St. 199 MM« »M« i Uh*« (Ml đffrt « H V Trstu, v 12. avsusta 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII vssfc dan zjutraj. UrodaMtvo & 9* L mistiopK DopAtf M rokopisi se m vn!(|» Ocrhtc. * LHtaft tiskamo MHoaL mnc L 7.-. 9 mmcc L i9.5H pol leta L 4 Mrt nt - T< v Tata ia okolici po 30 ccsL — Cgtosl «e rsCunaJs v OrakosU cm tekmo (77 mm} — Oglati trgovcev ia otrtnikov mm po 40 coot osmrtnice ashvsle, poslanim ia vabila pc L L-, oglasi denarnih zavodov mm po L % — MaM oglasi po 90 cest beseda, najaanj po L X — Ogli* naročnina ta reklamacij* oo poMMo isključno upravi Edinosti, v Tinta, elfcs M Frančiška AsUkcga Jtev. 30lL aidstiopje. - Telefon ji edolitva ta spesva 1141 Italijanski naciloitallzam In sodobna politika Itallla cNoben narod ne živi danes izključno od lastnih pridelkov in izdelkov. Vi (Italijani) živite od izmene blaga, od uvoza in izvoza. Ako kaka država obuboža in se artierilo konsumentov v njej skrči« pomeni to za vas eno tržišče manj. Tuja država, ki vsled slabih uredb tava iz Urize v krizo napram pogubi, povzroča krizo in pogubo tudi v vaši državi. Ni je nade za vas, razen v splošnem zboljšanju, v bratstvu med vsemi narodi Evrope, in za Evropo v človekolubja!* Ta opomin na naslov italijanskih sople-nienjakov ni napisal nikdo drugi, nego Giuseppe Mazzini ta veliki genij, globoki politični mislec in prorok italjanskega naroda v minulem stoletju. NTe da bi se — ker to bi bila drznost, s katero bi se le osmešili — hoteli povzdigali na umstveno višino Mazzinijevo, moremo vendar ugotoviti, da to, kar tu gori svarilno pripoveduje Mazzini svojim sople-«nenjakom, govorimo tudi mi na isti naslov \edno in vedno. Vedno govorimo, da ni noben narod — tudi Italijani — kak otok sredi širnega morja, do katerega ne bi segali valovi življenja in snovanja drugih r. a rodov in držav. Noben narod in nobena država ne more živeti brez stikov z drugimi narodi in državami, ne more uspevati, ako njunega življenja ne oplojata življenje in snovanje drugih držav in narodov. Mazzini je bil veleum, globok mislec in da-Iekogleden modrec, ali z goti navedenim posvari lom je izrekel najenostavnejšo resnico, ki jo mora razumeti tudi naj priproste jši človeški razum. Tu pa stojimo pred težko razrešljivo uganko. Ves italijanski narod slavi Mazzi-Rija in se klanja pred etično v'sočino njegovih naukov. Vsi priznavajo, da je bil on prorok m glasnik veličine in bodoče sreče svojega naroda. Najglasnejše in z največjim ponosom govorijo o Mazziniju — kot ponosu in diki v zgodovini italijanskega rutroda in italijanske države — tisti krogi, ki hočejo biti nositelji najčistejšega italijanskega nacijonalizma. To bi bilo razumljivo, ker je to najnaravnejša in najbolj logična stvar pod solncem. Ali ravno ti nacionalistični krogi nas postavljajo pred nerazrešljivo uganko. Ravno ti krogi so z vso E/ojo nacionalistično in državno politiko \ clijametralnem navzkrižju z vzvišenimi Mazzrnijeviim nauki o temeljnih potrebah za dobrobit in srečo italijanskega naroda. Razpaljeni od krivo razumevanega patri j o-tizma in zavedeni od vzgoje, ki so jim jo dajali in jim jo še dajejo pritlikavi sledbe-. niki Mazzini j a, si domišljao in govorio tudi drugim: kakor da njegove gornje besede rie bi veljale tudi za italijanski narod! Italia fara da se — to je sicer lepo, spodbudijivo, navduševalno geslo; ali zlo za Kalijo in za-italijanski narod, če bi njega voditelji in odgovorni činitelji vso tvojo politiko uravnavali le po tem zvenečem Kajti večna resnica je le ta, ki jo je napisal Giuseppe Mazzini: da nobena država ne more živeti le od sebe in iz sebe, te cd svoje lastne produkcije in brez sti Italija Mussolini odpotoval v Abruzze. Ri \\. 21. Sinoči ob 23. je odpotoval mi-1-,istrski predsednik s posebnim vlakom v C as le! i ammare Adriatico. Spremljala sta načelnik kabineta comm. baron Russo in ;»osebni tajnik comm. Chiavolini. Z istim vlakom so odpotovali minister mornarice voi oda Thaon di Revel, minister za javna dela Carnazza, visoki komisar za železnice Toi T.-, državni podtajnik za pošte Cara- , častna korporala državne mflice •iianehi in comm. Rossi. Kot častna ^remija Mussolinija v vlaku odde-isketirjev. Bc' jisla kraljevska družina ▼ Milana. V L\N, 21. Včeraj se je peljala skozi .laše mesto belgijska kraljevska družina v strogo zasebni obliki. Kralj Albert se je odpel,al iz Milana v avtomobilu v Verono, fcriedtem ko je kraljica Elizabeta nadaljevala z otroci potovanje v Genovo. Velik požar. RF:GGT0 CALABRIA. 21. Sinoči je izbruhnil na poljih Paldisi velik požar, ki je uničil več poslopij. Popoln mir v MofceUi. LSOLOGNA, 21. Gibale, ki je pričelo ▼ MorinelH prod dobrim tednom in o katerem je mirnkdo mislil, da- bo utegnilo »meti usode-potre posledice za vso državo, je poleglo. Tudi opozkijonalno časopisje je precej utihnilo. človek bi doba vtis, da je bilo lo gibanje rJ. ik izbruh onih grenkih čustev, ki objema-tc ViiaiisLe, ko vidijo, kako prehajajosirokov-:>nizacije in gospodarske ustanove druga urugo v fašislovake roke. Umevno je, da ta gibanja ostanejo le pri trenutnem izbruhu, let ga potlači železna vladna roka. pakt Pred sboro- kov z drugimi državami. Resnica je, da gospodarsko propadam« drutfh držav povzroča propadanje tudi v lastni drtavi. Če pa je lastna blaginja odvisna od položaja družit držav sploh, ko-liko bolj velja to glede držav, la so naše sosedne in s katerimi naija država tvori takorekoč isto gospodarsko skupnost in sistemizacijo: