Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev.7.
v UoMlani, v H. fi. fannaiija isi
L6I0 XLIV.
'= Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , K 26'—
Ba on meseo ......2*20
n Nemčijo oololetno . „ 29'— ■a ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: Sa oelo leto naprej . . K 24 — Ba en meseo „ . . „ 21— T iprtfi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: ~
sa celo leto........ 7'—
Ba Nemčijo oololetno . „ 9'— sa ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inscrati:
Enostolpna petltvrsta [Ti mm široka in 3 :nm visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 20 i za dva- ln večkrat . . 15,, pri več'lh naročilih primeren popnst po dotjovoru.
.	Poslano:
enostolpna potitvrsta po 4U vin
Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike ob 5. url pop.
Rodna letna priloga Vozni red.
Kitr Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Bokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejomajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
DpravniStvo je v Kopitarjevi nliot št. 6. — Račnn poštne Hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 1«3.
Razdor v nemški socialni demo-
g	• •» •
kracm.
Vsaka stranka mora bojevati boje, ki so potrebni, da se življenje v njej ojači in osveži. Še nikoli pa ni imela nobena politična stranka tako ogorčenih bojev v lastnem taboru, kakor socialna demokracija v nemški državi. Manjšina nemške socialno-demokratične parlamentarne frakcije je šla, kakor znano, tako daleč, da je v državnem zboru glasovala proti vojnim kreditom. Večina, ki jo manjšina obsipa z očitki in sumničenji, skuša sedaj dokazati, kako nedosledno in za stranko škodljivo ravna manjšina.
Tako je vrsta časnikov doprinesla dokaz, da je bil radikalni voditelj manjšine Kari Kautzky v zgodovinski seji socialno-demokratične frakcije dne 4. avgusta 1914. za dovolitev vojnih kreditov, ki jih sedaj besno pobija. Kautzky je temu resno oporekal in trdil, da se je potczal le za to, da bi se socialnodemokratična frakcija vzdržala glasovanja. Sedaj jc poslanec dr. Landsberg ugotovil to-le: Ni res, da je bil Kautzky v frakcijski seji najprej za vzdr-žanje od glasovanja in ko se je to odbilo, pa predlagal, naj se preje, predno se odloči za dovolitev, zahteva od državnega kance-larja pojasnil glede vojnih ciljev. V seji frakcije se ni od nobene strani predlagalo vzdržanja od glasovanja; vsi govorniki so govorili ali za dovolitev ali pa za odklonitev kreditov. Zato se tudi ni glasovalo o vzdržanju od glasovanja, marveč, le o tem, ali naj se krediti dovolijo ali odrečejo. Vsak sodrug, ki je prosil za besedo, je moral pri predsedniški mizi povedati, ali bo govoril za dovolitev ali proti njej, ker sta imela po sklepu frakcije dobiti besedo menjaje se vedno po en govornik za in eden proti, Kautzky se je dal vpisati v govorniško listo kot pristaš vojnih kreditov. Ker je bilo pred njim večje število govornikov ter se je bal, da bi ne prišel več do besede, je prosil pred njim vpisanega so-druga dr. Franka, da bi menjala mesti. Pri tem je rekel Franku, da bo govoril za dovolitev, Frank mu je nato odstopil svoje mesto v govorniški listi, Prišedši do besede je Kautzky izvajal, da so za sedanjo situacijo odstranjeni vsi dvomi s tem, da so sovražni vojaki prekoračili mejo in se nahajajo na nemških tleh. Soglaša z vsemi voditelji internacionale, posebno pa s svojim prijateljem Julesom Gueste, da je socialna demokracija v takem slučaju d o 1 ž -n a dovoliti vojne kredite, ki so potrebni, da se prežene sovražnik. Kljub temu trdi Kautzky v »Vorwartsu«, da ta opis stvari ne odgovarja dejstvom. Značilno je tudi, da je »Vorvvarts« še vedno centralno gla-
silo socialne demokracije, četudi enostransko zastopa stališče manjšine ter nastopa proti večini državnozborske frakcije in proti strokovnim društvom. Večina s svoje strani pa zopet priznava, da se malo meni za strankine sklepe. Tako piše revizioni-stični posl. Kolb pod naslovom »Sekta ali stranka« naslednje: Dokaz neizmerne kratkovidnosti bi bil, ako bi večina frakcije ne hotela spoznati načelnega v ti zadevi, t. j. ako bi hotela tajiti, da je politika 4. avgusta v nasprotju s strankinimi sklepi v No-rimberku, Draždanah in Devinu ... Ako bi ti sklepi ostali v veljavi, bi morali v bodoče načelno ravnotako odklanjati proračune kakor pred 4. avgustom ... in po tem načelu bi morali tudi zopet dosledno principielno odklanjati vse vojaške, in mornariške zahteve . . , Skratk^, prišli bi zopet v politično zagato, iz katere nas je vrgla vojna. Zato se mora o politiki 4. avgusta in njenih konsekvenc ustvariti jasnost.«
Do prihodnjega strankinega zborovanja je seveda še daleč. Zaenkrat se še ostro strelja. Strokovna društva izdajajo sedaj lastno žensko glasilo. Nad tem so radikalni listi zelo ogorčeni ter opozarjajo na nevarno naraščanje krščanskega delavskega gibanja v južni Nemčiji in na zapadu. V nemški socialni demokraciji vlada tihota pred nevihto. Vplivi iz inozemstva, posebno tudi iz Avstrije, poostrujejo položaj.
V B8K1 Koiorski.
V zadnjih tednih so razvijali zavezniški letalci najživahnejšo delavnost in izvršili drzne, celo Črnogoro, severno in srednjo Albanijo obsegajoče poizvedovalne polete. Vojnemu vodstvu je bilo na tem, da dožene, kam so se obrnili razbitki srbske armade in v koliko dobiva sovražnik prispevka na hrani in materialu iz Italije. Letalci zaveznikov so preleteli Drač, El-basan, Leš in večkrat bombardirali Ska-der. Obenem so avstroogrski hidroplani ostro pazili, da-li ne prihajajo preko Adrije iz Italije dovozi v Albanijo in Črnogoro. Pri tem pomorskem poizvedovanju se kaže najožje sodelovanje hidroplanov s torped-nimi in podmorskimi čolni ter brzimi kri-žarkami. Na letalskih poročilih temelje operacije našega bradovja, da se zabranijo večji dovozi in vznemirjajo pristanišča ob sovražni albanski obali. Večkrat se je posrečilo s torpedi potopiti ladje in barke ali pa jih uničiti z bombami. Posebno pri Bud-vi je bilo v zadnjem času z dobro namerje-nimi bombami potopljenih več ladij, ki so vozile proviant. Še večji je moralični učinek. Kajti delovanje bombometalcev in torpediranja so prisilila Italijane k največji previdnosti, da so preložili svoja izkrceva-
lišča na najjužnejšo albansko obal. Posebno čudno pri tem je to, da izvršujejo varnostno službo pri teh podjetjih v Adriji angleške in francoske vojne ladje, italijanskega brodovja pa ni na izpregled.
Nahajam se pod južnim nebom, v pokrajini brez zime, vozim se križem po Boki, zibljem se na valovih sinje Adrije, obdan od galebov. Na boje se privezujejo velike ladje ali pa stoje prosto na morju. Torpedni in patrolni čolni, torpedovke, velike in male križarke križarijo sem in tja, nalagajo se vojaške tovorne ladje, ki obsegajo po 300 vagonov.
Tu gre mimo ogromna oklopna bojna ladja s spredaj in zadaj, levo in desno grozečimi topovskimi cevmi, v notranjosti pa trumne vrste naših krasnih »modrih jopi-čev«. Kakor ogromen galeb pluje mimo povodno letalo. Mirno njega zleti z bliskovito naglico rapidna križarka. Sedaj razprostre ogromni galeb svoja krila, dvigne se, kakor nerad, nad morske valove in odleti nato z nenadno odločitvijo prehitevajoč križarko. Za njim jo ubere naša jahta.
Pred nami se vzdiguje gola stena Lov-čena, slonovosive barve. Belo se blišči pod sinjim nebom pot, ki se v serpentinah vije gor proti Cetinju. Kakor Bocklinova vizija se prikažeta dva otočka. S cerkvenim zvonikom in temnimi cipresami v blaženi samoti.
Pristanemo v Perastu. Stare palače z grbi in latinskimi napisi, marmornimi reliefi, zelenimi oknicami, ogromnimi kaktusi in cvetočimi citronami v vrtu se vzdi-gujejo ob gorskih stenah. Človeku se zdi kakor bi bil v beneškem predmestju. Da, razumem, da Italiji diši ta biser monarhije! Da, celo mali Črnigori!
Da se ta želja ne izpolni, za to skrbe junaški mornarji, ki se roko v roki bore s kopnimi četami. Težki topovi ravnokar protestirajo, da odmeva od Lovčena. Za to skrbi tudi dobri avstrijski duh domačinov, ki so se od malega do velikega kot prostovoljna »Mornarica« postavili v službo domovine. V tem trenotku prižiga majhen dečko »Mornarice« rdečo obrežno luč, ki sveti našim ladjam.
Še se ne more ji eno uživati lepote te najjužnejše Avstroogrskc. Vojna oskrunja naravo. Toda ko nam nekoč naše brodovje pribori svobodo morja, ki je naš življenjski pogoj, potem se bo semkaj raz-lil veletok prometa in vzcvetelo bo, kar je žal še vedno ležalo kot skrit zaklad v temini. Zaenkrat je še smodnik v zraku.
Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili; orož. nad. slražmojstra Alojzij Breznik, 6. dež. orož.
pov. in Ivan Velikonja, 14. dež. orož. pov., tit. narednik 4. dom. p. Srečko Lesjak, or. nad. slražmojstra Mihael Knez, 6. orož. dež. poveljstva in Anton Gorenjak, 12. dež. orož. pov., orož. nad. stražmojstri Franc Pichler, Konrad Zach, Franc Hajdinger in Gašper Kajne, vsi pri 6. dež. orož. pov., narednik 27. dom. p. Franc Mansky in orož. stražmojster Josip Marinčnik, pri 14. dež. i orož. pov. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. ! vrste so dobili: črnovoj. narednik 17. pp. Anton Kokolj; črnovoj. lovec 20. lov. bat. Franc Černec; rez. praporščak Silvij Sudar in Elija Salamacha, četovodja Josip Dolgan in desetnik Ivan Kramar, vsi pri 5. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodji 5. dom. p. Roman Baxa in Ludvig Strohmayer; črnovoj. infanteristi Ivan Možič, Josip Rotar in Franc Fabjan, vsi pri 17. pp.; desetniki Jurij Premeri, Anton Mali in Ciril Vrabl, poddesetnika Andrej Mrak in Ivan Bicek, infante-rista Alojzij Kaplja in Anton Bratuž, vsi pri 27. dom. p.; črnovoj. lovci Franc Fon, Rudolf Godec, Ivan Valentan, Mihael Po-glonik, Franc Komič, Martin Arlič in Ivan Drozg, vsi pri 20. lov. bat.; rez. praporščak Bruno Boccuzzi, četovodji Ivan Križmanič in Josip Mahnič, desetnik Franc Wolf in poddesetnik Peter Vizintin, vsi pri 5. dom. p. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: črnovoj. poddesetnik 17. pp. Ivan Vavpo-tič; črnovoj. infanteristi Franc Kobald, Iv. Mayer, Ivan Ertl, Franc \Veber, Franc Weinbauer, Alojzij Voil in Josip Schau-perl, vsi pri 47. pp.; enol. prost, četovodja Josip Ron, četovodje Josip Ivanu, Franc Skoton, Anton Egger in Franc Golob; desetniki Anton Reheim, Jakob Legvart, Josip Lešnik, Anton Žnidarko, Ivan \Vcssi;'k in Mihael Volsek; poddesetniki Josip Dvor-šak, Ivan Gerhold, Franc Grobelnik, Edvard Kastner, Franc Kos, Alojzij Lari, Jos. Levcc, Miroslav Petovar, Robert Ribič in | Martin Zwillak, infanteristi Josip Baum-hackel, Josip Bcran, Franc Bosner, Josip Čepbk. Ludovik Čerček, Franc Cincar, Karel Deželak, Alojzij Ditirich, Matija Do-majnko, Matej Draškovič, Franc Dvoržak, Franc Fiačko, Matija Filipič, Franc Fleisch-hacker, Ivan Flucher, Leon Fras, Ferdinand Fricdau, Ivan Fromm, .Tosip Fuchs, Franc Fuchs, Alojzij Galli, Ivan Gaube, Karel Godicci, Ivan Goleš, Josip Gorjanc, Eroest Gostinčar, Josip Halvanič, Feliks Hartm?nn. Anton Herga, Josip Hoflinger, Dominik IIuš, Anton Iljaš, Robert Jagenak, Josip Jamnik, Roman Janko, Jakob Jan-žič, Franc. Javornik, Gabrijel Jager, Ludovik Jeraj, Franc Kebcr, Karel Ktauser, Karel' Knopf, Franc Kokol, Mihael Kola-rič, Anton Korazija, Ivan Krajnc, Josip Kremžar, Franc Krofi, Franc Lah, Ivan Leiiinger, Albin Lešnik, Miroslav Lubec, Josip Lukas, Franc Levičnik, Ivan Majcc-
Pismo ;z Zagreiie.
