Ženske B: 1. Kotar — Polprevodniki — 50,24,2. Majcen — Polprevodniki — 1,00,09, 3. Trante — Hipot — 1,00,23, 4. Nastran — Feriti, 5. Pečko — Fe riti, 6. Drobež — DSSS, 7. Koren — Mikro, 8. Slabe — Mikro, 9. Kovačič — Upori, 10. Recelj — Hipot. Ženske C: 1. Lavrič — Polprevodniki — 54,40, 2. Lužar — Upori — 1,04,30, 3. Pirkovič — Hipot — 1,25,49. Moški A: 1. Rešetič T. — Hipot — 45,48, 2. Kimovec Feriti - 47,00, 3. Rešetič M. - Hipot - 47,82,4 Luzar — Hipot, 5. Grubar — Hipot, 6. Tomšič Polprevodniki, 7. Izgoršek — Polprevodniki, Knez — Polprevodniki, 9. Groznik — NO, 10. Hoh vat — Keko, 11. Verbnik — Feriti, 12. Bregar " Upori, 13. Hafner — Orodjarna, 14. Zalar — Ferit1' 15. Torkar — Mikro, 16. Humar — Feriti, 17. Med- t vec — Upori, 18. Žakelj — Keko, 19. Longar -- 5 Keko, 20. Vidovič — Keramika, 21. Gradišar — Mik' I ro, 22. Marolt — Keramika, 23. Pirc — Keramika' 24. Golob — IE, 25. Hariš — Keramika, 26. Bratuša — Orodjarna, 27. Franko — Upori, 28. Dernič Mikro, 29. Kalčič — Mikro, 30. Grubar — Hipot, 31 ■ Ogrinc — Mikro, 32. Šviglin — Sem, 33. Špec " Keko, 34. Grajzer — Feriti, 35. Tomažin — Mikro. 36. Brglez — Mikro, 37. Zupan — Magneti, 38-Kovač — Feriti, 39. Metelko — Elko. Moški — B: 1. Železnikar — Feriti — 48,63,2. Guzelj — Senj1 — 48,67, 3. Koritnik — Polprevodniki — 48,80, 4-Jermanj — Polpr., 5. Godec — Mikro, 6. Črešnovec — Feriti, 7. Gornik — Mikro, 8. Purker — Feriti, 9. Ladiha — Mikro, 10. Kokalj — Mikro, 11. Božič — Mikro, 12. Horvat — Magneti, 13. Recelj — Upor'. 14. Kramar — Mikro, 15. Kramar - Elko, 16. Bitenc — Mikro, 17. Lešnjak — Hipot, 18. Merčun — Feriti. 19. Konda — Keko, 20. Bokše — Upori, 21-Kovačič — Upori, 22. Saprunov — DŠSS, 23. SOZD Iskra nekay' nasmehov in začelo se bo. Grošelj — Keko, 24. Petrovič — Orodjarna, 25. Simonič — Mikro, 26. Lovše — Elko, 27. Meglič — Feriti, 28. Vodovnik — Mikro, 29. Dornik — IE, 30. Anžlovar — Elko, 31. Burjak — Sem, 32. Bučar — Upori, 33. Dimnik — Mikro, 34. Petkovšek — Orodjarna, 35. Skvarča — Magneti, 36. Pust — Elko, 37. Plameniti — Mikro, 38. Kunstelj — Feriti, 39. Golob — Elko, 40. Vovk — Magneti, 41. Petrič — Sem, 42. Fon — Hi pot. Moški — C: 1. Selak — Upori — 49,12,2. Mrak — Magneti — 49,50, 3. Kotar — Polprevodniki — 49,94, 4. Tominc — DSSS, 5. Potočar — Hi pot, 6. Franko — Upori, 7. Zalaznik — Feriti, 8. Bizjak — Sem, 9. Slabšak — Upori, 10. Glavič — Keko, 11. Rode — Mikro, 12. Pecelj — Hi pot, 13. Cokan — Magneti, 14. Vinšek — Upori, 15. Trampuž — DSSS, 16. Vogler — IE, 17. Košak — Orodjarna, 18. Mekinda — Mikro, 19. Ibrahimagič — Magneti, 20. Kolenc — Elko, 21. Vuga — Mikro, 22. Florjančič — Elko, 23. Grašič — Feriti, 24. Marinič — Feriti, 25. Knez — EkoL26. Gornik — DSSS, 27. Hudoklin — Hipot, 28. Zura — Sem, 29. Bezek — Sem. Moški - D: 1. Mak — Polprevodniki —- 49,54, 2. Bavdek — Keko — 49,73, 3. Kovačič — Polprevodniki — ’ 50,19,4. Sladič — Mikro, 5. Grubar — Hipot, 6. Jordan — DSSS, 7. Kovačič — Upori, 8. Grubar — Hipot, 9. Erman — Magneti, 10. Jarc — Sem. Moški — E: 1. Planinc — Polprevodniki — 52,60, 2. Pivk — Elko — 58,77, 3. Škerelj — Sem — 1,04,86. Rezultati ekipno 1. POLPREVODNIKI 2. MIKRO 3. HIPOT 4. FERITI 5. UPORI 6. KEKO 7. DSSS 8. MAGNETI 9. ELKO 10. ORODJARNA 11. SEM 12. KERAMIKA 13. IE Točke: 1107,56 883,41 754,35 751,14 . 726,28 509,94 309,78 299,53 260,00 256,08 178,65 138,47 79,35 Pri skupnem zmagovalcu so bili upoštevani samo rezultati veleslaloma. Teki: Moški — grupa A, 6 km: , , 1. Igor Gornik — 26.26.59, 2. Jani Železnikar — ' 27.48.90, 3. Matjaž Godec — 29.31.22, 4. Andrej Kalčič, 5. Jure Knez, 6. Stane Bočar, 7. Martin Barič. Moški — grupa B, 3 km: 1. Polde Bučar — 16.09.11,2. Franc Purgart — 18.08.12, 3. Janez Selak — 18.20.12, 4. Marjan ,'T Sušnik — 20.12.69,5. Andrej Satelšek — 21.08.98, 6. Matjaž Valenčič — 28.36.79. Moški — grupa C, 3 km: 1. Tone Sladič — 19.42.78, 2. Franc Zalaznik — 20.31.33, 3. Ivan Tacar — 22.46.85. Ženske — grupa A, 3 km: 1. Irena Kršinar — 19.18.04,2. Tatjana Naglič — 24.17.17. Ženske — grupa B, 3 km: ; 1. Heda Kotar — 20.58.35, 2. Irena Drobež — 25.07.59, 3. Marija Bergant — 38.34.36. ' T LD l^j °a bi vedele, da bodo vse dobile medaljo. Iz Elementov se je tekaške tekme ude- Avtomatika — po tradiciji v Kranjski gori Ljflocilnimi tekmami za zimske športne igre Svoj n.e Iskre so najbolj pohiteli v Avtomatiki. nJe 'SKe so namreč organizirali že v začetku '=Kft,rneseca’ točneje v soboto, 6. februarja. ležiH0vanie ie bilo spet v Kranjski gori, ude-liciu se 9a je, tudi to je v Avtomatiki že tra-'lovj j lzredn° veliko smučarjev. Avtomatika liv , 'udj po izredno velikem številu smučar-