po zemljepisni legi in po potrebah lastnega uvoza in izvoza! Pretežno agrarna država mota iskati kupce pri sosedu, ki je s svojo poljedelsko produkcijo šibak; pretežno industrijska pa mora za svoje izdelke iskati tržišča pri sosedu, Id takih izdelkov nima, ali vsaj ne v zadostni meri za svoje potrebe. Kjer ni take medsebojne gospodarske uredbe, morata pešati in le vegitirati obe strani! Da pride do takega, za o^te državi neogibno potrebnega medsebojnega gospodarskega izpopolnjevanja, je ravno tako neobhodno potrebno, da se obe državi prijateljski bližata druga drugi tudi v drugih pogledih — političnih — ter da se izogibata vsemu, kar bi moglo kvariti razpoloženje na drugi strani! Podlaga in predpogoj za gospodarsko sodelovanj* je — prijateljstvo med narodi. To je povedal svojim so-plemen jakom tudi Giuseppe Mazzini, ki je gotovo ljubil svoj italijanski narod z vsem žarom svoje plemenite duše, ki pa je imel s svojim visokim intelektom, obenem tudi bister pogled za potrebe praktičnega narodnega življenja in državnega snovanja. V tem je vir današnjega zla, zapreka, da se Italija ne more dvigniti iz teAib posledic svetovne vojne: da se tisti ki danes odločajo v nacijonalni politiki italijanskega naroda in v vseskupni državni politna Italije ne ravnajo po naukih velikega mojstra! Prenapeti nacionalistični krogi — nočemo trditi, da ne bi se grešilo iudi na nasprotni strani — hočejo politiko sile m poniževanja tam. kjer more prinesti resnične in realne koristi le prijateljstvo in sporazum po tistem znanem pravilu: dam ti, če mi daš! Mučno reševanje nesrečnega reškega vprašanja nam je očiten in nazoren dokaz za to, da niti ne govorimo o zaporednih krvavih žaljenjih drugih narodnosti v rimskem parlamentu, v javnih glasilih in knjigah. Naši sodržavljani italijanske narodnosti - " " * izva- inrsht V mestnem svetu bodo imeti odslej radikal ci 38 odborniškfli mest, med temi predsednika, podpredsednika in osem kmetov, meščanski Uok jih bo imel 11, komunisti 3 in socialistične 'stranke 1. Tudi po (»tali deželi so radikalci ohranili svoje dosedanje pozicije in ponekod tudi znatno napredovali Po dobljenih informacijah so radikali dobili dve tretjini od skupnega števila občin. Radikali so dobili 1302 občine, demokrat 354, meščanska lista 50, džemajet 12, ostale občine pa ostale manjše skupine. Poročila še niso dospela iz 674 občin. Volitve so potekle po vsef deželi mirno, le v južni Srbiji je prišlo do krvavih izgredov po nekaterih bolj izpostavljenih krajih. «Makedonstvujušči» so živahno agitirali za svojo listo, hud boj se je bil tudi med samosrbsknni nacionalisti, pristaši narodnega edinstva in med muslimani« V Prištini so zmagali muslimani Ko se je v Kosovski Mitrovici izvedelo za izid volitev v Prištini, so muslimani pod vodstvom Ferad bega napadli pravoslavne. Vnel se je hud boj, tekom katerega je več oseb mrtvih in več ranjenih. Poroča se, da je ostalo na bojišču kakih 10 oseb smrtno ranjenih. V izpostavljene kraje je bilo poslano vojaštvo, ki je vzpostavilo red. Drugače so po deieK volitve potekle brez izgredov. Po doseadnjih poročilih so zmagali v notranjosti Srbije in v Crni gori radikalci jali papeški nuncij Pelegrlnetti, jugoslo-venski episkopat, minister ver dr. Janjič, pokrajinski namestnik dr. Cimić, general Srećković in druge visoke osebnosti Nuncij Pelegrinetti je z uspehom zelo zadovoljen. Vzkliknil je škofom: «Vi imate zares krasen narod!» Nuncij Pelegrinetti ostane v Zagrebu do 25. avgusta, na kar odpotuje v Ljubljano, da se udeleži katoliškega shoda v Ljubljani Rusija Wirth t MoekvL PARIZ, 21. Tukajšnji listi poročajo iz Moskve, da je prispel v Moskvo bivši nemški kancerlar Wirth. naj bi že enkrat začeli razumevati in jati nauke svojega Mazzinija, ki jim pravi, da je tudi Italija potrebna izmenjavanja izdelkov in pridelkov s sosednimi drž vami, a do tega da moreta dovesti le priateljstvo in bratstvo. Prav in pohvalno je, da slavijo Mazzinija na akademijah,*}predavanjih, v javnih glasilih, na patrijoAičmh slavnostih in v svojih zgodovinskih delih. Toda še bolj potrebno bi bilo, da bi italijanski nacionalistični krogi — ita k temu prištevamo tudi današnje oblastnike — tudi poslušali njegove nauke in jih izvajali praktično! To bi morali tem bolj, ker je bil Giuseppe Mazzini med največjimi duhov f, misleci in — patrijoti v zgodovini italijanskega naroda! _____ com1. i Jn RIM, 21. Včeraj predpoldne so se vrifila pod predsedstvom ministrskega predsednica MussoHnija zopet pogajanja za skle-ftitev mornarskega pakta. lastnike paro-alovnJh podjetij #b sestopati CosuHch, Brunetti, Maresca in Rozzi Pogajanja so kajala divio eno uro in so se popoldne Ipd' nadaljevala; o uspehu ni še ni-|soar znanega. Okoti 23, ure je Mussolini pdpotoval v Castallammare. Dogodki v Molinelli so zaenkrat stopili v v ozadje. Vse tukajšnje javno mnenje z napetostjo pričakuje zborovanja Delavske zveze, ki se bo vršilo v Milanu. Listi so vsi polni ugibanj o izidu tega zborovanja, ki bo imel gotovo dalekosežne posledice za razvoj političnega in gotovo tudi gospodarskega življenja v Italiji Med voditelji Delavske zveze se vrši precej hud boj: nekateri poslanci, kakor Đaldesi, D'Aragona so za to, da se zveza odtegne vsakemu vplivu socialistične stranke in potemtakem za sodelovanje z vlado; lako bi prišla zveza k takozvanemu laburizmu po angleškem vzorcu. Drugi voditelji, ki so ostali zvesti sociaKstičnim naukom, pa skušajo na vsak način obdržati zvezo v svojih rokah. Katera struja bo zmagala, je zelo težko prorokovati. * 1 I 1 » , .1 JugoslavUa Občinske vo&tve t StfcijL - Radikalci dobiti dve tretjim vsoh občin . Vofflai izgreda v Kosovski Mitrovici ia Kragujevcu BELGRAD, 20. Včeraj so se vršile po vsej Srbiji občinske volitve. Tem volitvam je pripisovala politična javnost veliko važnost, kajti znano je, da je sedanja radi-kalska vlada čakala ravno od teh voiitev nove okrepitve svojega stališča. Izid volitev je okrepil stranko, ki ima sedaj sama državno krmilo v rokah, nad vse pričakovanje. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da je imela radikalna stranka največje uspehe pri nižjih in srednjih slojih. V Bel-gradu samem je odločila izid volitev v prid radikalcem periferija mesta, kjer stanujejo po večini delavci, mali obrtniki, invalidi, branjevci in kmetje. V Bel gradu samem so dobili od vkupnega števila 21.079 volil cev: radikalci 6559, meščanski blok 4987, komunisti 1505, socialisti 318 in srbska stranka 172 glasov. Meščanski blok je bil sestavljen od demokratov, neodvisnih radikalcev, napred-n j ako v in republikancev. Pri zadnjih skupščinskih volitvah, je bil dobil meščanski Uok 5850, radikalci pa 5862 glasov. Pri včerajšnjih občinskih volitvah so zmagali radikalci s 1572 glasovoma večina. Zmagala je lista Marjaaovića, ki poslana novi predsednik občine. Takoj ko se je iz-yede!o za zmago Marjanovićeve liste, so radikalci priredili burne n&anifestacije do v teh le mestih: Beograd, Bar, Boljevac, Stalač, Ražanj, Piroi, Arangjelovac, Pri-lep, Bitolj, Vlasotince, Lapovo, Smederev-ska Palanka, Gornji Miftanovac, PoSarevac, Kraljevo, Skoplje, Niš, Andrijevica, Uzice, Carevo sela Tetovo* Stip, Kavadar, Kolašin, Vikfić, Prizren, Veles, Radovište, Prijepolje, Ohrid, Kačanik, Mladenovac, Krnševac, Čačak, Kragujevac. Demokrati so zmagali v teh le mestih: Val j evo, Šabac, Kumanovo, Smederovo, Vranje, Cetinje, Leskovac, Rokovac, Laza-revac, TrstenŽk, Aleksandrovac, Ćuprija, Knjaževac, Požiga, Pretopi je, Bercvo Dja-kovica, Jabukovac, Gradište, Strumica, Koviljača, Berane, Negotin in Aleksinac. V Prištini so zmagali Turki, v Veliki Plani zemljoradniki. Zborovanje vodstva Ra&ćeve stranke. — Zaupnica Radića. ZAGREB, 20. V soboto in nedeljo se je vr-£iia plenarni' seja vodstva HRSS pod pred-sedništvom podpredsednika poslanca Drago U-na Kovačevića. Sprejet* je bila resolucija, da oe da ReJdićti sposobna -polnomoč tudi za diplomatsko akcijo, da se mirnim, pacifističnim jg km ter prodrl do obali Sredozemskega __a____■ » --- vrlini « nrivnivnrt nravo • c___»• ___a____1__l u Francija Trgovinska pogodba med Francijo ia Cehoslo-vaško. PARIZ, 20. V vnanjem mmrstrstvu je bil podpšsćtn trgovinski dogovor med Francijo in Ćehoslovaško. Za Francijo sta podpisala dogovor ministrski predsednik Poincare m trgovski minister Dior, za Čehoslovaško minister Dvo fačsk in s akcijski načelnik v trgovskem mi nistrstvu dr. Peroutka. Trgovski dogovor stopi v veljavo dne 1. septembra. Pogajanja za sklenitev tega dogovora so trajala celih pet mesecev, ker je šlo za trgovski dogovor med dvema državama z različnima trgovsko-političnima sistemoma. Francija ne aklepa trgovskih dogovorov s klavzulo o dovoljenju največje prednosti, čehostovaška trgovinski politika pa temelji ravno na načelu te klavzule. Francija je izjemoma dovolila Čehoslovaški največjo prednost nasproti Nemčiji, Avstriji in Madžarski zo vse blago, pri katerega izvozu je Cehoslovaska prizadeta. Težka avtomobilska nesreča. 6 mrtvih in 13 ranjenih. NIZZA, 21. Neki avtomobil, ki je vozil amerikanske izletnike, je v bližini mesta Guilaume strmoglavil Icakih 10 metrov globoko. Izgubilo je živjenje 6 oseb, 13 je bilo ranjenih. Silni požari na francesk« rivijeri DRAGUIGNAN, 21. Predvčerajšnjim je pričelo goreti na raznih krajih v gozdovih okraja Les Maures. Ogenj se je povsod hitro razvijal in se razširil kljub velikanskemu obrambenomu aparatu v dolžini na potom popolncaaa prizna in oživotvori pravo samoodločevanje hrvatskega naroda naj ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje, določene v mirovnih pogodbah, na drugi pa. enodušna volja hrvatskega naroda, izražena na volitvah dne 18. marca 1923.» Vodstvo HRSS je užaljeno, — "ker niti ena današnja srbska stranka ne kaže niti najmanjše volje in pripravljenosti, da prizna hrvatskemu narodu njegovo državno politično in na^ rodao kulturno individualnost.» Radić se baje sedaj nahaja v Londonu, kjer namerava obiskati svoje prijatelje, s katerimi je bil že prej v etiku. MedUm ko bo Radič dajal na Angleakem nasvete za rešitev - irskega vprašanja se zna zgoditi, da zadene njegovo stranko i^a usoda, kakor nedavno komuniste. Belgrap&a c=PoLi-tik&» javlja namreč, da se v političnih krogih govori, da vlada resno misli raztegniti določila i Obznane • tudi na njegovo stranko in njeno vodstvo, ki bo moralo pač biti solidarno s s vojen predsednikom, tudi ko bo šlo za zagovarjanje njegovega dela. . < Tudi poluradna «Samouprav a - namiguje na eventualni ostrejši nastop, če se bo izkazalo, da je potreben. Sporazans gkde Reke dosežen? LJUBLJANA, 21. «Jutro- javlja iz Bel-grada: Danes je vlada dobila poročilo iz Aux les Bains, da so se tam sestali PaSić, Ninčič, Antonijević, Rybaf^in Rašič, da sklepajo o podrobnostih italijanskega predloga glede uprave Reke. Iz Belgrada so bila poslana poročila o pisanju hrvatskih m slovenskih listov o tem vprašanju. Kakor doznava Val dopisnik, je