O divna si, o krasna si, ti zelen goro zajjrebačka! (Šenoa.)
Zagreb — ta beli labud sredi morja hrvatske ravnine — je kazal do zadnjih dni pred prazniki pravo pomladansko lice. Zadnje dni pred Božičem pa je padel droben sneg in pokril ceste in strehe lepih hiš z belo odejo. Deviške smrečice, pripravljene za božična drevesca, tam na Je-lačičevem trgu, s0 bile pokrite z belimi, sneženimi biseri tako, da je bil trg podoben mlademu gorenjskemu gozdu sredi zime. Tam doli po Ilici, ki se blišči vsak večer v morju tisočerih električnih luči, tam doli pa vre večer na večer življenje razkošnega, modernega mesta. Če ne bi bilo med šetalci toliko uniform, bi sc komaj poznala vojska. Med vsem tem vrvenjem pa gre pesem, pesem mehka in prisrčna, pesem iz ust elegantne zagrebške krasoti-ce, pesem iz ust krepkega hrvaškega se-ljaka, pesem iz ust hrvaškega junaka-vo-jaka, pesem milo doneče hrvaščine. Mehki in srce božajoči so ti glasovi; mehki kot so besede naših mater in deklet , . . čuj! Drugačna pesem! Zvoki godbe . , . Tam od vojašnice, ki leži blizu južnega kolodvora,
prihajajo ti glasovi. — Maršbataljon! Zopet maršbataljon! Za Božič gredo na bojne poljane.
Mladi momci na konjima, kitnim cviječem za kapama, crnom puškom o ramenu, svietlom sabljom o remenu. Neko pjeva, uskog nosi brza miso rodnoj kosi, rodnoj kosi, tihom selu . . .
Pesem jih spremlja in solze jim blišče na pot.
Seljaki — vojaki — junaki! Moje srce naroča pozdrave bratom.
Mladi momci na konjima, kitnim cviječem za kapama,
Ali res?
Več za gorom, za visokom, Sjen ih čeka smrti prijeke!
X X X
Draginja kot povsod! Ampak to je, da se tukaj še vse dobi, čeprav za drag denar. Črni kruh poleg najlepšega belega sc je prikazal šele prejšnji mesec na mizah v gostilnah in kavarnah.
Gledališče je večer za večerom razprodano. O naši Irmi Polakovi pravijo Zagrebčani, da je nenadomestljiva. Poleg nje vidimo na odru lahko še mnogo drugih iz-
bornih slovenskih moči: Borštnik, Križaj, Nučič. ' ' ) ■ <• *
Poleg gledališča imajo Zagrebčani še polno drugih zabav: strelski jarki po dunajskem vzorcu, dobrodelni koncerti, kinov vse polno, orfej itd. Res moderno mesto.
Raz šol, muzejev, akademij, galerije slik in drugih javnih poslopij pa plapolajo zastave z znamenjem Rdečega križa. Bolnišnice. Med šetalci po Ilici in drugih trgih srečaš mnogo, mnogo ranjencev. V kavarnah kipi življenje, kar znači jug.
Mnogo pozornosti vzbuja zdaj obravnava proti voditeljem srbskega sokolstva, dr. Popoviču i. dr. Sodba se bo izrekla ie dni. Obravnava se je vlekla dolgo časa in jc bila zelo zanimiva.
»Hrvatska« je prinesla poziv, naj bi sc postavil hrvaškim junakom, ki so padli za domovino, spomenik. Zdaj prinaša razne tozadevne nasvete. Zelo pameten je ta-lc: V Zagrebu naj bi sc postavil velik dom, v katerem naj bi se brezplačno vzgajale sirote padlih vojakov. To naj bi bil večen, lep spomenik. Pa tudi zelo praktičen!
Časopisje prinaša te dni oklic, da se bo izdala »Zlata knjiga hrvaških junakov«, v kateri bodo popisani junaški čini hrvaških vojakov, ki so se dogodili tekom sedanje strašne vojske. Sodelovanje je obljubilo mnogo odličnih hrvaških književnikov.
V hrvaškem saboru, ki je zboroval
pred Božičem in se sestane zopet te dni, se je slišMo marsikaj zanimivega. Strankarske politične razmere so zelo zamotane. Časopisov je vse polno, izrazito politično smer pa jc te?ko zaslediti.
Za praznike je bila obdarovana hrvaška književnost s prevodom znanega Zo-lajevega romana »Debacle«. Pri nas že imamo prevod tega dela. Pozna se, da v hrvaški književnosti zavzemajo veliko mesto prevodi francoskih del. Tudi repertoir gledališča letos ni nad nivojem drugomest-nih gledališč, v katerih prevladuje lahkotna opereta. »Bosonoga plcsačica« te pozdravlja vsak teden parkrat raz gledaliških lepakov,
XXX
Večerno solnce je zlilo vse polno zlata na belo cesto pod mojim oknom. Po cesti gre vojak Dalmatinec, ob njem pa žena, oblečena v navadno obleko. Zakaj sc ozira vse po njima? Zakaj stopa žena poleg njega tako ponosno in obrača v enomer svoje poglede vanj? Vojak nima rok. Daroval jih je domovini. Ampak na njegovem obrazu ni žalosti in ne tuge, in pogled njegove matere je ves blažen.
»To jc moj sin-junakl«
Tako govori cel obraz sivolase žene. Tako govori njen pogled vsem, ki ju src-čavajo in se radovedno ozirajo po njima.
Da, to so junaki — tvoji sinovi — zemlja hrvaška!
I In naši nič tn&njšil	P,
i
Stran 2.
SLOVENEC, dne !l. januarja 1916.
St. 7.
nič, Karel Marčič, Anton Maroh, Josip Matjaž, Alojzij Mesarič, Valentin Mlakar, Alojzij Mlinšek, Ivan Moškotovc, Rupert Miiller, Ivan Namestnik, Ivan Nepuzlan, Miliael Nepuzlan, Franc Novačan, Matija Oblak, Josip Parfant, Anton Pečnik, Aloj. Planinšek, Matija Polič, Franc Potočnik, Josip Puc, Vinko Preskar, Anton Repič, Ivan Rognia, Karel Roj, Franc Rozman, Mihael Salamon, Franc Scheucher, Andr. Scherling, Josip Schick, Franc Schmied, Florjan Schvvarz, Ivan Schwarz, Leon Schwarz, Ivan Sernec, Ivan Simonič, Matija Skore, Franc Skrabar, Franc Zoreč, Ivan Spari, Ivan Starčič, Ludvik Steinber-ger, Alojzij Strohmaier, Franc Suhodolčan, Matej Zupanič, Andrej Svenšek, Tomaž Tavornik, Josip Toferner, Franc Urek, Andrej Vernega, Franc Vescnjak, Ferdinand Vrabič, Danijel Walner, Franc Weissl, Iv. Zierer, Adolf Žilskay, Štefan Žnidar, Lo-renc Žurej, Josip Čižek in,Karel Zlavs, vsi pri 26. dom. p.; četovodji Konrad Jesenič-nik in Stanislav Skeček, desetniki Ivan Oksos, Ivan Rep, Just Benčič, Rudolf Hofer, Anton Staudinger, Le.opoid Navernik, Ivan Monfreda, Ivan Skorča, Just Verdič, Silvij Prodan, Ivan Trinko, Anton Verba-nac, Štefan Tomšič in .-Alojzij Ostrowska, poddesetniki Ignacij Brejdič, Anton Sama-nič, Josip Zadel, Franc iMilčnik, Rok Medica, Franc Race, Vazarii Monika, Elegij Širola, Ivan Pilato, Alojzij. Cermely, Konstantin Degrassi in Karel Vrečko, infante-risti Peter Bernardi, Franc Margon, Josip Popek, Josip Visnovec, Mohor Renko, Josip Torkač, Lucij Depjasi, Ivan Zupin, Ivan Viola, Peter Gibčinski, Stanislav Krasek, Ludvik Sedmak, Anton Simonovič, Franc Bortole, Jurij Sancin, Marko Ribarič, Fr. Gropajc, Andrej Zaje, Edvard Ferlan, Fr. Lagoj, Ivan Valačič, Andrej Furlan, Valentin Božič, Anton Deškovič, Ivan Regent, Josip Ahačič, Josip Cerkvenik, Mihael Brenko, Matija Sukljan, Ivan Franc Uleh-la, Avgust Žerjal, Karel Krmac, nosilca ranjencev Ivan Jeromela in častniški sluga Josip Koprivec, vsi pri 5. dom. p.
Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Kolan Alojzij, Kegu Filip, Romih Franc, Fruhwirth Leopold, Jezernik Franc, Udo-vič Andrej, Plasnik Jakob, Podboj Ivan, Ivančič Albin, Smole Franc, Rabi Franc, Reddi Ignacij in Blaas Ivan, vseh 20 pri 20. lov. bat.; vozni predmojster 3. gor. top. p. Barlič Franc.
10
Uradni izkazi izgub.
• lis
Izgube 17. pešpolka.
Mrtvi: Črnovoj. inf. Barle Egidij, Kamnik; ^črnovoj. inf. Borštner Franc, Zg. Tuhinj; inf. Budičič Peter; črnovoj. inf. Čadež Anton, Kranj; inf. Čebela Ivan, Kamnik; poddesetnik Cegnar Ernest, Trst; inf. Da-nicpk Matija, Krško; inf. Erzin Franc, Kra^j; črnovoj. inf. Golobič Ivan, Črnomelj desetnik Grahek Emil, Ljubljana; inL.Hudičar Blaž, Ptuj; tit. poddesetnik Janpigaj Štefan, Kamnik; inf. Jenko Ivan, Kranj; inf. Klemenčič Franc, Ptuj; inf. Koš-nik Ivan, Kranj; inf. Kovce Matija, Konjice; inf. Kozina Franc, Kočevje; inf. Kraus Anton, Ptuj; inf. Krhin Franc, Krško; inf. Kuhar Franc, Kranj; inf. Laznik Josip, Slovenji gradeč; črnovoj. inf. Luškovec Ivan, Kranj; enol. prost. tit. četovodja Magašič Franc; poddesetnik Markelc Franc, Krško; poddesetnik Mohar Franc, Stara Loka; inf. Mrak Matija, Kranj; inf. Mrvar Josip, Novo mesto; inf. Pakar Franc, Novo mesto; inf. Papič I van, Metlika; inf. Pavlin Josip, Krško; inf. Pernuš Ivan; črnovoj. inf. Peternel Josip, Trebnje; inf. Pire Alojzij, Kočevje; inf. Pire Alojzij, Ljubljanska okolica; inf. Pišek Josip, Krško; črnovoj. inf. Podpečan Jurij; inf. Ravnikar Ivan, Radovljica; črnovoj. inf. Selič Ivan, Celje; črnovoj. inf. Slivnik Ivan, Bled; inf. Stanič Ludvik, Krško; inf. Staravasnik Leopold, Kamnik; enol. prostov. tit. desetnik Ste-fandl Franc; inf. Šuster Jurij, Celje; inf. Tavčar Ivan, Kranj; inf. Triller Jurij, Stara Loka; inf. Ulčnik Andrej, Brežice; inf. Vavpotič Franc, Ptuj; inf. Weber Alojzij, Kočevje; inf. Wittek Viktor, Mokronog; inf. Železnikar Andrej, Ljubljanska okolica; črnovoj. inf. Zobec Jakob, Kočevje; inf. Zoran Valentin, Beljak; inf. Zupan Ivan, Kranj.
Ujeti: Rez. Alič Josip, Ljubljanska okolica; inf. Brezar Peter, Kranj (ranjen); inf. ' Črnjak Franc, Ljubljana; inf. Eržen Gašper, Kranj; inf. Jaklič Mihael, Novo mesto; inf. Jakomin Franc, Trst; četovodja Jakuš Ivan, Krško; črnovoj. inf. Jaks Alojzij, Krško; inf. Peternelj Peter, Kranj; inf. Petrič Anton, Črnomelj; črnovoj. inf. Pod-breznik Franc, Kamnik; inf. Rifelj Ivan, Novo mesto; inf. Ros Ciril, Kranj; tit. četovodja Sluga Karel, Ljubljana; poddesetnik Smuk Ivan, Ljubljana; inf. Stare Matej, Radovljica; inf, Štepic Ignacij, Litija; inf. Strans Josip, Novo mesto; inf. Štrukelj Martin, Kočevje; inf. Štupar Ivan, Novo mesto- črnovoj. inf. Šuštar Jakob, Krško; i t. tekavec A'ojzij, Kočevje; inf. Zupančič Alojzij. Litija; črnovoj. inf. Zupančič Filip, \amni k.
Pred odhodom.
Ravno nas je zbrnnih v gostilni blizu dvesto slovensk'>< fantov, vsi preoblečeni in opremljeni. za odhod na bojišče. Vsak ima na čepici črna očala, kakor bi bili sami šoferji aH pa turisti. Vsak ima dolgo okovano palico, gorske čevlje, vrvi krog pasu, peresa na čepici. Krasne temnosive, popolnoma nove obleke, debele zimske plašče, rezervne pelerine s kapuco in vsak po dve debeli nočni odeji. Ob strani imenitne lopate v usnjeni prevleki, kratko nasajene, potem žaga in sekira. Vse se neverjetno lahko in zložno nosi. Res, krasna, imenitna oprema. In naši fantje! Na odhod na bojišče čakajo, pa pojejo in zbijajo šale kakor bi bili na »ohceti«. Komaj čakajo, da bi zagledali Laha in se pomerili ž njim. Petja in smeha ni konca ne kraja. Tukajšnji Nemci kar gledajo in pravijo: »Ne, taki pa drugi niso bili!« Zares, kdor vidi naše slovenske fante, ne more dvomiti, da bodo zmagali vsakega sovražnika, posebno pa Laha, ki je pri njih posebno dobro zapisan!! Pa tudi drugače delajo slovenski fantje našemu imenu čast. Tukajšnji gostilničar pravi, da še ni imel tako poštenih ljudi, kakor so bili naši fantje, odkar je vojna. Vsak sam pošteno pove in plača, kar zavžije. Zato jim pa tudi dobro streže; za 20 vinarjev dobe pri njem vsak dan izborno juho in pluč, gosto in polno skodelo, tako da mora biti vsak sit, ako si nadrobi še kruha. Gostilničar je mesar.
Sedaj pa še nekaj: Ko sem prišel tu sem, je bil na mojem mestu avstrijski Italijan. Ko mi :o kazal delo — sortiranje pošte —, je vsakokrat »Slovenca«, ki prihaja na naslov Tom. Kajdi-ža, zagnal pod peč z pripombo: »To je marškompanija, torej »marš weg.« Sedaj se »Slovencu« seveda drugače godi! Sto in sto rok se poželjivo steza po njem.
Pozdrav!
Kako poiDie ana eSki kralj na fronto.
Potovanje preko Kanala je vsled nemških podmorskih čolnov vedno nevarno. Zato postopajo z veliko previdnostjo, kadar potuje angleški kralj na francosko fronto. Nekdo, ki se vedno udeležuje teh potovanj, poroča o njih:
Kadar kralj Jurij izrazi željo, potovati na fronto, tedaj se določi dan in pristanišče, iz katerega ima kralj odpluti. Iz te lu-ke tudi odpelje na določeni dan parnik, ki bi bil po vsej zunanjosti vreden sprejeti na krov kralja angleškega. Toda kralj je še v Londonu. Še-le nekaj dni pozneje se poda zgolj v spremstvu svojega komornika skoraj neopažen na malo postajo kakega drugače malo rabljenega pristanišča, kamor dospe zvečer. Parni čoln ga hitro odpelje na morje, kjer čaka nanj potniški parnik, ki takoj po kraljevem prihodu na krov dvigne sidra in odpluje. Na parniku najde kralj svoje spremstvo, sestavljeno povečini iz častnikov, ki ga imajo spremiti na fronto.
Med vožnjo so na parniku zastrte vse luči in vozi se skoro s polno paro. V kadilskem salonu sedi kralj s častniki pri kozarcu vina ali čaja in govor se suče o vojnih dogodkih. Ker ves čas posluje na ladji brezžični brzojav, ki je v zvezi z obrežnimi postajami na Angleškem in Francoskem, dohajajo na kraljevo mizo neprestano nova poročila.
Družba prejme ponoči večerna poročila z vseh bojišč in najvažnejše dogodke na Angleškem in Francoskem. Na spanje se to noč ne misli. Še-le malo pred dnevnim svitom, ko se bližajo francoskim vodam, se poda kralj za kako uro k počitku.
V spodnjih ladijskih prostorih se redno vdeleži te vožnje 100 do 150 vojakov. To so krepki, izkušeni ljudje, ki ob kaki nezgodi ne izgube glave ter dobro poznajo rešilne naprave. Razen navadnih čolnov se nahaja na ladji motorni čoln, ki je v minuti spuščen v vodo in pripravljen za obrat. Povsodi na parniku so rešilni pasovi. Kralj ima lasten pas, ki je sestavljen na poseben način in se nahaja vedno v njegovi bližini.
Proti morebitnemu napadu parnik ni zavarovan. Na krovu je samo orožje spremstva: častnikov in vojakov. Kapitan nepresiano strmi na dve luči, ki hitita pred parnikom v majhni razdalji. Dvanajst drugih oči pazljivo gleda v noč in sledi dvem črnim pikam, ki na obeh straneh spremljata narnik, a bi jih nepoučeni niti ne opazil.
Luči spredaj sta dva torpedna čolna, ki kažeta parniku pot, temni piki ob straneh parnika s0 majhne križarke, ki plujejo radi varnosti vedno v bližini parnika, in pol milje zadaj sledi še en torpedni čoln. Obdan s takim varnostnim obročem se približa parnik v doglednost francoske obal e: tam ga spremljevalne ladje zanustc ter potem noč in dan stražijo in križarijo po kanalu, dokler se ne vrne kn>lj s fronte na parnik. Sedaj zopet vrše svojo straž-
no dolžnost na vožnji proti angleški obali, in sicer s podvojeno paznostjo, kajti sedaj ve za kraljevo potovanje cel svet. Iz pristanišča v Calais odplujejo malo pred polnočjo. Med povratno vožnjo straži v Kanalu manjše angleško brodovja.
vojska Z RUSI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dtmaj, 10. januarja. Uradno se poroča:
V vzhodni Galiciji in ob bukovinski meji todi včeraj ni bilo večjih bojev, le pri Toporovcu smo odbili zvečer napad sovražnika. Sicer niS novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H5fer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. januarja. Veliki glavni stan:
Položaj je splošno neizpremenjen. Odbili smo napad nekega močnega ruskega oddelka pri kraju Berestiany.
Vrhovno vojno vodstvo,
IZJALOVLJENA RUSKA OFENZIVA.
Budimpešta. »Pester Lloyd« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Ruska ofenziva v Besarabiji in ob bukovinski meji se je najbrže le za kratko dobo ustavila. Ruske izgube so tako težke, da morajo čakati oja-čenj, kar najbolje dokazuje neuspeh te akcije v prvem dejanju, ki so jo pričeli z velikimi silami in s samozavestjo. Zanimivo je pa, kakšno stališče zavzema angleško časopisje glede na rusko ofenzivo. Pred bojiščem je skrivnostno kazalo na priprave Rusije, zdaj po dvatedenskih napadih in neuspehih pa piše, da gre na vzhodu za avstrijsko ofenzivo.
IZ ČRNOVIC.
Dne 10. t. m. je minulo 14 dni, ko se je pričel boj ob bukovinski meji. V mestu je življenje normalno, dasi bojišče ni daleč. Mesečni semenj je bil danes kakor vedno močno obiskan. Vsak dan prihajajo skozi Črnovice ruski vojni ujetniki; ujeli so zadnje dni 3600 Rusov, med njimi 120 častnikov. Ujetniki poročajo, da ruski vojskovodje niso složni. Neki poveljujoči general, ki je ob drugi ruski invaziji bival v Črnovicah, je nastopil v ruskem generalnem štabu proti novi ofenzivi ob besarabski bojni črti, a general Ivanov se je odločil za napad. Nad Črnovice so prileteli in metali bombe ruski letalci, a vedno brez uspeha. Med zadnjimi ujetimi Rusi se nahaja c»lo tudi cela ruska vojaška godba, ki je svirala, ko je korakala po cesti v Sadagoro,
NA ČRTI MAHALLA—BARANCE-TO-POROVC
pošiljajo (Adeverul 9. t. m.) Rusi v boj neprestano nove čete. Pokazalo se je, da Rusi niso sposobni uspešno izvesti-dobro izdelanega načrta. Nemške in avstrijske čete razvijajo strašno silo.
NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ.
KieL »Kieler Ztg.« poroča iz Petro-grada: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se mudi v carskem glavnem stanu,
GENERAL RUSKI NA SMRT BOLAN?
Basel, 10. januarja. »Baseler Nach-richten« poročajo iz Petrograda, da leži general Ruski nevarno bolan v Pjatigorsku na Kavkazu.
VOJNI DOLGOVI RUSIJE.
Kodanj. »Novoe Vremja« poroča, da so se, odkar je nastala vojska, povišali dolgovi Rusije za 7350 milijonov rubljev.
NOVI GENERALNI INTENDANT RUSKE VOJSKE.
Kodanj. Generalni intendant ruske vojske je postal general Šuvajov, ki je bil dozdaj intendant vojnega ministrstva.
DROHOBYCZ ZOPET VSTAJA.
Krakov. »Glos Narodu« poroča iz Dro-hobycza, da okraj hitro vstaja iz razvalin, na katerih se grade nove stavbe. Za vasi se je določil enotni stavbeni načrt.
ZA POLJSKO.
Krakov. »Glos Narodu« objavlja it Chicaga došlo brzojavko Henriku Sienkie-wiczu, ki naznanja, da je predsednik Wil-son podpisal oklic, v katerem se poziva prebivalstvo Združenih držav, da daruje za vojne žrtve na Poljskem. Ameriški »Rdeči križ« se je z enakim pozivom obrnil na vse cerkve in konfesije in določil dan novega leta za zbirke v to svrho.
Vojska z Ilaiiio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. januarja. Uradno se poroča:
Na jugozahodnem bojišču se niso bojevali izvzemši bojev s topovi na Goriškem, na Col di Lana in v odseku Folgaria.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
7. j a n. (K. u.) V odseku Riva so dosegle naše čete dne 5. t. m. nov uspeh. Presenetljivo so zasedle postojanko San Gio-
Zemljevid k bojem na Gallipoliju.
vanni na južnem robu Monte Sperone, Pri Col di Lana je napadel sovražnik na nekaterih točkah, a smo ga povsod odbili.
Na ostalih bojnih črtah je živahno delovalo topničarstvo, sovražnik je uporabljal tudi bombe z dušljivimi plini. Sovražni letalci so prileteli nad dolino ob zgornji Felli in ob zgornji Soči. Vrgli so nekaj bomb, ki niso povzročile nobene škode.
8.	j a n u a r j a. Na celi bojni črti živahno delujejo topovi. Slabo vreme zavira v gorah delo pehote, a kljub temu so nastopali uspešno mali oddelki proti karnijskemu Kreuzbergu in proti strelskim jarkom pri Dolju blizu Tolmina,
9.	januarja. Dan je minul primeroma mirno na celi bojni črti, izvzemši intenzivnega delovanja topničarjev v goriškem odseku.
X X X
Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 3. januarja ponosno pripoveduje, da so odbili s težkimi izgubami avstrijske napade na laške postojanke na robu gore sv. Mihaela. To poročilo, ki je, kar pripomnimo, popolnoma izmišljeno, se omenja očividni patruljni pohod desetnika Studenčnika z nekaterimi možmi pešpolka št. 27, ob kateri priliki so pregnali Lahe z deset presenetljivo vrženimi ročnimi granatami iz njih postojank, nakar se je vrnila patrulja dobre volje, brez vsake izgube z dvema zaplenjenima italijanskima puškama nazaj. V celem obsežnem prostoru se ni nič drugega zgodilo.
Obstreljevanje Gorice.
Posebni dopisnik ententi prijaznega lista »Journal de Geneve« obsoja, ker so Lahi proti mednarodnemu pravu obstreljevali Gorico in pravi: »Gorica st ne brani, ona ni trdnjava, ampak je samo v toliko nesrečna, ker se nahaja v vojnem ozemlju. Gorica je vredna usmiljenja .,.«
Pred novo ofenzivo ob Soči.
Lugano. Italijanski vojni minister je preklical večinoma nedavno dovoljene dopuste, ker se bo rabil pri novi ofenzivi ob Soči vsak mož.
Potoo parnika »Port Sa?d«.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Nek podmorski čoln je zapazil dne 20. decembra 1915 pri Derni v Sredozemskem morju parnik z dvema dimnikoma, ki ga je smatral za parnik, ki vozi vojake. Podmorski čoln jc parniku naznanil s strelom, naj se ustavi. Parnik ni imel nobene zastave, a v bližini so dognali, da gre za laški parnik »Port Said«, Kapitan je poizkušal bežati, v varstvu bele zastave je nato zavratno poizkušal napasti podmorski čoln, nato je popustil lastne ljudi in ga je moral končno podmorski čoln prisiliti, da je rešil svoje izdane ljudi in ranjence, ki so se borili z morskimi valovi.
Pomanjkanje žita in premoga v Italiji.