hA italijanski predlog sprejet ter bodo Reko upravljali člani italijanske m jugoslov. paritetne komisije s člani reške državne komisije. Na drugem mestu zopet piše isti list: Pogajanja o rešitvi reškega vprašanja se vodijo, dasi je paritetna komisija prekinila delo, direktno med italijansko in jugoslov. državo preko Aix les Bains. Jugoslov. vlada je pripravljena sprejeti ta italijanski predlog s pogojem, da morajo biti zastopniki reške države iz krogov Zanellove konsti-tuante. _ kongres t Zagreba. Nad lNtOM udeležencev morja. Sinoči je veter ponehal in je grozni požar zgubil na svoji sili. Ogromno ognjišče Les Nauresa, ki se je razširilo od gozdov ob reki Are do morja, je uničilo vse bujne gozdove in veliko število vil. Le morje je moglo zastaviti pot velikemu požar ju, ki je uničil celo alge na obrežju. Skrbnim prizadevanjem obla s te v se je zahvaliti, ako so bili vsi letoviščarji pravočasno rešeni. Angllla London t pričakovanju francoskega odgovora. LONDON, 21. Ministrski predsednik Baldwim ostane v Londonu, da bo prejel osebno francoski odgovor na angleško noto. Jutri zjutraj se bo vršila v Downing-steetu seja ministrskega sveta. Listi menijo, da pomeni francoska nota, akoravno vztraja na stališču zakonitosti porurske zasedbe, korak naprej, ker se skoro sklada z angleškim stališčem v vprašanju izpraznitve zasedenih pokrajin, v slučaju da bi Nemčija izpolnila svoje obveze. Najbrže bo Francija v tej svoji noti popustila v nekaterih točkah in predlagala sklicanje mednarodne konference. «Pall Mali Gaze t te» priporoča skrajno previdnost in pravi, da ni mogoče podajati kake izjave, dokler ne pride odgovor iz Pariza. Vesti o mednarodni konferenci za rešitev odškodninskega vprašanja preuranjen. LONDON, 21. Reuterjev brzojavni urad poroča: Da bi prišlo do konference med zavezniki pred izročitvijo francoske spomenice, ni niti govora. Edino po proučitvi te spomenice s strani angleške vlade je verjetno, da se bodo predstavniki zaveznikov seStali; kajti prej ni mogoče presoditi, ali bo spomenica v skladu z mislijo na slično konferenco. Nomilla Različna razmotrivanja nemških listov o zadnjem Poincarejevem govoru. blokade Porvrja. BERLIN, 21. Kancelar Stresemann je a ozirom na podaljšanje blokade Porurja iz* javil uredniku nekega lista, da bo ta ukrep še povečal splošno razburjenost v Nemčiji Misel na krivice, ki jih mora Nemčija trpeti vsled zasedbe Porurja, stavlja za ta-jevanje nemškega naroda na skrajno pre* izkušnjo, tako da skoro ne more več slediti svoji vladi na poti treznega delovanja, ako-ravno skušajo vse vlade in vsi narodi Ev. rope končati to stanje negotovosti. Želim toplo, — je zaključil Stresemann — da bi se v Franciji začelo razmo'irivaU vprašanje, ali je pravično gaziti v b'atu zakone člo* večanstva in razsodnosti. Vesti o atentatu na Strese m an na neresnične. BERLIN, 21. Wo!fov urad zanika vest, da je bil izvršen atentat proti kancelar j u Stresemannu. V vrtu kancelar je ve palača sta bili odkriti dve sumljivi osebi, ki pa ste, komaj opaženi, zbežali. Gre najbrže za kako poskušeno tatvino diplomatskih spisov. Za vsak slučaj je bila straža v oa-lači ojačena. Kruppa bodo prepeljali v francosko • jetnišnico. BERLIN, 21. Woifov dopisni urad spo-roča iz Dusseldorfa, da bodo Kruppa f kratkem prepeljali v kako ječo na Francoskem. Poseben denar za velesejem v Leipzigu LEIPZIG, 21. Urad vzorčnega velesejma je odbil dovoljenje za izdajo začasne posebne valute za čas trajanja velesejma. GrSka Splcsna stavka v Atenah. ATENE, 21. V znak solidarnosti s štraj-kujočimi delavci so proglasili davi stavke tudi organizirani nameščenci prometnit podjetij. Vse zveze na suhem in morju sc pretrgane. Listi zahtevajo od vlade s t rogi t ukrepov, da se pride v okom temu položaju. Vendar vlada v mestu popoln mir. Strogi ukrepi grške vlade proti stavkajo čhn delavcem. Razpust vseh delavskih organizacij. ATENE, 21. Vlada je z odlokom raz-pustila vse delavske organizacije ter zaplenila vse arhive in hiše. Premoženje teh organizacij bo izročeno državni banki tci bo služilo za ustanovo blagajne za oskrbe delavstva. BERLIN, 21. Nemški listi se na splošno ZAGREB, 20. Včeraj je Zagreb doživel!držijo rezervirano napram govoru, ki ga je A a ar ___ 1__i ■ I. . f _ 1 ^ a O f 1 • _ M * 1 ___1___?11 _ fJ. _ _ imel v nedeljo v Charleville francoski ministrski predsednik. Nekateri listi smatrajo ta govor za korak naprej k rešitvi odškodninskega vprašanja, medtem ko ponavlja «Vorwaerts», da ne bo nasprotovanje Poin-carčja za izpraznitev Nemčije napravilo nikakega vtisa, dokler se bo Francija udej-stvovala na nemškem ozemlju s svojim mi-litaristačnem despotizmom. Dosega resničnega in trajnega miru med obema veHkima republikama je najvišji cilj, radi katerega bi morala francoska demokracija opustiti svojo dosedanjo gonjo proti Nemčiji in ne zahtevati od nje stvari, ki jih ta ne more dati Žalibog pa — tako zaključuje omenjeni list — ne moremo v tem trenutku upati na take spremembe. Na splošno menijo listi, da bo Stresemann ponovno odgovoril _ n_ __________Poincartju, čim bo objavljeno besedilo bTvodilnih konfedstov. Svečano so večer- francoskega odgovora na angleško nota svečanost, kakoršne ne bo) j iako kmalu-Po zagrebških ulicah se je pomikala procesija, katere se ie udeležilo nad 100.000 vernikov iz vseh krajev Hrvatske, Slavonije, Bosna, Dalmacije in Slovenije. Vrste po dvajset vernikov so se začele pomikati s Kapitoia ob 4. popoldne pod