Lugano. Odloki o popisu žitn:h zalog v Italiji in rekvizicija 38 avstrijskih in nemških ladij za prevoze žita in premoga dokazujejo, da se ie Marconijevo posredovanje v Londonu izjalovilo. Italiji manika pet milijonov podvojenih centov žita, ki ga more le Anglija dobaviti po Ameriki. Pomanjkanja premoga Da lastne ladje ne morejo odpraviti, ker Anglija ne more pokriti vsakdanje potrebščine Italijanov, ker potrebujejo vsak dan 30.000 ton premoga.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. januarja. Uradno se poroča: Naši oddelki, ki prodirajo proti Be-ranu, so zopet vrgli Črnogorce z več višin m dosegli Biočo. Severno od Bioče je očiščen vzhodni breg Lima od sovražnika. Iz-borno so se držale čete, ki so morale premagati zasnežene vrhove. Ob Tari deluje topničarstvo in se bijejo praske. Nadaljujejo se boji na jugozahodni črnogorski meji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: Pl. Hofer, hnl.
NEMŠKO URADNO POROČILO Berlin, 10. januarja. Veliki glavni stan: Nic novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
X X X
Črnogorsko uradno poročilo. Cetinje. Uradno poročilo z dne 7, januarja: Ko je napočil dan, je sovražnik naperil štiri močne napade na celo našo fronto. Avstrijsko brodovje je plulo iz Ko-torskega zaliva in ljuto obstreljevalo naše postoianke na Lovčenu.
Rim. (K. u.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo brzojavko iz Cetinja: Na severnem bojišču so ljuto streljali s topovi. Na vzhodnem bojišču pri Lepencu (4 km severno od Mojkovca) smo pričeli z ofenzivo. Sovražnik se je v krvavem boju ljuto branil. Več postojank je ponovno menjalo gospodarja. Naše izgube so bile občutne, sovražnikove zelo težke. V smeri proti Rožaju je sovražnik energično napadal in je zasedel s premočnimi četami vrh Turjak (9 km severnozahodno od Rožaja). Naše sile so se umaknile v postojanke na
levem bregu Lesnice. V smeri proti Peči Rugovi (12 km severnozahodno od Peči) je sovražnik ljuto napadel, a smo ga odbilj. Na zahodnem bojišču je streljal sovražnik ljuto na naše postojanke iz vseh kotorskih utrdb in z neke križarke; pehota ni napadla. Sovražnik je dne 9. januarja napadel na celi bojni črti.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. januarja. (Kor. ur.) O r i e n t-ska armada: Dopoldne so sovražni letalci obstreljevali taborišče zaveznikov v okolici Soluna, škoda je neznatna. Naša artiljerija je sestrelila eno letalo.
Boji v črni gori.
Vojni poročevalci poročajo 10, t. m, iz vojnega tiskovnega stana: Naši prodirajo na treh krajno ločenih mestih v Črno goro, kar kaže, da nastopajo zdaj znatne naše sile. Na severovzhodu so vzete postojanke na višinah v pred utrjenim Beranom. Črnogorce so potisnili V obrambo ob robu male kotline ob Limu. Južno od tam se približujejo naši bataljoni iz Peči pokrajini pri Glavi in pri Gusinju, ki pripada zemljepisno severni Albaniji in so pota v staro Črno goro le slaba. Med tem ko tu na severovzhodu ojstri boji zaposlujejo močnejše sovražne sile, so se razvili tudi boji v kotor-ski boki in v Krivošiji in v zaledju. Naše čete morajo tu premagati silovite ovire. Lovčen Črnogorci zato tako ljuto branijo, ker 1759 metrov visoki vrh smatrajo za svojo sveto goro.
Tudi na hercegovski meji so se razvili boji.
Napad na Lovčen,
Vojni poročevalec dunajske »Reichs-post« piše: Ofenziva v notranjost Črnegore se nadaljuje. Od Kotorja in Hercegovine gre naš pohod pod izkušenim vodstvom generala Ktivesza. Pripravljene so močne artiljerijske sile, ki že več dni delujejo. Naša pehota ne ogroža več samo severno in severovzhodno črnogorsko mejo, edino zvezo z Novo Srbijo in severno Albanijo, marveč se korak za korakom vspenja na Lovčen, neposredni cilj vseh operacij iz Kotorja v notranjost dežele.
Foča pod črnogorskim gospodstvom.
Iz strateg:čnih ozirov se je moralo pred letom prepustiti Črnogorcem malo hercegovsko mesto Foča, iz katerega so bili šele s sedanjo ofenzivo proti Srbiji pregnani. O takratnem življenju v Foči se poroča iz Bosne: Tam, kjer so stanovali častniki, tam se ni prebivalcem in objektu ničesar zgodilo, drugje pa so pustili za seboj veliko nesnago. Pri svojem umikanju so vzeli Črnogorci g seboj vse zdrave može. Črnogorci so ustanovili v Foči vojaški sodni dvor in vojaški preskrbovalni urad, ki je razdeljeval živež. Kilogram govedine je stal 60 do 80 vinarjev. Manjkalo pa je soli; samo častniki so je nekaj dobili. Med častniki sc je nahajajo mnogo francoskih topničarjev. Za zdravstvo so skrbeli grški, srbski in francoski zdravnik. Poveljnik črnogorskih čet v Foči je bil nek major, ki je bil strog in pobožen. Vsako nedeljo se je vršila služba božja, katere se je udeležil ves častniški zbor. Vsak teden je bil v nekem hotelu po en koncert.
Pri Medui utonilo 200 oseb.
Berlin. Ob potopu laškega parnika iz Brindisi, ki je zavozil pri Medui na mino, je utonilo 200 popotnikov.
Bolgari pričeli zopet pri Elbassanu napadali.
Geni. Iz Drača se poroča v Pariz, da je pričela močno ojačena bolgarska armada zopet prodirati pri Elbassanu.
Valona in Drač resno ogrožena.
Geni, 10. jan, V ententinih krogih povzroča položaj v Albaniji največjo skrb. Valona in Dra.č sta resno ogrožena. »Tribuna« pravi, da je prihodnji vojni cilj osrednjih sil in Bolgarije očividno Albanija, kar dokazuje dovoz ogromne množine gorskih topov. Na vsak način moramo biti pripravljeni na presenečenja.
Ostanki srbske vojske vojske v Alžiru.
Solun, 8. jan. Od zanesljive srbske strani se izve, da bo ententa poslala vse Srbe iz Albanije, katerih se tamkaj nahaja okoli 100.000 v Alžir. Srbi ostanejo približno dva meseca v Afriki, da jih na novo opremijo in oborože in meseca marca odpošljejo nazaj v Macedonijo. Najbrže se okoli 40.000 Srbov pridruži balkanski akciji Francozov in Angležev.
Boji med ostanki srbske armade in albanskimi četaši.
Berlin, 8. jan. Petrograjski listi poročajo iz Aten, da divjajo v bližini Tirane silni boji med večjimi oddelki srbske armade in močnimi albanskimi četami. Zdi se, da skušajo Albanci vzeti omenjenim oddelkom proviant, katerega so jim v zadnjem času poslali z obrežja Jadranskega morja. Tisti kraji ob obrežju, ki pridejo v poštev, so polni na novo oblečenih in formiranih srbskih vojakov, katerih se tamkaj nahaja okoli 100.000 mož. Dovoz streliva in hrane iz Italije se še vedno vrši. V južnem delu Jadranskega morja ie zbrano brodovje zaveznikov.
Sporazum in srbska armada.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Bukarešta: Sporazum upa, da zbere 160.000 do 170.000 mož močno srbsko armado, ki jo bo organiziral francoski generalni štab. Sporazum je pripravljen, da iztisnejo osrednji velesili iz Srbije in se zanaša na srb-ko armado, ki naj bi natopila proti osrednjima velesilama.
XXX
Nova črnogorska vlada
je sestavljena takole: Lazar Mijuško-v i č predsedstvo in zunanje zadeve; Andrej Rado vič finance in javna dela; general B e h o v i č vojska; Vico P o p o v i č notranje zadeve in Marko R a d u m o v ič pravosodje in kult.
Srbski vladni arhiv na Dunaju.
»Reichspost« poroča: Srbski državni arhiv, katerega so, kakor je znano, našle novembra meseca naše čete skritega v nekem srbskem samostanu, so sedaj pripeljali na Dunaj v zunanje ministrstvo. Del uradnih aktov, ki se je našel v Nišu ter bil skrit s še nekim drugim arhivom, se nahaja v Sofiji.
16.080 naših vojnih ujetnikov v Srbiji zdaj v Italiji.
Amsterdam. Iz Rima se poroča: Na Asinari, nekem malem otoku severno od Sardinije, je došlo 16.000 avstrijskih vojnih ujetnikov iz Srbije.
Izkopano truplo majorja Tankosiča.
Budimpešta. »Vilag« objavlja iz notranje Srbije brzojavko, da so uvedle vojaške oblasti preiskavo, da se dobi truplo majorja Tankosiča, dušnega povzročitelja morilskega napada v Sarajevu. Sledi preiskave so-vodile v Trstcnik, kjer so pričeli v navzočnosti popov in domačinov Srbov, ki so poznali Tankosiča, s preiskavami. Dognali so, da Tankosič ni padel na bojišču, marveč da je bil močno ranjen v neki praski, da se je dolgo časa zdravil v Trsteniku, kier je umrl. Truplo so izkopali v navzočnosti dveh popov, ki sta z drugimi pričami iznričala, da so res našli Tan-kosičevo truplo.
Srbske čete stradajo.
Atene, 10. januarja. V Sv. Ivanu Me-duanskem so štirje srbski polki, ki ne moro jo dobiti nobenega živeža. Italijanska vlada jc .izjavila, da radi blokade avstrijskih podmorskih čolnov ne more poma-
Srbski poveljniki so se zato obrnili na Grško s prošnjo za živila.
knez Albert Monaeo za Srbijo.
Rim, Knez Albert Monaco je podaril 100.000 frankov v srbske dobrodelne namene. V svoji deželi nastani srbske častnike in vojake, ki so potrebni počitka.
Blorfarski poslanec Učormanski umorjen.
Sofija, 11. januarja. (Kor. ur.) Poslan-cn sobrania Učormanskoga je 9. t. m, zvečer.usmrtil njegov sluga. Ustrelil jc nanj štirikrat z revolverjem, da se maščuje nad njim. Učormanski ie bil veletrgovec in je pripadal Stambulovi stranki.
XXX
Položaj na Grškem in v Solunu,
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Tukajšnji grški krogi sodijo, da bo grška vlada prisiljena zavzeti stališče, ko se snide zbornica, proti sporazumu. Pričakuje se tudi vstaja v Solunu, ker je prebivalstvo popolnoma izročeno nasilstvu angleških vojakov. Angleži so nedavno udrli v Marijino cerkev, kjer so kradli.
Kako jc v Atenah.
Atene, 10. januarja. Med grško vlado in diplomati osrednjih sil se vrše neprestano pogajanja. Grški politični krogi so vsled solunskih vesti zelo razburjeni. Prepričani so o skorajšnji akciji proti ententi na grškem ozemlju. Ta akcija bo tako močna, da se bo ententine čete končno pregnalo iz Grške. Značilno je tudi, da javnost v tej akciji vidi samostojno akcijo, s katero hočejo osredje sile pomagati Grški.
Francoze skrbi Grška.
Curih, 10. januarja. Pariško časopisje kaže vedno večjo skrb radi diplomatičnih vesti, da stoji Grška pred važno odločitvijo. V Atenah se bo kmalu vršil kronski svet, ki bo imel odobriti te sklepe. Vsled važnosti bo konferenco otvoril kralj. Najbrž pride Gunarisovo ministrstvo.
V Solunu prijetih konzulov niso še izpustili.
Genf. »Temps« poroča: V Toulonu internirani konzuli ostanejo za negotov Čas na razpolago francoskim oblastem. Če konzule še dalje obdrže, je odvisno, če najdejo popirje s težkimi dejstvi. Iz previdnosti konzuli in njih osobje ne smejo občevati z zunanjim svetom.
Prijeti konzuli pred vojnim sodiščem?
Genf. Pariško radikalno časopisje zahteva, naj postavijo prijete konzule pred vojno sodišče, ker s0 vohunili v Solunu, ki tvori še francosko zemljo.
Kako so prijeli naše diplomate na Mitile* nah.
Rim. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča iz Mitilena: Oddelki zveznih čet so prijeli na Mitilenah nemškega podkonzula Court-gisa, ki je tolmač nemškega konzulata, avstrijskega konzularnega agenta Bargigli, turškega dostojanstvenika Otncr Effendi-ja, Grka Vardopulosa, nemškega komisarja Holferta in nekaj drugih sumljivih oseb. Vse so privedli na krove zveznih ladij. Avstrijski in nemški poslanik sia zato protestirala pri ministrskemu predsedniku Sku-ludisu. Grška vlada jc protestirala po svojih poslanikih v Parizu in Londonu, ker se jc kršila njena nevtralnost in suverniteta in jc zahtevala, naj se izpusti prijeto diplo-matično osobje. Prijeli so tudi muftija ic njegovega sina in tri Grke, skupno 13 oseb. Ponoči so na Mitilenah izkrcali 800 francoskih in angleških vojakov, ki so zasedli glavne točke in ki so obkolili stanovanja prijetih. Francoski konzul je izjavil grškemu poveljniku, da se red ni kršil. Ko sta se poizkušala Grka Courtgis in Vardopulos braniti in sta grozila, da liosta z oken j streljala na vojake, jima je napovedal neki angleški častnik, da v tem slučaju razstrele hiše, nakar sta se udala. Angleški poslanik v Atenah je izjavil časnikarjem, da so morali tako nastopati z ozirom na vojaške koristi in da suverenost in nevtralnost Grške ni kršena.