vodstvom papeževega nuncija Pelegrinetti j a, za katerim so šli vsi jugoslovanski škofje. Na čelu procesije so korakali Slovenci v pestrih narodnih nošah in z društvenimi zastavami Ulice so bOe nabfto polne občinstva. v mesta ustavljen, na Kapital še-le ob 10. zvečer Mestna župan Heinzl je snočs na Čast prirediteljem evfcerističn*$ft kongresa priredil svečano večerjo, na katero f# btlo po-vabljenih iziedtfb veliko število utftednih procesne je bil ves promet Ijea. Zadnje vrste so ae vrnile Španska Španski mandat nad Marokom ogrožen. Hudi spopadi med španskimi četami in vstaši _ MADRND, Visoki komisar za Marok j t obvestil svojega ministra, da so vstaškfe čete prekoračile zapadno cono in da so dospele do Tetuana, kjer so navalile na špansko postojanko v Ajetu. Španci so imeli 73 mrtvih m ranjenih. Še danes bodo španske čete odkorakale iz Tifersulta na pomoi posadki v Ajetu. MADRID, 21. Kralj in ministrski predsednik sta se dolgo posvetovala o položaju v Maroku. Minister za notranje zadeve je izjavil, da položaj v Maroku ni sicer ne-varen, vendar pa zahteva velike pažnje s strani vlade. Vlada ne bo poslala novih čet v kolonijo, ampak bo le izpopolnila prazna mesta v vojski. Razsajanje kolere. BAGDAD, 21. Kolera je sicer nekolike ponehala, a žrtve so še vedno številne: v Ibafanu je bilo 744 mrtvih, v Bassori 76. Strašne posledice morskega viharja. SEUL, 21. Zadnji morski vihar je za-i hteval neštevilne človeške žrtve; do danes je ugotovljenih 346 mrtvih in okoli 1000 pogrešanih oseb. Potres in povodaji v Aziji. Nad 158.000 ljudi brez strehe. TEHERAN, 20. V teku zadnjih 24 ur je pretreslo vso pokrajino 5 močnih sur kov. Prebivalstva se je polastil velik straii. Povodnji so povzrpčile velikansko škodo; poruseniah je več vasi. LONDON. 20. Dopisnik lista cTimes- poroča o poplavi reke Iravadi v Birmaniji naslednje: Nad tisoč kvadrat, meirov zemlje je pokrila voda. Dolina ob spodnjem teku Iravada je iz-premenjena v pravo jezero. Valov je deroč« reke je pokrilo več mest in vasi; iz vode moli te tupaleim streha kake visoke hiše. Nad 158 tisoč prebivalcev je brez strehe. Spominjajte se ob vsaki priliki .DUaške Matice* DNEVNE VESTI Oobtr odgovor , Mctt liatom «L*U»fti sodaMsta* in falistov-afeim glasilom «Popo4o di Trieste» je prišlo te llnft do polemike, kt sauna tudi nas, 'ker 6e moramo neprespano- prerekati z itali* w?kinii glasili ss istega vzroka. Očitajo nam »eiria-Ranfcstvo ter se sklicujejo kot dokaz na dejstvo, dal smo bili pred prejšnjo vladavino v ■tikiii z avstrijskimi oblastvi. Slična očitanja naperjajo tudr proti tukajšnjim socijalistom. Zanimiva je že ugotovitev t socialističnem tflasilu, da ei fašist o vski list ne upa braniti tukajšnjo italijansko buržoazijo pred očitkom, da le je v Rimu kazala iredentistično, na Dunaju pa av&triakantsiko. Potem pa izvaja «L'Unita socialista*: Naši odnosa ji z avstrijsko vlado, s Holienlohem? To so bili prav trsti, kakor smo ph int&Ii potem z italijansko vlado in z generalom Petitti. iSi četnim komisarjem Mosconi-|fem( ali, kakor jih imajo francoski, nemški, švi-(carski, ho!andski itd. itd. socijalisti z dotič-»hni vladami. Naši možje so se pogajali z avstrijsko vlado in s Hofcenlohem, da so branili Interese delavcev, v imenu sindikalnih organizacij, ali stranke. Isloiako, kakor se je tudi Italijanska tržaška beržoejnj* zatekala k avstrijski vladi in h kneza Hohenlohe vsakdar, a ji je bilo treba braniti lastne razredne interese. Tod<± s to razliko: socijalistična stranka si podajala izjav udanesti nobeni avstrijski Vladf, doč'-m vemo, kako «železno-* opozicijo so delali mc«je tržaške iredentistične buržoazije. Dober, veljaven odgovor. Tudi naši možje so s*opali v stike z avstrijskimi oblastvi le zato, "da so branili interese slovenskega ljudstva, nc pa morda iz. kake ljubezni do teh vladalcev. Poslopdi so le v imenu naše narodne stranke, isloiako, kakor stepajo danes v stike s seda-n-iml vladalci! To je resnica, gola in neoporečna. A vsi zaključki in očitanja, ki jih izvajajo iz de resnice italijanska nacionalistična glasila na škodo našega življa, so le gola, neopravičena in drzna podtikanja. Kakor naši ziiurniki, so delali svoječasno iz istega razloga tudi zastopniki češkega naroda, ki je bil — kdo moie oporekati temu?! — naop&zicijonel-ncjŠi m-d narodi avstrijske polovice propadle menaririje! Je pač vedno in povsod tako, da pametni in realni politiki računajo previdno z danimi razmerami in dejstvi. Najjasnejši dokaz za to je vsa politika italijanskih zastopnikov v dunajskem parlamentu: nobena parlamentarna stranka ni razmeroma toliko postavala po palačah dunajskih ministrstev kekor je ravno italijanska delegacija, ki je tudi glasovala za vojne kredite, torc; z.zi priprave za obračun z — Italijo!! In pri vsem tem je bila vendar — iredentislična! Kakor pravi tisti francoski re!