Še nekaj o najdenih anglerkih pismih.
Dunaj. (K. u.) Ker sc na angleški strani, tudi uradni, taji istinitost po našem podmorskem čolnu najdenih pisem članov angleškega poslaništva in angleške vojaške nlisije na Grškem, posebno pa tisto mesto pisma, ki izvaja: »Po moji sodbi hi bilo najboljše, če se prepodi kralj s prestola in če se proglasi Venizelos za predsednika« 'n tole mesto drugega pisma: »Zato le malo sočustvujem s Srbijo, pač pa z Bolgarijo« ni več potrebno, da se zamolče imeni. Prvo pismo jc pisal W. I. Garnctt svoji materi, drugo pismo, ki ni podpisano, je pa pisal sin svoji materi G. M.; sin se nahaja v službi angleške diplomacije.
X X X
Sazonov o Balkanu.
Berlin, 10. jantarja. »Lokalanzeigcr« ima iz Haaga: Dopisnik ncv/yorškega »Outiove« je imel razgovor s Sazonovom. O položaju na Balkanu minister ni hotel govoriti, češ da je postranskega pomena, ker bo odločitev padla na Poljskem in v Belgiji. Nc misli na nevarnost, ker sta obe deželi v nemških rokah, pa tudi Angleška, Francoska in Rusija imajo prevelik interes na njuni osvoboditvi.
Ko jc dopisnik vprašal, kako morajo pansiavisti vpad na Balkanu smatrati y*fca postransko stvar, je Sazonov odgovoril, da je ruska zmaga na Poljskem" najbdlfee sredstvo za rešitev Srb;je. Proti Bolgariji' iti kar naravnost je bilo izključeno, zlasti z izkrcavaniem, in končno odločujejo o ha-činu in kraju vojaki in ne diplomati. Zato je Rusija zelo zadovoljna z načinom, kakor jo zavezniki podpirajo na Balkanu. Ne veruje, da bi se dalo Rumunijo in Grško pridobiti za osrednji sili, zlasti bi bila smešna misel, da bo pet milijonov Rumu-nov napadlo 180 milijonov Rusov, da dobe 60.000 besarabskih Rumunov, čc sc pomisli, da bi Rtrmunija v zvezi z Rusijo lahko dobila 5 milijonov Rumunov v Bukovini in na Sedmograškem. Pa Rumunija ne bo storila ne enega, ne drugega in bo ostala nevtralna.
xxx
Važna izjava rumunskega notranjega ministra.
Bukarešt, 10. januarja. »Ziua« piše o govoru notranjega ministra, ki je končal: »Če se splošni položaj ne izpremeni, R; -muniji ne preostaja nič drugega, kakor u se pridruži osrednjima silama.« List pre-vi: Izjava se sliši kakor program. Notrr • njemu ministru pa to lahko rečemo, da se splošni položaj osrednjih sil ne bo izpre-menil, kajti okoliščine, iz katerih je nastal ugoden položaj teh držav, se ne morejo več izpremeniti. Angleška bo morda še postavila milijon vojakov, toda to ne bo armada.
Rumunski »Vittorul« v Rusiji prepovedan.
Klel, 8. januarja. »Kieler Ztg.« poroča, da je v Rusiji prepovedan poluradni list rumunske vlade »Vittorul«.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 10. jan. (K. u.) Iz turškega glavnega stana:
Izvzemši plena in množine mrličev, ni ostal pri Seddil Bahru noben sovražni vojak več. Med našim zasledovanjem smo pobili ostanke sovražnika, ki sc niso hoteli udati in ki so bežali iz izkrcevališč .Na levem krilu, v odseku potoka Kcrcvis, smo našli veliko množino sovražnih avtomatičnih min, naše ženiiske čete so na enem samem mestu uničile 90 takih mm
\
Iraška bojna črta.
Ponoči 7. t. m. je poizkušal v Kut-el-Amari oblegani sovražnik, ko je prej otvo-rii ljut ogenj, izpadati, a z izgubami so ga vrgli nazaj v njegovo postojanko.
S kavkaške bojne črte se nič ne poroča.
Na Črnem morju se je vnel med oklop-no križarko »Sultan Yavuz Selim« in rusko oklopno križarko »Imperatrice Marija« ljut topničarski boj na veliko daljavo, ki je trajal pol ure. »Sultan Yavuz Selim« ni bil poškodovan, ruska vojna ladja je bila večkrat zadeta.
Gallipoli popolnoma izpraznjen.
London, 9. januarja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Gallipoli se je popolnoma izpraznil.
London, 9. januarja. (Kor, ur.) »Reuter«: General Monroe poroča: Uspešno smo izpeljali izpraznitev polotoka Gallipoli. Odstranili smo vse topove in havbice, iz-vzemši 17 izrabljenih topov, ki smo jih razstrelili, predno smo se odstranili. Skupne izgube Angležev značajo: 1 vojak. Francozi niso imeli nobenih izgub.
Asqulth o umikanju Angležev z Gallipolija.
London, 11. januarja. (Kor. ur.) As-quith je v poslaniški zbornici včeraj kratko izjavil, da se mora posebno pohvaliti, ker so brez vsake izgube ljudi umaknili čete z Gallipolija. Med 11. zapuščenimi topovi jih je 10 izrabljenih 15 cm topov, ki so vsi nerabljivi. Umikalne operacije zavzemajo večno mesto v angleški povestnici; posebno priznanje gre udeleženim angleškim častnikom.
Velike izgube zaveznikov pri Dardanelah.
Dunaj, 10. januarja. Z izpraznitvijo Gallipolija (8. jan. )je končan poraz Angležev in Francozov v njih boju za Dardane-le in Carigrad, obenem so pa pokopane tudi ruske želje da dobe Carigrad. Več kot 100.000 so izgubili samo Angleži v svojih brezuspešnih bojih, k temu je treba prišteti še podobne izgube Francozov. Ob neomaj-Ijivi hrabrosti turških čet in ob premoči artiljerije osrednjih velesil se je brezupno razbil ta drzni načrt naših sovražnikov,
1000 uradnikov zaman čakalo na Carigrad.
Franklurt, 10. jan. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada: Znano je, da je od aprila naprej čakalo na Mudrosu 1000 uradnikov entente, da bi takoj po osvojitvi Carigrada nastopili odločena jim mesta. Od uradnikov je bilo po eno tretjino Angležev, • Rusov in Francozov.
Prevoz v Solun.
Genf, 10. jan. »Progres« poroča iz Soluna: Indijsko konjico so z Gallipolija prepeljali v Solun.
Boji na za*
NEMŠKO URADNO POROČILO. v
Berlin, 10. januarja. Veliki glavni stan:
Severovzhodno od Massiges pri selu Maisonde Cnampagne so vzele naše čete z napadi sovražna opazovališča in jarke v širini več sto metrov. Ujeli smo 420 Francozov, med njimi 7 častnikov, zaplenili 5 strojnic, 1 velik in 7 manjših metalcev min. Izjalovil se je francoski protinapad od navedenega sela. Neko nemško brodovje letal je napadlo sovražne etapne naprave v Fournesu.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. januarja. Popoldansko poročilo: V Artois so naše baterije tekom noči uspešno obstreljevale nemške strelske jarke zahodno od Blairville. V Champagni smo obstreljevali nemške zvezne jarke jugozahodno od Le Mesnilfe, odkoder se je poročalo o premikanju čet.
Ob 11. uri zvečer: V Belgiji je ogenj naše artiljerije vzhodno od Lombart-zyde iznenadil in razpršil dva oddelka sovražne pehote. V Champagni so Nemci razstrelili mino južno od višine Le Mesnil; za nastali jarek se je vnel hud ročni me-tež, v katerem smo mi nadvladah. Na obstreljevanje naših črt pri St. Hilaire le Grand in Ville sur Tourbe je naša artilje-rija uspešno odgovarjala. V Vogezih smo uspešno streljali na sovražna zbirališča severno od Metzerala; na Nemce, ki so zapustili vas, so streljali naši 7.5 cm topovi. Severozahodno od Miinstra pri Stosswei-erju smo zažgali več sovražnih utrdb. Južno od Hartmannsweilerkopfa se je sovražniku posrečilo, da se je polastil malega grička severno od vrha Hirzenstein, Vsled tega smo naše čete umaknili.
Belgijsko uradno poročilo.
9. januarja. Na fronti belgijske armade je bil danes artiljerijski boj živahen. Naše baterije so bile udeležene posebno pri ljutem obstreljevanju sovražnih transportov pri Schoorbakke in Clerken.
V Franciji padlo 3000 Švicarjev.
Curih. Predsednik »Socičtd des an-ciens legonals« v Lausanne obvešča, da je med 8000 Švicarji, ki so prostovoljno vstopili v francosko armado, padlo že 3000.
Angleški kronski svet.
Genf, 10. januarja. Iz Londona poročajo: Prihodnji četrtek se bo vršil v Londonu nov kronski svet, katerega se bodo udeležili vsi ministri. Pričakujejo, da se bo tam končno odločilo o vprašanju kabinetne krize in o razpustitvi parlamenta.
Angleški ministrski svet.
London, 10. januarja. (K. u.) Danes je zboroval daljši ministrski svet, ki se ga je udeležil tudi minister Henderson, kar pomeni, da še ni odločeno, če odstopi.
Prižnica in novačenje v Kanadi.
Montreal, 8. januarja. »Reuter« poroča, da je vsem katoliškim duhovnikom v škofiji Quebec naročeno, da raz prižnic priporočajo vstop v armado. Dunajska »Reichspost« pravi: Kakor se že mora Reu-terjevo vest vzeti z nezaupanjem, vemo glede tega slučaja še od druge strani, da je quebeški škof kardinal Begin, ki je hkrati s kardinalom pl, Hartmannom v Rimu tamkaj izrecno poudarjal, da se vojnega sovraštva in narodnih nasprotij ne sme zanašati v cerkev, V smislu svoje izjave v Rimu se je kardinal odločno upiral profanaciji cerkve za novačenje.
MešKa Bolna ladjo »Edvard vr potopljena.
London, 9. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Bojna ladja »Edvard VIL« je zadela na mino. Morali smo jo popustiti, ker je bilo morje nemirno. Kmalu se je potopila. Posadka je še pravočasno zapustila ladjo. Ljudi nismo izgubili, ranjena sta le dva moža.
Mir pred viharm
Dunaj. Korespondenca »Heer und Politik« opozarja, da na večjem delu front pričakujejo novih odločitev in da se zdaj lahko govori o tišini pred viharjem. Kaj naj pričakujemo? Ko se je pričela naša ofenziva v Srbiji, so vse velesile četvero-sporazuma nastopile z vsemi svojimi silami na italijanski meji, na vzhodu in na zahodu, da prodro našo črto. V Srbiji je bilo vezanih sicer na stotisOče naših čet, a kljub temu so se izjalovile vse sovražne ofenzive. Z največjim številom ljudi in topov kakor septembra 1915, ni verjetno, da bi zopet nastopili. Srbska armada je uničena, velik del v Srbiji zaposlenih čet je zopet prost. Že to dokazuje, da lahko oo-mirjeni čakamo novih odločitev, ko se, kakor se zdi, zdaj skrivaj pripravljajo fca vseh frontah. Z največjo napetostjo pričakujejo, kako se reši solunsko vprašanje, Vsled političnega položaja se tam ne zasledujejo ententine čete.
Razoa poročila.
Papež in »Rdeči križ«.
Ženeva, 10. januarja. Iz Rima se poroča: Papež je sprejel člana švicarskega narodnega sveta Adora, ki se je pred kratkim mudil tudi na Dunaju in v Budimpešti in se mu je zahvalil za veličastno organizacijo ženevske agenture za vojne ujetnike. Govorilo se je tudi, da bi se okrepčfla potrebne častnike vseh vojujočih držav preskrbelo v Švici. Papež je zopet izrazil svojo srčno željo po skorajšnjem miru in je izrazil upanje, da bo Švica z nevtralnimi državami sodelovala.
Kardinal Mercier klican v Rim.
Monakovo, 8. januarja. »Mtinch. Neu-este N.« javljajo iz Curiha: Iz Bruslja se potrjuje, da je sv. oče zopet poklical kardinala Merciera. V Rim pojdeta tudi škofa iz Namurja in Tournaya.
Iz govora kardinala Merciera.
»Vingtieme Sičcle« poroča o pridigi kardinala Merciera v turški votlini pri Gentu: Ni dneva, da ne bi dobil številnih pisem iz zavezniških in nevtralnih držav. Skoro vsako pismo konča z besedami: Uboga Belgijal Jaz pa pravim: Ne, ne, uboga, ampak velika Belgija mora zapisati ... po enem letu težkega trpljenja ni niti enega Belgijca, ki bi obupoval. In temu se morajo čuditi možje, ki že eno leto žive med nami ter nas še vedno ne poznajo. Kakor doslej spoštujemo njihove odredbe in zakone, toda ostanimo zvesti domovini.
Nemčija ima žita do prihodnje žetve.
Berlin, 10. januarja. (Kor. ur.) Wo!ffov urad razglaša sledeče uradno obvestilo: Poipsovanje zalog 16. septembra je pokazalo, da ima Nemčija dovolj krušnega žita do prihodnje žetve. Pokazalo pa se je tudi, da so svobodnejše odredbe ob začetku drugega vojnega leta povzročile naziranje, da so naše zaloge bogate in da zato previdnost ni potrebna. To naziranje je napačno. Tudi v drugem letu se moramo držati strogo mere. Kurator vojnožitnega urada je zato odpravil svobodnejše odredbe in zopet uvedel lanski razdelilni načrt in množino za dan in osebo kakor spomladi 1915
Nemški socialisti in vojni krediti.
Berlin, 10. januarja, (Kor, urad.) So-cialnodemokratični strankarski odbor, ki je zboroval v Berlinu skupno z vodstvom stranke, je o dogodkih v državnem zboru in dovolitvi vojnih kreditov sklenil z 28 proti 11 glasovom resolucijo: Strankina privolitev k vojnim kreditom dne 21, de-^ cembra je bila dobro utemeljena, ker je le dosledno nadaljevanje 4. avgusta 1914 za-počete politike, katere predpogoji še danes obstoje. Nasprotniki ne kažejo še nobene naklonjenosti za mir, pač pa še vedno hočejo Nemčijo in njene zaveznike gospodarsko in vojaško uničiti. Najstrožje se mora obsojati, da je 20 članov stranke, ki so proti sklepu stranke kredite odklonili in podali posebno izjavo, prekrižalo politiko naše stranke. Posebno ostro je treba obsoditi postopanje poslanca Haase. Strankarski odbor tudi ugotavlja, da »Vorwarts« ne vrši svoje dolžnosti kot osrednji organ stranke, ampak da je podpiral stremljenje po raztrganju stranke m tako izgubil vsako pravico, veljati kot osrednje glas.lo stranke,
Volivna reforma na Pruskem.
Berlin, 10. jan. »Frankfurter Zeitung< j'avlja iz Berlina: Poučeni krogi pravijo, da je verjetna vest lipskega lista, da bo pruska vlada poslala izjavo o izpremembi pruske volivne pravice. Ne ve se pa še nič gotovega, ali se to zgodi v prestolnem govo ru in kakšno vsebino bo imela.
Amerika.
New York, 10. jan. »World« je vprašal vse senatorje za njihovo mnenje o Wil-sonovi politiki. Državni ministri so odgovorili, da senat popolnoma soglaša z Wil-sonovo politiko. Senator Levvis je iz'avil, da je čisto napačno, če se Wilsona slika kot sovražnika Nnemčije. Predsednik je bil vedno za mir in je vedno preprečil, da bi vročekrvneži spravili Ameriko v vojno z Nemčijo.
Franklurt, 10. jan. »Frankf. Ztg.« iz New Yorka: Čeprav je dosti članov kongresa za prepoved izvoza orožja in streliva, vendar je le malo upanja, da se sklene tak zakon; Ker se demokrati boje gospodarske panike, če se industrija ustavi, kar bi tudi resno vplivalo na volitev predsednika.
Eksplozija v ameriški tvornici smodnika.
Newyork. (K. u.) Reuter poroča iz Fi-ladelfije: V tvorn!ci smodnika Dupont v Carneyspointu se je pripetila eksplozija. Mrtvih je 6 in ranjenih je veliko delavcev.
V	tvornici je bilo zaposlenih 15.000 delavcev. Vzrok eksplozije ni znan.
Japonska proti londonskemu dogovoru.
Kodanj, 9, januarja. »Ruskoe Slovo« poroča iz Tokia: V zadnji zbornični seji so se pri proračunski razpravi dogodili burni prizori. Več opozicionalnih poslancev je napadlo vlado radi pristopa k londonskemu dogovoru proti separatnemu miru. Vse japonsko časopisje in velik del japonske javnosti obsoja ta korak, ker bi znal imeti za Japonsko nedogledne posledice.
Dnevne novice.
+ K smrti poslanca Povšeta. Na gospoda deželnega glavarja dr. Iv. Šuster-šiča sta došli povodom smrti poslanca Fr. Povšeta sledeči sožalni pismi: Vaše blago-rodjel Ob hudi izgubi, ki je zadela spoštovani klub s smrtjo gospoda državnega poslanca Franca Povšeta, prosim, da sprejmete izraz mojega najiskrenejšega sožalja. Sprejmite, blagorodni gospod, uverjenje o mojem najodličnejšem velespoštovanju — Stiirgkh. N a Dunaju, dne 5. jan. 1916. — Na Dunaju, dne 7. januarja 1916. Vaše pre-blagorodje! Velespoštovani gospod tovariši
V	imenu krščanskosocialne družbe nemških poslancev ter tudi v svojem imenu se usojam izraziti spoštovani hrvatsko - slovenski združitvi iskreno sožalje ob nepričakovani smrti njenega prezaslužnega člana, g. drž. poslanca in bivšega dež. odbornika Franca Povšeta, Sprejmite, velespoštovani gospod tovariš, izraz posebnega visokega spoštovanja, s katerim se beleži za krščanskosocialno družbo nemških poslancev v avstrijski zbornici. Dr. Viktor baron Fuchs, tč. načelnik.
-f Poljski socialnodemokraški poslanci pristopijo Poljskemu kolu. »N. Fr. Pr.« poroča iz Krakova 11. t, m.: Na skupnem posvetu strankinega načelstva in zveze poslancev poljskih socialnih demokratov je poročal o položaju poslanec Dasczynski. Po temeljiti razpravi so sklenili, da vstopijo poljski socialnodemokraški poslanci v državni zbornici v poljski klub.
•f Nemški zakladni kancler na Dunaju. »Neues Wiener Tagblatt« poroča 11, t, m.: Nemški zakladni kancler Helfferich se te dni pripelje na Dunaj k finančnim konferencam, na katerih se namerava razpravljati tudi o zadevah valute,
-f Najvišje cene senu in slame. »Wie-ner Ztg.« objavlja odredbo poljedelskega ministra, ki doioča najvišje cene senu in slami.
— Prodajne cene za nadrobno prodajo moke. Deželni predsednik razglaša: Za nadrobno prodajo moke se določa za kilo-
gram naslednje prodajne cene: pšenična moka za peko 1 K 18 v, pšenični zdrob 88 v, pšenična moka za kuho št. 1 98 v, pšenična moka za kuho št. 2 66 v, pšenična krušna moka 48 v, ržena enotna moka 48 v. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
-f Poljski slikar umrl. V svojem rojstnem mestu Krakovu je umrl v 64. letu slikar Tadej Ajdukiewicz.
+ Nakazn ce po poštni hranilnici v Nemčijo in Švico. V Nemčijo: 100 mark je 146 kron; v Švico: 100 frankov je 150 kron.
—	Obsodba vsled veleizdaje toženih v Zagrebu je bila izrečena v ponedeljek dopoldne. Dr. Laza Popovič je obsojen na 14 mesecev, dr. Mlan Metikoš na 10 mesecev in dr. Srgjan Budisavljevič na 8 mesecev težke ječe zaradi zločina motenja javnega miru. Obtoženca Teodorovič in Gavrilovič sta bila oproščena.
—	Vol tve na Hrvaškem. Kandidat hr-vatsko-srbske koalicije v volivnem okraju Nova Gradiška je, kakor se poroča dr. S.
Korpovič, odvetnik v Brodu na Savi. _
Stranka prava kandidira kanonika dr. Pa-zmana.
—- »Hej Slovani« prepovedana. »Zeit« poroča, da je praška deželna sodnija prepovedala razširjevanje neperiodičnih tiskovin, v katerem je 37 znanih čeških pesmi. Med njimi je tudi znana »Hej Slo-vani«,
—	Službe stražnikov za Belgrad. C.
kr. generalni guverner za Belgrad razpisuje več mest stražnikov z letno plačo od 3600 K navzdol (IX. čin. razred).
—	G. Ante Gaber v bolgarski službi. G. Ante Gabra iz Škofje Loke, ki je bil nekaj časa v srbski drž. službi, so Bolgari dobili v Nišu, kjer je sedaj g. Gaber v službi Bolgarov.
—	Umrl je v sredo 29. decembra 1915 v c. in kr. vojaški bolnici v Knittelfeldu na zgor. Štajerskem Andrej Žnidaršič, posestnik in gostilničar v Šmarjeti na Kranjskem (Notranjskem) vsled bolezni, ki si jih ie pridobil kot vojak c. in kr. sanit. oddelka na bojišču v Srbi-i in v Galiciji v najlepši dobi v 25. letu starosti. Pokojnik je bil blaga duša. Vsled svojega mirnega in odkritega značaja je bil v vseh krogih zelo priljubljen in spoštovan. Bil je skrben oče, dober soprog, dobri sin pa tudi dobri katoličan. Zapušča soprogo, rojeno Kandaretovo iz Dan m enega iy2 leta starega sinčka in mater. Bodi mu lahka štajerska žemljica,
—	»Ilustrirani Glasnik« št. 20 ima na* slednje slike: Naša vztrajna predstraža na težavnem zalezovanju sovražnika na tirolski meji. — Beg srbske vojske v Albanijo. — Samostan sv. Pantaleona v Skoplju. — Naš podmorski čoln,ki je potopil italijansko oklopno križarko »Garibaldi«. — Izjalovljena italijanska ofenziva ob soški fronti. — f Spiritual Mihael Bulovec. — Padli junaki. — Iznenaden poraz italijanskih čet, — Jubilejna gospodinjska šola v Tomaju na Krasu leta 1915. — Mladeniči suhorske župnije v Belokrajini, ki so prijeli morilca orožnikov, Zupeta. _ General Najdenov, bolgarski vojni minister. — Radoslavov, bolgarski ministrski predsednik. — General Bojadjev, načelnik prve bolgarske armade. _ Sv. Trije Kralji.. — Rusija: Plovba po reki Ne vi, ki pa v zimskem času zamrzne.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem
vabi na redni občni zbor Vdovskega in sirotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem dne 31. januarja 1916 ob 7. uri zvečer v restavraciji »Union«.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. Vabilo na redni občni zbor Društva zdravnikom na Kranjskem dne 31. januarja 1916 ob iy2 uri zvečer v restavraciji »Union«.
t • ~~J* laškeŠa ujetništva se je oglasil Josip Goršič, vojak 17. pp. pri telef. oddelku, doma iz Ponove vasi pri Grosupljem. Deset mesecev se je boril proti Rusom, kjer je bil tudi ujet, ali se mu je posrečilo, da je ušel iz ruskega ujetništva. Sedaj se pa nahaja, kakor poroča svojim staršem, v laškem ujetništvu.
—	Imenovanje. Elevom mornariškega komisarijata 1. vrste je postal eleve mora kom. 2. vrste Vladimir Bergant.
—	Smrt bivšega poslanca. V Pragi je umrl v 55. letu svoje dobe bivši državni in deželni poslanec dr. Kari Černohorsky. Pokojnik je bil svojedobno tudi član mestnega zastopa v Pragi. Iz javnega življenja se je moral umakniti, ker je bil zapleten v glasoviti proces mestnega sveta praž-ke ga proti centralnemu direktorju Kestra-neku, ki je bil obdolžil mestni svet raznih nekorektnosti pri oddajanju dobav. Tudi advokaturo je bil opustil in se umaknil v privatno življenje.
—	Kako lahko vojak na bojišču pošlje denar svojim domačim. Vojaški gažisti kakor tudi oženjeni podčastniki lahko v voj-skinem času del svojih zaslužkov prepustijo svojim domačim takti, da del njih plač lahko dvigne doma žena ali kak drugi član družine. Nakazni del plače ne sme biti višji kot je plača s službenimi dokladami vred. Druge doklade, n. pr. doklade na bojišču,
dodatek za hrano na bojišču itd. se na vsak način izplačujejo vojaku na bojišču. Vojaške osebe, ki bi radi z bojišča potom svojega vojaškega oddelka pošiljale denar svojim domačim, lahko to že pred odhodom na bojišče doma uravnajo. V to svrho morajo pri svojem vojaškem oddelku (kadru) oddati posebno pismeno izjavo, da pozneje odpadejo vse mogoče sitnosti in neprilike. Na enak način lahko tudi črnovojniki ali osebe, ki so pritegnjene v vojno vojaštveno dolžnost, vojaški delavci, smejo na enak način vsakega prvega v mescu nakazati svojim domačim del svojih plač.