-:: da treba pr?y razlikovati, če sc beče prav soditi!! ff&kaf za „Pkcc^" Te dni se je raznesla vest, da velika občina -Hatzfeld v nekdanjem ogrskem kcmiiatu To-rontal, tem vozlišču ob železnici Szcgedin-Te-mešver, ki jc na podlagi mirovne pogodbe pripadla k Jugoslaviji, ima pripasti sedaj Romunski. In to baje dogovorno z Jugoslavijo. Nemški listi pa so prinesli poročilo, da je nemški zastopnik — občina je namreč po večini nemška — dr Kr«tft dospel v Belgrad ter izvršil v ministrstvu za vnanje stvari protest Nemcev v Hatzfeldu proti temu, da bi ta kraj pripadel Romunski, ker Nemci v Hatzfeldu hočejo ostati pod Jugoslavijo! — Kaj pravi «Piccolo» k temu protestu nemike manjšine v Jugoslaviji?! Tisti «PrccoJc:>, ki neprestano kriči, o slraš-nom položaju nemške manjšine v Jugoslaviji! Čudni ljudje morajo biti ti Ncmci v Hatzfeldu, ko protestirajo proti tenu?, da bi bili — odrešeni «iz jarma»! Drugi- ljudje silijo iz suženjstva, ti pa piX3tesiirajo proti od rešen ju»! Le ene« razlaga jc. za ta presenetljivi pojav, namreč ta, da sc morajo Nemci v Jugoslaviji precej — dobro počutiti v < jarmu*. Res ni lepo, da so ti Nemci tako r.akuhafi našemu «Picco-in s tem kompromitirali njegovo srčno navdušenje za pravice in svobodo nr.*rodnih> manj-5in v — drugih deželah! Obisk ministra za.*, kolonije na bivšem Tirolskem V Meran je prišel te dni, kakor pišejo, g. Federzoni, minister za — kolonije. Sprejel je zaslopjiike tamošnjih fašisiovskih organizacij in izrazil v imenu vlade simpatije meranskemu prebivalstvu, ki jc prvo med vsemi drugimi iskreno sprejelo svoj novi položaj v italijanski državi. Pripomnil je, da ima vlada v svojem programu pravično ih skrbno delo za tamošnje prebivalstvo, kakršenkoli je njegov materinski jezik. Toda vlada bo neomajno ščitila pra-'vicc italijanske države in uspehe zmage, ki je vrnila Italiji nje naravne meje. .Minister za kolonije je zaključil poudarjajoč, da morajo biti Adižani ponosni, da pripadajo Italiji, ki jc stopila ob stran največjih držav sveta, Kitajska na robu propada Nota agencije «Havas» je javila te dni, da so se velesile z ozirom na težaven notranji položaj na Kitajskem odločile p odvzeti energične korake v Pekingu ter zagrozila s pomorsko demonstracijo. Položaj na Kitajskem je v resnici opa-sen. Nobena država razen Mehike preživela toliko časa v trajnem neredu, kakor Kitajska. Medtem pa, ko se v Mehiki mešajo civilizirana plemena z divjimi, je Kitajska država zelo stare civilizacije, ki pa naglo propada in morajo največ tujci trpeti vse posledice notranje anarhije. Že tri desetletja se na Kitajskem širi gibanje, ki je zelo podobno italijanskemu fašizmu, ker hoče nadomestiti trhlo vladno oblast s krepko privatn energijo. Ta kistajski »fašizem« pa ni bil naperjen proti notranjim, ampak zunanjim sovražnikom »Nebeškega carstva«, t. j. proti sosedom in oddaljenejšim državam, ki so hotele priti do neizčrp-ljivih bogastev največjega cesarstva na svetu. Bokser j i (kitajski »i-ho-čuen«) so bili stara sekta, ki ni bila znana do začetkov tega gibanja. Nezadovoljstvo, ki je nastalo vlsed delovanja krščanskih misij in vsled izgube raznih delov države je našla v o-lmru te stare sekte organizacijo za odpor, ki je bila leta 1901. razpuščena, a se je potem ponovno organizirala na svojih starih temeljih. Ti bokserji so videli edini način, da se upre jo tujcem, v tem, da osvobodijo vlado kvarnih uplivov mandžurskega dvora. Tako se je kitajski nacionalizem pretvoril iz ksenofobskega v revolucionarnega in je v republiki prišel do raprezetativnih mest. Z istim dnem pa se je pričela kitajska kriza. Cilj nove vlade je bil odpor proti vmešavanju tujcev v notranje državne razmere, revolucija je prisilila novo vlado, da je demobilizirala revolucionarno vojsko, česar pa vlada ni mogla takoj izvesti. Vojska je prešla k banditstvu, ki je še danes neozdravljiva rana na državnem življjenju Kitajske, _______ 2a mir med narodi... Iz Amerike javljajo, da se pripravlja v Ameriki silna propaganda za vojno zračno flotiijo. Te dni odleti iz Langy Fielda 27 vojaških aeroplanov, ki se bodo ustavljali nad raznimi mesti in izvajali razne vaje ter tako nudili prebivalstvu sliko, kako se branijo mesta v vojni. Med drugim bodo letalci zatemnili nebo z oblakom dima, debelim 30 cm. Te dni bo dokončan ogromen aeroplan, naročen od ameriškega ministrstva za zrakoplovstvo. Ta aeroplan bo največji, kar jih je narejenih doslej in bo prihodnjo pomlad odletel nad severni tečaj. Aeroplan, ki bo nosi! ime Z. R. I., bo imel šest motorjev po 300 konjskih sil. Vsak motor bo imel posebno inštalacijo, tako da bo povsem neodvisen od drugih dveh. Seveda bo aeroplan imel tudi svojo posebno močno radiolelegrafsko napravo in, če bo treba, tudi... bombe. Anglija, seveda, ne namerava zaostati za Ameriko in so njeni uspehi na polju aero-navtike znani. Zanimiv je bil tudi nedavni prepir med listi glede vprašanja, aH ima močnejšo zračno floto Anglija ali pa — Francija. Rusija, Japonska in druge države so tudi že dosegle lepe uspehe na polju oboroževanja in čisto vojaškemu in vojnemu vzgajanju mlade generacije smo priča vsak dan. Tako se pač ne da ulajevati, da se velike države res pripravljajo na mir, ki bi bil že zapečaten za večno, če bi le ne bilo teh nesrečnih manjših držav, ki kujejo orožje!.., • ■ —■ ——^ Olajšave za obiskovalce ljubljanskega velesejma. Delegacija ljubljanskega ve lese j ma nam poroča, da so v njenih uradih na razpolago legitimacije za ljubljanski velesejem, ki stanejo po 50 Din. Na podlagi te legitimacije dobi nje imejitelj na tukajšnjem jugoslovenskem konzulatu vizum na potnem listu za 5 lir in polovično vožnjo do obmejne postaje (v tem slučaju Postojne) do Ljubliane. Oddaja skladišč preostalega vojnega materijala. Kr. prefektura v Trstu obvešča prizadete, da je izredni komisar državnih železnic sporočil, da je rok Roman Marije Taraovske. - Poslovenila G. B. Letele so, letele, švigajoč nad našimi1 glavami — vriščalf- sve od veselja ,,. Marsikatero «vc ujeli!... Bilo jih je mnogo tudi po tleh! Tatjani Hh jc imela poln predpasnik in jaz sem jih držala tesne v rokali, in v rutici.,. Potem sve stekli po -stopnica1!! v refektorij. — »Glejte, glejte! našle sve polno lastavic!» Vidim še učenke, kako so na-ju obkrožale in obraz učitelj-: cc upognjen nad mcncy smehljajoč in neveren — vidim jo, kako se vsa prestrašena pomika nazaj, vsa bleda, vsa tresoča se zbog neprijetnega občutka: »Usmiljenje. So sami netopirji!