— Popraviti! Piše se nam: Iz postaje Postojna smo prejemali dosedaj »avise«
v	nemško-slovenskem jeziku — danes smo »avanzirali«, dobili smo nemško-laške!
Upamo, da se
bo na merodajnih mestih dobil mož, ki bo to stvar sedanjemu času primerno popravil.
Odlikovanje na bojišču. Miško piše: Pred tednom je bilo pri nas slovesno deko-riranje odlikovancev. Pred zbranim mo-Itvom smo bili odlikovani s srebrno hrab-rostno svetinjo II. razreda: topovodja Ciril Schiffrer iz Stražišča, topovodja Jožef Stare z Bleda, ognjičar Vencelj Štrukelj iz Št. Vida nad Ljubljano in jaz; bronasto hra-brostno svetinjo je pa dobil Franc Igličar iz Domžal. Pripel nam je odlikovanja gospod nadporočnik, poveljnik baterije, z lepim slavnostnim govorom. Veseli smo bili te časti, dal Bog, da bi nam bila sreča tudi raaprej mila.
Zaželjen obisk. Podpisani trije slovenski fantje smo prebili letošnje božične praznike v bolnišnici. Na sveti dan, po zdravniškem obisku, se o'dpro vrata in v sobo stopi mož smehljajočega se obraza ter pozdravi: »Dobro jutro, fantje!« Ko bi
vi	vedeli, kako hitro smo se mu mi trije Slovenci oglasili! Potem je prišel k vsakemu posebej, nato pa sredi sobe govoril opominjajoče in vabeče besede: Morda že leto dni niste opravili sv. spovedi in prejeli sv obhajila. Kdor želi, to danes lahko stori. Njegove besede so nam šle do srca in vsi smo storili svojo versko dolžnost. In tako smo imeli lepe in svete božične praznike. Hvala Bogu. Vsem Slovencem naš pozdrav! Jože Dobrovoljec, poljski topničar, Jožef Hrib in Peter Ladavac, topničarja pri težkih topovih.
Lišaji kot živinska poklaja. C. kr. poljedelsko ministrstvo objavlja na tozadevna vprašanja, da se lišaji posušeni in s senom zmešani pokladajo govedi, poparjeni ali kuhani pa govedi, kozam in prašičem. Kuhani ozir. poparjeni krmi je primešati nekoliko kuhanega krompirja.
—	Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Od leta 1885. do 1899. so hranilne vloge v Avstriji narastle vsako leto povprečno za 110 milijonov kron, od 1900. do 1914. leta pa za 225 milijonov kron.
Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju metliškem v Metliki je, kakor vsako leto, tako tudi letos k praznikom najrevnejšim šolskim otrokom dalo podpore 400 K za nabavo obleko in čižem.
Društvo je tudi podpisalo 2800 K III. vojnega posojila. Ker je društvo za okraj zelo potrebno, se prosi, da se vpiše, kdor le more kot član. Članarina znaša letno 2 K.
Dol pri Ljubljani. Na praznik sv. Štefana so nam napravili naši šolarji prav ljubko božičnico v našem društvenem domu. Bila je to po dolgem presledku prva prireditev, odkar divja bojni grom. in prva na našem prenovljenem odru. Živimo v skromnih razmerah, in sedaj v vojnem času še bolj, kot sicer; ampak ta otroška veselica
ie pa izpadla nad vse pričakovanje, v velijo veselje malim in odrastlim, ki smo gledali in poslušali, kako nastopajo po vrsti, alegorije 12 mesecev. — Vse priznanje prizadetim gospicam in pevovodju, ki so se trudili z otroki, da so drugače nevajeni tako sigurno nastopali. Društveni odbor pa izreka ob enem zahvalo mnogobrojnemu občinstvu, ki je s svojo udeležbo počastilo naše društvo ter pomoglo, da se bo lepa svota kot čisti dobiček iz prireditve lahko oddala za »Rdeči križ« v pomoč ranjencev. Bog daj nam ^koraj ljubi mir in društvenemu življenju novega procvitanja!
—	Umrl je v Feldhofu pri Gradcu vitez pl. Nowakowski, lastnik izvoškega podjetja v Mariboru.
—	Smrt vojaškega zdravnika. Celovški mestni zdravnik dr. Fric Schenn, sedaj vojaški nadzdravnik, je umrl na tifusu v beljaški bolnišnici Rdečega križa. Bil je štirikrat na bojišču in odlikovan s Signum laudis.
—	Na vozu umrl. 57letni posestnik Ivan Planinšek iz Račne se je te dni peljal z vozom v Litijo. Že na potu je tožil, da mu ni dobro, Ko se je vračal čez Štango
10 i? l L-°mov' ,e lcžaI zIekn)'en na vozu, kakor bi spal, v resnici je pa medpo-
toma umrl. Konj je vozil brez voditelja dalje po hribovski poti; na ovinku pri Ra-čičah se je voz nagnil in Planinškovo truplo je zdrknilo na tla. Mrliča so našli šele drugi dan.
—	Imenovanja v Ijudskošolski službi.
Suplentinja Hermina K o b a 1 je imenovana za prov, učiteljico na ljudski šoli v Pod-lipi, — Radi bolezni na dopustu se nahaja-jočega nadučitelja Jožefa R e i c h bo na-domestovala na ljudski šoli v Dobu absolv. učit, kandidatinja Štefanija k 1 o v a r. — Absolv, učit. kandidatinja Marija Povrh je imenovana za prov zoridno učiteljico na štirirazrednici v Šoštanju.
—	Trobentice (primule veris), ki jih je nabrala 2. januarja ob poti med Misli-čami in Barko v Brkinih, nam je poslala gdč. učiteljica Olga Peternel. Pač prezgodnje znanilke pomladi, a dokaz mile zime v severni Istri. .
—	Kakor spomladi. Zaderska »Hrv. Kruna« poroča, da so radi toplih dni v decembru jela poganjati mnoga sadna drevesa, mandlji cveto. Tudi druge rastline in cvetice so oživele in videti je, kakor bi bili v marcu.
LluDijansKe novice.
lj Kranjska aprovizacijska družba z omejeno zavezo v Ljubljani se je ustanovila in bila te dni vpisana pri deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani. Obratovalni predmet: Nakup in prodaja apro-vizacijskih predmetov vsake vrste in množine, prevzemanje komisij in zastopstev, posebno tudi državnih ali drugih pod javnim nadzorstvom stoječih trgovskih in aprovizacijskih podjetij. Osnovna glavnica znaša 70.000 K, ki je polno vplačana. Poslovodje so: Ivan Knez, Leopold Biirger, Andrej Šarabon, vsi trgovci v Ljubljani, Anton Kobi, podjetnik na Bregu pri Borovnici. Karel Pollak, tovarnar v Ljubljani, dr. Karel Triller, podžupan in načelnik mestne a p r o -vizacije v Ljubljani.
lj Odlikovanje. Za zvesto izvrševanje sanitetne službe je bil odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo narednik Leopold Puhar iz Spodnje Šiške pri Liubljani.
lj Iz občinstva se nam piše: V sobotnem »Slovencu« poroča odsek za preskrbo živil, da v nekaterih prodajalnah ostaja kruh, v drugih je pa naval ogromen. Ali bi hotel slavni mestni aprovizacijski odsek povedati, kje kruh ostaja, da bo-demo šli tja ponj, ter bomo odseku jako hvaležni, ker se ne bo treba prerivati!
lj Za božičnico v Elizabetni otroški bolnišnici so poslali blagi dobrotniki iz Ljubljane in od drugod mnogobrojne darove. Tako so potom okrajnega glavarstva v Kranju darovali tamošnji dobrotniki tri vreče izbornega posušenega sadja in velik zavoj peciva. Gospodična Rabič je poslala lepe kose blaga za otroške oblckce. Pri božičnici so se pele nemške in slovenske pesmi ter je bilo obdarovanih 61 otrok, katerih očetje so večinoma v vojni, s pecivom, igračami in mnogoteri z lepimi oblek-cami. Vsem tem plemenitim detoljubom, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se je moglo tem večinoma zelo revnim otrokom, med katerimi je mnogo težko bolnih, prirediti veliko božično veselje, izreka uprava svojo najtoplejšo, globoko občuteno zahvalo. Četudi zahteva oskrbovanje toliko bolnih otrok mnogo truda od zdravnikov in veliko skrbnost ter potrpežljivost od časti-tih sester usmiljenk in napravlja preskrba potrebnih obratnih sredstev upravi mnogokrat težke skrbi, vendar najde vsak posamezni veliko zadoščenje v uspešnem delu za blagor našega pomoči potrebnega prebivalstva.
lj »Glasbena Matica«. Najhujše je doslej zadela svetovna vojska izmed nas Slovencev naše mile brate na Goriš-k e m. Zato je naša sveta dolžnost, da jim po svoji moči pomagamo. »Glasbena Matica« namerava prirediti zato po možnosti koncerte na korist goriškim beguncem. Za prvi koncert v nedeljo 16. t. m, sta sestavila naša odlična slovenska umetnika gospod Josip R i j a v e c in gospodična Dana Koblerjeva tako vele-zanimiv, lep, prvovrsten spored iz slovenske in svetovne glasbene literature, da bo imelo občinstvo res velik umetniški užitek. Spored in podatke priobčimo v prihodnjih dneh. Vstopnice se že od danes naprej dobivajo v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
lj Spored dobrodelnega koncerta, ki ga priredi »Glasbena Matica« v nedeljo, 16. januarja zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union« na korist goriškim beguncem: 1. a) Josip Michl: «... da jo ljubim«, b) A. Lajovic: »Pesem starca«, c) A. Lajovic: »Iskal sem svojih mladih dni«, pesmi poje g. J. Rijavec. — 2. Vitezslav Novdk: »Pesmi zimskih noči« za klavir op. 30: a) »Pesem mesečne noči«, b) »Pesem viharne noči«, c) »Pesem božične noči«, č) »Pesem karnevalske noči«, igra gdč. Dana Kobler-jeva. — 3. a) L. van Beethoven: »Adelaida«, b) E. Stary: »Pridi semitka!«, c) Jos. Hatze: »Da sam bogat«, pesmi poje g. J. Rijavec. — 4. a) G. Bizet: Arija iz opere »Carmen«, b) R. Wagner: Tekmovalni spev iz opere »Die Meister-singer von Nurnberg«, poje g. J. Rijavec. — 5. F. Liszt: »Ogrska rapsodija št. 13«, igra gdč. Dana Koblerjeva. — 6. a) R. Leoncavallo: Arija iz opere »Bajazzo«,
b) J. Massenet: Arija iz opere »Werther«.
lj Smrtna kosa. Umrl je c, kr. deželno-vladni svetnik v pok. g. Edvard pl. R o -s e n b e r g. — Umrl je skladiščni mojster južne železnice g. Alojzij T a š k a r, star 50 let.
lj Najdena denarnica. V tramvajskem vozu v smeri od magistrata do Vodmata našelje uslužbenec sprevodnik pompaduro z denarnico s precejšnjo vsoto. Tramvaj št. 7 ob 8. uri zvečer; oglasiti se je v re-mizi na Zaloški cesti.
Primorske novice.
Nadškof dr. Sedej v Zatičini. Prevzvi-šeni knezonadškof goriški ekscelenca dr. Frančišek B. Sedej se je z novim letom stalno naselil v zatiškem samostanu, dokler traja vojska ob goriški meji.
»Directorium Liturgicum« za goriško nadškofijo za 1. 1916. še ni tiskan in razposlan. Po želji prečastitega nadškofijskega ordinarijata prinašamo nekoliko izvlečka za prihodnje dni:
14. Jan. A. Fer. 6. S. Hilarii Ep. E. Doct. (R) dup. mer. supr, Off. ut in Br. (II. cat.) 11. 1. n. huj, fer. cum Resp. ex 1. n. Dom. II. post Epiph., VI. lect. emendata, lect. 3. n. de Communi 2. loco (prouti iacent) 9. 1. et com. S. Felicis in L. et M. In medio, Cr. Vesp. a cap. de seq., mer. supr,, com. praec., Ant. O Doctor, Vers. Justum, et S, Mauri Ab. C., Ant. Euge (ex Laud.) Vers. Os justi, ut ad Tertiam.
Sicinklamm, 7. jan. 1916. Za Božič smo dobili k naši leseni cerkvici zvonik in zvonček. Na sv. večer jc prvikrat zazvonil »Ave Marijo«. Poprej nismo slikali zvona dva meseca. — Na novo leto smo imeli 4 krste. Dva Slovenca, enega Istrijana in enega Dalmatinca. Umrlo je v dveh mesecih 442 oseb večinoma otrok. Med odraslimi je umrla nagloma Frančiška Saksida doma iz Dornberga, šivilja-begunka iz Aleksandrije, Zadnji dan leta je umrl Matija Cotič iz Sovodenj, star 57 let na pljučnici. ■— Iz Gmiinda so nam za novo leto prinesli z zadnjim transportom istrskih beguncev tudi koze. Radi nevarnosti smo bili vnovič cepljeni. Sedaj imamo tudi slovenskega zdravnika v osebi g. dr. Weixl-a iz Maribora. Z novim letom se je začelo misliti na šolo. Vseh šoloobveznih otrok bi bilo okoli 2000. Danes imajo internirane! drugi božični praznik po njih koledarju.
—	Umrl je v Gradcu bivši pristaniški poveljnik v Pulju, admiral v p. tajni svetnik Franc baron plem, M i n u t i 11 o , star 77 let.
Beguncem v Mozirju sc naznanja, da posluje hranilnica združena z zastavljalnico (Monte di Pieta) v Gorici, sedaj v Ajdovščini, kamor se lahko obrnejo za nadaljnje poizvedbe.
Hud »mrtvec«. Tržaški socialnodemo-kratični »Lavoratore« je 5. t, m. poročal, da je nenadoma, zadet od kapi, umrl uradnik c. kr, skladišč in predsednik socialno-demokratičnega društva skladiščnih na-stavljenccv, Ivan Giacomini, ter mu posvetil topel nekrolog. Giacomini, zdrav in krepak slej ko prej, se je nad tem tako razjezil, da je hitel v uredništvo »Lavora-tora« in ondi tako hrumel, da se je zbralo na cesti vse polno radovednežev.
—	Smrt zvestega sluge. V torek popoldne je umrl v bolnici »Rdečega križa« v Zagrebu 69 letni starček Anton Noč, sluga pri baronu Locatelliju v Gorici. Za časa laškega bombardiranja Gorice je ostal v hiši svoiega gospodarja ter ga je ob tej priliki zadel šrapnel v levo nogo. Prepeljali so ga v Zagreb in mu odrezali nogo, pa je vsled zastrupljenja krvi umrl.
Dan nezgod se lahko reče, so imeli Tržačani 7. t. m. Na rešilno postajo so se zatekli: Spetič Danica, stara 3 leta, ki si je igraje po dvorišču zlomila desno nogo. Oddana je bila v bolnišnico. — Pečar Alojzij, star 10 let, si je spahnil levo nogo. Trošt Jordan, star 6 let, si je spahnil mezinec. Bartoli Alojzij, star 23 let, se je pri delu vrezal v kazalec leve roke ter si odrezal kos mesa. Furlan Alojzij, star 4 leta, je padel ter si presekal čelo. Dobil je štiri šive. Vecchiet Marija, stara 20 let, se je pri delu vrezala v desni palec. Vsi so dobili potrebno pomoč.
Mestna zastavljalnica v Trstu postavi dne 10. t. m. oa javno dražbo dragocene predmete serije 135, zastavljene mesca junija 1914 na zelen listek od št. 258.600 do št. 260.000.
Pomanjkanje mleka v Trstu se kaže od dne do dne bolj občutno. Najboljše mleko, ki se ga dobi na tržaškem trgu, prihaja od Mlekarske zadruge v Hrušici, a še to iako neredno, ker se vsled danih razmer zanaša dovoz kar po cele ure. Cena mleku v Trstu je 60 yin. liter.
Bril se je in pri tem urezal Viktor Or-setič, stavbenik v Trstu. Na rešilni postaji so mu rano zašili.
Nagla smrt. Pomorska vlada v Trstu je telefonično pozvala rešilno postajo k 73 letnemu vpokojencu Josipu Duboviea, stanujočemu na trgu Cornelia Romana' št. 2/V. Zdravnik se jc takoj podal na lice mesta, kjer pa je našel Dubovico že mrtvega, vsled česar jc zamogel le še kon-
statirati smrt, nastopivšo radi srčne kapi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv, Justu.
Zblaznela je Marcela Zustoviz, stara 40 let in stanujoča v Trstu, ulica Becchcrie št. 7/II. Policijski inšpektorat v Trstu, ulica Muda vecchia, je telefonično pozval rešilno postajo, katere zdravnik je pohitel na lice mesta in bolnico dal prepeljati v opa zovalnico.
Pri delu je ranila elektrika na obeh očeh 25 letnega elektrotehnika Karola Va-tovac v Trstu, kateri se je vsled tega obrnil na rešilno postajo za pomoč.
V	morje je padel 9. t. m. zvečer delavec Sebastijan Comelli v Trstu; bil je vinjen. Pomoč je prišla pravočasno ter so še živega potegnili iz vode in odpravili v bolnišnico.
V	tržaško bolnico je poslal zdravnik rešilne postaje 71 letnega Luzer Gunsberti, h kateremu je bil poklican radi hude eru-ije, ker mu zdravnik ni mogel dati potrebne pomoči.
Umrli so v Trstu: Batič Marija, stara 30 let; Kodermac Eliza, stara 2 leti; Du-riana Ana, stara 76 let; Gennizzi Franc, star 60 let; Cassig Josip, star 87 let; Ja-kolin Ivan, star 57 let. V mestni bolnici: Berto Ana, stara 40 let; Devescovi Margareta, stara 80 let; Gombač Julija, stara 57 let. V magdalenski bolnici: Marizza Bruno star 4 leta.
Razne nov ce.
—	Kri kot nadomestek za meso. Nem«
ška mesarska zve^a si je zagotovila postopanje za proizvajanje mesnega nadomestka iz krvi. Ta nadomestek se more porabiti kot cenen dodatek k juhi in vsem mesnim jedem, zlasti klobasam. Nemški mesarji so uvedli posebno »vojno klobaso«, ki je napravljena iz tretjine krompirja, tretjine masti in jeter in tretjine mes nega nadomestka iz krvi.
V	londonskih glediščih dovoljeno kaditi. Londonski glediščni ravnatelji so dosegli, da se je odpravila prepoved kajenja v gledališčih. Že prej so se znali tej prepovedi ogniti na ta način, da so uvrstili v programu varietetne točke,'med katerimi se je smelo kaditi. Z estetičnega in varnostnega stališča se kajenje v glediščih pač ne da opravičiti.
^ Nemško nadomestilo za strelilno bom' bazevmo. Iz Bremena se poroča: V trgovski zbornici je izjavil predsednik Lohmann, da je uradno dognann, da se že osem mesecev ni niti on kilogram bombaža predelalo v nemških tvornicah za smodnik. Posrečilo se je namreč, pridobivati iz nekaterih gozdnih rastlin potrebno snov, ki je boljša za izdelavo smodnika kot pa bombaž. Soliter se pridobiva izključno iz zraka. Nemčija je vsled tega popolnoma neodvisna od inozemskih snovi za izdelavo potrebnega streliva.
Darovi.
Darovi za nagrobni spomenik f g. Mi« haela Barbo. Darovali so vlč. gospodje: Miklavcič Janez 6 K; Matevž Kos 10 K< Anton Oblak 10 K; Leopold Erzin 3 K; Iv'. Knific 6 K; Vojteh Hybašck 3 K; Nikola Stazinsky 10 K; Franc Krumpestar 10 K-Anton Jamnik 5 K; Janez Mervec 10 K: Josip Klopčič 5 K; Valentin Jakelj 6 K: Matevž Jereb 6 K; Franc Zorko 25 K.
—	Darilo. Gospod Pavel Pollak je povodom smrti svojega brata Roberta, sošc-fa tvrdke Brata Pollak v Ljubljani gospodu županu znesek 200 K za uboge rirote in vdove padlih vojakpv na Kranjskem.
lj Namesto venca na krsto umrlega gospoda poslanca Frana Povšeta je daroval gospod ravnatelj I. drž. gimnazije dr. Lov-ro Požar 20 kron za udove in sirote v vojni padlih vojakov.
ob pol 6., 7. in pol 9. url zvečer:
© Sužnji dolžnosti. ©
'grokaz s pred ?ro In fremi dejanj; z Vando Tieumann in Vi.So Larsen v $!avnii| vlogah.
<M>
Albert Paulig kot Asta Nielsen.
Uborna bu ka v dveh delanjih.
Jutri v sre o in v čefrfek oo eeirt na 5. u.o popoldne
velike predstave za otroke
z izbranim, novim, krasnim sporedom.
©0e©©©©0©00®©@®©
A A A A A AAAAAAA A.A AAAAi A A A A A i 1A A lA A A-AA-AXAA A A,
„Kino Central"
v deželnem gledališču.
Jutri v sredo ob »/4 na 5 popoldne velika
predstava za otroke.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kože,
tekomSduis korenino, brez bolečin ne odpravi
Riil.R<llc<l m Uena lončku z ma UaiSa&II. jamstvenim pismom K l'—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Knscbau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
dobro izurjeno z dežele, in krepkega dečka iz poštene hiše sprejme večja tvrdka na Dolenjskem Ponudbe pod »344 post rest, Karmel«.
Zidarji, tesarji in stavbinskl delavci
dobe trajno delo. — Okrogli, robati in rezani
se kupi. Vprašanja: Gradba delavnic za topni-čarstvo, Spodnja Š*ška.	2761
I!
kostoolev orehov leseno«
Ponudbe z ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
Na ponudbe brez cene se ne ozira.
iz moke za kuho (Tar-hony a), dober nadomestek za riž in močnata jedila, dobavlja na debelo po K 145 za 100 kg proti predplačilu veletrgovina
Josip Pick; Gradec
Milo
74
razrezano v kose, vloženo v zaboje, dobavlja na debelo po K 205 za 100 kg veletrgovina
Josip Pick, Gradec
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je glasom privatnih poročil v c. kr. vojaški bolnici v Knittelfeldu na Zg. Štajerskem naš iskrenoljubljeni in nad vse nam dragi soprog, oče, sin, brat, svak in stric gospod
Andrej Žnidlaršič
posestnik in gostilničar, zač. c. kr. vojak sanitet. oddelka št. 7
po daljši in mučni bolezni dne 29. decembra 1915 v 25 letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Daljne te zemlje pokriva odeja a spomin na Tebe dragi, ostane nam za vedno v srcih.
Vsem, ki s a? ga radi ljubeznjivega in blagega njegovega značaja vzljubili, ga priporočamo v blag spomin in molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Marjete. Prosi se tihega sožalja.
Smarata-Dane, dne 7. januarja 1916.
Žalujoče rodb. Žnidaršlč, Kandare in Krašovec.
Roche
//
dobi v vseh lekarnah S K.I.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infiuenci.
Kdo naj jemlje Sir o lin ?
1. Vsa!<, ki trpi na frajnem kašlju.
Lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. .2. Osebe s kroničnim ka/arorn bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušl jivi ,kafen'm Sirolin tna/no
olehča naduho-•t. Skrofuzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni pocofek.
" «BA3EL
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, tasta deda, brata in strica, gospoda c. kr. komercijalnega svetnika
ovšeta
izrekamo tem potom vsem prisrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo Presvitlemu knezoškofu gospodu dr. Antonu Bon. Jegliču, ki je blagopokojnika blagoslovil in spremil do zadnjega počitka, nadalje njegovemu spremstvu in vsi prečastiti duhovščini, ki so počastili rajnega na zadnji poti.
Naj blagovolijo sprejeti našo prisrčno zahvalo za izkazano zadnjo čast gg. Njega ekscelenca deželni predsednik baron Teodor Schvvarz, c. kr. dvorni svetnik grof Rudolf Chorinsky, deželna odbornika monsignor dr. Evgen Lampe in dr. Vladislav Pegan, namestnik deželnega glavarja baron Lichtenberg, gg. državni in deželni poslanci, c. in kr. štac. poveljnik pl. Kleinschrott, c. in kr. polkovnik vitez pl. Pogačnik, c. in kr. podpolkovnik Rudolf Jeglič, c. in kr. major Kramaršič in vsi drugi gg. vojaški dostojanstveniki, ravnatelj deželnih uradov g. Mat. Zamida z deželnimi uradniki, podžupan dr. Karel Triller z mestnimi občinskimi svetniki in mestnimi uradniki, c. kr. svetnik Gustav Pire z uradniki c. kr. kmetijske družbe, c. kr. dvorni svetniki gg. Levičnik, Kli-ment, vitez pl. Laschan, vitez pl. Kaltenegger, Rubbia, dr. Zupane, Pajk, Polec, Hubad itd. ter vsi gg. predstojniki in uradniki raznih zavodov. Osobito smo hvaležni gg. monsignorju dr. Evgen Lampetu in prof. Evgen Jarcu za vznešene poslovilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za v resnici ginljivo petje, vsem darovalcem tako obilnih in prekrasnih vencev ter vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč in spremili blagopokoj-nega k zadnjem počitku.
Končno si štejemo v sveto dolžnost, da izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo gospodu železn. uradniku Viktorju Adamiču in gospodu mestnemu uradniku Ivanu Završanu za toliko ljubeznjivo in požrtvovalno pomoč našemu blagemu, nepozabnemu rajnemu v njegovih zadnjih trenotkih. Bog jima povrni!
Ljubljana, 11. januarja 1916.
Globoko žalujoči ostali.
tm
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«. * Odgovorni urednik: Jožei Gostlnčar, državni pos'inec.