* Še danes sc spomnim, katco smo jih vreščeče, zanetale vse da!e£ proč od nste; še danes se mr zdi, da čistim meci prsti in na licu tisto opolzko in gladko švigaojc onih mrzlih kcžic... Kedo mi vzboja ta spomin iz otroških Let v tej žalostni tragediji mG^ga življenja? Ko vutopim v zaprt stolpič mojega rafcuma, da bi našla lepih vzvišenih misli, glej, tedaj švigajo obolu mene le pošastne in blazne misli, črni netopirji hipohondri;c. Malo ali nič reč se ne spomnim onih pogub- mh dni v Jaili. Spomnim se fe na Siahlove be- sede: «Je umrl! Je umrl!« In ker mu. nisen. verjela, me je spremljal v anatomično dvorano. . Groza ml zapira ustnice. ,«• Spominjam se Še( da se fe Stahl nekega večera usmrtil s samokresom... Iz iste ana-tomične dvorane mi je podal rcfcctrgan listič, zaznamovan • Creso&hm črkami sledeče: «Mura! Ne bom živel več kot štirideset minut. •. Pridite, pridite^ pridite!» Nisem ga Sla gledat. Sledila sem Vegovemu pouku, inijecirala sem si neprestano kokadno, da sem' se vračala v deželo sanj, r kateri sem se tiste dneve sukala vsa kratka in bUana. Spomšn^am se, da mi je bilo tako, ko da bi bivala pod vodo, v neprestano tekoči senci. Koj, ko sem bila »opet na površju, in ko se je v moji vesti prHcattalo moje življenje škripajoče m surovo, sem si vtisnila v meso konico one vrtajoče igle... kokaina mi je splavala po žilah in vračala sem se v. valoviti samrak neresničnosti. Toda nekega dne sne pretrese fofenziven klic — bil ie klic materinstva. Tjofca!... Tanja! ... Kje so brli moji otroci? Zakaj? zakaj so bile prazne enoje teke, ko sta oni dve bitji moja last? Ustrašila' sem se same sebe in somaambuti-s ti črt • spati je, v kateri sem blodila ie več časa; poskočila sem iz zapora omame, še sanjajoča in presenečena in stopil« na prag Življenja. Oh, koliko stvari ee |s * Nisem bila več oarons kroževana« oboževana, ljubljena Nekdanje prifrite$ce so obračale drugam oči; moški pa so fik vkiraH dnmo v me, gledajoč me tako, laot se niso nikdar ispaK me gledati Lahkomiselni VnmUj — lakmtm, spremenjeni Vasilij — se Je zapiti sam rme, kakor da bi bil obdan z zidom tidejsve. Zaman so toOde moje stabotne roke, Tsmirn sem jofcafc, zaman sem klicala na pomoč; Nepremičen, nedostopen, osisl je zaprt v svojem srdu; ne njegova vrata, «e njegovo srce se ni več odprlo zame. Ušla sem z otroci v Otrado. Moji ponižani in maiosrčni starisi so nas qprejeftf; toda preveč so b»h otožni, da bi ase tolaitlž, hodili so nemo po patricijskih dvoranah, in zarudevali so pred slrzc bniŠtvom. Tudi moji Otroci so hodili po psstih, molčeči in sramežljivi, ne vedoč zakaj. Nekega dne mk je iriia Tanja, moja Tanja iztrgana is rok. VariKj mi jo je odnesel. Nisem je videla nikdar več: Spominjam se, ds sta iz&a nekoč sama m otožni v mimJki paifc. Ob vaji etrsai ae >e vrtel Bear, kmrid psa ijiji ^tU, kt je vsako-toMco> potiskal v oato lana rsfco svoj makri gobec. Misli!« mm m: «Ko bo T«oka velik, me bo gote>vo rapusta. Haftel bo k očeta, hotel bo vstopiti » svet, ▼ Šhftnk I® sraš- akn okrlijam. wt bo gata, Toda Tanja bo vsa maja. Tflfti bo vasasUa škrta te sli.. Marzanova al je hotela vzeti življenje radi želodčne bolezni, vsled katere je že delj bolabala. Dve drsni HmttM podjstjL V noči od 20. n« 21. t m so vkmilci poskušali svojo tatinsko srečo na dveh različnih mestih: v eni banki in enem uradu* Pri prvem podjetju pa jim ni bila sreča mila. Vkcniki so obrnili svojo pozornost na denarni zavod «Bane o Triestino di Credito e Risparmio»», ki se nahajaj na trgu Ponterosso št 3. Potem ko So s pomočjo ponarejenih ključev odprli več vrat, so se vtihotapili v urade omenjenega zavoda. Tam so se seveda takoj sprrfvili na blagajno. Skiwati so jo »operirati", a niso nič opravili Bodisi da jih je preplašil kak šum, ali da niso mogli z vlomilskim orodjem, ki so ga imeli s seboj, priti do živega močnim jeklenim ploščam bktgšjne* svedrovci so odšli razočarani in praznih rok. Pcskušen vlom je bil naznanjen na kvesturi. — Več sreče so sneli vlomilci v uradu inž. Ivo Schiavon, ki se nahaja* v ulici Torre Bian-ca št. 41. S pomočjo ponarejenih ključev so vdrli v uradne prostore ter odnesli en pisalni stroj, računalni stroj, namizno uro in malen znesek denarja, vee skupaj v vrednosti okoti 15000 tir. Tatvino je včeraj zjutraj odkrB Sdnavon ter jo nazranil na kvesturi O tatovih ni no* ben^ga sledu. Dve nesreči a plinom. Včeraj opoldne sta sc pripetili dve nesreči s plinom in sicer obe dko> ro istočasno, a na dveh razHčnfli mestih. Prva se je pripet9a okoli 11.30 v ulici Gfulia v bSi št. 22. Tam se nahaja neka srirocKlnica, Irjer se je v skladišču pokvarila pKnova napeljava. Uslužbenec mestne plinarne Dante Blaaizza, star 47 let, stanujoč v ufcci Torretta št 6, je dobil nalogo da popravi pokvarjeno napeljavo. Medtem ko je bil mož aaposlen pri tem delu je iz neke odprte cevi začel uhajati plin, ki je v kratkem napolnil ves prostor ter tako omamil delavca, da je padel v nezavest. K sreči so dogodek zapazili uslužbenci miro-dilnite, ki so prenesli ponesrečenca na prosto. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telcŠonieno poklican n?j lice mesta, je delavca potom umetnega dihanja in inhalacij krsika spravil k zavest?. Nato so Blasizzo prepeljali v mestno bolnišnico. Njegovo stauic ni nevarno. — Kmriu potem se je druga nesreča s plinom pripetila v stanovanju krojača Ivana Fal-zari, starega 66 let, stanujočega na Korsu V. E. III. št. 45. Tam sta uslužbenca mestne plinarne Santo Zincarelli in Fran D'Udinc, prvi star 47 let, stanujoč v ulici C. Cancellicri št'. 95, drugi star 41 let, stanujoč v isti ulici v hiši št 20, popravljala plinovi števec. Pri tem delu je bil navzočen tttdi Falsari. Iz neznanih vzrokov se je nenadoma vnel plin v Števcu in silni plamen je buknil možem v obraz. Vsi trije so zadobili hude opekline: 'Zunarelli po obrazu in po rokah, DTJdine po obraza, vratu in po prsih; Falzarija. je plamen opekel po vratu, čehi m po rokah. Vsi trije so se zatekli na rešilno postajo, kjer so dobili potrebno pomoč. Mali oglasi p® L 20 stot beseda. — 2.—. Debelo Cika m Nsiaiaags »rtatofbiaa L slnibo, plača polovične V UUCI ABCATA 1 vogal Cardtsccs dofcftet lepe spalne sobe, obedne, kuhinje, pohištva za urade, ponfcelf , veneti, ek>lice itd. po redno mzkii cenah. Oglejte sa naše skladišče. 1156 KRONE, gok&narje, srebro, zlat denar, platin plačam dražje kot drugi. Zlatarnica, Ponte defla"Fabbra. 11 T/ PRODAJALNA JESTV1N, pripravna ca vsake stroko in soba za stanovanje se takoj proda vsled selitve. Toro 8/U od 2 do 4. 1158 SREDNJE posestvo je naprodaj vsled preselitve v Jugoslavijo. Pojasnila: Be^ar Anton, gostilničar, Sežana. 1134 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugf Pertot via S. Francesco 15, II. 45 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 Slej ali prej i bo prišla vsaka gospodninja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovat? •s „PEKATETE ker so nele najboljše, ampah se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. Tržaška posojilnico in hranilnico registrovona zadruga z omejenim poroštvom eraduje v tvoji lastni hi§l ulica Torrebianca štev. 19, !. n. Vesti x Goriikega DIJAKI! V nedeljo, 26. tega meseca ob 9. ari zjutraj se bo vršil v Gorici visokošolski zbor Dijaške Matice. Poživljamo vse visoko-šolce, naj se udeležijo zbora v čim večjem Številu. Mislimo, da< ni treba poudarjati važnosti zbora. Znano Vam jć, da izvoli vasoko-Sobki zbor odbor, katerfemu je — kakor znano — podeljena naloga razdeljevanja posojil. Zato: viaokošolci v nedeljo vsi v Gorico! Nabiralna akcija napreduje zelo počasi. Zelo majhno je število dijakov, kateri so kaj nabrali. Kje ste ostadi dijaki? Poudarjali smo vedno in poudarjamo tudi danes: Sami si morate ustvariti močno Dijaško Matico! Se Imate časa: ea mesec in še več: delajte! — Izv. odbor. Podružnica Slov. plan. društva v Vipavi priredi svojim članom in prijateljem planinstva v nedeljo, dne 26. t. m. popoldanski izlet na Goli vrh 709 pri Razdrtem, kjer bode izletnikom postreženo s pijačo in mrzlimi jestvinitaii'. Na vsporedu so razne zabave: strelišče ba-linŠče, šaljiva pošta itd. — Iz Vipave vozi ta dan posebna koriera zei izletnike ob 1. uri pop. tako da je možno mfeležiti se izleta tudi »že opešanim turistom.« _. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje PSF" po 4% "^IPi večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — 0bre3ina mera po dogovoru. Uradne m za stranke ođ 9 da 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. DAHOVI •Ženskemu udruženju» so preplačali v Škedriju slike narodnih noš sledeči: Gomiz-elj 3 L, Suban 3 L, Sansin (Vako) 3 L, Kravos 1 L. Sirca 3 L, Sttocin (Cacko) 3 L, Železnik 8 C Pestelli 3 L, Slavec 3 L, N. N. 3 L. Hvala vsem! Borsna corofite, Tečaji: Trst, Comlieh •••••••• • • • Dalmatia Gerolimich ••••••••• Libera Triestina ••••••• Lk>yd Lnssino MartlnoUch Occania ««••»#••••• Prem oda Tripcovich A si pel ea Cement Dalmatia •*•••*• Cement Spslato Valuta na tržaike Trst, sgnke krone ••••••••• a^ililjdis krone • s • • • • • EdkoriovaSke knae a • » t • dinarji ## ••••••••• marke« ••••••••••• dolarji ••••••••••• francoski franki ••••••• — * - - -. . m . m . sviesresi nsnsa ••••••• snglefti fanti papirnati • • • • 21. avgusta 1923 • •••••• 3« f 26H 409 • 1415 • •••••• M5 13:4 llo 615 SOS 500 s70 225 ••••••• • •••••• ••••••• • •••••• ••••••• • •••••• ■ trga. 21. avgusta 1923 , . 0.10 0.15 » . 0.0326 0.0935 «8 ta— 68.60 2420.— 2450 • 9.—.— 9.75 o.c00360 oj0005 83.12*0 23.2250 • 128.76 130.S6 • 421.—.—422.— » 105.95 106.20 • • Odhodi in prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o/, 10.10 brz.; 14.— eks.j 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o. i 8.15 o.; 10.05 eks.; 14,— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.» 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, S t, Peter, Postojna Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; J 1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. kolodvor pri sv. andreju (državni). Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. < ', -Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Podhrdo. 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.i 7.45 o.; 12.25. brz.s 21.15 o. Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. Trst, HsrpeHe, Buzef, Puls. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah. I HHilHKIll I Mina iiiiosr i Trsta j izsilit ia tMnrclm Mi tetno h sollttao ! MM ust 8 m I«Si. Ml KtoP 9. žil Luihnn hiimiii ti mam i«mhhihbiiihhi iimhmi